STAJERSKI GOSPODAR
IZIDE VSAKO SOBOTO
Uredništvo in upravništvo: Marburg a. d.Drau, Badgasse G ■ Naročnina: letno RM 2.50, «oiietno RM 1.40, četrtletno 75 Rp!
I. Jahrgang	Marburg a. d. Drau, Samstag, 7.Juni 1941	Hr. 6
Veličastna zmaga štajerske miselnosti!
95% spodnještajerskega prebivalstva se je priglasilo v organizacijo Steirischer Heimatbund Skupno se je priglasilo 323.807 Spodnještajercev, ki žele obnovo svoje domovine in njeno vključitev v Veliko Nemčijo — Steirischer Heimatbund je odslej naša mogočna organizacija
V naslednjem prinašamo sledeči izid celokupne priglaševalne akcije:
Skupno fWekrmannschcift) (Deutsche Jugend) 24.831	9.635
6.064	3.717
13.243	8.903
9.290	3.480
Kreis
Čilli........101.759
Luttenberg ......	33.082
Marburg-Land..........79.531
Marburg-Stadt . . . .	40.078
Pettau . . . . . . .	69.357
323.807
13.138
66.566
7.728 33.463
Domovini zvesto prebivalstvo Spodnje Štajerske se je odkrito in jasno izrazilo za Fiihrerja in za Reicli. Skoro četrtletje obsegajoča nasprotna propaganda ni bila v stanju, zabiti trajnega klina med nemški narod in med prebivalstvo Spodnje Štajerske. To prebivalstvo se je z veseljem priglašalo v organizacijo Steirischer Heimatbund. Veselje do zglaševanja pa je bilo najboljši dokaz 3Ki opredelitev Spodnještajercev.
323.807 Spodnještajercev se je priglasilo v področjih, v katerih je bila izvedena celokupna akcija, za pristop v organizacijo Steirischer Heimatbund. Vpoštevati pa je treba, da so bili k pristopu upravičeni le Spodnještajer-ci, ki so dopolnili 14. leto. Otroci do 14. leta torej niso všteti. Iz gornjega je tudi razviden ogromni uspeh, ki ga je zabeležil Steirischer Heimatbund. Okrog 95% spodnještajerskega prebivalstva je izrazilo svojo pripravljenost, sodelovati pri obnovi in vključitvi drage domovine v Veliko Nemčijo.
Zelo razveseljivo je nenavadno veliko zanimanje Spodnještajercev za Wehrmannschaft organizacije Steirischer Heimatbund. Skoro 67.000 mož hoče biti v tej formaciji, da jih bodo svetovno-nazorno in obenem v vojaškem držanju izurili in vzgojili. Nič manj ni bilo razveseljivo priglaševanje mladine v* Deutsche Jugend, ki je sedaj mladinska organizacija Heimat-bunda. V tej organizaciji bodo mladino od 14. do 18. leta telesno, duhovno in tudi glede značaja vzgajali in krepili v duhu narodnega socializma.
Steirischer Heimatbund ima sedaj na podlagi izida priglaševalne akcije
vse pogoje za to, da bo postal organizacija vseh Spodnještajercev, ki hočejo na osnovi krvne sestave nazaj v skupnost nemškega naroda. 1fBTtWill»IWIi)'i nI i Mli iliT~TOTi"Tr—P"TH
Tajnost nemške zmagovKfosli
Nemška vojska je svojo nepremagljivost dokazala na vseli bojnih poljanah sedanje velike vojne. Ko je aprila lanskega leta zaskočila Norveško in jo okupirala pred nosom g. Churchilla, je zastrmel ves svet. Treba je pogledati na zemljevid in premeriti razdalje med Nemškim zalivom in norveškimi točkami, ki so jih nemški vojaki dosegli bodisi v letalu ali z ladjo v kur najkrajšem času, da je mogoče izmeriti ves ta ogromni napor. Tako je bil Narvik na severu Norveške ena izmed najsijajnejših zmag nemškega orožja. V slučaju Norveške pa se ni izkazal samo nemški vojak, nego tudi — organizator. Izkazalo se je, da je dobra organizacija že pol zmage. Če je pa organizacija tako odlična, kakor nemška, mora tudi zmaga biti cela. V dejstvu, da je nemški vojak povsod, kamorkoli ga pošljejo, vsestranski zadovoljivo oskrbljen s hrano, okrepčili, strelivom in vso možno udobnostjo, je iskati velik del uspehov. Najboljši vojak na svetu pa ne bi mogel kljub ■vsej preskrbi zmagovati, ako ga ne bi vodili veleunmi in preizkušeni vojsko-
Fufirer in 1)uce
sia se rasgovarfala na Brenner/u
Sestanek se je vršil na bmkoštm ponedeljek -Vec ur trajajočemu razgovoru sta prisostvovala tudi zunanja ministra v.Ribbentrop m grofCiano.
FUHRER m DUCE sta se dne 2. junija sestala na Brennerju, kjer sta imela v prisotnosti nemškega zunanjega ministra v. Ribbentrop-a in italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana več ur trajajoč razgovor o političnem Doložaju. Razgovor se je vršil v duhu prisrčnega prijateljstva ter je ugotovil popolno istovetnost mi-_šljenja vladnih šefov obeh zavezniških držav.
• • • '	' (PK-Atlantlc)
Generalštabni razgovori v Afriki. Generalleutnant Rommel, general Gariboldi in italijanski kolonialni minister Teruzzi se pravkar posvetujejo o nastalem položaju.
vodje. Fuhrer je s svojimi generali vodil bitke na Poljskem in v Franciji s toliko vidovitostjo, da se je vrstil za sovražnika Nemčije poraz za porazom. Nemški vojak se je povsod zavedal, da ga vodi najboljši generalni štab na svetu. Vedel je tudi, da ga spremlja duh Adolfa Hitlerja, to je duh nemškega narodnega edinstva. Ta zavesi je ustvarila v vsakem posamezniku najvišjo mero moči in odločnosti za proboj in zmago. Prav tako je nemškega vojaka bodrila v vseh podvigih sladka zavest, da stoji v ozadju armade cela domovina sklenjena in pripravljena za vse žrtve, ki jih zahteva končm r.naga nad sovražnikom.
Fiil rer je dal svoji voiski najbolje orožje na svetu. To orožje je bilo preizkušeno v vseh dosedanjih bitkah. Tudi rovrržnik je ime! orožje, ki oa ni ' '•->■-	VftPrijal, iz
katerega izdelujejo nemški delavci in inženirji topove, strojnice, tanke in letala, je nemški narod po naročilu Fiihrerja dal svoji vojski, s katero je povezan na žive in mrtve. Tudi v tej povezanosti je ena izmed tajnosti nemške zmagovitosti. V tej vojni ne rušijo fronte kaki domači špekulanti in vojni dobičkarji, kakor se to godi ravno v Angliji, kjer se bori vojak za zvišani profit oboroževalne industrije. V Angliji se masti vojno dobičkarstvo, v Nemčiji pa ves narod podpira v največji nesebičnosti junaška dejanja svoje vojske. Tu vidimo ogromno razliko med obema svetovoma. Adolf Hitler je preustrojil narod in vojsko ter je slednjo usposobil do najvišja stopnje za končno zmago.
Ljudske duše
niso poznali
V našem listu smo se že ponovno bavili s srbofilsko inteligenco in njeno žalostno politiko na Spodnjem štajerskem. Opetovano smo v zvezi s tem povdarili, da je bil naš mali spodnje-štajerski človek povsod, kjerkoli ste ga iskali, ni pa bil v taboru tega pokvarjenega izobraženstva, ki sploh ni imelo kakega cilja. Naš mali človek je podzavestno čutil, da je srbofilstvo le nekaka zunanja vez vseh tistih, ki so tu na Spodnjem štajerskem vihteli svoj bič in priganjali ljudstvo k plačevanju davkov. Ljudje so domače srbofilske oblastnike nekako pomilovali, češ, pustite jih, saj ne vedo, kaj delajo. To je veljalo zlasti za ustrahovanje Štajercev, ki pa niso nehali verovati, da mora biti Jugoslavije spričo takega političnega preganjanja, gospodar, obubužanja in socialne zaostalosti prej ali slej konec. Marsikateri štajerc se je moral na deželi nekako potuhniti, da ga niso zaprli in vlačili po sodišču. Kdor je prijazno občeval s sosedom Nemcem, je že bil na sumu, da je protidržavni element. Kdor se je posluževal nemškega jezika, si je s tem nakopal besno sovraštvo srbofilov, ki niso vedeli, da so našega štajerskega človeka s tem še bolj utrdili v veri, da čas osvoboditve ni več daleč. Izkazalo se je torej v celoti, da srbo-filska inteligenca ni poznala ljudske duše. Misel o nedeljivosti štajerske je bila v podzavesti našega ljudstva tako močna, da je ni bilo mogoče izruvati iz njegovega srca. Ljudem se je gabilo sovraštvo, ki so ga sejali srbofili po naših vaseh. Le tako je razumeti, da je srbofilsko izobra-ženstvo v trenutku izbruha vojne
med Jugoslavijo in Nemčijo izgubilo med ljudstvom prav zadnjega privrženca. Izdajstvo se je maščevalo na celi črti. V urah bridkih preizkušenj so si Štajerci brez razlike materinskega jezika segli v roke z največjo odločnostjo. Mali človek je razumel klic časa, ki ga je srbofilsko izobraženstvo v svoji politični omejenosti vedoma preslišalo.
Pomorska bitka pri Skagerraku
Pred 25 leti — bilo je zadnje dni meseca maja — sta se pri Juttandu srečali nemška in angleška mornarica k največji pomorski bitki vseh časov. V tej bitki 1. 1916 je sijajno zmagala nemška mornarica, ki ji je poveljeval admiral S c h e e r, dočim je Angležem poveljeval admiral J e 11 i c o e. Takratna nemška zmaga je bila izven vsakega dvoma. Ker pa "je poraz angleške mornarice do temelja omajal ugled Anglije, je bilo treba z angleške strani prikriti angleškemu narodu rej«* o. Ze 2. junija je namreč angleška admiraliteta izdala poročilo o tej bitki, ki je pa bilo močno pristransko. Tri dni pozneje je izdala britanska admiraliteta še eno poročilo in res jim je uspelo s pravo angleško lažnjivostjo i;n licemernostjo spremeniti svoj poraz v — zmago. Pri čitanju Chiurchillovih laži se nehote spominjamo tudi takratnega »izdelovanja« angleške »zmage«. Angleži se v svojem časopisju niti niso sramovali izpovedovati, da je bila bitka pri Jutlandu oziroma Skagerraku izza Trafalgarja, kjer je lord Nelson porazil francosko mornarico, »najodločiinejša zmaga angleške mornarice.«
Danes, po 25 letih, je lahko ugotoviti na podliagi neštetih nevtralnih knjig in strokovnih razprav o tej bitki, da je takrat nesporno zmagala nemška mornarica. Takratne bitke se je udeležilo skupno 246 bojnih ladij vseh velikosti in kategorij. Med njimi je bilo 37 angleških in 21 nemških najtežjih bojnih ladij. Angleži so izstrelili 190.222 kilogramov municije, Nemci 75.120 kilogramov. Angleži so izgubili tri največje bojne ladje, Nemci samo eno. Skupna tonaža potopljenih angleških ladij je znašala 115.025 ton, nemških pa samo 61.150 ton. Angležev je v bitki pri Skagerraku padlo 6094 mož. Nemci so izgubili 2551 mož. Nemške ladje so polovile iz morja 117 Angležev-ujet-nikov, dočim Angleži sami niso ujeli niti enega Nemca. Že iz navedenih številk izhaja gmotni uspeh bitke, da ne govorimo o moralnem uspehu. Bitka pri Skagerraku je ovenčala nemško vojno mornarico z ne8mrtno slavo. Čeprav manjša po številu in moči, je odločilno udarila po Angležih ter jim prizadejala najhujše izgube. Današnja nemška vojna mornarica se je izkazala vredna velikega in slavnega sporočila , junakov bitke pri Skagerraku.
Otok Kreta v nemških rokah !
Nemške čete so po dvanajstdnevni bitki očistile velik otok Kreta - Churchillova Anglija je izgubila velevažno postojanko v Vzhodnem Sredozemskem morju
Na binkoštni pondeljek je nemški radio razširil veselo in ponosno sporo-žHo Vrhovnega poveljstva vojske. To posebno poročilo je bilo kratko, a tem pomembneje. Glasilo se je tako-le:
»Bitka za Kreto je končana. Ves otok je očiščen.«
Tiaiko poroča zmagovito poveljstvo nemške vojske, ki za ugotovitve svojih zmag ne potrebuje nikakih skladovnic besed. S par besedami je povedano, da je nemška vojska kljub vsej zagrizenosti, s katero so se branili Angleži na Kreti, po deloma težkih borbah dVa-najstdnevne bitke vrgla sovražnika iz vseh postojank. Veliki grški otok Kreta je sedaj v nemških rokah. S tem je izgubila Anglija silno važno vojaško postojanko v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Sam Churchill, predsednik angleške vlade, je 22. maja — t. j. dva dni po drznem naskoku nemških padalcev na Kreto — izjavil, da je bitka za Kreto ena izmed najvažnejših v tej vojni ter da bo izid te bitke odločil o nadvladi v Sredozemskem morju. Bilo bi bolje, da Churchill ni nikdar izpre-govoril teh besed. Sam je namreč potrdil, da je z zmago na Kreti odločena vojaška nadvlada v tistem delu Sredozemskega morja, v katerem so si An-
gleži delali velikih upov. Tako so Angleži doživeli slično kakor pri Andals-nesu v Norveški in pri Dünkirchenu enega svojih največjih porazov. Nemške čete, zlasti padalske formacije in letalstvo sploh, so dokazale, da n-e poznajo nobenih zaprek. Angleži so spočetka sicer nudili oster odpor, ki so ga Nemci s svojimi silnimi udarci kmalu zlomili, nato pa j'e pričel beg v splošni zmešnjavi. Angleški vojaki so se tokrat res hrabro borili, toda njihovi voditelji so ji'h zapustili in so večinoma v letalih pobegnili. Med njimi se je nahajal tudi general Freyberg, ki se je na begu z letalom smrtno ponesrečil in niti ni doživel junaške smrti.
Kreta je v nemških rokah I Ta veličastna zmaga, ki je 'edinstvena po naporih — napad je bil mogoč edlnole iz zraka — nas navdušuje z neomajno vero v končno zmago. Vojska, ki premore takih dejanj, je v resnici nepremagljiva. Za Anglijo pa je izguba Krete opozorilo in spomin na besede Filhrer-ja, ki je v svojem velikem govora dejal, da bodo nemški vojaki potolkli Angleža, kjerkoli ga bodo našli. V borbi za Kreto so se odlikovali tudi Italijani, ki so napadli otok z vzhodne strani. Nemške in italijanske čete so se po uničenju angleških bojnih edinic združile in s tem zapečatile usodo Krete.
