Leto LXXm, st. 46 Poitnlna »lata«« * fntartal - VU P««t«eMtr Ml Bcnklt tZDflJfl Z* mHOPHE PUMIKJl Preis • Cena l 2 uredništvi id uprav«, uiuhljana Kopitar j« v* 1 Telefon AII-HM Meaaftna naročnina O tli - Cek raA LJubljana 10 HM ta naročam« la 10.394 ta inaorafo Iskljutno ta •topotve *a oarlaat ti I tal l j* ta tnosemitvai UPI & A Milano SLOVENEC FEBR U Ali |<*3 27 TOKER Silovitost bitke ob Roeri narašča Ogorčeni poulični boji v Breslau in Glogau. Močni deli dveh sovjetskih armad sta bili premagani v šestdnevni napadalni bitki v Samlandu. Zveza s trdnjavo Konigsberg zopet vzpostavljena. Ogorčeni boji na področju pri Gochu. Novi uspehi naših najnovejših podmornic. DNB Fiihrerjev glavni stan, 28. tebr. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Kakor smo te javili, so oddelki vojske in orožja na jugu vzhodnega bojišča v silnem nupadu razbili ali pa odbili na vzhodno obalo sovrainika, ki jo preko G ran a prodiral proti »apadu. Boljševiki so Izgubili v teh bojih 700 ujetnikov in preko 4000 mrtvih. Uničenih in zaplenjenih je bilo 90 oklepnikov in S04 lopov. Podoli gorskih dolin slovaškega JBrsgebirga so pričeli Sovjeti i močnimi silami t napadom ter dosegli skromno napredovanje juino in vzhodno od A 11 s o h I a. Na dosedanjih žariščih obrambnega boja v S c h I e s i e n so se izjalovili tudi včeraj sovraini prebijalni poskusi se-vorno o potopile pred angleško obalo iz prometa T h o m s e - Schclde neko sovražno 3000 tonsko ladjo, naloženo s četami, nek večji rnšilcc kakor tudi dve spremljevalni vozili. V južni Italiji se je vriila tudi včeraj borba na Monte dela Tor-razza jugozapadno od Porrete. Britanski izvidniški sunki na odseku S c n j o so se izjalovili v ognju našega protisunkn. V zadnjih dneh je občutno oživelo sovražno napadalno delovanje m Hrvaškem na velepodročju Sarajeva. Na več mestih so v teku ogorčeni boji proti močnim tolovajskim silam. Angioameriški strahovalni letalci so odvrgli včerajšnjega dne bombe na Miinchen, Aschaftenburg in Lin z, kakor tndi na krajev zahodni Nemčiji in ob Bodenseeju. Posebno v Miinchenu je nastala težka škoda na kulturnih spomenikih. V pretekli noči so prileteli Britanci nad srednjo Nemčijo. V ogorčenih letalskih bojih je bilo nad zahodnim nemškim področjem sestreljenih 23 letalcev v nizkem poletu. Protiletalsko topništvo letalstva in nočni lovci so sestrelili nadaljnjih 28 letal, večinoma izključno štirimotorne bombnike. Fiihrerjeve smernice za zmagovito nadaljevanje vojne F9hrer|ev glavni stan. 25. (ebr. Ob priliki 25 obletnice objave strankinega programa je sprejel Fiihrer 24. februarja v svojem glavnem stanu Reichsleiter-ie, Gauleiterje in Verbšindefuhrerje nemške narodnosocialistične stranke, ter jim ilal smernice za zmagovito nadaljevanje boja, za obsežno organizacijo vseh odpornih sil ter za totalne sodelovanje Stranke v usodnem boju nemškega naroda. FChrerjev glavni stan, 25. febr DNB Gauleiter Hanke v B resi n v i in Gauleiter Koch sta prejela od Fiihrerja sledečo brzojavko: »Ob obletnici ustanovitve naSe stranke se Vas spominjam v krogu voditeljev gibanja, ki so zbrani okrog mene v glavnem stanu, r nerazvezljivo povezanostjo. V želji, da bi naše prepričanje v zmago okrepilo Vas in Vaše može, da bi z vero v bodočnost našega naroda vzdržali na vaših težkih mestih do dokončne zmage. Adolt Hitler.« FOhrerjev glavni stan, 25. febr. DNB Vodja strankine pisarne Reichsleiter Bormann je poslal v imenu voditeljev i stranke starim borcem, ki so bili zbrani 24. februarja v Miinchenu sledečo brzojavko: »V Fflhrerjevem glavnem stanu zbrani Reichsleiterji, Gauieiterji m Verbande-fiihrtrji pozdravljajo tovariše stire borce, ki so zbrani ob 25 obletnici v glavnem mestu giban:a. Z vero v bodočnost nemškega naroda in v zaupanju v lastne sile smo dosegli nekoč po trdih letih fanatičnega, neomajnega boia oblast Kljub težkim udarcem smo se borili žilavo tn zagrizeno, ogroženi z vseh strani, za uresničitev naših narodnih ciljev ter s tem za življenjsko osnovo našega naroda Honakovo, 24. febr V glavnem mestu narodnosociaiističnega pokreta se je vršilo 24. februarja ob priliki 25 obletnice dneva objave strankinega programa zbo rovanje, čigar osrednjo točno je pred stavljal Fiihrerjev nagovor, ki ga je pre-čital strankin tovariš Herniann Esser. Fiihrerjev nagovor njegovim starim strankinim tovarišem ima naslednjo besedilo: Narodni socialisti! Strankini tovariši in tovarišice! Občutek dolžnosti in delo mi prepovedujeta, da bi zapustil glavni slan v trenutku, ko se ponavlja 25 tič dan, ko kino v Monakovem objavili in sprejeli temeljni program našega pokreta. Večer 24. februarja je obeleževalo predvidevanje razvoja, ki je morda šele danes postal s svojim strahotnim pome. nom v polnem ob*gu jasen številnim ljudem. Ista koalicija nepomirljivlh sovražnikov je stala ie takrat v boju proti nemškemu narodu. Nenaravna zveza med iz-koriščevnlnim kapitalizmom in ljudi uničujočem boljševizmom, ki hoče danes zadušiti svet, je bila sovražnik, kateremu sme 24. februarja leta 1920 napovedali boj za ohranitev naroda. Enako kot v teh letih, je bilo tudi žo takrat navidezno nasprotje pri skupnem nastopu tako eks-treainih sil le izraz za enotno voljo skupnega povzročitelja in koristnika. Mednarodno židovstvo se poslužuje že dolgo obeh oblik za uničenje svobode in socialno srečo narodov. Ko smo se 2-1. februarja 1920 prvič sešli v Monakovem. smo imeli ie jasno sliko o težnjah in posodicah bojev obeh napadalcev- Kapitalizem in boljševizem sta naš narod najprej notranje raztrgala ter ga nnto razorožila, da bi ga izropaln ter na koncu uničila. In vendar je bil to le malenkostni poskusni pouk, nko C« primerjamo s tem. knr nam zgodovina danes podeljuje. Najpodlejšn zarota in najbolj krvava tiranija hočeta vstati proti svobodi ljudi ter konfali za tisočletje evropski kulturni razvoj. Razlika med Nemčijo 1920 in Nemčijo 1945 Toda med Nemčijo iz leta 1920 iil Noni/ijo iz 1. 