33
                                               
Kmetijske raznoterosti.           
Premikanje brejih kobil. Zdravju je jaka koristjo, če se breje kobile pogosto premikajo. Tri toni se .pa kobila 1 vendar ne sme spuščati v dir. bledati je treba, da kobila ne pade, zato naj se ne spusca po strmih m ledenih potrti. Najbolje je, če jo vodimo za uzdo.- Tudi ni' dobro pušfetrko&ile same tekati po dvorišču, ker je pri tem vemiar vediio ^nevarnost, da pade. Tudi -sama kobila^večikraitako- tek;*,, drrse pregreje, potem pa zopet prehladi, kar jej škoduj,.
Bakro v vinu. Nekaterniki so izrekli ;bojazeii^|4i*nboxle vsled škropljenja z modro galieo in drugimi . podobnimi bakrenimi spojinamise po množila množina, bakra v vinu, dabode tako vino škodljivo zdravju. Kakor žhano, sn skoio vse bakrene spojine zdravju škodljive. Preiskave so pokarale, da je ta bojazen bila neopravičena. V moštu se je našlo v litru -k večjemu 0'008 gramov bakra, in to le iz takih vinogradov, kjer se je močno škropilo. Pri vrenju se pa množina bakra'v vinu še za polovico pomanjša, če se vino se cisti z lajcnim beljakom, potem baker iz vina tako izgine, eTa ga v jilru niti pol miligrama več ni, katera množina na -noben način ne more kako vplivati na zdravje.
Zarjavela črtala in lemeži. Znano je, ^a pri plugih črtala in lemeži večkrat zarjave. Takega pluga se potem močno prijema prst in š njim ni mogoče globoko orafi. \h\ se pa odpravi rja od plužnega železja, naj se nekoliko ur poprej, predno se rabijo, namažejo s karbolejom, kateri rjo odmoči. Žehzje je potem zopet lepo gladko, s plugom se z-pet lahko orje, ker se ga ne prijema prst.
Marelice so jako občutljive za mraz Zatorej naj"se sade le na solnčnih proti jugu nagnenili tleh. Nfkakoir pa marelica ne vspeva, kjer močno ; krije sever. Splak marelioa si za mrzlejše kraje. Nekoliko manj za mraz občutljive, so že breskve, ki rastejo še na Gorenjskem. Vendar so tudi za breskve le od severja obrnene lege. Pri izbiranju raznih vrst naj se gleda, da se v mrzlejših krajih sade le take vrste. ki zgodaj zore. Za gorkejše kraje so ^"pa;^b4)re tudi poznejše Vrste. Češplja že ni toliko izbirčna za kgo./Vspeva-i-0 rodi iv-v^aki legi ne samo v južnih. Jedino proti .seveiiu^ pa^tudi.ne -srn*;, biti češplja obrnjena. Cešplje se na vrtu dajo vzgajati le kot vi-soko drevo, drugače dobro ne vspevajo. 9e bolje pa vspevajo češplje ob stenah in zidovih. Sploli je č^pljM jako prtffubljeno in koristno drevo pri kmetski hiM S{
Jabelka rastejo v vseh le$aii>, ali tt&tlr J^aje; s&t&M in južna lega ni posebno priporočati. ;g$ox .mora -saditi #Mka v severnih legah, naj sadi le zgodnje, vrstev Pozne vrste ^ni^ za take lege. V južnih legah dobro, če se iaoelbu job poletni vroč ni kako naredi senca, fier sicer s^č nf precraj? strani obgori in zgubi mnogo na'T vrednosti.;' ITriiške v^pfe^fijff v vseh legah. Nekatere finejše vmie-9pa st^encter Ijnbija ^Hd|-gorke kraje. Tudi so za mrzlejše,$m$\wi$fct^^m^M&'' vrste. Sploh se pa mora sadjar riiv^tU po ^azn^niL;^p|ga
Kraja.