Velika Britanija je v hudih skrbeh
Churchill molči - Od Narvika do Krete sami porazi • Kreta ni bila zadnji poraz Velike Britanije
Kakor je bilo pričakovati, je nemška zmaga nad utrjenim otokom Kreto
(Presse-Hoffmann)
Dne 31. maja 1916 — pred 25 leti je •prisilil nemški admiral Reinhardt Scheer angleško visokomorsko brodovje pri Ska-gerraku k umiku. To je bila največja pomorska bitka v zgodovini sploh.
napravila po vsem svetu, zlasti pa v Angliji, porazen vtis. Uradni krogi v Londonu molčijo. Tisk si prizadeva, prikriti smolo na Kreti. Vse drugače pa je z angleškim javnim mišljenjem, ki si je glede poraza že bolj na čistem. Kreta namreč ni bila to ali ono navadno oporišče, temveč ključ situacije v vzhodnem Sredozemskem morju. Vojno ministrstvo je potolažilo angleško javnost, da so se angleške čete s Krete rešile večinoma v Egipt, vendar »z dokajšnjimi izgubami«. Toda istočasno že priznavajo uradni krogi letalsko premoč Nemčije. To priznanje ima očividno dvojen namen: 1. naj se izvede na Zedinjene države pritisk glede hitrega pošiljanja pomoči. 2. naj bi to bilo opravičilo za poraz na Kreti.
Ako Angleži priznavajo nemško letalsko premoč, nam je to prav. Vsekakor pa je treba pribiti, da je zmaga na Kreti in poraz Anglije v dotičnem vodovju le člen v verigi angleških porazov v celotni vojni. Na Poljskem je pričel krvavi ples s porazi za Anglijo. Na Norveškem je Anglija doživela
svoj drugi poraz, ki je končal s splošnim begom Angležev iz Norveške. Borba za Diinkirchen je napravila na angleško javno mnenje že večji vtis. To tembolj, ker se jo nevarnost za Anglijo pojavila tik pred vhodom na britanski otok. Do Diinkirchena Angleži take nevarnosti niso poznali. Angleški vladi je pozneje uspelo z lažmi in zavijanji prepričati angleško javnost, da prvega strahu ni treba jemati resno. Sedaj, ko je Kreta zno-vič potrdila angleški poraz, pa uradna zavijanja vel ne vlečejo. Churchill trenutno ne ve, kako bi zamegli svoj poraz.
Churchill, ki glede varljivih upov. in njih razširjanja med angleškim ljudstvom ni nikdar v zadregi, je sedaf očividno obtičal v zagati. Radovedni smo, kako rožnate bodo prihodnje barve za slikanje angleških upov v zmago. To mu ne bo tako lahko uspelo, ker je obskrba Anglije medtem prejela novih udarcev. Kakor smo že omenili na drugem mestu, je 'Anglija izgubila samo v mesecu maju 746.000 ton trgovskega brodovja. Če v Londonu izjavljajo, da je pomorska vojna nekoliko popustila, je to prav tako varljiv up. Številke, ki jih je objavilo Vrhovno poveljstvo nemške vojske, so grenlia izpopolnitev bitke za Kreto.
(Weltbild)
K junaški borbi ladje »Bisniarck«. Kakor smo že poročali, je velika nemška bojna ladja »Bismarck« nedavno v okolju Islanda potopila največjo bojno ladjo sveta »Hood« ter nato težko poškodovala bojno ladjo »King George«. Angleži so poslali v boj z ladjo »Bismarck« celo brodovje, ki je bilo v ogromni premoči. Tako je junaško končala ladja »Bismarck«. Na sliki vidimo admirala Liitjensa, šefa nemškega brodovja, ki je pri Islandu izvojevalo tako sijajne uspehe.
Francoski obračun z Anglijo
Francija pristopa k novemu evropskemu redu - Ostre besede na račun angleških oblastnikov
Podpredsednik francoske vlade admiral Darlan je dal te dni zastopnikom francoskega tiska v zasedenem ozemlju pomembno izjavo. Neposredni povod za to izjavo je bil nesramni in vsem predpisom mednarodnega prava nasprotujoči letalski napad Angležev na severo-afriško luko Sfaks. Admiral Darlan je v svojih izvajanjih ugotovil, da v zadnjih mesecih ni bilo tedna, da ne bi Angleži napadali francoske mornarice oziroma francoskih oporišč. Kakor je razvidno iz Darlanovih izvajanj, sa Angleži v tej vojni zaplenili in potopili skupno 792.000 ton francoskih ladij. Kot pravi morski roparji so se Angleži polastili po Darlanovih ugotovitvah tudi francoske posesti v Novi Kaledoniji, na Tahitskih otokih itd. Iz vsega tega sledi, da hoče Anglija uničiti Francijo kot pomorsko silo, čeprav je bila Francija 3. julija 1940 še zaveznik Anglije.
Kakor je omenrl admiral Darlan, je Ireba premotriti angleško-francoske odnošaje med obema velikima vojnama v zadnjih 20 letih. Anglija se je že za časa mirovne konference po svetovni vojni obnašala tako, da je Francija prišla pod njen upliv ter se obenem morala odpovedati prednostim svoje moči. Angleškim diplomaticnim spletkam je leta 1920/21 uspelo doseči ločitev med Francijo in Italijo. Kako je Anglija ločila Francijo od ostalih evropskih sil, se je izkazalo tudi v slučaju
(SS-PK.-Petersiin-Weltbild)
Vojna policija SS je odpremljala grške vojake v posebna zbirališča, kjer so jih v smislu Fiihrerjevpga naročila odpustili iz ujetništva.
Nemčije. Anglija je prepustila Franciji vse vojaške obveznosti mirovne pogodbe, sebi pa je pridržala dobiček gospodarskega izrabljanja nemškega naroda. Francija je na ta način igrala vlogo žandarja ter izgubljala svojo priljubljenost, Anglija pa je kasirala dobičke. Od leta 1919 do 1939 se je ponavljala ena in ista igra: kadarkoli je Francija prosila Anglijo za pomoč, jo je Anglija pustila na cedilu. Kadar je Anglija branila svoje lastne interese, je bila Francija vedno na njeni strani.
Anglija — tako je dejal admiral Darlan — je tudi sedaj ostala zvesta dosedanji navadi: Evropa naj bi ostala needina, da jo je lažje obvladovati. Ko je Nemčija stopila kot vojaška sila in činitelj zjedinjevanja na oder, se je Anglija takoj spomnila svoje zveze z Francijo ter je profitirala vsled neumnosti francoskih politikov, ki so Francijo pognali v vojno. Ker ima Francija sedaj v osebi maršala Pétaina šefa z jasnimi pogledi, se je spravila Anglija na Francijo. Anglija hoče Francijo izstradati ter jo oropati njenih kolonij in ladij. Na ta način naj bi se preprečil Franciji prisitop k novemu evropskemu redu. »V popolni soglasnosti z maršalom — je dejal Darlan — odklanjam ta način uničenja Francije. Naj postopajo s Francijo kakor s kako celinsko Irsko ali' s kakšno kolonijo. To je manj važno. Jaz bom postopal tako, da bo Francija zavzela prostor velesile v Evropi in na svetu. V izvrševanju moje dolžnosti izjavljam po bombardiranju Sfaksa, da sem trdno odločen, očuvati pravo Francije glede svobodnega razpolaganja s svojimi pristanišči in pomorskimi zvezami. Z maršalom Pétai-nom zvezana na življenje in smrt, ima naša draga domovina dovolj ponosa, da ne bo dopustila nasilne kršitve svoje zemlje in tudi ne sramotitve francoske zastave.
Južna Amerika proti vojnim hujskačem
V Zedinjenih državah je nastala velika gonja proti Evropi. Cilj te gonje je vojna proti novim silam in novemu redu, ki ga ustvarjajo v Evropi in v Aziji podpisnice trojnega pakta. Velike vojaške zmage Nemčije v Evropi vznemirjajo razne židovske klike v Zedinjenih državah, ker čutijo, da se za Anglijo približujejo hudi dnevi. Severo-ameriški hujskači, ki jim načeljuje pre-zident Roosevelt, bi radi vpregli v to gonjo tudi še Južno Ameriko. V ta namen hočejo izkoristiti sicer povsem umljivo sodelovanje med Južno in Severno Ameriko. Zedinjene države zahtevajo od Južno-ameriških republik pod pretvezo, da je ogrožena ameriška celina, razna oporišča za letalstvo in mor-
(WeltblM)
Meisenbach, velik izumitelj, ki se mu Imamo zahvaliti za možnost pona-tiskovanja fotografij v časopisju in v knjigah. Ves razvoj modernega tiksa in s podobami opremljenih časopisov je omogočil njegov tozadevni izum iz leta 1881.
narico. Velik krik, ki so ga zagnali Severo-ameriški vojni hujskači, pa nikakor ni po volji južno-ameriškim državam, ki hočejo ostati v tej vojni strogo nevtralne. Doslej so se slišali nedvoumni glasovi iz Brazilije, čile in Mehike. Javnost v teh državah noče ničesar vedeti o hujskanju proti Evropi, ker ne vidi zato nikakega razloga. Tako je pisal braziljanski list »M e i o-d i a«, da se je treba strogo ravnati po načelu »Amerika Amerikancem«, vendar se mora tudi Evropo prepustiti Evropejcem. Večina prebivalcev ameri-kansike celine noče imeti nikakega opravka s to vojno. Vzrok te vojne je iskati v mirovnih pogodbah iz leta 1919, ki pa jih Amerika ni podpisala. Imenovani braziljanski list omenja tudi vzorno držanje Nemčije v primeri z angleško kolonijalno politiko. Nemčija se ni nikdar dotaknila neodvisnosti ameriške celine. Na ameriških tleh ima pač Anglija svoja posestva, ne pa Nemčija.
Tudi mehiški fet »La S e m a n a« se bavi z Rooseveltom ter ga označuje kot grobarja demokracije. Sedanji predsednik Zedinjenih držav združuje v svoji roki več moči kot kakšen diktator. že dejstvo, da se je dal izvoliti v tretjič za prezidenta, je dokaz njegovega protidemokratskega mišljenja.
Kakor je razvidno iz ostalega južnoameriškega tiska, je Južna Amerika enodušna v odklanjanju Severo-ameri-ških zahtev glede opustitve dosedanje nevtralnosti. Tako je predsednik republike čile, Pedro Aguirre Gerda, izjavil, da je republika čile trdno odločena-, braniti svoje nevtralnosti. Ta izjava je odgovor vojnim hujskačem v Zedinjenih državah, čilski predsednik se je glede omenjene izjave posvetoval z notranjim in zunanjim minsitrom čilske republike.
O s m r a d u nekdanje korupcije
Znano je, da je v nekdanji Jugoslaviji žalostnega spomina plačeval davke bi druge dajatve samo mali človek, čim bogatejši je bil kapitalist, tem bolj obzirna so bila ponekod davčna oblast-va, čijih predstavniki so bili v mnogih jlučajih z bogatini v zvezi. Dočim so eksekutorji vlačili malemu bajtarju zadnjo kravšco iz hleva, so uživali vele-fcapitalisti vse dobrote davčne korupcije. Ta korupcija je prišla iz Srbije, kjer so davke prav tako plačevali le mali ljudje, v kolikor so bili pristaši opozicije. Na Spodnjem štajerskem do prihoda Srbov nismo poznali davčne korupcije. Vsakdo j'e plačal kar mu je bilo — primemo dohodkom — predpisano. židije so dobro vedeli, da je podkupljivo srbsko uradništvo pogoj ta. davčno korupcijo, zato so bili židje navdušeni srbofili. Kako lepo se jim je godilo v nekdanji Jugoslaviji, pa izpričuje sledeči slučaj:
Na Spodnjem štajerskem je neko židovsko industrijsko podjetje sijajno uspevalo. čisti dobiček so v knjigah prikrivali na vse mogoče načine. Ker pa to krivonosim delničarjem in lastnikom, ki so si želeli še večjih profitov, ni zadostovalo, so prišli na misel, da je treba znižati še davke, kar bi se dalo napraviti potom privatnih stikov z
diavčnim uradništvom. Hitro so našli za to pripravnega človeka-posredovalca, ki jim je za primerno nagrado uredil zadevo tako, kakor so si jo zamislili. Temu mešetarju je uspelo izvohati revne sorodnike davčnega referenta, ki jih je pridobil za »most« med podjetjem in davčno upravo. Po previdni in dobro »namazani« poti je prišlo do tajnega soglasja in sporazuma, po katerem je dotično židovsko podjetje za usluge pri davčnih predpisih nastaviio kot uradnico neko sorodnico davčnega referenta. Na ta način rešeno znižanje tvrdki-nih davkov je pozneje glavni lastnik dotičnega podjetja na tajni seji svojih sodelničarjev popisal kakor sledi:
»Nastavili smo dekleta, ki nas stane 24 tisoč dinarjev letno. S tem denarjem, ki mu je prišteti še 30 tisoč dinarjev novoletnega darila za davčnega referenta, prištedimo, oziroma zaslužimo nad 1 milijon dinarjev letno, ker so naši davčni predpisi za več kakor celi milijon nižji,«
Ako se Jugoslavija po zaslugi Simo-vičeve modrosti ne bi bila sama ob-glavila, bi jo njena notranja gniloba preje ali pozneje morala uničiti. Državna uprava, ki je podkupljiva, stoji na trhlih nogah in take noge se navadno polomijo in zrušijo.
Nered v bivši
Kakor hitro je leta 1939 izbruhnila vojna, je takratna srbska vojska začela svoje vojaške obveznike klicati na orožne vaje. Ti obvezniki naj bi, kakor se je zatrjevalo, čuvali takozvano jugoslovansko nevtralnost. Kako so te orožne vaje v praksi izgledale, je poglavje rase. Namen teh vrstic je, nekoliko osvetliti način in metode, po katerih so Srbi naše fante in može pozivali.
Kljub dejstvu, da je vojaški zakon določal število, višino in čas, kedaj se sme rezervista poklicati na orožne vaje, se to določilo ni upoštevalo. Vrstni red Bičanja na orožne vaje ni bil nikomur man. Med 49 letnimi očeti so se vežbali 23 letni sinovi. Bili so slučaji štirih in petkratnih vežb tekom enega leta; zraven pa ni manjkalo primerov, da se nekateri celih dvajset let ni nikdar poklicalo. Neštetokrat so možje, ki so se rrnili iz odsluženih vaj, doma našli že novo pozivnico. V takih slučajih ni preostalo nič druzega, kakor vrnitev v vojašnico. Včasih so rezervistom v njihovih edinicah iz 28 dnevne vežbe kar na testno pest napravili 50, 60, 70 in tudi 90 dnevne orožne vaje. Tistim, ki jih libska nezmožna vojaške ■ administracija in organizacija po svojih knjigah ni našla, ali pa če so jih podkupljeni srb-sfki častniki oziroma podčastniki name-' noma prezrli, ni bilo treba nikdar v kasarne. Tudi za denar v registrih lažno proglašenih mrtvecev ni nikdo klical. Nered in korupcijo so posebno čutili siromašni sloji, ker niso imeli sredstev da
srbski armadi
bi se odkupili in ker so jih vežbe tudi drugače gospodarsko prizadele.
Vsak normalen človek je vedel, da bi se klicanje na orožne vaje bilo lahko uredilo po Vzoru tujih nevtralnih držav, to fe po letnikih in starosti, s pravočasnim obvestilom o nastopu istih, kar bi bilo rezervistom in gospodarstvu prištedilo marsikatero škodo, samo srbski častniki tega niso hoteli ali mogli razumeti.