1043 obstaja ogromna razlika. Takrat jo bila popolnoma ohrom-ljen narod, dane« pa se brani njeno ljudstvo z izrednim fanatizmom. Tnkrat jo imela preživet in razpadajoč družabni red, danes vstaja njena neomajana ljudska skupnost. Ako bi imela takratna Nemčija le del sedanjo odporne moči, se ne bi nikdar zrušila! Ako pa bi imela današnja Nemčija samo del takratnih slabosti, že zdavnaj ne bi več iivela! Zato bodo smatrali nekoč v zgodovini 24. februar kot veliko preokrelnico človeškega raizvoja. Takrat so se neananci brez zvenečih imen, katerim na čelu sem stal sam, obrnili na razkrajajoči se narod ter mu oznanili program, čigar tez številni ljudje niso razumeli in čigar stremljenja je pretežna večina odklanjala. Danes pa vemo sledeče: Brez tega programa bi ne doživeli no-ve nemške socialistične narodne in državne izgraditve. Brez narodnosocialistične izgradnje pa bi ne bilo danes ne nemškega Reicha, niti nemškega naroda! Kajti tudi vsebina držav, to so narodi, niso neminljivi, temveč prihajajo, so, ter spet izginjajo, vso po svoji vrednosti. Previdnost ne pozna usmiljenja s slabotnimi, temveč priznava le pravico do življenja zdravim in močnim! Dejstvo, da je na-rodnosocialističnemu pokretu leta 1933 nc skoraj 13 letnem boju uspelo, da je take rekoč ie nič na zakonit način dobil v Nemčiji oblast v roke. predstavlja razul-tat žilavega ln fanatičnega boia, ki je včasih tudi že izgledal popolnoma brezupno. Kdor etrmi pred čudežem >današ njega odpora ali komur je nerazumljiv tudi danes v odločilnem boju našega naroda stavili na razpo'ago vse svoie sile in svoia življenla za svobodo narodi ter za dobrobit naših žen io otrok. Živel Fuhrer! Živel Ve!ikonem*ki Reich! M. Bormann « Uspeh moskovske gonje v fLmuniji Dunaj, 25. febr. Radio Moskva označuje demonstracij proti sedanji romunski vladi, ki so dovedle dc krvavih spopadov kot »provokacijsko obnašanje romunskih reakcionarjev«. Kakor poroča Moskva, so se vršile v soboto od zgod-n!ih jutranjih ur v Bukarešti in v nekaterih drugih romunskih mestih velike demonstracije, ki jih je priredila narod-nodemokratska fronta, pri katerih so zahtevali odločen boj proti profašističnim elementom v državni upravi in odstop Radescujeve vlade. Okrog 17 so pričeli romunski vojaški oddelki, ki so stražili »gradbo notranjega ministrstva, streljati »a demonstrante Istočasno so streljali Da demonstrante U zgradbe bukareštan-•ke prefekture in iz cele vrste drugih vladnih zgradb Na obeh straneh je bilo več oseb ubitih ter ranjenih. Demonstracije so traj.de ves dan. Po nadaljnjih poročilih to »c prav tako vriile velike demonstracije narod-nodemokratske fronte v mestih Craiova, Kronstadt In Caracal, pri čemer so romunski vojaški oddelki ln orožniStvo streljali na demonstrante V Craiovi so zasedli demonstranti prefekturo ter po- stavili novega nrefekta, ki ga je izvolilo prebivalstvo. Na zahtevo zastopnikov zavezniške nadzorne komisije so prenehali streljati na demonstrante. Ženeva, 25 Radio London poroča, da je prišlo v nekem romunskem oboroževalnem podjetju do silnih spopadov med demokrati in komunisti. Ravnate'' podjetja je bil težko ranjen. Poli '- morala rabiti orožje. Kot v takratni dobi boja. tako bomo ! ta naj pomislil, da sem jaz takrat kot . j t.—i . ncznanec brez jmena pričel boj za idejo in s tem boj za oblast proti popolnoma strnjenemu svetu sovražnikov. Kdo izmed kasnejših kritikov bi bil kdaj sposoben, da prične v podobnih pogojih tako delo iz nič ter ga kasneje dokonča? Koliko dela, bojne volje in silnega verovanja vsebujejo ta leta borbo za oblast! Kakšne ovire in udarce smo morali premagati 1 Samo naša žilavost in naša volja, ki je ni bilo mogoče z ničemer omajati, sta na koncu izvojevali to zmigo. Čeprav se zdi komu okvir tedanjega boia majhen, je bil vendar predmet tega boja in njegov po. tek enak, kot je današnji: vedno je šlo za obstoj našega nemškega naroda! In zato je bil ta boj za nas prav tako svet, kot je dahes, kajti od njegovega uspeha je za-vigelo tedaj prav toliko kot sedaj in sedaj prav toliko kot takrat, namreč obstoj ali neobstoj našega plemena. Kdo bi danes še dvomil, da bi brez narodnosocialistične revolucije in njeno prenovitve nemškega ljudskega telesa — io popolnoma notranje vzeto — Nemčija sploh še bila sposobna, da so upira današnji krizi? Kdo more zanikati, da bi tudi najmočnejša volja brez materlnlne ol>oroii-tve nemškega naroda, kl je sledila po narodnosocialistični revoluciji, mogla kiju bovati tej peklenski koaliciji, ki nas danes ogroža! Le meščanski slaboumnei si lahko utvarja, da bi ne prišlo do poplavo iz vzhodu, ako bi se jI Nemčija namesto s topovi, oklepniki In letali uprla s pa-nlinatlml mednarodnimi pravnimi določili. Nas tehtajo v tem stoletju In predvsem v našem lastnem času, ali emo do- Novice v kratkem BerUn. V Mežico Cityju je sedaj pan-ameriška konferenca, kjer nameravajo govoriti o skupnem stališču do Argenti-ni!e. Dejansko pe je ta mehiška konferenca pod vvashingtonskim pritiskom v najožji odvisnosti od svetovnopolitičnega položaja. Roosevelt hoče imeti glasove ostalih ameriških držav, da bi mogel l njimi nastopiti proti Stalinu, ki je podelil — da bi imel več glasov — vtem sovjetskim republikam zunanja zastopstva, poleg tega pa ima na svoji strani giasove zasedenih držav Bolgarije, Romunije, Srbiic, Poljske in Finske. volj trdni, da se upremo vdoru notranje Azije, kot gn jo svet ie večkrat doživel Enako, kot niso mogle pobožne željo in iirošnje zlomiti navala Hunov, kot ni bilo mogoče stoletnih vdorov v naš Reich ' jusovzhoda ubraniti z diplomatskimi umetnijami in kot se mongolski naval ni ustnvil pred starimi kulturami, tnko tudi te nevarnosti ni mogoče odstraniti samo s pravico, temveč lc s silo, ki bo stala za to pravico. Pravica sama izvira iz dolžnosti obrambo iivljenja. ki nam ga je podelil Stvarnik sveta To jo najsvetejša pravica samoobrambe. Njen uspeh pa je odvisen izključno od veličine našega sodelovanja ter pripravljenosti, da si naprtimo vsako i rtov, ki naj ohrani to življenje za bodočnost. Pri tem pa ne delamo nič drugega, kar so morala delali germanska in latinska plemena v času preseljevanja narodov, nič drugeaa, kar je doletelo naše prednike v dolgih letih turških vojn in kar je končno le Se zadržalo mongolski naval, dn ni naše celine prav tako spremenil v pu?»