Poveljstva vojnih okrožij, ki so vodila evidenco vojaških obveznikov ter jih klicala na orožne vaje, so v svojih pisarnah tudi sama potrebovala mnogo rezervnih pisarniških moči. V kakem vrstnem redu in po kakšniti metodah se je iste iskalo in klicalo, naij govorijo primeri, ki bi se jih lahko navedlo tudi imenoma.
Na poveljstvo vojnega okrožja pride star upokojen podčastnik na obisk. Pri tej priložnosti ga vprašajo, če pozna kakšnega rezervista, ki bi bil sposoben, da ga kot pisarja pokličejo na vežibo. Dobili so seveda takoj več naslovov na izbiro in še tisto uro so poslali pozive, ki so priporočene ljudi klicali na enomesečno orožno vajo, ne da se je kdo pobrigal, da-li so ti pozivi po obstoječih predpisih v redu. šlo je za osebe, ki jih upokojeni Srb oziroma srbofil osebno ni maral.
Rezervni podčastnik je v vojnem okrožju kot pisar odslužil orožne vaje. Par dni pred odhodom je dobil povelje, da mora predložiti ime in naslov od-
govarjajočega človeka, ki s« ga bo poklicalo na vežbo kot njegovega naslednika. Kakor zapovedano, tako se je tudi zgodilo. Mož, ki je bil prizadet, je sicer šele 8 dni pred tem prišel iz vežbe, to pa seveda ni bilo nikakšno opravičilo. Poziv je poziv in treba se mu je odzvati.
Ta metoda se je tako vdomačila, da so si sčasoma morali vsi, ki so kot rezervisti prihajali na vežbo v vojno okrožje, morali preskrbeti .naslednike. Škodoželjnost in sovraštvo se je v tem izživljalo, ker redki so bili tisti, ki bi bili svojega prijatelja priporočili za poziv na orožne vaje. Službo v srbski vojski Spodnještajerci namreč niso drugače gledali kakor zapor ali ječo.
Aktivni podčastnik-pisar v vojnem okrožju je rabil tri pisarje. Upravičen, poklicati tri rezerviste na vežbo, jih je poiskal na ta način, da je najprej poizvedel za naslove dobro «situiranih gostilničarjev in trgovcev. Da od teh treh, ki so že vsi bili blizu petdesetih let, dva sploh nikdar nista bila vojaka in bt logično tudi ne mogla biti nikdar klicana na vežbo, ni bila nikaka zapreka. Srbski korumpirani podčastnik je v tem slučaju trdil, da je glavno, če so bogati, da se bo dalo iz njih žepov izvlečti denar za razne gostilniške in kavarniške račune, ki jih bodo za njega kot predpostavljenega morali plačevati.
Potovalni uradnik, ki je poznal celo Spodnjo štajersko, je prišel v vojno okrožje na vežbo. Ker je radi svojega poklica poznal skoraj vse trgovce in gostilničarje v svojem službenem okolišu, ki se je kril s področjem vojnega okrožja, je po svojem odpusto zatrjeval, da ni večje korupcije kakor pri vojakih. Svojo trditev je podkrepil s častno besedo, da je v registrih vojaških obvezniko-v, s kateremi je na vežbi imel opravka, našel 9 njemu osebno znanih kapitalistov, ki še danes živijo, — proglašenih za mrtve. Odkupili so se z denarjem, da so se na ta način za večno rešili orožnih vaj.
Tako črviva je bila notrajost uprave in organizacije toliko hvaljene in opevane srbske armade. Ne samo Spodnještajerci, tudi vsi drugi narodi, ki jih je tlačil Belgrad, so pozdravili konec in likvidacijo tega militarizma.
Lovci pozor!
Šef civilne uprave za Spodnjo štajersko, pooblaščenec za lovske zadeve, opozarja v posebnem razglasu, da je glasom okrožnice iste uprave, ki je bila objavljena tudi v dnevniku »Marburger Zeitung«, prepovedan odstrel parkljarjev, izjema je dovoljena samo v primerih, če izda Jägermeister po predloženem od strelnem načrtu za to potrebno dovoljenje. Morebitni prestopki zapadejo kazni.
Pozdrav vseh zavednih Spodnještajercev je
„M Met!
Javna dela s® v korist
Kako je bivša Jugoslavija za Spodnjo štajersko reševala potrebe javnih del, je še dobro znano. Srbi, -ki so tvorili nekakšno državo v državi, so kot vladajoči činitelji skrbeli, da je naš človek točno plačeval visoke davke, ker so se davčni dohodki pošiljali v Belgrad, potrebe po javnih delih so jim pa bile deveta briga. Posledice takega gospodarstva so na dlani. V pogledu javnih del je Spodnja štajerska ostala tam, kjer jo je zapustila stara donavska monarhija. In ne samo to. Ker zapuščine nekdanje Avstrije ni nikdo primerno vzdrževal in popravljal, je tekom triindvajsetih let tudi to v veliki meri doslužilo in postalo neupotrebljivo.
Načini in metode, s katerimi so nam spodnještajerski srbofilski politiki, naj-sibo pri banovini ali državi, preskrbovali kredite za ureditev kakšne cestice, mostiča, bolnišnice itd., so bili enaki ničli. Belgrad in banovina sta vedno imela svoje roke k sebi obrnjene. Banovina je poznala le Ljubljano, Kranjsko in Kranjce, Štajerci so ji pa morali razen belgrajske malhe polniti tudi njeno banovinsko blagajno. Za spod-nještajerske ceste, železnice, šole, bolnišnice itd. se nista brigala ne Ljubljana in ne Belgrad.
Pokojna Jugoslavija je po svojem davčnem sistemu iz njej podrejenih narodov izvlekla percentuelno več državnih dohodkov kakor druge evropske države. Vkljub temu pa ni nikdar našla primernih kreditov za prepotrebna javna dela. Uživala je naravnost sloves, da ima najslabše ceste in železnice v Evropi, večino svojih rek nereguliranih, močvirja neizsušena itd. Z eno besedo: Jugoslaviji je primanjkovalo vsega, kar
ljudske skupn&sti
je ljudstvo najbolj potrebovalo. Vse belgrajske vlade zadnjih 23 let so skrbele le za interese belgrajske »čar-šije« in tem dvem klikam je zadostovalo, da so se v Belgrad« postavile razkošne ministrske in druge palače. Pri tem so velesrbsko orientirani ministri iz naših krajev, ki so si navadno domišljali, da predstavljajo v vladi tudi Spodnještajerce, igrali prav kla-verne vloge. Pri vseh sejah so iz strahu, da bi padli v nemilost in iz vlade, samo kimali ter za sebe, svoje družine in najbližje sorodnike pobirali drobti-ne, ki so padale srbskim ministrom od bogato založenih vladnih miz. če so tu in tam prišli med narod, so mu pa ob-ljubovali zlate gradove, v katere sami niso verovali.
Tako je bilo pri nas z javnimi deli do prihoda slavne nemške vojske, ki je Spodnjo štajersko osvobodila ter jo vrnila svoji materrii zemlji. Takoj od prve ure naše. svobode nam zmožna in skrbna nemška uprava z svojimi na vseh koncih in krajih načetimi in deloma že tudi v najkrajšem času dovršenimi javnimi deli dokazuje, kako visoko ceni potrebo in korist ljudstva in skupnosti, za katero se ivzajajo taka dela. Pod Srbi je bilo vse tiho in mrtvo, nikjer pravega dela; sedaj je pa povsod vrvenje in življenje, kajti nemški narod in nemška uprava sta eno in ta narod je naibolj delaven in najzmožnejši
Celih 23 let zanemarjena, po naravi pa zelo lepa Spodnja štajerska, bo pod nemško nacional-socialistično upravo z javnimi deli toliko pridobila in se gospodarsko tako zfooljšala, da bo v kratkem času res postala — pravjjično lep kot zemlje v okviru Velike Nemčije.
(PK-Billhardt-Weltbild)
Nemški strmoglavci nad afriško puščavo. Kmalu se . bodo vrgli iz višine na svoje cilje ter jih zasuli s smrtonosnimi bombami.
(Auin. Archiv)
Bivši nemški cesar Wilhelm II. je umrl 4. junija v Doornu na Holandskem, kjer je
prebival zadnja leta svojega življenja.
*
Pokojni bivši nemški cesar se je rodil 27. januarja 1859 v Potsdamu pri Berlinu, v svojem 29. letu je 15. junija 1888 zasedel kot naslednik svojega očeta Friedricha III. in že poprej umrlega deda Wilhelma I. nemški cesarski prestol. Svetovna vojna 1914/1918 ki so jo sovražniki nemškega naroda dolga leta pripravili, je označila konec vladavine Wilhelma II. Po izbruhu upora v domovini je prestopil Wilhelm II. dne 10. novembra 1918 holandsko mejo ter se je 28. novembra 1918 odpovedal prestolu. Od tistega časa je živel v Doornu na Holandskem.
Olok Kreta
Po Nemcih iin Italijanih zavret grški otok Kreta, ima dobro razvito vrtnarstvo, bolj zaostalo kmetijstvo in pastirsko živnorejo. Kakor piše »Tagespost«, predstavljajo sadonosniki z južnim sadjem, predvsem oljke, glavni vir dohodkov. Najbolj rodovitna je dolina pri Messari, ker jo obdaja viisoko gorovje. Večina tamkajšnih vrtnih nasadov se po svoji ureditvi stopnjuje kakor kakšne terase ob holmih in hribčkih. Za primerno vlago zemlje so urejene umetne namakalne naprave, kar omogoča uspevanje vseh vrst južnega sadja. V dolinah j*e tudi vinska trt^. Največji del grozdja predelajo v rozine in je to najbolje izvozno blago Krete. Vina vsebujejo visoko stopnjo alkohola in gredo največ v Egipt in Severno Afriko. Vino, ki ga pokupi Nemčija, se v glavnem uporabi za rezanje z nemškimi vini.
Poljedelstvo Krete je bolj slabo razvito. Pridelki žitaric krijejo komaj četrtino domače potrebe, še bolj zaostala je živinoreja. Po kraških planotah in delno posekanih cipregnih, hrastovih iti iglioastih gozdovih se pasejo koze in ovce. Sir in kože istih gredo kot izvoz v tujino. Stanje kuriva ni najbolje. Ker na otoku ni premoga, se tudi oglje izdeluje iz drv in lesa kar pridobivajo iz svojih precej skromnih kraških gozdov. Kot izvozni promet je omeniti še plemeniti kostanj.
Hrabrost spodnješta-jerskih prostovoljcev
Spodnještajerski c. ki. prostovoljni strelski poljski bataljon Marburg IV je v času svoje ¿8 mesečne frontne služba leta 1916 dalje časa držal obrežni frontni odsek' pri Sistiani. Bataljonu je takrat poveljeval Rittmeister Bayer von Bayersburg. Akoravno je sovražna ar-tilerija imenovani odsek pridno obstreljevala — saj ni manjkalo ranjencev in mrtvih ter je držanje istega bilo precej važno — je bilo to bojaželjnim mladim prostovoljcem, ki so hrepeneli po udej-stvovanju, vse preveč lahka in premalo nevarna frontna-služba." V svojem nepopisnem navdušenju in gorečih željah po večjih" iti nevarnejših bojevniških akcijah so še nekega dne pri vseh štirih stotnijah javile kar cele stotine strelcev na raport. Tam so prosili, da bi se jih premestilo v bolj nevarne frontne odseke in postojanke. Svoje prošnje so podpirali z izjavami, da so prišli prostovoljno na fronto, ker se želijo v pravem smislu besede bojevati in odlikovati ter doprinesti svoj delež za skupno zmago. Artilerijsko obstreljevanje jih nikakor ni zadovoljevalo.
To dejstvo, ki ga lahko potrdijo vsi še živeči pripadniki imenovanega prostovoljskega bataljona, je podčrtano tudi v knjigi »Die Steirischen Freiwilligen Schützen im Felde 1915—1918« na strani 100 ter predstavlja najbrž edinstven slučaj v zgodovini, da so se cele bojne formacije, ki so šle prostovoljno na fronto, še na fronti prostovoljno javljale in prosile za uporabo v najnevarnejših bojih.
Stalno se ponavljajočim prošnjam spodnještajerskih strelcev so višja poveljstva v uvidevnosti, da bi bil naravnost greh, tako sijajen bojevniški duh domoljubnih Spodnještajercev zgreniti, končno ugodila. Izšlo je povelje, da so se posamezne stotnije poslale v izpostavljene prve bojne vrste.
»Tagespost« z dne 4. januarja 1917 je o tem izpod peresa takratnega Leut-nanta in poznejšega Hauptmana v jstem bataljonu, pokojnega Karla Gai-schcg-a iz Marburga, objavila po avstrijskem vojno-tiskovnem uradu odobren sestavek, ki ga je v prevodu in skrčeni obliki prinesel tudi takratni »Staj erc«. Gaischeg je med drugim pisal:
»Najprej je prišla 4. stotnija, ki jo je vodil Oberleutnant Gürtler, v ogenj. Razdelili so jo na bojne patrole in bojne nrdonance ter dodelili raznim polkom. Ostanek stotnije pa so postavili v strelski jarek. Četovodja Rudolf Funk, dodeljen nekemu pešpolku, je z 20 moži zasedel jarek, ki je bil samo nekoliko metrov oddaljen od sovražnih postojank. Dne 24. julija je sovražna artile-rija s hudim bobneč i m ognjem zmehčala postojanke strelcev. Strelec Johann Bizjak je kot poslušalec in opazovalec ostal — ker ga radi artilerijskega ognja ni bilo mogoče zamenjati — tako dolgo na svojem izredno nevarnem mestu, da 50 ga granate za boj onesposobile. Več
(PK. OnkenAVeltbild)
Nemško letalo »Greti« je pokazalo zobe. Na sliki vidimo orožne mojstre pri pregledovanju strojnic na rušilcu tipa Messerschmltt Me 110.
zasutih ranjencev sta četovodja Funk in desetnik Strohal takoj izkopala in rešila. Ko so si nato napravili nekaj zasilnega kritja, je to hrabro krdelo, vzpodbujeno po Funku in Strohalu, v,k ljub povelju, da mora jarek zapustiti, Istega držalo do jutranje zore. Z metanjem ročnih granat, ki so jih uporabili do zadnje ter streljanjem iz pušk v neprestano napadajoče vršite, so preprečili, da bi nasprotnik zavzel dotični jarek. Hrabri branitelji so pri tem imeli prav neznantne izgube. Četovodja Funk in desetnik Strohal sta dobila veliko srebrno, strelec Iskra malo srebrno, večina ostalih pa bronasto svetinjo za hrabrost. Pogumno zadržanje teh kakor tudi ostalega moštva stotnije, je utemeljilo dober glas strelcev ter dalo spodbudo za še večje storitve.«
O bojih 1. stotnije, ki jih je v svetovni vojni kot dnevne beležke popisal sobojevnik, je znano sledeče:
»Dne 8. avgusta 1916 je 1. stotnija odkorakala iz Sistiame, da prevzame postojanke na kotah 85 in 121. Obe višini sta bili od bojev tako razdejani, da taim že davno ni bilo več grmovja ali trave. Stotnijo je na potu proti imenovanim peklenskim postojankam pri zloglasni Brest ovici bombardiral sovražnik iz zraka. Na takozvani »smrtni poti«, ki je vodila v dolino Pietra rossa in na višino 85, so jo pozdravile prve granate in šrapneli. S tekom do nekih na pobočju, ležečih barak se je rešila večjih izgub. K sreči črez noč ni bilo bobnečega ognja. V zgodnji jutranji uri nastopnega dne je stotnija odšla v postojanke, kjer je še istega dne doživela hud bobneči artilerijski ogenj. To jo je prisililo, da se je zbrala v kaverni, ki je bila nabito polna. Pritisk zraka, ki so ga povzročale eksplozije
granat, je v kaverni onemogočil vs^ko razsvetljavo. Celi dve uri je trajalo bobnanje sovražne artilerije, da je zdrobila vse, kar je bilo izven kaverne. Z;ic!n;'e barake so se kot treske razíete1 e. Iz pokopaliških grobov so granate izkopavale mrliče. V kaverni je bilo bivanje neznosno. 7*ed' mrtveci, umirajočimi in obupajo " mm ranjenci, je povelje »bajonete na puške« in »vsi vun« prišlo kot prava rešitev. Sovražnik je namreč prc'el v napad s svojo naskočno pehoto. 1. stotnija se mu je takoj posta-v !a do robu. Otvorila je morilni ogenj h n; :k in strojnic, ter ga začela obmetavali z ročnimi granatami. Učinek je bil uničujoč. Vse, kar je od sovražnika prišlo blizu avstrijskih postojank, je obležalo mrtvo pred jarki ali pa ob-viselo na ostankih bodečih žičnih ovir. Vsi napadi so bili odbiti. Višini 85 in i 121 sta ostali popolnoma v rokah I Spodnještajercev. Tako je 1. stotnija prostovoljnega strelskega poljskega bataljona Marburg IV končala svojo prvo večjo bitko, ki seveda ni ostala brez žrtev, žrtve pa niso v nikakem pogledu zmanjšale bojevniškega duha teh mladih Spodnještajercev, kar so dokazali tudi v poznejših bitkah.«
Les v številkah. Največ gozdov imata Azija in Južna Amerika, vsaka približno po 850 milijonov hektarjev, ali 28°/c vseh gozdov na zemlji. V Severni Ameriki je okroglo 650 milijonov ha ali 20°/'o. Afrika ima okrog 300 milijonov ha, kar da skoraj 10°/o, ■ evropski gozdovi merijo tudi okrog 300 milijonov ha ali dobrih 10°/o, dočim je v Avstraliji le nekaj nad 100 milijonov hektarjev lesa in znaša to komaj 4% vseh gozdov na zemlji.
maaMBmGircBB^MK»':^»mt■ w■!■!*> umni
Štajerc ! Vaš® giasilo f@
„Štajerski Gospodar"!

Pregled vojnih dogodkov
Koncem preteklega tedna so se na Kreti odigravali odločilni boji za ta največji grški otok. Nemške čete so na vseh bojnih točkah zlomile odpor Angležev jn Grkov. Posebno so se odlikovali na zapadu otoka nemški padalci in planinci, ki so v hudih bojih ter ob najhujši vročini z največjim naporom razbili vse sovražne pozicije. Tem četam je uspela v sijajnem podvigu združitev s padalci pri Rethymoonu, kjer so se ti padalci celih 8 dni junaško borili napram veliki sovražni premoči. Nepretrgane napade nemških čet na Kreti je podpiralo nemško- letalstvo prav tako neprenehoma. Nemška letala so bombardirala umikajoče se sovražne kolone, razna gnezdišča sovražnega odpora in zbirališča čet. Zračni rušilci; bojna letala in strmoglavci so v tekočih napadih razbijali angleške in grške čete. Te operacije je podpirala italijanska mornarica, ki je zlasti s torpedovkami hrabro posegla v operacije. Tako so se že 28. maja popoldan izkrcale italijanske čete na spodnjem delu Krete, nakar so brzo prodirale v smeri proti zapadu otoka, ki so ga Nemci imeli večinoma že v svojih rokah.
Nemški udarci na Kreti so bili tako hudi, da so se Angleži v splošni, zmešnjavi strahotna umikali proti južni obali, kjer so se v vsej naglici vkrca-vali na pripravljene ladje. Kljub temu je bilo veliko število Angležev in Grkov ujetih. V nemške roke je: padel velik plen.
Nemška bojna letala so v kanalu Caso potopila dva angleška rušilca In v vodovju okrog Krete več manjših trgovskih ladij.
V	teku operacij na Kreti se je zgodilo, da so, bili nemški ranjenci na zverinski način zmrcvarjeni. Slična zverin-stva so uganjali samo še Poljaki. Kakor ugotavlja nemško vrhovno poveljstvo, bo nemška vojska skrbela z vsemi sredstvi za to, da viteštvo v borbi ne bo okrnjeno. Proti četam in civilistom,, ki so zakrivili omenjena grozodejstva, pa bo nemška vojska najostreje postopala.
V	pristanišču pred Tobrukom so italijanska in nemška letala potopila pet manjših ladij ter uspešno bombardirala protiletalske baterije in bencinska skladišča.
Koncem preteklega in začetkom tekočega tedna se angleška letala niso nikjer pojavila nad področjem Reicha.
Nemška letala so nadaljevala po dnevu in po noči napade na ladijske spremljave in razne točke britanske obale. 2. junija je nemška letalstvo potopilo iz teh spremljav pet parnikov. s skupno 21.000 tonami. Pet danaljnjih parnikov je bilo težko poškodovanih.
V	noči na 3. junija je sovražnik bombardiral razne kraje zapadne in severne Nemčije. Posamezna letala so prodrla do Berlina. Napadi sb zahtevali malo število mrličev in ranjencev ter
nekaj škode na poslopjih. Vojaške škode ni bilo. Trije sovražni bombniki so bili sestreljeni
Pred Tobrukom so nadaljevali z artilerijskim ognjem.
Kakor sporoča nemško vrhovno poveljstvo, je bilo ujetih na otoku Kreta 8.000 Angležev in okrog 4.000 Grkov. Nemška vojska je zaplenila veliko število tankov, topov ter ogromne množine municije, uniform in živeža
3. junija je nemško letalstvo bombardiralo industrijske naprave v angleški grofovini Essex ter v Južni Angliji. Severo-vzhodno Orkneyskih otokov so nemška bojna letala v «ni preteklih noči potopile 4000 tonsko ladjo, pred severno obalo škotske pa sta bili po-
škodovani dve veliki tovorni ladji, Torpedna letala so prizadela večji angleški bojni ladji dvoje zadetkov. Napadi nemškega letalstva so veljali v noči na 3. t. m. angleški oskrbovalni luki Hull in tudi drugim angleškim pristaniščem na jugu in vzhodu otoka,
V času od 29. maja do 3. junija je izgubil sovražnik 20 letal. 14 jih je bilo sestreljenih v zračnih borbah in po protiletalski artileriji. Dvoje letal je bilo sestreljenih s strani minolovcev. Ostanek je bil na zemlji uničen. Nemško letalstvo je v istem času zgubilo 10 letal.
Italijani so pretekli teden bombardirali letališča na Malti. Tako v Severni Afriki kakor tudi v Vzhodni Afriki nj bilo v tamkajšnjih mestoma ostrih pozicijskih borbah zabeležiti ra-zun artilerijske delavnosti in letalskih napadov nobenih Izrednih dogodkov.
Nemška znanost služi človečanstvu
Znano je, da so Nemci na vseh poljih vodilen narod. Skoro izključno prvenstvo pa imajo na polju kemije in kemične industrije, v kateri igra industrija zdravil ogromno vlogo. Nemški učenjaki so v dolgotrajnem študiju odkrivali razne povzročevalce bolezni in sredstva, s katerimi jih lahko pobijamo. V boju proti tropskim boleznim pa so Nemci že od nekdaj dosegli tako velike uspehe, da jih mora priznati tudi Nemčiji neprijazen svet. Večino sredstev so preizkusili v Tropeninstitutu v Ham-burg-u, kjer so ozdravili že tudi brezupne bolnike in tako presenetili ves svet s svojimi izsledki. Sedaj se lahko Evropejec mirno poda v Afriko in druge tropske kraje, zaslugo za to pa ima nemška znanost. V glavnem hočemo omeniti tri bolezni, ki jih je nemška znanost ukrotila tako daleč, da človeku niso več smrtno nevarne, ako pravočasno uporabi nemška sredstva, namenjena pobijanju tropskih bolezni.
Spalna bolezen, ki konča brez zdravljenja po navadi s smrtjo bolnika, je udomačena že stoletja v tropični Afriki in na otokih na zapadni obali. Počasi pa se je pomikala naprej proti vzhodu in v notranjščino tega kontinenta. Danes je posebno razširjena v krajih, ki so dragoceni za kolonialno gospodarstvo. V zadnjih desetletjih je ta bolezen naravnost divjala rn je ob Viktorijinem jezeru postalo v letih 1901—1905 nad 300.000 domačinov njena žrtev, v Kongu in Kamerunu pa so bile daleč naokoli izumrle cele vasi.
Povzročitelji te bolezni, tripanosome, prenašajo muhe tsetse ali glosine, ki so razširjene bolj ko na polovico Afrike. Ta muha pa se od leta db leta še niadalje širi, posebno proti vzhodu. Povsod, kjer najde muha ugodne živ-ljenske in razmnožitvene pogoje, pričnejo nastopati epidemije spalne bolezni. Vprašanje muhe tsetse je tako v zdravstvenem, kakor tudi gospodarskem pogledu največjega pomena za razvoj dežele, posebno še, ker okužijo
te muhe tudi živali in je tako v širokih predelih Afrike sploh nemogoče misliti na donosno živinorejo. Pri človeku povzroči pik te muhe hude živčne motnje, ki preidejo v motnje zavesti in zaspanost, ki konča s smrtjo. Prej je stalo zdravstvo popolnoma brez moči pred to strahotno boleznijo. Kmalu po vojni pa je začela vedno večja množina zdravnikov predpisovati nemško sintetično zdravilo »Germani n«, ki se smatra danes za najodličnejše zdravilo v boju proti spalni bolezni. »Germanin« so uporabili z vsem uspehom že pri mnogih stotisočih spalni, bolezni zapadlih bolnikov, če se prične zdravljenje pravočasno, se da spalna bolezen danes ozdraviti s popolno gotovostjo. Pa tudi pri že zapoznelih primerih povzroči »Germanin« dalekosežna zboljšanja, da celo ozdravljenja
Posebej je treba še poudariti nemški prilog k zatiranju malarije. Ta bolezen je igrala, odkar pomni človeštvo, strahotno vlogo v življenju narodov in je danes ena izmed najrazšin-jenejših bolezni, kar jih poznamo. Poznavalci cenijo, da trpi nad 500 milijonov ljudi na tej bolezni, umrje pa jih letna nad 2 milijona, še večja pa je socialna in gospodarska škoda, ki jo povzroča malarija. V malaričnih pokrajinah naletimo na visoko umrljivost otrok, odpornost prebivalstva proti drugim kužnim boleznim kakor na primer proti tuberkulozi, je pa zelo zmanjšana, že nad 300 let imamo v ki-ninu zdravilo zoper to bolezen, ki pa ima tudi svoje pomanjkljive strani, katerih glavna je ta, da ne moremo z njim preprečiti okužbe komarjev. Prav zato ni število maleričnih bolnikov kljub ogromnim množicam uporabljenega ki-nina skoraj nič nazadovalo, šele po sestavitvi dveh nemških p roti malarienih zdravil »Plasmochlna« in »Atebrina« smo postali tudi gospodarji nad malarijo. Prvo imenovano zdravilo prepre-čuje prenos bolezni in tudi ponovitve.
Naroči Štajerskega Gospodarja!
GOSPODARSTVO
Reichsmark je plačilno sredstvo
na Spodnjem Štajerskem
šef civilne uprave za Spodnjo štajersko, Gauieiter in Reichsstatthalter dr. Uiberreither, je dne 28. maja izdal naslednjo odredbo, s katero se uvede Reichsmark kot plačilno sredstvo na Spodnjem Štajerskem in se stavi Dinar ter Reichskreditscheine iz prometa.
Na podlagi podeljenega mi poblastila odrejam:
§1
,(1) Zakonito plačilno sredstvo na Spodnjem štajerskem je Reichsmark. (2) 15. junija 1941. prenehata biti Dinar in Reichskreditkassenschein zakonito plačilno sredstvo na Spodnjem štajerskem.
§ 2
(1)	Reichsbankanstalten Marburg a. d. Drau in Krainburg ter menjalnice Citfj in Pettau zamenjujejo veljavne denarne vrste, katere se glasijo na Dinarje in Reichskreditkassenshein do 30. junija 1941 proti Reichs-mark-plačHnkn sredstvom.
(2)	Kot preračunski tečaj velja 1 Dinar =0,05 RM.
(3)	Po preteku zamenjevalnega roka (odst. 1) se ravna z dinarjem, izključno kakor z inozemskim plačilnim sredstvom in je podvržen splošnim devizno-pravnim določbam.
§ 3
(1) Ves dinarski dolg se spremeni po tečaju gl. § 2 odst. 2 v Reichsmark, ako je obstojal ob času, ko stopi ta odredba v veljavo in ako je dolžnik ali upnik prebivalec Spodnje štajerske druga oseba pa tu-zemec ali ako je upnik tuzemec in je terjatev stvarno zavarovana na posestvu, ki leži na Spodnjem štajerskem.
(2)	Tuzemci v smislu te odredbe so vse fizične in juridične osebe, ki imajo svoj sedež (stanovanje) na ozemlju Nemškega Reich-a vklj. protektorata Böhmen-Mähren, Elsaß, Lothringen, Luxemburg, na Spodnjem štajerskem ali na teritoriju šefa civilne uprave za Koroško in Gorenjsko ali ki običajno tamkaj bivajo.
Podružnice inozemskih podjetij v tuzemstvu in tuzemski obrati ino-zemca veljajo v smislu te odredbe brez ozira na pravno samostojnost kot tuzemci, tudi če se nahaja mesto njihovega vodstva v inozemstvu.
(3)	Temu ne nasprotuje, da je bila dogovorjena zlata klavzula ali klavzula vrednosti zlata ali plačilo v določeni vrsti novca; taki dogovori se razveljavljajo. V ostalem se ne dotakne pravic in dolžnosti iz-virajočih iz dolgovnega razmerja.
§ 4
(1)	Temu prestavljanju po § 3 so podvržene tudi vse privatne ali javnopravne na plačilo v denarju usmerjene stvarne obremenitve zemljišč, zemljiščem enake pravice, kakor tudi zastavne pravice na ladjah in železnicah v kolikor leži obremenjeno zemljišče ali domači kraj obremenjene ladje na Spodnjem štajerskem.
(2)	To prestavljanje ne potrebuje vpisa v svrho ohranitve veljavnosti napram javni verjetnosti zemljiške knjige.
(3)	Poprava v zemljiški knjigi se vrši na predlog upravičenca ali lastnika obremenjenega zemljišča brezplačno.