čavo. Atilova moč se ni zlomila nn seji društva narodov, temveč v bitki na kntalunskih poljanah, pa tudi azijatskega boljševizma ne bodo odbili v kaki ženevski hesediščnici ali s kako konvencijo, temveč se bo to zgodilo Izključno z zmngovalno voljo našega odpora ter s silo našega oroija! S skrajnim fanatizmom do zmage Kako težak je dane« ta boj, vemo vsi. Toda vso, kar izgubljamo danes, ni še v nikaki primeri s tem, kar bi izgubili, ako se ne bi boj uspešno bližal koncu Kaj je boljševizem, doživljajo sedaj posamezna področja na vzhodu našega Reicha na lastni koži. Tamkaj so dogajajo z našimi ženskami, otroki in moškimi najstrnhot nejše stvari, knr si jih sploh morejo izmisliti Človeški možgani. To iidovako-boljševiško uničenje narodov ter delovn nje njihovih zapadnoevropskih in ameriških pomočnikov stavljajo zato eno samo povelje: S skrajnim fanatizmom in zagrizeno vzdržnostjo moramo vreči v l>oj tudi poslednjo silo, ki jo je usmiljeni Bog podelil človeštvu v težkih časih za obrambo njegovega iivljenja. Kar bo pri tem slabega, bo odpadlo, kor ntora in bo prešlo. Tako kot je nekoč boljševiški val najpre zmanevriral v kol bojazljive meščanske kompromU|K>litični ravnini današnjih dogodkov. Toda enako, kot smo takrat na koncu potisnili ob stran omejeni malomeščanski strankarski partiku-larizem, vrgli boljševiškcga nasprotnika ob tla ter osnovali narodnosocialistično ljudsko državo, tako bomo tudi danes zmagali nad mešanioo meščansko-demo-kratskih državnih mnenj ter jo kronali z uničenjem boljševizma. Ko jo doživljal Rim po bitki pri Kanah svoje najtežje ure, ni zmagal s poskusom podlega kompromisa, temveč s brezkompromisno odločitvijo, da bo nadaljeval hoj z obstoj z vso svojo močjo. Ko niti druga punska vojna nt mogla dokončno odstraniti afriškega sunka, ga je končala tretja! Ko je največji kralj naše zgodovine Friredik II. v svojem 7 letnem boju stal že skoraj pred porazom, se je moral zahvaliti izključno svoji junaški duši, da sta kal in jedro bodočega Reicha le še ostala zmagovalca. Peklenski pakt Kar smo o bistvu nam sovražne koa-lioije nekoč ie navznotraj tnko često pri-digovali, se dane« potrjuje: peklenski pakt med demokratskim kapitalizmom in židovskim boljševizmom- Vsi narodi, katerih državniki so ee sami zapisali temu paktu, bodo postali prej ali slej žrtve duhov, ki so jih danes priklicali. Vendar ni dvoma, da bo narodnosocinlistična Nemčija tako dolgo nadaljevala ta boj, dokler ne bo končno tudi tu, in sicer v še letošnjem letu, prišlo do zgodovinskega preokreta. Nobena sila sveta ne bo oslabila naših src. Tako mnogo lepega, vzvišenega so nam porušili, da bomo živeli le za eno samo nalogo, namreč za ustvaritev državo, ki bo zopet zgradila, «ar so naši sovražniki uničili. Zato je naša dolžnost, da ohranimo za bodočnost svobodo nemškega naroda, da no pustimo odvlečl v Sibirijo nemških delovnih sil, marveč jih uporabimo za obnovo v službi lastnega naroda. Naši sovražniki so nns nam tako grozotnih stvar. da večjih grozot sploh ni. Nemška domovina mora prenašati obupne stvari, bojišče pa doprinašati nečloveška dejanja. Ako pa se obnese kak narod v podobnem trpljenju tako, kol se je naš nemški, potem mu Previdnost ob koncu ne bo zanikala pravice dc življenja, temveč mu kot vedno v zgodo. viini poplačala njegovo vztrajnost z nagrado zemskega obstoja. Ker so nam toliko uničili nam more to le še bolj ojačlti naš fanatični sklep, dn bomo sovražnike s ti-sočkratniin srdom gledali kot t«, kar so: kot rušilce večne kulture in s tem uničevalce Človeštva 1 Ii tega srda pa se nam dviga sveta volja, da ee bomo t vsemi silami, katero nam je dal Bog, uprli uničevalcem našega obstoja ter jih na koncu pobili ob tla. Naš narod je v svoji dvatlsočlehil zgfi dovini prestal ž« toliko groznih Časov, da niti najmanj ne dvomimo, da bomo premagali tudi sedanjo stiskol Ako bo domovina še nadalje tnko izpolnjevala svoje dolin osti kot sedaj, ako Ihi še bolj oja-čila svojo voljo, dn napravi vse do skrajnosti, ako bo služila vojakom na boj:šn> za zgled, da bodo uporabili zanjo vso svoje iivljenje, potem bo ob nas razbil ves 6vet! Ako bosi a bojišče in domovina šo nadalje skupno odločena, da uničita vsakogar, ki bi si tudi le upal, da odpove pred ukazom ohranitve, ki bi postal ali strahojieten ali pa celo saliotiral boj, potem bosta skupno preprečila, da bi bil narod uničen. Potem mora stati ob koncu tega spora nemška zmag«! Mi pa doživljamo pri tem ponosno srečo: ko se je končala svetovna vojna, smo videli pred nami kot najslabše pokvarjeno mladino. Ko se I>o ta vojna končala, bomo položili zmago v roke mlademu rodu, ki l>o prekaljen v tisočerih mukah in ognjih najboljši, kar jih je imeln Nemčija. Mestu in deželi Ik> zgled za številne bodoče rodo ve. Tudi to je delo narodnosocialirtične vzgoje in s tem posledica one bojno napovedi, ki je pred 25 leti izšla iz Mooa-kovega. Za resnično ljudsko državo Mojo lastno iivljenje ima pri tem le ono vrednost, ki jo predstavlja za narod. Jaz delam neprestano za obnovo in oja-čenje naših bojišč za napad in obrambo, za izdelavo starega in novega oroija, skrbim za njegovo uporabo, utrditev našega odpora ter, ako jo potrebno, enako kot v prejšnjih časih tudi za odstranitev vseh škodljivcev, ki se ali niso priključili ohro-nitvo našegn naroda, ali pa so se ji celo hoteli upirati. Moji ljubi stranKinj tovariši, to dni sem čital v angleških listih, da namernvajo uničiti moj Berghof Skoraj mi je ial. da so to io zdavnaj ni zgodilo, kajti moja lastnina ni več vredna, kot lastnina mojih sonarodnjakov. Srečen bom. ako bom v kolikor jo to Človeku mogoče, do poslednjega