§ 5
Ta odredba stopi dne 1. junija 1941 v veljavo.
Ukinjeni jugoslovanski
Šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko je z odredbo z dne 19. maja 1941 razveljavil sledeče jugoslovanske monopole in trošarine:
I.	državne monopole: za tobak, za vži-gala s kresilnim kamnom in za sol;
II.	državne trošarne: za sladkor, kavo, likerje, rum in konjak, električno razsvetljavo, plin za razsvetljavo, kvas, cement in hidraulično apno;
X Produkcija tkzv. Zellwolle v Nemčiji je v stalnem porastu. Leta 1939 so izdelali ftgkih 192 tisoč ton, lani pa že 250 tisoč ton.
X Več oljaric! Pred letom 1932 Nemčija ni imela pomembnejšega donosa oljaric. Vojna je nujno zahtevala pridelovanje oljaric in tako je bilo že 1. 1940 posejanih
monopoli in trošarine
III.	banovinske trošarine: za alkoholne pijače, ogljikovo kislino, mineralno vodo in kvas;
IV.	skupne banovinske trošarine: za
riž, kavo, kavne dodatke, kakao, čokolado, drugo blago, katero vsebuje kakao, čaj, citrone, oranže, vanilijo in žafran, cimet in muškat, poper, majoran in kumin, vinski kis, kolofonium, calciumcarbid, sodo caustica, amoniak-sodo, kristalno sodo, sodo bicarbonat, papir in steklo.
200.000 hektarjev, večinoma z ripsoin. Kakor pišejo nemški listi, hočejo v tem letu dvigniti produkcijo oljaric za 50 odst.
X Vedno več solnčnic za pridobivanje olja gojijo v Romuniji. S to dragoceno rastlino so lansko leto posadili 100 tisoč hektarjev zemlje, letos pa že štirikrat večjo površino.
X V Nemčiji imajo 342.477 trgovskih podjetij. Glasom časopisa »Wirtschaft und Statistik« so ista razdeljena na 5656 delniških družb, 23.831 družb z omejeno zavezo, 312.970 osebnih družb in tvrdk, ki so last poedincev ter 20 komanditnih družb na delnice.
X 1,376.319 tvrdk in oseb si v Nemčiji drži Postcheckkonto, to je poštno čekovni račun.
X V Nemčiji so zopet izboljšali poklicno zavarovanje rudarjev. Reichsgesetzblatt z dne 27. maja objavlja odredbo, ki prinaša rudarjem znatno izboljšanje poklicnega zavarovanja. Z uredbo je poenoteno bolniško zavarovanje ter povečana skrb za zdravje. Hkrati so preurejeni denarni prejemki rudarjev na izboljšani podlagi.
X »Jugočelik« je prevzela Hrvatska. Dosedanje veliko rudarsko in železarsko veleindustrijo »Jugočelik«, ki je bila last bivše države in se nahaja v hrvatski Bosni, so prilagodili novim razmeram. Podjetje je prevzela hrvatska država, ki ga bo v celoti preuredila.
X Jesenska razstava vzorcev v Wien-u. V Wien-u priredijo med 21. in 28. septembrom t. 1. razstavo vzorcev.
X Madžarska je kupila v Nemčiji 12 izbranih plemenskih ovnov in 250 brejih ovc v svrho izboljšanja svoje ovčjereje. Na Madžarskem primanjkuje predvsem fr-nejše ovčje volne, kar bodo s pomočjo odlične nemške ovčje pasme izboljšali.
X Izdelava jagodne marmelade v Bolgariji je v polnem razmahu. Gre za 50 milijonov kg najboljše jagodne marmelade, ki jo je odkupila Nemčija.
Se nekaj številk o Graz-ii. V glavtacm mestu Gau-a Steiermark, pod katerega spada tudi naša Spodnje Štajerska, so izdali nov naslovnik ali adresar, v ka~ Lerem najdemo med drugim tudi nekaj prav zanimive statistike. Tako ima na primer mesto Graz 3 velika ljudska in 4 plavalna kopališča. Ta kopališi a je leta 1939 obiskalo 320.796 oseb. Mestni pogrebni zavod pokopa in upepeli letno okrog 5000 mrlieev. Površina meslnih parkov znaša 74, malih vrtov 52 in športnih igrišč 10 hektarjev. V stanovanjskih hišah, ki so last mestne občine, stanuje 3000 družin, ki imajo 12.000 družinskih članov. Šolskih poslopij, ki so last in jih vzdržuje mesto, je 61. Mestna vrtnarija obsega 34.000 kvadratnih metrov. Omrežje vseh mestnih, kanalov razpolaga s 135 kilometrov kanalskih cevi. Ulic, cest in trgov, ki imajo svoja imena, je 1014. Poulično razsvella-vo tvori 5000 električnih in 700 plinskih svetilk. Ce bi kdo želel napraviti iz-prehod okrog celega mesta, bi rabil več kakor 12 ur. Dolžina mestne meje iznosi celih 62 kilometrov.
Naočniki v starem veku. 2e Rimljani so rabili neko vrsto naočnikov iz berilija (odtod nemška beseda »Brille« za naočnike.) A kakor so pokazala nova izkopavanja, nikakor niso bili oni izumitelji tega gledalnega orodja. V kraljevi palači v Knososu na Kreti in ob gori Idi so našli okrogle leče iz gorskih kristalov, ki so se gotovo rabile za gledanje. V Kartagu so tudi našli brušene steklene leče. Feni-čani so, kakor znano, že poznali steklo in brušenje stekla, pa ni čuda, da so ga uporabljali tudi za izdelovanje leč. Zdi se tudi, da so te leče izvažali v daljne tuje dežele, tako do Troje, do Tir, Niniv- in celo do Britanske.
„Štajerskega Gospodarja" v vsako hišo in gostilno!
UMNI KMETOVALEC
Umno kmetovanje -
naša velika naloga
Pred dvema mesecema se ie s polomom protinemško usmerjenih sil na Balkanu zrušil stari svet. Nam Spodnje-štajercem j« odleglo šele v tistem trenutku, ko se je zrušila tudi belgrajska vladavina nad našo lepo domovino. Z osvoboditvijo izpod srbskega jarma pa so nastale za nas nove naloge, k; jih razun tega še narekuje vojna. Ena izmed teh nalog je izboljšanje našega kmetijstva v vseh smereh. V to svrho pa ne zadostuje, da gledamo umno kmetovanje le pri tistih gospodarjih, ki so se izšolali na kaki nižji kmetijski šoli. Sleherni kmetovalec se bo moral zanimati za sodobna strokovna vprašanja, da bo lažje uspeval v svojo in splošno korist. V poljedelstvu, -v živinoreji, v sadjarstvu, vinogradništvu, kletarstvu, travništvu, čebelarstvu, mlekarstvu in vrtnarstvu bo treba zastaviti marsikatero važno strokovno pridobitev novega časa, da bo čim več in po kavovosti čim boljšega pridelka. Načelo o največjem izčrpanju vseh možnosti v kmetijskem obratu bo moraio priti do veljave, ako bo hotel kmetovalec ne samo živeti, nego tudi produrirati. Na Spodnjem štajerskem imamo za intenziviranje (zboljšanje do najvišje stopnje) kmetijstva dovolj naravnih pogojev. Dosedanji način ekstenzivnega kmetovanja (po starem kopitu) se je preživel. Sedaj, ko so cene urejene, je postala kmetija zopet vir dohodkov. S tem so se pa naloge kmeta in njegove rodbine povečale. Otrokom ne bo treba iskati kruha po tovarnah in v me-
(Limberg-Scfcerl)
Vrt na sončni strani. Tu uspeva najlepša zelenjava, pa tudi sadje v špalirju nam po navadi obeta dobro letino.
stih, ker jih bo domača kmetija potrebovala na vseh koncih in krajih. Beg z dežele v mesto bo prav kmalu ustavljen. Našemu podeželju se obetajo lepi časi. Treba bo seveda krepkega in umnega dela, da bo naše kmetijstvo doseglo svojo najvišjo stopnjo. Umno kmetovanje je torej tista naloga nove dobe, ki se je moramo oprijeti z vso odločnostjo in z veseljem.
Fiihrer nam je s svojim zgodovinskim posegom na Balkan omogočil nove izglede v boljšo bodočonst. Naš spodnještajerski kmet se zaveda svojih dolžnosti napram Fuhrerju in Reichu. Storili bomo vse za izboljšanje našega kmetijstva. To tembolj, ker lahko računamo na pomoč silne organizacije nemškega Reichsnahrstand-a, v katerem milijoni nemških kmetovalcev stremijo k enim in istim ciljem. Sedaj v vojni se bo spodnještajerski kmet še prav posebej potrudil v splošnem stremljenju za zavarovanje prehrane. Jasno je, da se bomo sedaj oprijeli samo najnujnejših' nalog, ker ni časa za izvedbo poznejšega mirovnega programa obnove našega kmetijstva. Z zavihanimi rokavi bomo zato poprijeli vse tiste naloge, ki nam jih narekuje sedanja nova doba.
Sodobni goveji hlev
še so kraji, kjer človek nima dostopa v hlev. Pred hlevom se nahaja navadno velika kotanja gnojnice in komaj se pomakneš skozi nizka vrata gledat živino, moraš s štirimi očmi paziti, da se ne pogrezneš v gnojno močvirje, kje za živino ali ob prašičjih hlevcih. Zrak ie zaduhel, vse se nahaja nekako v polmraku, živina je stisnjena na ozkem kraju in se topo ozira za človekom in ko se nevoljen umakneš na zrak, se ti zdi, ko bi prišel iz kakega globokega premogokopa na svetlo.
Moderen hlev je pravilo sodobne živinoreje. Zanj je treba najprej dobre volje, kajti tudi stari hlevi se lahko z malimi stroški primerno preuredijo, treba je le pridnih rok in nekaj denarja. Na kaj naj gledamo pri hlevu:
Hlev bodi prostoren. Mlado govedo zahteva 1.6 kv. m, odraslo 3.25 m2. Staja naj bo 2.20 m dolga, 1.3 široka in za 3—4 cm nagnjena k kanalu. Varčevati s prostorom v hlevu nikakor ni pametno.
Hlev bodi topel. Toplota naj znaša 12.5 do 15 stopinj Celzija. Ako bi zaradi manjšega števila živine postalo v hlevu hladneje, se v prazne prostore spravi stelja.
Hlev bodi zračen. Zasmrajen, pokvarjen, sparjen hlevski zrak je kriv, da boleha goveja živina na notranjih organih, da je mršava in slabo razvita. V zračnem hlevu daje ista krava dnevno
do 1 1 in pol mleka več kot v zatohne-lem. Za zračenje zadostujejo visoko pod stropom luknje, ki so poševne, da ne vleče po živini.
Hlev naj je svetel, šipe je treba večkrat umiti. Poleti se hlevska vrata snemajo in nadomestijo z leso.
Jasli naj so nizke, da ne hodi živina vklenjenega hrbta. Lažje je snažiti betonske jasli z zaokroženim dnom. Vsako živinče ima svoj oddel pripravljen tako, da ne razmetuje krme in ne pod-jeda sosednjega. V širokem hlevu naj se krmi spredaj. Trahtarji za krmo niso prikladni, ker uhaja skozi nje iz hleva na parno sopara, ki kvari krmo. Boljši je krmilnik v hlevu, koder se shranjuje in pripravlja krma.
Hlevska tla so pri modernem hlevu višja od žunanje okolice, neprodirna, iz opeke ali betona. Obložena so z deskami, da živini ne podrsne. Slaba tla so leglo nevarnih bolezni in vzrok pokvarjenega zraka in smradu, žlebovi naj so betonirani, lepo uglajeni, s primernim padcem in vsak dan poplaknjeni. Prag mora biti nizek. Hlev bodi končno snažen. Razven kidanja, nastiljanja, pometanja, splahnjevanja žlebov je potrebno tudi ometanje stropa in sten, umivanje oken, redno čiščenje jasli, s.naženje zračnikov, in jesensko beljenje stropa ter sten. V hlevu za miši, podgane, pajke, komarje in obade ter razno drugo golazen ni in ne sme biti prostora. V hlev spadajo poleg gnojnih vil še železne grablje, brezova metla, čohalo, ščetka in toplomer.
km. Vrednost kurjega gnoja. Kurji gnoj
ali kurečjak je nedvomno najboljše gnojilo, ki nam ga nudi domače gospodarstvo; to pa zato, ker vsebuje poleg amonijaka precejšnjo množino fosforne kisline; posebno ugaja ta gnoj vrtnim rastlinam. Ugodni uspeh kurjega gnoja se kaže predvsem v tem, ker dovaja ta gnoj s svojimi dušičnatimi spojinami rastlinam neposredno mineralno hrano in vzbuja v njih rast in uspevanje. Ako je kurečjak vlažen in cmokast, ga je treba pred uporabo sušiti, nato poedine komade razdrobiti in presejati tako, da dobimo iz njih nekak prah. Lahko pa tudi kurji gnoj močno z vodo razredčenega uporabimo kot gnojilo počez, zlasti se priporoča gnojilo v tej obliki za rastline, ki slabo uspevajo in so v rasti zaostale. Za kumare, melone itd. si ne moremo želeti boljšega gnoja, toda paziti je pri tem, da raztopina ni premočna, zakaj v tem slučaju bi utegnilo gnojenje več škodovati nego koristiti, zlasti, če nastopi po gnojenju suša. Navadno pa se raztrosi kurji gnoj počez čez vse površje orede, in sicer nekoiiko dni pred setvijo povrnine. Vsekakor pa je treba spravijo gnoj tako globoko v zemljo, da ne pride neposredno s semenjem ali z rastlinami v dotiko, ker bi znale rastline radi premočnega učinka gnoja trpeti. V obče pa je pomniti, da koristi kokošji gnoj radi njegovih gnojilnih lastnosti zlasti oni po-vrtnini, ki se naj v listju in koreninah močno razvije, dočim je za grah, lečo, fižol itd. manj pripraven. Izvrstno pa učinkuje kot gnojilo pri kapusu, kolerabi, špi-nači in slični povrtnini.
v
Častite delo in delavca
Adolf Hitler
MALE VESTI
*	Führer je 2. junija brzojavnim potoni čestital romunskemu voditelju generalu Antonescu k njegovemu 59. rojstnemu dnevu.
*	Reichsmarschall Göring je naslovil na nemško letalstvo dnevno povelje, ki je veljalo borcem za otok Kreta. V tem dnevnem povelju je izražena radost nad sijajno zmago, ki jo je v prvi vrsti pripisati nemškemu letalstvu, ki je uresničilo besedo Führerja, da ni otoka, ki se ga ne bi dalo zavzeti. V svojem povelju se je Reichsmarschall spomnil v imenu vsega nemškega naroda tudi tistih, ki so v borbah za Kreto žrtvovali svoje življenje in zdravje. Reichsmarschall je končal svoje povelje z besedami: »Naprej v duhu kretskih zmagovalcev! Naj živi Führer!«
*	746.000 ton trgovskega ladjevja je izgubil sovražnik v mesecu maju 1941 po poročilu Vrhovnega poveljstva nemške vojske. 479.00 ton so potopile nemške podmornice, 215.000 odpade na akcije nemškega letalstva. Preostalo tonažo je potopila nemška mornarica. V teh številkah pa tonaža, ki je bila potopljena z minami, ni zapopadena.
*	Komisarijat za prehrano na Hrvatskem. Hrvatska vlada je ustanovila komisarijat za prehrano. Za prehranjevalnega komisarja je bil imenovan dr. Milan Si-mič, ki je sodeloval v najožjem krogu ustaških voditeljev.
*	Angleži zapirajo Arabce. Kakor poročajo iz Jeruzalema, so Angleži zopet zaprli več arabskih voditeljev ter jih poslali v internacijo.
*	Padlim bojne ladje »Bismarck« na čast. V mornariški cerkvi v Wilhelmsha-venu se je vršila na binkoštni ponnedeljek pretresljiva proslava junakov, padlih na krovu bojne ladje »Bismarck« za Führerja in domovino. Nad oltarjem se je v velikih črkah blestelo ime ladje »Bismarck«. Na zastavi vojne mornarice pa je ležal velik venec z napisom »Našim padlim tovarišem!«
*	»Morje ni več prijatelj Anglije«. Tako piše francoski list »Matin« v zvezi z nemško zmago na Kreti. »Matin« piše: »Zmaga Nemčije na Kreti ne obstoja samo v tem, da je nemška vojska osvojila otok prvega reda, ki je bil razen tega še dobro utrjen, nego tudi v tem, da je izvojevala sijajno zmago na morju, ne da bi uporabila svoje lastno brodovje. Govoričenje o angleški premoči na morju je danes otroško. Morje ni več prijatelj Anglije. Morje je izgubilo svoj pomen. Nebo je vse in nebo je proti Angliji.«
*	General Moscardo, slavni branilec Alkazarja (Toledo) v španski meščanski vojni, je bil imenovan za šefa miličnih čet španske falange.
*	Železniški most čez Savo pri Belgradu zopet zgrajen. Na binkoštno soboto so v Belgradu v prisotnosti visokih predstavnikov nemške vojske slovesno otvorili promet čez železniški most, ki so ga Srbi pri-četkom aprila razstrelili. Nemški pionirji so zgradili most v nenavadno kratkem času 37 dni. Most je dobil ime »General Will-Brücke«.
*	Izdajalska grška vlada je »odstopila«. Ubežniška vlada Cuderosa, ki se je nahajala doslej v Palestini, je »odstopila«. Grški razkralj Jurij pa je izdal novo prokla-macijo, v kateri zatrjuje, da se bo boril še naprej z Bližnjega vzhoda. Kralj trdi nadalje, da je zlate rezerve že pospravil na varno ter da mu za vojskovanje ne bo primanjkovalo denarja.
*	Novi hrvatski poslanik v Rimu, Peric, je prispel preteklo soboto v Rim ter bo v kratkem izročil kralju in cesarju Viktorju Emanuelu III. svoje poverilnice.
*	Novi diplomati v Zagrebu. Poglavnik Hrvatske dr, Ante P a v e 1 i č je sprejel v nastopni avdijenci novoimenovanega poslanika kraljevine Rumunije Dimitra Buz-dugan-a. V hrvatsko prestolnico je dopo-toval tudi prvi poslanik Madžarske, von Marossy.
*	Prezident Roosevelt je predložil ameriškemu parlamentu zakonski predlog, ki ga pooblašča v obdobju s posebnimi okoliščinami k rekviziciji vsake lastnine za obrambo države. Gre torej za slično pooblastilo, kakor ga je imel prezident Wilson za časa svetovne vojne.
*	Vlada Sovjetske Rusije je sporočila dosedanjemu grškemu poslaniku Diaman-topulosu, da ne želi več vzdrževati diplomatskih odnošajev s prejšnjo grško vlado.
*	V Iraku imajo sedaj Angliji prijazno vlado. Kakor poročajo preko Rima, je župan mesta Bagdad predal Bagdad v premoči se nahajajočim Angležem, da bi tako preprečil krvoprelitje civilnega prebivalstva. Nato so Angleži sestavili iz iraških odpadnikov »vlado«, ki je sklenifa z Angleži pismeno »premirje«. Iraška plemena pa Angleži seveda niso vprašali za mnenje.
*	Madžarski ministrski predsednik Laszlo pl. Bardossy se je ponedeljek zvečer odpeljal na uradni obisk k italijanskemu ministrskemu predsedniku Musso-liniju.
*	Velika angleška pomožna križarka »Salokian« (10.549 ton) je bila po sporočilu britanskega mornariškega poveljstva te dni potopljena.
*	Obleke so v Angliji na karte. Angleška vlada je uvedla karte za oblačilne predmete. Kakor na drugih področjih, tako je Anglija sedaj po 2 letih pricapljala za narodno- socialistično Nemčijo, ki je Angleži prej niso mogli dovolj zbadati radi uvedbe kart za obleke.
*	Neverjetno in edinstveno. V Hin-nerup-u je prašiča nekega posestnika pred tedni dobila deset mladičev. Točno 37 dni nato je povrgla zopet 11 prascev, od katerih so razen štirih ostali vsi pri življenju. Primer je edinstven in po mnenju živino-zdravnikov skoraj neverjeten.
*	Japonska šteje po najnovejšem štetju 105 milijonov prebivalcev. Na samo Japonsko odpade 73 milijonov ljudi. Glavno mesto Tokio je zabeležilo od leta 1935 do danes prirastka 903.000 prebivalcev. Prestolnica šteje sedaj 6,778.804 prebivalcev. Po velikosti sledijo mesto Osaka, Na-goja, Kijoto, Jokohama in Kobe.
*	450 let stari dedni dvor (Erbhof). V pokrajini Koburg, in sicer v vasi Klein-garnstädt, se nahaja kmetija nekega Sehreyerja. Iz raznih listin je razvidno, da se nahaja rodbina Schreyer dokazano od leta 1492 v posesti te kmetije, ki je v smislu nemških zakonskih predpisov povišana na stopno dednega dvora ali Erb-hofa.
*	Lisica in pes sta si prijatelja. V Saar-u na Moravskem je železničar Svoboda ujel mlado lisico ter jo vtaknil v pasji hlev. V kratkem času sta se obe živali med seboj tako lepo sprijaznili, da se sedaj hranita iz skupne sklede.
*	Razkralj Peter na potovanju. »Tagespost« poroča iz Sofije, da je zadnji srbski kralj Peter, ki se je na svojem begu naselil nekje med Jeruzalemom in Betlehe-mom, pospravil svojo prtljago ter od ttm nadaljeval svoj beg v varnejše kraje.
*	Važno glede zamenjave denarja. V dopolnitev razglasa od 28. maja t. 1. se razglaša, da bodo dinarje in Reichskredii-kassenscheine za Reichsmarke zamenjale tudi Sparkasse, razen tega pa še sledeči denarni zavodi: Marburger Kreditanstalt v Marburg-u, Pettauer Vorschußverein v Pettau-u, Spar- und Vorschußverein Cilli ter Raiffeisenkasse v Marburg-u.
*	Volkswohlfahrt skrbi za reveže. V prvih šestih tednih po naši osvoboditvi je Volkswohlfahrt med revne in pomanjkanja trpeče ljudstvo Spodnje štajerske razdelila velike količine živil. Razen 40 tisoč porcij kuhane hrane se je razdelilo - 15 tisoč kg sladkorja, 92 tisoč kg slanine, nad 15 tisoč kg kaše, nad 20 tisoč kg" fižola, 1300 kg soli, 205 tisoč kg masla, nad 10 tisoč kg mesnih in ribjih konzerv itd., kar predstavlja vrednost dveh in pol milijona dinarjev. — Ta dobrodelna pomoč- tistim, ki so potrebni, je socializem v praksi.
*	1,300.000 vojnih ujetnikov je zaposlenih v nemškem gospodarstvu. V časopisu »Deutsche Verwaltung« poroča Dr. Stothfang, da je trenutno zaposlenih 1,300.000 vojnih ujetnikov v nemškem gospodarstvu. Vojne uejetnike z Balkana bodo uporabili za kmetijska dela.
*	Fotografiranje prepovedano. 92 letni angleški lord (plemič) Dunedin, bivši član lordske zbornice, je moral plačati deset funtov denarne kazni, ker je fotografiral neko hišo, ki je bila o priliki nemškega bombnega napada porušena. Churchilli! očividno ni po volji slikanje »uspehov« njegovega vojskovanja.
*	Na Indijce se bo streljalo. Angleške oblasti v Ahmedabadu so izdale razglas, ki pravi, da se bo na vsakega Indijca, ki bi se po policijski uri še nahajal na cesti, takoj streljalo. Človekoljubnost ni ravno najboljša lastnost Britancev.
*	Italijanski ministrski svet se sestane danes, 7. junija, k svoji seji.
*	Nemčiji vedno primanjkuje d£avcev. Reichsarbeitsministerium in vlada kraljevine Hrvatske sta sklenila, da odide y kratkem 54.000 hrvatskih delavcev na delo v Nemčijo. Gre v glavnem za poljedelske, gozdne in rudarske delavce.
*	Nemške šole na Madžarskem. Madžarski prosvetni minister Homan je dovolil nemškemu Volksbundu ustanovitev nemške gimnazije v Pečuhu in po eno meščansko šolo v treh drugih mestih.
*	Bivše jugoslovansko brodovje je prevzela italijanska mornarica. Italijanska mornarica je prevzela 45 edinic bivše jugoslovanske mornarice s skupno tonažo 25.000 ton. Le dvema ali trema edinicama je uspelo pobegniti v angleška pomorska oporišča.
*	Flamci prisegajo na narodno-sociaii-stični svetovni nazor. V flamskem mestu Oudenaarde se je vršil pretekli pondeljek velik zbor narodne flamske stranke. Njen vodja Staf de Cserco je imel pri tej priliki velik govor, v katerem je povdaril pomen združitve vseh flamskih sil v Flandriji, ki bo svoj kulturni program usmerila v na-rodno-socialistično smer.
*	24 otrok v zakonu. V mestu Murcia na Španskem so oblasti nagradile neki zakonski par, ki ima 24 živečih lastnih
.. otrok.
*	Šumeče vino so pili generalu Simo-viču na čast. V Karlovcu na Hrvatskem so dne 27. marca tamkajšni židje v Veliki kavarni popili 2000 steklenic šampanjca, kar je stalo nad 50.000 dinarjev. Proslavili so namreč Simovičev državni udar iz samega veselja, da je konec prijateljske politike med Berlinom in Belgradom. Teden dni nato se je tudi med te Žide nrikradel velik — maček
(Associated Press)
Poglavnik Kraljevine Hrvatske, dr. Ante Pavelič, pred častno stotnijo infanterije mlade hrvatske vojske na Markovem trgu v Zagrebu.
*	Nove železnice na Hrvatskem. Uprava hrvatskih državnih železnic je začela s planiranjem in nasipanjem proge Zagreb —Do bo v a, kjer boao v kratkem položili drugi železniški tir.
—	V Bosni so pa začeli s pripravami za izgraditev nove železnice Banja-1 u k a—■ Do b o j.
*	150.01)0 belgijskih delavcev v Nemčiji ua delu. Te dni se je iz Bruslja od])eljaI 150.000. belgijski dclavec v Nemčijo na delo. Na bruseljskem kolodvoru je bila v to svrho majhna proslava in je ta delavec prejel kot dar
—	zlato uro.
*	Devetnajst pomožnih križark na dnu morja. Nedavno po Nemcih potopljena angleška križarka „Camita" je po priznanju angleške admiralitetc devetnajsta pomožna križarka, ki so jo v sedanji vojni izgubili.
*	Čuden umor v Južni Afriki. Kakor poroča ameriška agencija „Associated Press" iz Nairobija (Kenja, Afrika), so v tamkajšnjem kraju neznani storilci ubili nekega angleškega plemiča po imenu Eati of Erroll, ki je bi! znan kot velik nasprotnik Churchillove vojne politike.
*	Zadnji divji konji v Evropi živijo pri Miinster-n v Nemčiji, in sicer v zaščitnem parku. Ore za 200 konj pasme ponijev, ki živijo tam popolnoma divje in naravno kakor so živeli predniki naših konj, ko še niso bili udomačeni.
*	živa kača v ptičjem želodcu. Pri Ge-aui v Italiji je neki strokovnjak za gačenje živali dobil velikanskega orla v svrno bal-zamiranja. Ko je ptici-roparici hotel odstraniti drobovje, je v želodcu ptiča-veli-kana našel živo strupeno kačo, ki je bila 1.20 m dolga. Strupenjačo je seveda hladnokrvno pokončal. Razširjeni peruti do-tičnega kraljevskega orla sta merili 1.97 m.
*	Na posledicah zastrupljenja z alkoholom je umrlo več oseb mesta Mahrisch-Ostrau.
*	Italija je na Balkanu zasedla skupno z otoki 57.636 kvadratnih kilometrov
ozemlja, na katerem živi nekaj čez tri milijone prebivalcev,
*	V dveh urah od drevesa do časopisa. '
Neka tvrdka je ob tri četrt na osem dala posekati tri drevesa, ki so jih takoj odpeljali v tovarno papirja. Tam so jih olupili, razrezali in razkosali. Cisto v kratkem času je iz tega nastala tekoča tvari-na, iz katere so ob pol deseti uri imeli že prvo polo papirja. Uro pozneje — torej v dveh urah — je dotična pola papirja bil tiskan časopis.
*	Cerkev in 50 gospodarskih poslopij je postalo žrtev požara v vasi Tistenjoki na Finskem. Kakor znano, so finske vasi s cerkvami vred grajene iz lesa, ker tvorijo gozdovi glavno bogatstvo Fincev.
*	Zažgal je postelj, da bi se ogrel. 19-letni nekoliko slaboumen J. Vraspir iz Krasr.e pri Neustadt-u je v času, ko je bil sam doma, zažgal posteljnino dveh postelj ter sam skočil v plamen, da b! ga ne zeblo. Takojšnja pomoč sosedov je fanta rešila, zgorelo je pa pohištvo cele kmet-ske hiše.
*	16 zakonov proti židovstvu je pripravila francoska vlada v Vichyju. Tako je izjavil generalni komisar za židovska vprašanja, Vallat, češ, da bodo ti zakoni uredili celotno židovsko vprašanje v Franciji.
*	Ljudsko štetje v Belgradu. Meseca maja so izvršili v Belgradu ljudsko štetje. Našteli so 253.729 oseb obojega spola. V to število pa niso vračunani člani nemških oblasti, v mestu se nahajajoči vojni ujetniki in bolniki v bolnišnicah.
*	Turčija štedi na vse kriplje. Turška vlada je izdala podrejenim oblastem navodila za čim največjo štednjo. V tem letu ne bo uradniških povišanj pa tudi ne zvišanja uradniških prejemkov. Vlada si obeta veliko prištedenega denaria.
*	Bolgarija ne trpi vojnih dobičkarjev. Bolgarsko sobranje se bavi z vladnim predlogom, po katerem se bodo vsi vojni dobički uporabili v svrho obnove osvobojenih pokrajin.