prenašal vse, kar morajo drugi prenašati. Edino znakov slabosti svojega naroda ne bi mogel prenesti. Zalo sem najbolj srečen in ponosen ob propričanju. da je pokazal nemSki narod v svoji največji stiski svoj najtrši slučaj. Nnj bi v teh tednih in mesecih pomislil vsak posamezen Nemer. da je ool-ian staviti v službo skupno ohranitve za bodoča tisočletja vse, kar more. Komur gre slabo, ta ve in mora vedeti, da f*> mnogi Nemci izgubili že več kot on sam. Življenje, ki nam je ostalo, mora služiti eni sami zapovedi, namreč obnovi tega, kar so nad nami zmrrešili mednarodni židovski zločinci in židovski pomočniki. Zato se borimo tudi danes, enako kot pred 25 leti, kot skupnost za popravo krivic, storjenih nnšemti narodu, za ublalltev trpljenj, ki nnm jih znova zadajajo, ra odstranitev stisk, v katere so nn« spravili ter škod, ki so nam jih povzročili. Zato mora biti nnša neomajana volja, da bomo s poslednjim dihom mislili še na Nemčijo, da bodo moi za moiem, žena za ženo, v mestih in na deželi, pa vse do mladine iiveli le za eno samo nalogo, da namreč žrtvujejo vse, da bi osvobodili naš narod iz te stisko ter ga zopet po tej vojni obnovili v njegovi kulturi, njegovih mestih tor v njegovem narodnosocialističncm skupnem življenj«. Predvsem pa ne smejo dopustiti, da bi ga še kdaj kdo spravil s pot izgradnjo resnične ljudske driave, ki bo daleč proč od vsake ideologije in razredov, dvigajoča se nad posamezne družbene plasti prežeta s prepričanjem, da leže večne vrednote naroda v najboljših sinovih in hčerah, ki jih jo treba neglede na rojstvo in izvor, tako kot jih jo ustvaril usmiljeni Bog ter nam jih dal, j>oiska-ti, vzgojiti in uporabiti. Moji strankini tovariši! Pred 25 leti sem napovedal zmago pokreta! Danes prerokujem — kot vedno prežet z vero v nas narod — na koncu zmago nemškega Reicha. Glavni stan, 24. februarja 1945. Adolf Hitler.« Stockholm. Irski dramatik Bernard Shaw je izrekel nekaj pikrih pripomb k jaltskemu komunikeju v šk itskcm tedniku »Forward« Pravi da je ta iz'ava »najnesramnejša in najnevarnejša pravljica, ki je kdaj koli zabavala kup političnih otrok«. O poljskem vprašanju jc ugotovil: »Lubliu je udaril London, Washington je to gledal ter ni vedel, kaj naj reče Doi!e| smo imeli že več Lublinov in več Londonov in to tudi v bodoče ne bo drugače Stalin so bo vedno zavzel za Lublin in kar Stalin reče, je za n'cgove zaveznike doslej glas usode.« Lepa obsodba angloameriškc podvrženosti Sovje'oml Stockholm. Londonski »Daily Mail-< piše, da ima turška vojna napoved sedaj ie omejen strateški pomet in da je »več kot zakasnela politična šahovska poteza«. Stoekhom, 36 febr. Kakor javlf;.i »Associated Press« iz Moskve, je ubila neka nemška granata v bojih v vzhodni Prusiji padlega sovjetskega muršula Cernjakovskega, ko se je peljal na inšpekcijsko potovanje nu neiko ntvprej potisnjeno sovjetsko postojanko, ki je bila pod nemškim topniškim ognjem. Doslej še niso uradu?} sporočili imena njegovega že hnemovaneg« naslednika. »STjOVENEČ«, torek, 27. svečana 1045 - St. 40. Akademična vojna napoved Berlin, 26. febr Britanska vazalna država Egipt je kot Turčija na angleško zahtevo napovedala Nemčiji in Ja-Donski vojno. Egiptovski ministrski predsednik je bil po objavi tega sklepu med debato v parlametu ustreljen. Reuterjev dopisnik označuje egipt. vojno napoved kot »izključno akude-miiono akcijo«. S tem je hotel povedati, da gre Angliji le zato, da bi dobila v San Frainciscu volilno živimo, ki bi se s svojim glasovanjem zaperstavila bolj ševiški aktivnosti na prednjem Orijen-tn. Z interesi Egipta nima ta vojna na-|K>ve poročilu agencije Reuter dobil v poslednjem času tudi giroziilma pd«mo od židovskih zarotnikov, kor je pustil obsoditi ki ustreliti morilce lorda Moyna, je razviden napet notranjepolitičen položaj, ki so ga izzvali v Egiptu britanski agenti. Vojna napoved Egipta, ki je proti interesom dežele in njenega prebivalstva, služi izključno angleški zunanjepolitični in t riga ntsk i igri ter kaosu, ki si ga žeji židovstvo na tem področju. Amsterdam, 2h febr. Kakor javlja britanska poročevalska služiba iz Kaira, je sestavil zunanji minister Nokra»sy pa.s a novo vlado. Edina spremembe napram vladi Malierja paše je v tem, da je prevzel Nokrassy paSa tudi notranje in zunanje ministrstvo. Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Razglas Vojno sodišče des Tldheren SS und Polizeifiihrers v vojnem okrožju XVIII. je dne 24. II. 1945 obsodilo na smrt dr. V 1 a d i m i r j a K a n t 6, roj. dne 20. 8. 1905 v Šmarju, policijskega svetnika pri slovenskem policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, zaradi neprestanega izdajanja vojaških tajnosti in sodelovanja s komunizmom. Obsodba je bila takoj izvršena. Ljubljana, dne 24. februarja 1045. Der Ilohere SS und Poliz.cifiihrer i Wehrkreis XVIII. gez. Rosener SS Obergruppenfiihrcr General d. Waffen-SS u. Polizei. Vsakogar, ki v sedanji krvavi borbi slovenskega naroda s komunizmom in njegovimi izrodki stoji v vrstah narodnih sovražnikov ter si kot pristaš OF ali kot komunist koplje na svojo glavo prestopke in zločine, bo prej ali slej doletela zaslužena kazen. Kazen bo brezobzirna, pa naj bo prizadeti reven ali bogat, brez ozira na to, kakšen položaj zavzema. Ti pravični, a neizprosni vidiki so bili edino merilo tudi pri kazni, ki je doletela dr. Kanteta, ki je podpiral prav to, kar bi celo po svoji službeni dolžnosti moral zatirati. Tudi v bodoče bodo stroge kazni doletele vse zločince, to velja tudi za tiste, ki inorda danes še mislijo, da so na varnem v gozdovih. »VARČNA« GOSPODINJA ume prihraniti ščepec moke, zna tenko lupiti krompir in malo zabeliti žgance, ker ji vsega v shrambi primanjkuje. Kadar pa meni, da ima česa dovolj, kar s potratno roko razsipa in — razliva. Tako dela z vodo, ki rada sama teče iz vodovodne pipe. Po zaslugi takih »varčnih« Ljubljančank se utegne zgoditi, da bodo nekoč vse ljubljanske gospodinje morale hoditi po vodo k redkim vodnjakom. Tedaj bodo znale tudi »varčne« gospodinje takoj napovedati: Boj POTRATI! V sanatorlju »Slajmerjev dom« se razpisuje mesto hišnega zdravnika Protnje ja vlagati takoj pri upravi sana. torija. NOVI GROBOVI t MillvoJ O stoj 16. Nedavno Je le obhajal svoj TO letni Jubilej tiskar MillvoJ Ostojtč, Se dokaj £11 ln zdrav. V petek dne 23. t m. pa je v bolnišnici umrl. Pokojnik Je bil v Ljubljani sploSno znan, saj je bil izredno živahen ln se Je uveljavljal zlasti v stanovski organizaciji. Bil pa Je tudi dober pevec ln Slan skoro vseh važnejših slovenskih pevskih zborov po Sloveniji. Po rodu Srb se je trajno naseUl med nami, kjer se Je Čutil kakor doma V Ljubljani je iivel okoli 40 let. Pogreb pokojnika bo dane«, v torek, dna 21. t m. ob S K kapelice sv. Jakoba na Žalah. t Marija Telder. V Častitljivi starosti 83 let jc umrla v Mengšu zgledna krščanska mati Marija Velder, kl bo danes pokopana prt sv. Mihaelu. Pokojnica Je mati g. Janeza Veldra, urSulinskega Spirltuala. Varčujte z vodo! Izvršilne odredbe o potrošnji elektrike Clsn 1. Omejitve oziroma olajšav« v potrošnji električnega toka se izdajajo, Ce Je 'o potrebno, z upravnimi ukrepi Šefa pokrajinske uprave. Člen i. Vso do sedaj upravnim potom izdane omejitve oziroma olajšavo v potrošnji eloktričncga toka ostanejo do ov. potrebno spromeinbo po tej odredbi v veljavi. Člen 3. Ta odredba stopi v veljavo 1 današnjim dnem in so objavi v Bluibocem listu Šefa pokrajinsko uprav«. Uporaba elektromotorjev do skupno S k. s. Z odredbo Šefa pokrajinske uprave finejo obrtni motorji do sknpncga učinka T> KS (3.0 K\V) do nadaljne odredbe obratovati podnevi od 8 zjutraj do 18 zvečer. Oni obrtni obrati, ki imajo posebna dovolila, so biti odrejeni samo za nočno delo, morajo obratovati samo ponoči, kakor Jim je bilo to odobreno, kar za njo odredba dnevnega obratovanja ne velja. Vprašanje uveljavljenja novih mezdnih ureditev Vrhovni komisar jo namreč odločil, da so /o objavljene mezdne ureditve, in sieor za industrijo in obrt predelavo lesa, za opekarno, za mlinsko obrate in tovarne jedilnega olja, za kovinsko in električno industrijo in obrt tor za obrate naravnega kamna, uveljavijo s 1 septembrom 1911 za nameščence, za delavce in vajence pa i prvim mezdnim lodnom v septembru 1. 1. V kolikor bi so ugotovilo, dn bi posamezna podjetja ne zmogla prenesli Izplačila za naz*.i, je nemSkt svetovalen pri pokrnjin.»l. upravi sporazumen s tem, da so v poedln'' Jirtmorth od tria termina odstonl s tom, dn fr>o izdat konfnoveljavno odločitev v poedi 'nem konkretnem primeru po predlogu Zve70 NAROČNIKI »NAŠE KNJIGE« Dvignite prvo knjigo tekočega polletja Mechcw: Zgodnje poletje LJUDSKA KNJIGARNA - LJUBLJANA Pred Škofijo delodajalcev In Pokrajinske delavska zveze. Mesdns ureditve. M so pripravljene sa objavo, in sloer za kemično industrijo, tiskarsko in ku. igoveSko a ks^onsžno Industrijo in obrt. živilsko industrijo ln obrt. cementno Industrijo in obrt ta fino keramično industrijo, ta Izdelovanje surovih konzerv ln ta predllnioe svile, stopijo a* nameščence v veljavo s L Januarjem 1145, za delavce In vajenee pa s prvim mctdnlm tednom t januarja t I. Ostalo mezdne nrodltve, kl Jih bo dostavil nemški svetovalec Pokrajinski upravi, bodo stopilo v veljavo * prvim mesecem, ki slodi dnevu, katerega Je bila Izdana nova mezdna ureditev. Operno gledališče Torek. IT februarja ob 1T.» dramska predstava: »Poslednji mož« Red C. Sreda. 28. rebruar.a ob 17 operna predstava: »Tannhiiuser« Ited A. Gostovanje komornega pevca tenorista dr. Prtlzorja Julija. BolniSka nakazila za marec Bolnikom, ki »o po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne doUuiJce raelouiranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega nrada delil bolniška naku/.ila za mesec marec vsako do-l>oldue od 8—12 v pritličju Turjaške palačo v Križankah, Gosposka IS, po naslednjem razporedu: Od 1,—J. marca bolnikom, kl Imalo pravico tudi za meso, tako da pridejo na vrsto v četrtek 1. marca bolniki A—0. v petok 2. maroa D—G, v soboto 8. marca H—J, v pona. deljek 5. marca K lil L, v torek B- marca M—O, v sredo 7. marca P in It, v četrtek 8. marca 8 in S, v petok 9. marca T—2. Od U.— tt. marca drugim bolnikom, tako da pridojo na vr«:o v soboto 10. marca A—C, v ponedeljek 12. marea D—G, v torok 18. marca H—J. v sredo 14 marca K iu L, v četrtok 14. marca M—O, v potek 16. marca P lu lt, v soboto 17. marca 8—T, v torek 20. marca pa bolniki od U—2. Od 21.-28. marea bo brinUkl odtok delil nakazila za sladkor za dojenčke tn bolnike toda le na podlag-l prej predloženih zdravniških spričeval, lako da pridejo ua vrsto v sredo 21. inairea A—D. v četrtok 22 marca E—H, v petek 23. marea 1—K. v soboto 24. marca L—N, v ponedeljek 2ti. marca O—K. v torek 27. marca S—T, v sredo 38. marca pa bolniki od U—2. Zdravstveni zavodi, ki »o upravičeni dobivati posebno dodatke za strežniško osebje, naj pošljojo po nakazila od 2.—10 marca. Bolniki, kl dobivajo bolniSke dodatke, naj prinaso s seboj živilsko nakaznico za moteč inaj-cc. Nakazil brez predložitve živilskih nu kaz"'e urad ne ho lzda'nl. Zdravniška spričevala za pridobitev bolniškega nakazila je lr> ba mcsiaemu nzikuui predložiti od 1.