*	V Sibiriji imajo pomlad. Vodno stanje sibirskega veletoka Ob je narastlo za celih 13 metrov. V bližini mesta Novo-sibirsk leži v strugi imenovane reke v dolžini kakih 100 metrov celo hribovje na-plavljenega ledu po 40 metrov visoko.
DOPISI
□	Marburg. Fuhrungsamt II der Bun-desfuhrung organizacije Steirischer Hei-matbund je dne 29. maja t. 1. imel svojo delovno sejo. Razpravljali so o vseh propagandnih in kulturnih vprašanjih, ki se tičejo Spodnje Štajerskke.
□	Luttenberg. šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko, Gauleiter in Reichs-statthalter Dr. U i b e r r e i t h e r, je obiskal naš trg. Zanimal se je predvsem za napredovanje dela v organizaciji Steirischer Heimatbund. — Bundesfuhrer Steindl je na svojem inšpekcijskem potovanju pregledal tukajšnji Kreisfiihrungs-amt, kjer je z Amtsfiihrer-ji in njihovimi sodelavci razpravljal o vseh perečih vprašanjih našega okraja. Po odhodu iz Lut-tenberg-a je Bundesfuhrer obiskal še ostale Ortsgruppe v okraju. Povsod se je posvetoval ter dajal navodila o delu organizacije Steirischer Heimatbund. Obisk Bundesfiihrer-ja je v celem našem okraju sprožil neštevilne izraze zvestobe in vdanosti Fuhrer-ju in Veliki Nemčiji.
□	Pongerzen b. Zirkowetz. V našem okolišu bo letos letina razmeroma dobra. Žitarice, zlasti rž, obljubljajo bogat pridelek. Razvoj koruze in krompirja je normalen. Vrane nam po koruznih nasadih delajo orecei škode in bi nam lovci storili uslugo in korist, če bi jih pokončavali. V splošnem pa ni povoda za kakšno godrnjanje, ako-ravno je radi pomladanske zamude računati z nekoliko poznejšo dozorelostjo vseh kweč'::b pridelkov.
□	Bad Radein. Pri nas smo črez bin-koštne praznike imeli tridnevni tečaj za Deutsche Jugend. Pouk je vodila Unter-gaufflhrerin Thusnelda Eichenberger. šolo je obiskal tudi Kreisfiihrer ing. Nemetz iz Luttenberg-a, ki je v svojem govoru omenil bodoče dolžnosti in dela.
□	Witschein. V gradu Witschein je bilo 75 deklet v taborišču. Jungmadelunter-gaufuhrerin Trude Jamernegg iz Graz-a, ki je taborovanje vodila, je izvedla bogat praktičen taboriščni program. Domače večerne prireditve, petje, šola, pripovedovanje bajk, šport in igre na prostem in v zaprtem prostoru. Pri petju, športu in igrah je sodelovala vsa vaška mladina. Med ta-borovanjem se je vršil tudi zdravstveni tečaj o osnovnih pojmih za prvo pomoč. Zadnji dan je dekleta obiskala Obergau-ftihrerin Terzaghi, kateri so vse udeleženke pripovedovale o svojih rojstnih krajih. Marsikatero dekle je poročalo, kako je moralo kot otrok opravljati dekliška dela, kako so v prostih večernih urah našle pot do skrivnih sestankov, da so lahko prepevale nemške pesmi in nekaj slišale o Fiihrer-ju.
□	Burgdorf b. Gomilsko (Sannthal).
Kakor cela Spodnja Štajerska, tako je tudi naš kraj začel gospodarsko oživljati. Povsod se gibljejo pridne roke, ljudje zaslužijo, novo življenje je prišlo v deželo. Blizu naše vasi obratuje v novejšem času tudi večji kamnolom, ki zaposluje večje število delavcev in prevoznikov.
O Cilll-Land. Ker nam je pomladi * primanjkovalo vprežne živine, so kmečka dela nekoliko zaostala, kar smo seveda pozneje pridno nadoknadili. So pa tudi poljske rastline v svoji rasti in razvoju zadaj. Hmelj šele sedaj vežemo na droge; delo, ki je druga leta v tem času bilo že opravljeno. Lanskoletno škodo, ki so jo hmelj-skim nasadom povzročile vremenske ne-prilike, bomo letos preboleli. Z zalivanjem hmelja z gnojnico upamo izboljšati letošnjo žetev.
ODREDBE
Preizkusi vina na Spodnjem Štajerskem
V smislu odredbe z dne 9. maja 1941 (Verordnungs- und Amtsblatt Nr. 12) o ureditvi cen na Spodnjem štajerskem se bodo izvajali preizkusi vin. Ti preizkusi se vršijo začasno kakor sledi:
1.	Za območje političnih komisarjev Marburg-Stadt, Marburg linkes Ufer, Marburg rechtes Ufer, Mahrenberg in Windischgraz v Sadjarskem in vinarskem zavodu (Obst- und Weinbauinstitut, prej !andw. Versuchsstation), Marburg, Klo-stergasse 29, in sicer prvikrat v četrtek, dne 12. junija 1941, ob 10. uri;
2.	za območj® političnega komisarja v Luttenberg-u, pri službenem mestu političnega komisarja, prvikrat dne 11. junija 1941, ob 15. uri;
3 za območje političnega komisarja Pettau-Stadt in Pettau-Land pri službenem mestu političnega komisarja Pettau-Stadt, Pettau, prvikrat dne 7. junija 1941, ob 15. uri;
4.	za območje političnih komisarjev Cilli-Stadt, Cilli-Land, Tiiffer, Oberburg, St. Marein in Gonobitz pri službenem mestu političnega komisarja Cilli-Stadt, Cilli, prvikrat dne 13. junija 1941, ob 10. uri in
5.	za območje političnega komisarja Rann pri službenem mestu političnega komisarja Rann, prvikrat dne 14. junija 1941 ob 9. uri.
Vinske probe po št. 4 tega razglasa se morajo za te preizkuse najkasneje 24 ur pred časom seje oddati pri navedenih službenih mestih.
K tem še sledeča pojasnila:
(1)	Za preizkus kvalitetnih vin in za določitev višine eventualno upravičenih kvalitetnih pribitkov so pristojne komisije za presojo vina.
(2)	Predsednik v teh komisijah je pooblaščenec šefa civilne uprave na Spodnjem štajerskem (Preisstelle). Člani teh komisij sta 2 strokovna zastopnika pro-ducentov, po 1 zastopnik trgovcev z vinom in gostilničarjev, člane komisije določi šef civilne uprave na Spodnjem štajerskem (Preisstelle), Predsednik komisije lahko pokliče v svrho dokončne določitve kvalitetnih pribitkov, uradnike mesta za pospeševanje vinogradništva, državnega nadzornika kletarstva za štajersko, voditelja ali učitelja vinarske šole ali druge strokovnjake za vino kot svetovalce. Končno razsodbo izreče predsednik komisije.
(3)	Producenti, kateri reflektirajo na odobritev kvalitetnega pribitka, morajo po zaključku prodaje zaprositi zanj pri pristojnem političnem komisarju. Pristojnost komisije se ravna po bivališču producenta.
(4)	Predlogu je treba dodati vedno probo od ca. yt litra izdelka, ki pride v poštev. To probo mora vzeti kupec v navzočnosti prodajalca. Steklenico morajo
tako zapreti in od obeh strani skupno zaznamovati, da se steklenice ne more odpreti in etikete ne more odstraniti, ne da bi se pri tem poškodovala etiketa in zapora (zamašek). Na etiketi se mora navesti številka kupnega lista, vrsta ter ime prodajalca in kupca. Razen tega se morajo predložiti vsi prepisi (ali kopije) nakupnih listov o zaključeni prodaji, na katere se potem vpiše zaznamba o razsodbi predsednika komisije oziroma odobrena cena. Na nakupnih listih se mora navesti vrsta, pri mešanih vrstah delež posameznih vrst v procentih ter količina prodanega vina in dogovorjena prodajna cena. Komisija mora odkloniti ceno, ako so vpisi v kupne liste netočni ali nepopolni.
(5)	V svrho kritja izdatkov komisij se mora obenem s predlogom položiti pri komisiji za presojo vina znesek RM 0.50 (10,— Din).
(6)	Probe vina, za katere se reflektira v smislu predstoječih določb na kvalitetne pribitke, se morajo za poznejše presoje oddati tekom enega tedna po zaključenem nakupu pri pristojni komisiji za presojo vina.
(7)	Potrdilo o kvaliteti se podeli na obratni strani posameznih kopij (alf prepisov) kupnih listov, s podpisom predsednika komisije in pečatom urada, pri katerem se je vršila ocena.
(8)	Kvalitetni pribitek se dovoli samo tedaj, ako je dotično vino v kakovosti dejansko in poznato nad kvaliteto, ki je značilna za dotično vrsto in za območje, ki pride v poštev. Odobritev kvalitetnega pribitka označuje predvsem, da je vino popolnoma neoporečeno in da kaže v času ocene odgovarjajoči največji razvoj (barvo, bistrost itd.). Bolna, pomanjkljiva io v razvoju zaostala vina so principielno izključena od priznanja kvalitetnega pribitka.
(9)	Kvalitetni pribitki, oz, prodajne cene, ki so bile odobrene od komisije za presojo vina, so obvezne za producenta in za kupca. V slučaju, da komisija ne odobri kvalitetnega pribitka ali ga odobri samo v manjši izmeri, kot je bil dogovorjen med producentom in kupcem, je producent dolžan, dotično partijo vina prodati po odobreni ceni. Nasprotno pa tudi kupec ni upravičen odkloniti prevzem vina v slučaju, da ga komisija višje oceni, kot je dogovorjeno med producentom in kupcem.
(10)	Vina, za katera se stavi predlog za priznanje hvalitetnega pribitka, se smejo odstraniti iz kleti producenta šele po izvršeni oceni za presojo vina, torej takrat, ko se nahajajo od komisije potrjeni kupni listi zopet v rokah producenta oz. kupca. V slučaju, da se vino prej odstrani, zapade pravica zaračunavanja kvalitetnega pribitka.
Uvedba listov za klanje na Spod. Štajerskem
Šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko je izdal dne 27. maja 1941 naslednjo odredbo o uvedbi listov za klanje na Spodnjem štajerskem:
V svrho zasiguranja preskrbe z živino za klanje in mesom, odrejam na podlagi podeljenega mi pooblastila:
§ 1
1. Klanje klavne živine (govedi, vštevši telet, svinj in ovac) v obratih, ki se ne poslužujejo javne klavnice trga za klavno
živino, se sme le tedaj izvršiti, ako poseduje obrat list za klanje, izstavljen za do-tični obrat.
2.	List za klanje se izstavi pri dodelit-venem mestu pristojnega urada za preskrbo s klavno živino in mesom. Listi za klanje se izstavljajo po enotnem vzorcu, ločeno za govedo, svinje, teleta in ovce.
3.	List za klanje ni prenosljiv. Pogoji, ki so predpisani v listu za klanje (število živine, čas veljavnosti lista itd.) morajo biti od obrata točno upoštevani.
§ 2
1.	Pri vsaki živali, katera se kolje na podlagi lista za klanje, se mora pred klanjem ugotoviti živa teža. Kot dokaz točne žive teže je predložiti tehtni list uradne tehtnice.
2.	Obratom, ki pri oddaji lista za klanje ne morejo dokazati žive teže s predložitvijo tehtnega lista ali potrdila o tehtanju, se lahko odkloni izstavljanje nadaljnjih listov za klanje.
3.	List za klanje se mora pred klanjem predložiti živinozdravniku, ki pregleda meso ali pregledovalcu mesa radi žigosanja. Pregledovalci mesa ali živinozdravni-ki, ki pregledajo meso, ne smejo izvršiti ogleda brez predložitve lista za klanje.
§ 3
Zasilno klanje ali klanje bolnih živali je dovoljeno brez lista za klanje. V teh slučajih se mora tekom 3 dni predložiti pri dodelitvenem mestu potrdilo živinozdrav-nika, da je bilo klanje v svrho preprečenja škode nujno potrebno, nakar se naknadno izstavi list za klanje, ki ga je treba predložiti živinozdravniku, ki pregleda meso ali pregledovalcu mesa radi žigosanja. V tem slučaju velja kot dokaz teže klavna teža popolnoma uporabnega mesa določena pri uradni tehtnici.
§ 4
Po klanju in žigosanju po živinozdravniku, ki pregleda meso ali pregledovalcu mesa, se mora list za klanje vrniti izdaj-nemu mestu ter priložiti tehtni list. V slučaju, da se uporabljeni listi za klanje ne vrnejo pravočasno, se novi listi za klanje ne izstavljajo več.
§ 5
Ker je list za klanje neprenosljiv, je obratom, ki obrtoma koljejo, prepovedano prevzeti za klanje živali ali mesa (govedi, svinj, telet in ovac) brez lista za klanje, ki je izstavljen na prejemnika. Ako namerava takšen obrat prevzeti meso navedenih živali ali cele zaklane živali, n. pr. od trgovca za živino, ki tudi kolje, potem mora to željo izraziti pri izdajnetn mestu listov za klanje, da se list za klanje izstavi tako za obrat, ki kolje in tudi za obrat, ki prejme.
§ 6
Prestopki te odredbe se kaznujejo po štev. 9 moje odredbe z dne 14. aprila 19411 z denarnimi in prostostnimi kaznimi v' ne- ' omejeni višini ali z obema kaznima. Razen; tega se lahko odredi zatvoritev obrata. Proti kazni ali navedenim meram ni pravnega sredstva.
§ 7
Potrebne izvršilne določbe izda po mo>, jem nalogu pooblaščenec za preskrbo in" poljedelstvo.
§ 8
Ta odredba stopi dne 2. junija 1941 vi veljavo.
go. Nova kokošja pasma. V Ameriki so s križanjem purana in japonskega fazana; vzgojili novo kokoš, ki je baje izvrstna jajčarica.
Boj peronospori!
Opozorilo vinogradnikom
Vinogradniki, ki doslej svojih vinogradov še niso poškropili v obrambi proti peronospori, se opozarjajo, da škropljenje takoj izvršijo. Sedanje ugodne klimatlčne razmere zelo pospešujejo razvoj bolezni, ki bo v nepoškropljenih vinogradih zavzela precejšen obseg. Je torej v lastnem interesu vinogradnikov, da ne odlašajo s škropljenjem.
Važno za producente masla
šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko je z dne 27. maja i. 1. Izdal odredbo 0 registraciji masla, ki ga izdelujejo pro-ducenti mleka.
Po tej odredbi morajo producenti mleka, ki izdelujejo maslo, izdelano maslo In razpuščeno maslo (Butterschmalz) oddajati pri zbirališčih za maslo. Taka zbirališča masla določi pooblaščenec za preskrbo in podjedelstvo.
Kjer še ni tozadevnih zbirališč, jih morajo uradni župani v sporazumu s svojimi poljedelskimi zaupniki takoj urediti. Ureditev takih zbirališč je objaviti v dotičnem službenem okraju. O uporabi istih odloča pooblaščenec za preskrbo in poljedelstvo.
Izdelovalcem masla je prepovedano vsako drugo razpečavanje masla in razpu-ščenega masla. To velja za prodajo, zamenjavo, darilo itd.