—20. v mesecu. Upravičenci, kl po predloženem zdravniškem spričevalu dobe prvič uradniško bolniško nakazilo, nai so z njim Tglnse na Prevodu. Novi trg 4-II.. soba 12, zaradi potrditve trgovoa. Bolniški odsek opozarja, da bo delil bolniška nakazila strogo po tem razporedu. Co upravičenci zaradi nepričakovanega prekinjenega uradovauja no bi prišli na vrsto, naj pridejo v urad naslednji dan od 8 do II. Znova opozarjamo vse ono upravičence, kl imajo na bolniškem naikazilu označeno diagnozo Stev. 8 in 9, naj prineso s soboj v Nejčetu Teliču v spomin! Nepričakovano in boleče kakor vsaka nesreča je na Pepelnioo, dne 14. t. m., ves Rakek pretresla žalostna novica, da je padel domobranec Telič Nejc, ki je vseskozi odločno stal na okopih naše domovine in jo z nezlomljivo voljo branil pred vsemi sovražniki. Nejc je bil še mlad, komaj lansko leto maturant. Iz zavedne slovenske hiše je bil, zato je že od vsega početka našo revolucije obsojal zločinstva komunistov. Pred dvema letoma so mu domači komunisti iz Ložke doline ubili drago mater. Po tem grozodejstvu se je kljub zelo mirnemu značaju odločil, da z orožjem v roki preganja morilce svoje matere in tisoče v drugih poštenih Slovencev. Šel je mimo osebnega ugodja! Izpolnil je samo 9vojo najsvetlejšo dolžnost pred Bogom in narodom! Dragi Nejc! Vsem, ki smo Te po-znali in 9i naim bil tako drag, je efanes hudo. Posebno Tvojemu očetu in bratu im sestri. Tolaži nas pa zgled Tvojega junaštva. V nadaljnji borbi zoper komunizem na slovenskih tleh nas krepi blagoslov Tvoje velike žrtve, ki si J<> dal za Bog« in domovino! Počivaj v miru Gospodovem v ljubi domači zemlji, naž drapi NejcI Ložani. Izplačevanje pristojbin pri Pokrajinskem vojaškem uradu za marec Vojaški urad pokrajinsko uprave (Poljanska cesta 21 objavlja izplačevanje pristojbin dosodanjim upravlčoncom po sledečem redu: 1. Začasno pokojnino za mesec inareo 1945 aktivnim častnikom, vo.aSkim uradnikom ln podčastnikom blvSe Jugoslovansko vojske od 2.-5. marca 1945 na dosedanji način. i. Preživnino zn meseo mireč 1945 svojcem vojnih Ujotp-ikov aktivne in rezervne jugoslovansko vojske, lu sicer od J.—7. maroa. J. Podporo za mesec marec 1945 svojcem civilnih interuiraucev, ln sloer: od 26.—2«. morea za upravičence iz Ljubljane, od 20. do 31. marca za one izven Ljubljane. 4. Vzdržovalnino za meseo marec 1945 svojcem Slovencev, kl služijo v nomSki vojski od 26.—81. marca. 5. 1'osmrtnino do kra'a lota 1944 vdovam padlih pripadnikov vaških straž, čim isto prejmejo uradniki odlok o prunanl posmrt nlnl. Pristojbino se Izplačujejo v gornjih dnevih samo dopoldne od 8—12. Od 28.—24. marca se stranke no bodo sprejemale niti nove prošnjo reševale. Upravičenci morajo predložiti sledečo listine: a) osebno Izkaznico; b) poŠto svojega člana s žigom vsaj rao- soea decembra 1914. Ako tako poŠte nima. potrdilo pristojno policijske airažnlee oz. pristojnega občinskega urada oz. uradno potrdilo RK ali komand« koncentracijskega ta borifiča. e) pismeno pooblastilo, ako pristojbino dviga druga oseba z vpisano Številko osebno izkaznico upravičenca; č) podporno knižleo Pokrajinskega pod pornega odbora v Ljubljani, kdor sprejema podporo pri socialnih ustanovah. Pripominja se. da so bodo pristojbine Izplačevale edino proti predložitvi vseb naprej citiranih dokumentov. Opombe: 6 Ako poedtne osebo razpolagajo z nepremičninami in zemljo v povrSini, katera zadostna za pnživljapje vseh svojcev oz. imajo take dohodke, da presegajo odrejeni količnik, kl jo kot maksimalni predpisan pri tuka Snjem uradu, so jim bo preživnina oz. podporn ukinila. 7. Družinam Interniranih, koufinlranlh, priprtih nli v vojnem ujetništvu se nnhaja-Jočlh razvrščenih in nerazvrSčenih uslužbencev iržave. pokrajine ali drugih Javnih 4n pomožnih nstanov, no pripadajo nikakršne pristojbino pri tukajšnjem uradu. Pokrajinski vo.ia.Skl urad. urad ilvlleko nakaznico sa meseo inareo z noodresanlmi odrezki za 100 gr. trdih maščob, vel oni upravlčenol. ki imajo označene diagnozo it lil. pa za sladkor ln odrezke za 1000—1000 gr kruha. Posebno opozorilo ta m trgovcem, zadrugam, pekom, gostinskim obratom lu mlckaruuiu. Opozarjamo vso zgoraj navedone obrate, da oddajo prijavo vsega raoioniranega blaga, ki gu imajo na zalogi 28. februarja opoldne. Izpolnjene obrazce naj pošljejo na Prevod, Gosposka ulica 12-1, soha St. 11, med uradnimi urami iu sicer do 3. marca. Ker moramo v treh dneh zaključiti vse prijave trgovoev, ponovno opozarjamo vse prizadete, da se strogo drže določenega datuma prt oddaji prijav. Odrezki gostinskih obratov Po gostinskih obratih nabrano odrezke živilskih nakaznio bo mestni preskrbovalni urad prevzemal samo I. in 3 marca od 8—12 v I. nadstropju nekdanje Mahrove hiSe nn Krekovem trgu 10. Tam bodo ti obrati dobili ludi nakazila na oddane odrezke. tako da pridejo na vrsto (. marca obrati od A—C 7. marea C in D. 8. marea K 'n F. 9. marca G in II. 10. maroa I tn J. 12 marea K, 1.1 marea L. 14 marca M—O. 15. marca P in lt. 10. marca 8 in S, 17. marea T in U, 20. maroa V—2. Nakazilo moke za febrnar Razdeljevale! racioniranlh živil v Ljubljani, naj dvignejo pri Prevodu, Novi trg 4-II, nakazila za moko ta delitev v februarju po naslednjem redu: v torok, 27. t. m. začotndo A — Kl. v sredo. 28. t m. Ko — O ln v četrtek, 1 marca P —Ž. Da ne bo nepotrebnega čakanja, naj vsak razdeljevalec poizve v skladišču, kuaj bo mogel dvigniti moko. V počastitev spomina ga. Anioe Avaec j« darovala družina Majdičova namesto venca na grob za Vincencijevo konferenco (v, Cirila ln Uotoda 200 lir. Bog plačaj I Kinematografi KINO UNION - Odličen olrkuškl tilm »Velenastop« — Leni Marenbnch, Rudolf 1'rack; — Prodstave ob 16. ln 19. lel 22-Ji KINO MATICA - »Verdi« - Marin Cebotari. Rc njamiuo GigU. Predstave ob 16. ln 19. Tel. JJ-41 KINO SI.OGA »Natakarica Ana« . Prodstn»e ob 16 In 1». Tel. 37-10 ZA.TKLO, Angora, £lomensko, prodam, sloškn e. 48, Srčni k OCiLfcUALO, veliko -rokokodog, prodam. Istotam nmivalnik s marmornato ploSčo in brašeuim ogledalom. Naslov v upravi >S1.< pod it. 1311. MALI OGLAS f Službe | j pr^amo j PEKOVSKI [»močnik želi zo|ioslitve. Nastop tnkoj. Nanlov v npr. »SI.« pod St. 1306^ 1 Službe I 1 dom j DELAVCA srednje starosti, pridnega, lahko z dežele. begunca -sprejme pekarna Do. linar, Smortinska e. 3. j Kupimo | Elektro-MOTORCEK pol do 1 ks., 220 voltov, po možnosti na dvo fasi. kupim takoj. Lovrončič.Pipar, Dobrunje._ SLIKE nojih starelSih Ui mlajših mojstrov ltu- Rim. Pridem na doni. aslovc pustiti v upr. »Slov.« pod »Slike« It. »17. _ KOLO, damsko io mo. Ske kupim. Ponudbe nn upr. »Slov.« pod »Zamcnjnva« St._I54V OTR. VOZIČEK, globok ali Športni, kupim. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Denar ali živila« il. 1343._ SIV. SfliOJ, rabljen, kupim. Ponudbe upr. »SI.« pod »Resea kupec« St. 1344. RJUIIE, kapne, blaži ne ia razno drugo perilo kopi H. Privšek, Gradišče 7. STEKLENICE vseh vrst nletenke šivilj. *ke odpadke, pločevinaste sodo. vsako vrsten oaplr. razne kovine, rabno In ne. rabno železo in tehnične predmete stal no kupuje ter plač« »Metali«« Oospnev 16 tel ?!.88. naspr Delavskega doma. (k | Objave 1 rRIZERSKI damski salon Kosoc, Miklošičeva 18, sporoča o. ■trankam. da na novo obratuje ter se vljudno priporoča. |zamenjamr| JAJCA, sveža, 100 do 150 kg suhih gob ln 50 kg finega kl. slega zelja zamenjam ia ponošeno moško obleko, roa-drace in rjuho. Ponudbe na upr. »Slo. venca« pod »Jajčka 1357«. __ MORSKO TRAVO -predvojno kvaliteto -nerabljeno, zamenjam u protivrednost Po. nodbe na apr »Slov « pod »Morska trava« It. 1189. I Poizvedbe f Zlata ZAPESTNICA damska, je bila zgubljena v nedeljo dno 15. II. od Fi-govoa do Splošne bolnišnico v tram. vaju ali pred bol. nišnlco. Najditelj se naproša, da jo vrne proti nagradi v npr. »8lovenea«.___ DENARNICA t več. jo vsoto denarja se ie našla v ponedeljek 26. t. m. dopoldne. Zglasiti se je v upravi »Slovenca« pod it. 1374. j Razno j LIMONO v čaju dobro itadomeSča limonin ekstrak) Citrol. Stekleničko prinesite I »boj Drogerija Ant. Kane. Židovska al. 1. ZBIRKA »SVET« KULTURNI OBZORNIK ««. » ■ mjm ■UUHnMHUMMBBBBHwnw Pod vernim krovom Mohorjeva druž.ba je letos poslala svojim udom drugo knjigo slovenskih ljudskih običajev skozi cerkveno leto pod naslovom: »Pod vernim krovom«. Knjigo piSe dr. P. Metod Turnšek, ci-sterijancc, ki si je svoje ime pridobil že kot urednik nekdanjih Živih vrelcev, s svojo disertacijo iz liturgije sv. krsta, predvsem pa s priredbo prvega popolnega slovenskega Misala, maž-uega obrednika, ki ga je založil lani njegov red ter s tem postavil krono slovenskim liturgičnim prizadevanjem zadnjega desetletja. Tesno s cerkvenim obredjem so zvezani tudi verski običaji slovenskega ljudstva, ki so resda marsikdaj samo podaljšani poganski običaji ob poganskih svetkili (začetek pomladi, zime itd.), pa so tekom življenja našega kmetu skozi tisočletja dobili pri nas že čisto krščansko vsebino ter tako spremljajo cerkveno leto. Tako jc liturgični pisatelj organsko prešel v narodopisnega ter nam zdaj s pomočjo svojih sodelavcev, ki jih navnja nn koncu v seznamih, ustvar-ju delo, ki ni samo prikazen enodnevnica, temveč pomembna knjiga zadnjih let s trajno znanstveno vrednostjo kot ?birka grridiva o nnšin običajih, Se r večjo vrednostjo pa kot knjiga narodno vzgojnega pomena. Zlasti važna za današnji čas: buditi hoče v nas in naših potomcih ljubezen do ljudskih običajev, ki izumirajo s civilizatorsko kulturo internacionalizma ter v nas oživeti tisto vero, ki je v naših prednikih še živo oblikovala njihovo vsakdanje življenje, urejeno po postajah cerkvcnega leta. Mohorjeva družba realizira izredno lepo misel s to knjigo in moramo biti zanjo založbi samo hvaležni, pa tudi pisatelju, ki nam s tako marljivostjo in preglednostjo beleži in ohranja spomine na stara izročila ter jih širi nazaj med najširše naše vrste po tej najbolj ljudski knjižni založbi. Lani jc prvi zvezek obsegal ljudske običaje od udventa od predposta. Letošnji zvezek vsebuje drugo tretjino: od predposta do konca velikonočnega tedna. Gradivo deli pisatelj najprej v običaje, ki se vrše med nami v času predposta ter imajo izrazito »pustni« značaj, to je veseljaški značaj, ki je še starega poganskega izvora ob prelomu zime v pomlad, s katerim so začenjali novo leto. Natančno opisuje pustne navade po vseh delih nase domovine, ki je »Kurenta« že zdavnaj poskristianila ter ga sprejela celo — v nebo kot »svetnika«. Tu dobimo tudi pojasnila, kako tolmačiti te pustne ie-mc, kokote, brne, korante, pa tudi obredja oranja in sejanj«, oiresanja sadnega drevja, vlnčenja ploha, poko-pavanja pusta itd. Pisatelj nam name- če celo vrsto gradiva iz vseh krajev, kar je dobro organiziral po svojih sodelavcih, obenem jih pa vključi v cerkveno leto ter jim doda tudi nauk, zakaj naj jih narod še naprej ohranja te navade, kako naj jih tolmači in kaj naj opusti. Tako je lepo v liturgični čas vklenil drugo poglavje »Postni čas«, običaje na pepelnico, molitev »zlatega očenaša«, te poetične molitve našega ljudstva po vseh predelih pokrajine (zanimiv je zapis dr. Grafe-nauerja v ziljskem narečju) ter razne Marijine pobožnosti, ki jih v tem času opravljajo zlasti po Koroškem. V postni čas pade več svetnikov, ki jih spremljajo razni običaji, tako 40 mu-čencev, sv. Gregorij (v Tržiču spuščajo »gregorčke«), na sredpostno sredo »žagajo babaoc itd. S tihim tednom se zaključuje postni čas. Cvetna nedelja pa že uvaja velikonočne običaje. Pisatelj najprej kot okvir oriše liturgijo te nedelje ter podčrta motive, ki so postali odločilni za razne ljudske navade, ki so ravno za ta dan zelo številne in različne. Po posameznih pokrajinah razloži in opiše običaje pri blagoslovu butaric, begahic, presneca, prest itd., posebej za vsako pokrajino slovenske zemlje. Višek teh običajev pa pade v Veliki teden, v »sveto tro-dnevje«, ki je veliki četrtek, veliki petek in velika sobota. Kot uvod pa navaja še navado »strašenja Boga«, ki se vrši že na veliko sredo. Lepo so pojasnjeni običaji od takrat, ko gredo Človeško srce je prvo, kar se v materinem telesu prebudi v življenje, in zadnje, kar se v človeku umiri. (Sigrid Und tet.) KOLEDAH: Torek, 17. svečana: Gabrlel, »poznavalec; Loandor, škof; Izabvla, dovica; P rok. sp. Lunina sprememba: Siip ob 1.7. Sreda, 28. svečaua: Roman, opat In ustanovitelj reda; Amonija Flor., vdova in opatioa; Ožbalt, Skof LEKARNIŠKA SLUŽBA: Nočno službo Imajo lekarne: mr. SuSnik Marijin trg 5; mr. Dou, Gosposvotska oesta 4, ln mr. Bohinc dod.. Rimska o. 81. ZATEMNITEV OD 18.35 DO C.25. v. »zvonovi v Rim« pa do »Vstajenja«. Tu je opisan velikonočni ogenj, velikonočni žegen, aleluja — jed, svetost in radost velike nedelje, navade ob vstajenju itd. Z navudami velikonočnega ponedeljka in Bele nedelje se konča ta drugi zvezek »Pod vernim krovom«. Razume se, da je knjiga bogato ilustrirana z domačimi slikami. Ta knjiga Mohorjeve družbe zasluži, da bi jo ljudje hranili s pobožnost-jo in spoštovanjem, kajti v nji so zapisani običaji ob praznikih in svetkili, kakor se danes že izgubljajo, pa bi bilo prav, da se zopet ožive in ohranijo. Bila naj bi vedno pri roki staršem kakor otrokom. Starši naj bero, da bi obnove spomine na dede, in da otrokom in vnukom povedo še večje podrobnosti; mladina pa naj bere, da bo vedela, kakšen smisel imajo taki običaji, kako so nastali in zakaj jih je vredno ohranjati v nove rodove. Slovensko narodopisje, ki so ga znanstveniki začeli tako vneto raziskavati in razlagati na znanstvenih osnovah, je tu dr. Turnšek zopet prenesel nazaj v živo življenje, odkoder Je prišlo in kamor teži. Knjiga ima tudi v znanstvenem svetu pomen kot gradivo, lepo urejeno po pokrajinah in času, pa tudi zaradi navedb, odkod podatek izvira. Zato bo prišla prav tudi nnrodopiseem, še bolj pa ljudstvu, narodu, ki bo v njej zopet našlo svojo laJtflo podobo. td 2)Wiae nciace 7.ENB IN MA1EREI NaSa mesečna duhovna obnova bo 27. In 18. februarja pri UrSulInkali. V torek ob tričetrt na Stlrl bomo skupno molile rožni venec za napeli velikonočno akcije Oh 4 bo govor In nato litanlje z blagoslovom. V sredo ijutraj ob 8 bo sv. maša n kratkim nagovorom in skupnim sv. obhajilom. Pridite ln povabite Se druge s srlmj! Pogreb pokojnega g. Viktorja Grmeka bo v sredo ob II iz kapele sv. Nikolaja nn Žalah lu ne v torek kakor je bilo v nedeljski osmrtnici javljeno Zaradi podaljšanja pravice kretanja bodo v premlernih kinematografih Matlol, Slogi In Unlonu od torka, 27. febr.. predstave ob delavnikih ob 16 in 19, ob nedeljah in praznikih pa ob 15, 17 ln 19. Peki, pozorl V torek. ?7. februarja, od J—6 popoldne prldlt« v naio pisarno po novo sezname za oddajo odrezkov Nabavna in prodajna zadruga pekovskih mojetrov i. t o. j. v Ljubljani. V proslavo sv. Relnjega Telesa bo »kupna pohožnost » čotrtek. 1. maroa, v urSullnskl cerkvi. Oh 6.30 bo kratka pridiga v čast svharistlčnemu Zvoličar.in ln nato sv. ma£a z btniroslovom. Pisalne stroje, gramofone, radio aparate. harmonike In nalivna peresa ter vso rezorvne dele stalno kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka Everest. Prešernova 44. Opozarjamo, ds Je od vStevSl torka, 27. t. m. dalje zočetek predstav v Državnem gledališču oh 17.3« Izjemi sta opori »Tann-hitiiser« In »Čarobna plščal«, kl se zaradi ob-Slrnostl dela pričenjata ie ob IT. nri. Opozarjamo, da posluje dnevna blagajna v Operi dopoldne ž« ob f do U Popoldanske poslovno uro, od II do 18, so nespremenjene. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm + Po dolgi in mučni bolezni nu je ia vedno zapustila naSa zlata mama, Novak Marija roj. Škoda sestra, teta, svakinja, gospa Pogreb ho v sredo, 28. februarja ob 4 po. poldne iz hiSe žalosti Zalofika 135 na poko. pallšče k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, Sušak, Ftume. Žalujoči mol Jože; sinovi: Tine, Janez. Vinko; bčorke: Pepca. Ančka. Slavka, Tončka in družine: Mlfetlč., Jankovi«, Skoda, Dalbosko. + Dotrpol je naš ljubljeni soprog, oflc, sin in brat, gospod JOŽE GRAŠEK privatni uradnik. PogTeb bo v erodo, 28. L m., ob pol U z Žal. kapelice sv. Petra, k Sv. Kriiu. Ljubljana. Kamnik. 26. fobr. 1945. 2alujočl ostali. tDotrpel jo v 86. letu starosti nai ljubljeni oče, stari oče. brat in tast, gospod Možina Avgust zasebnik Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 17. fobr. t. 1. ob 11 dopoldne z 2al, lz kapelica av. Frančiška. Maša zadušnica bo darovana v cerkvi Marijinega Oznanjenja v soboto, 8. marca ob 7. url zjutraj. Žalujoči otroci In ostalo sorodstvo. + Nehalo io utripati zlato srce - naše preljubljene soproge, mamice, hčerke, sestre, teto in svakinje, gosp« Anice Kosovinc roj. Kom Truplo leži v kapelici sv. Jožefa na 2alah. Svojo ljubljenko spremimo v njen zadnji domek v sredo 28. t. m. ob pol 10 izpred evangeljBkega pokopališča. Ljubljana, Kranj, 27. februarja 1945. Kosovlne Maks, soprog; Renlca, hčerkica, in ostalo sorodstvo. Dne 25. t. m. jo dotrpela naša blaga žena. sestra, teta in svakinja, gospa Franja Lozar Biagopokojna leži do dneva pogreba na svojem dumu. Trnovska ulica 7. — Pogrob bo 28. t m. ob 10 dopoldne z 2al, lz kapele sv. Krištofa k Sv. Križu. — Mašo zadušnica bo dne 7. marca t. L ob 8 v farui cerkvi v Trnovem. Ljubljana, dne 26. februarja 194». 2ALUJOCI OSTALI. ZAHVALA. Vsem, ki ste nas ob bridki izgubi našega ljubljenega očeta, očimu, brata, strica, gospoda Ignacija Sever posestnika v Klečah tolažili, ter nam na kakršen koli način pomagali ln nam izrekli svoje sožalje. se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini. Rdečemu križu, gaslleem, ter končno vsem faranom, kl so našega dobrega pokojnika spremili k večnemu počitku. — Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 28. t. m. ob 7 zjutraj na Jcžici. Kleče, dne 26. februarja 1945. talujočl družini: SEVER. SKEBL .........-vriwnrBg ^ NaSa nad vse dobra mama Marija Rožman je umrla. — Pogreb bo v torok, dno 27. t m. ob 10 dop. z 2nl, iz kapele sv. Antona na pokopališče k 3v. Križu. — Slovesna sv. maša zadušnica bo v torek, dne 6. marca t. 1. ob 7 v cerkvi Marijinega oznnnjonja v Ljubljani. Drulino: Rožman, dr. Kuhelj, Drganc, Ravnikar, dr. Kovlč. •» m- -v.s«Kf-»{r» gHg Dotrpela ie naša ljubljena sestra ln T predobra teta, gospodična Neža Žvan vpok. Tobačne tovarne Pogreb bo v torek dne 17 t. m. ob pol 10 dopoldne z 2ul, Iz kapele sv. Janeza na pokopališče k 8v. Križu. — Priporočamo jo v blag spomin tn molitev. Ljubljana, dne 25. februarja 194S. Žalujoča sestra Elizabeta ln ostalo sorodstvo Fflf »T.jpiUVa tlakama«, lit »LlllrtiiVn ti skarno«: Jože Krsmarlf - Hcransgeber. Izdajatelj: Joško Krolelj — Sekrlftlelter urednik: Janko Hafner.