Na izročitev ni vezano maslo, ki ga izdelovalci rabijo za preskrbo oseb v svojem lastnem obratu, če se sami oskrbujejo. V poljedelskem obratu se štejejo med samooskrbovalce: lastnik kmetije, ako gospodari sam, pripadniki njegovega obrata in pomočniki, nadalje osebe, ki so upravičene dobivati naturalije, zlasti osebe, ki uživajo starostno preskrbo pri gospodarju in delavci, če imajo pravico do živil. Razume se, da se za te osebe ne sme uporabiti več masla, kakor se ga je uporabilo doslej
V	posebno nujnih slučajih lahko dovolijo pristojni uradni župani prodajo masla posameznim potrošnikom. Izdelovalci masla smejo v takih slučajih prodati samo določeno količino tedensko, proti odrez-kom nakaznic za mast. Te odrezke mora producent masla tedensko izročiti pristojnemu uradu za preskrbo.
V	občinah, kjer se nahajajo zbirališča in ni drugih razdeljevalcev masla, se bo preskrba potrošnikov vršila v prvi Vrsti potom teh zbirališč.
Količine masla, ki se pri zbirališčih oddajo in se jih na nakaznice ne bo razprodalo, je izročati pooblaščencu za preskrbo in poljedelstvo.
Prestopke zoper to odredbo se bo kazensko zasledovalo.
Prejemnikom
nezgodnih podpor
Šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko, pooblaščenec za socialno zavarovanje, je objavil razglas sledeče vsebine:
»Vseni osebam, ki so doslej prejemale podpore, kakor nezgodne podpore, podpore za vdove in sirote, ali drugače kot zapuščino, se bo izplačevalo podpore.
Osebam, katerih nezgodna podpora je iznašala manj kot 20%, ne pripada pod-
pora. Člani bratovskih skladnic dobijo pri istih tudi v bodoče podpore kakor doslej.
Podpore se bo izplačevalo: Ob delavnikih — izvzemši sobote — v času od 8. do 12. in od 16. do 18. ure, in sicer pri Überleitungsstelle für Sozialversicherung, Marburg, Mariengasse 13/1, vrata številka 52 in pri njenih službenih mestih Cilli, Pettau, Sagor in Windischgraz.
Za izplačilo podpor je pristojno dotično skužbeno mesto, v katerega področje spadajo stanovanja prejemnikov podpor.
V svrho izplačila podpor je treba predložiti vse odloke o podpori, posebno poslednje rešenje. Na vsak način pa odre-zek zadnjega poštnega nakazila. Za otročje podpore je predložiti rojstne liste otrok.
Važno za prejemnike podpor iz pokojninskega zavarovanja za nameščence.
Šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko, pooblaščenec za socialno zavarovanje, je dne 29. maja t. 1. izdal sledeči razglas.
Po Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani priznane podpore za starost, invaiidnmo, vdove in otroke, bo Oberlei-tungsstelle fiir Sozialversicherung za mesec juni izplačala na sledeči način:
V	Windischgraz-u dne 9. 6. 1941 med 10. in 11. uro pri občinskem uradu.
V	Oberburg-u dne 9. 6. 1941 med 15. in -16. uro pri občinskem uradu.
V	St. Marein am Erlachstein-u dne 10. 6. 1941 med 8. in 9. uro pri občinskem uradu.
V	Rann-u dne 10. 6. 1941 med 12. in 13. uro pri občinskem uradu.
V	Gurkfeld-u dne 11. 6. 1941 med 16. in 17. uro pri občinskem uradu.
V	Hrastnig-u dne 11. 6. 1941 med Vs9. in VslO. uro pri občinskem uradu.
V	Trifail-u dne 11. 6. 1941 med 10. in 13. uro pri očinskem uradu.
V	Tüffer-ju dne 11. 6. 1941 med 8. in 12. uro pri občinskem uradu.
V	Cilli-ju dne 12. 6. 1941 med 8. in 12. uro pri Dienststelle der Überieitungs-stelle, Grabenstraße 3.
V	Pettau-u dne 12. 6. 1941 med 16. in 17. uro pri Dienststelle der Überleitungsstelle.
V	Luttenberg-u dne 13. 6. 1941 med 9. in 10. uro pri občinskem uradu.
V	Marburg-u dne 13. 6. 1941 med 15. in 18. uro in dne 14. 6. 1941 med 8. in 11. uro pri Überleitungsstelle für Sozialversicherung, Mariengasse 13.
V	svrho izplačila je predložiti:
Odlok o priznanju podpore, odrezek zadnjega poštnega nakazila ter rojstni list.
Prejemniki podpor, ki imajo delo, morajo predložiti potrdila svojih delodajalcev o višini zaslužka.
Osebe, ki prejemajo podpore za nedo-letne, poslov-nezmožne in za tiste, ki sami ne morejo k izplačilu, morajo razen navedenega imeti še pooblastilo za sprejem denarja.
ZA GOSPODINJE
go šivalne stroje se mora mazati. šivalni stroj mora biti vedno čist in namazan. V vsako luknjico je treba vliti kapljico olja ter pustiti, da se primerno razma-že. Predno se nato stroju zaupa šivanje blaga, je dobro če se prve šive napravi v kakšno staro cunjo, ki popije prekomerno olje.
go. Kako razlikujemo žepne robce. V
svrho ugotovitve, če so žepni robci iz la-nene ali bombažne tkanine zadostuje, če položimo močno moker prst na tkanino. V slučaju, da mokrota takoj prodre skozi tkanino, predstavlja robec laneno, drugače pa bombažno blago.
(Weltbild-Wasenborg)
Tako so bežali Angleži na svojem »zmagoslavnem umiku« na otoku Kreta
ZANIMIVOSTI
Pozdravljanje pri
nižjih narodih
Evropski način pozdravljanja se nam zdi tako razumljiv, da si drugačnega sploh predstavljati ne moremo. In vendar je na svetu toliko načinov in navad pozdravljanja, da jih je jedva mogoče našteti. Posebno zanimive načine pozdravljanja srečujemo pri nižjih narodih in plemenih. Prebivalci dela Rode-zije v Južni Afriki se pri svidenju z znancem ali prijateljem derejo in kričijo na vse pretege. Pri tem se mečejo na kolena, ploskajo z rokami in se udarjajo po bokih. Nekatera plemena iz Rodezije se pri srečanju udarjajo celo po zadnji plati. Na Andamanskem otočj-u zapadno od polotoka Malake se žnanci pri srečanju objemajo, pojejo, krohočejo, smejejo in poskakujejo. In vse to počenjajo tudi v slučaju, če bi jim gost ali znanec ne bil kdo ve kako dobrodošel. Prebivalci na obali Konga poznajo dva pozdrava, »malega« in »velikega«. Pri »malem« pozdravu samo tleskajo z rokami, dočim se pri »velikem« pozdravu znanca smejita drug drugemu v obraz in se medsebojno udarjata po bedrih. še zanimiv je pozdrav pri plemenu Todi v Prednji Aziji. Kadar sreča mlajši človek starejšega znanca, pade pred njim na tla, če nanese prilika, tudi v blato ald prah, prime nogo starejšega ter si jo položi na glavo. Posebno duhovito je pozdravljanje v Tibetu. Tifoetanec pri pozdravu namreč pokaže jezik, če pa hoče koga prav spoštljivo pozdraviti', si položi roke na ušesa ter mu pokaže osle. Na nekaterih polinezijskih in melanezij-skih otokih se pozdravljajo z dotikanjem nosov. Na Novi' Zelandiji pa pri pozdravu turobno in pretresljivo zavijajo z glasovi. In čim dalje' traja to zavijanje, tem bolj spoštljiv je pozdrav.
Zastrupljanje krvi
Povzročitelji bolezni, ki prežijo na koži, na sluznicah, pod nohti, vderejo lahko skozi neznatne ranice v telesno tkivo, ga vnamejo in povzročijo gnojenje. če pridejo do sokrvnih vodov in žlez, se jim tu večinoma postavi po robu živa sila organizma, ki je ne premorejo, kajti sokrvca ima lastost, da jih ne samo ustavlja, temveč tudi uničuje.
Včasi pa ta obramba zlasti pri oslabelem telesu odreče, povzročitelj najde pot v krvni obtok in prične z zastrup-ljevalnim delom, ki se lahko hipoma konča s smrtjo.
Najboljša obramba proti zastruplje-nju krvi je tedaj ta, da obrnemo svojo pozornost na početne znake zastrup-ljenja na občutek slabosti, utrujenost, znake omrtvičenja, bolečine v mišicah in sklepih, čestokrat tudi mrzlico. Zdravnik potem lahko odloči, ali je še pomoč možna; ob pravem času je vsekakor še možna.
(Hedrich-Schroder)
Deklice in marjetice... Mesec junij je mesec prekrasnih marjetic, ki jih mladina
tako rada trga za šopke.
ŠTAJERSKI GOSPODAR
si je že s 5. številko pridobil po vsem Spodnjem štajerskem toliko prijateljev in čitateljev, da o uspehih oglaševanja v našem listu ni treba dvomiti. Oglaševati mora danes tudi kmet in ne samo trgovec ali obrtnik. Kdor rabi hlapca ali deklo, naj da oglas za »štajerskega Gospodarja«. Isto velja glede nakupa in prodaje. Tudi obrtnik in trgovec imata korist od oglaševanja v našem listu, »štajerski Go_ spodar je most med mestom in podeželjem. Prepričajte se sami potom oglaševanja!
Za oferco
v upravi.
bi. šla mati treh otrok, morda k vdovcu. Naslov 70
Vooknienca krePkeea> ki ie vešč
VjlunuiKlIta zdarstva> kmetijstva in kletarstva, išče Hunkar, vlastelinstvo Mayturn bei Pettau.	67
Konjskega
hianea oženjenega, treznega, po-niapcdgtenega ¡n pndnega, išče
Hunkar, vlastelinstvo Mayturn bei Pettau.
7olim k osamljenemu gospodu ali Ubil lil gospej. Sem vešča v skromnem meščanskem gospodinjstvu. Maria Podfrank, Pobersch bei Marburg, Drau-weiler 10.	54
Pošteno kmetsko dekle,
starejše, želi k kmetu za pomoč gospodinji. Naslov v upravi.	61
pošteno, išče službe pri j kmetu. Naslov v upravi 62
lista.
Ho učenko
Domplatz 6.
sprejme »Küche für Alle«, Marburg, 63
f* »MMfliniA išče ločen državni na-varospoainjo meščenec z malim gospodarstvom, poznejša ženitev ni izključena. Ponudbe na upr. pod »Nemški-slo-venski«.	71
Žagano vinogradno kolje
in krajnike prodaja lesna trgovina P i s t o r, Marburg a. d. Drau, MuhU gasse 18.	6.5
Kuhinjsko in spalno
pohištvo na prodaj. Vprašati Marburg a. d. Drau, AdriastraBe 49, Parterrf.
Ilnnn Cfliin pralne kadi, škafe, druge llUVC JUUo kad, jn sode za gnojnico naročajte v Windischgrazu, Schalek bei Wollan Nr. 45. Naslov: Josef Swonav, FaBbindermeister in Widischgraz. 69
C I it I ig» krojaške odrezke, staro m » J® železje in kovine, papir, ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino Alois Arbeiter, Marburg, Draugasse 5. 2
Kmetje pozor!
Bliža se košnja, pripraviti si bo treba potrebne dobre kose, ki jih lahko dobite za mali denar pri tvrdki Justin Güstin č i č, Marburg, Nagystrafte 14 in v podružnici Thesen.	33
Jablus - Jabolčnik
Ako nimate pijače za domačo uporabo in ako Vam iste primanjkuje, naročite Ja-blus. iz Jablusa si napravite izvrsten jabolčnik brez pravega sadjevca. Ker pošta paketov še ne sprejme, združite' več odjemalcev in pridite s kolesi ponj. Jablus za 50 litrov stane 2 RM, za 100 litrov 4 RM. Čez tisoč pohvalnih dopisov. Franz R e n i e r, \Vindisch-Landsberg.	50
Prnnam mlatilnico (Ježek) s stresaici riDualil ¡n rešetom ter valjčni mlin za mletje žita. Kupim Diesel-motor 6 do 7 PS. Na pismene ponudbe ne odgovarjam. Š. Skrbinšek, Haidin bei Pettau. 52
Jabolčnico ^>»l>anjsk« vino,
<umuiviiii.w zdravo, okusno, popolnoma enako naravnemu, si napravite po receptu iz strokovno-gospodar-skega lista. Ako ne odgovarja, se denar vrne. Za jabolčnik za 150 litrov 68 Din, za šampanjsko vino za 100 litrov 38 Din z natančnimi navodili. Poštnina vračunana. Ponudbe na naslov E. Hrib-š e k, Marburg, TriesterstraBe 57. 57
Rabljen stroj za košnjo
žita, sistem Hofherr-Schranz, proda Guts-
vervvaltung Hausampacher, Post Kotsch-
55
Opremljeno sobo, LS;
išče v Marburgu stalen samski uradnik, siguren plačnik. Naslov: Firma Mayreder, Marburg, TegetthoffstraBe 28-1.	56
Brezov les
60 stoječih dreves, proda Štefan B e-r a n i č, Staroschinzen bei Zirkowetz. 59
3 dO 4 kosce za celoletno košnjo sprej-me oskrbništvo grajščine Faal. Plača po dogovoru.	53
Vaian/>a za slikarsko obrt sprejme vc8jt?nccl r. Kloitschnig, Marburg-Thesen, Pettauer Strasse Nr. 44. 58
Kdor se priznava k Fiihrerju in Reiehu, čita
.Štajerskega Gospodarja'!
Vse mlinske stroje
in umetne mlinske kamne
(samobrusilce) pri tvrdki ERSTE
UNTERSTEIRISCHE MUHLEN B AUA N S TA LT S. FORSTNERITSCH, Marburg a.Drau
Mothergasse 18	7
Pisemski promet s Hrvatsko
V prometu s Hrvatsko so pripuščene navadne in priporočene pisemske pošiljke vseh vrst — z izjemo zavojčkov — po tarifnih postavkah in pošiljalnih pogojih Weltpostverein-a v obeh smereh, časopisi in revije se morejo do nadaljnega pošiljati samo kot posamezna tiskovina po tarifu za tiskovine. Za omenjene pošiljatve na Hrvatsko veljajo ista določila kakor za nesovražno inozemstvo. Te pošiljatve je treba izročiti pri poštni linici.
Oddajanje v poštne nabiralnike je nedopustno!
Vročilec se mora izkazati z uradno legitimacijo, ki je opremljena s sliko. Nalepljanje znamk na pošiljatve je prepovedano. Poštnino je plačati v gotovini pri poštni linici.
Pošiljka mora imeti na zunanji strani popolni naslov pošiljatelja (ime in priimek, stalno bivališče ter navedbo ceste).
Bližja pojasnila dajejo poštni uradi.
RAZGLAS
o izvedbi efiektriških instalacij
Elektriške instalacije se izvajajo edino le po predpisih Reich-a (Reichsvorschriften Energieversorgung), po odda; i konting'entnega lista
BIVŠE KRANJSKE DEŽELNE ELEKTRARNE, Cilli, Brunnengasse 6/1.
Hauptschriftleiter Friedrich Goloti. — Druck der Marburger Druckerei.