List T e C a j XLVIX I / nar s' Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemaje celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leial gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo % leto 4 gld pol leta 2 gld. 10 kr četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 21, januvarija 1891 Obseg: Skrbite za bike. Rožne oblike. Razne reci Vprašanja in odgovori Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. NoviČar Gospodarili«' slvari. Skrbite za bike! vale toliko bikov, ne bode jih lahko dobiti, in sila dragi bodo. Zaradi tega opozarjamo naše gospodarje, da prav precej začno misliti na to in si takoj priskrbe zadostno število sposobnih bikov. Kolikor dlje bodo odlašali, to- prihodnji številki v članka ti Kako bode z našo liko več jih bodo biki stali. Biki pa morajo biti za govedorejo poslej" govorili bomo o zakonu za povzdigo vinoreje, ki se bode pričel to leto izvajati. Kaj pa prav za prav zahteva ta zakon? Prav kratko povedano: nič drugega nego to, da bode posedaj moral v vsaki občini biti za vsakih 100 krav najmanj en bik pa ne tak kakeršen si pleme sposobni, drugače jih komisija ne bo potrdila. Za Gorenjsko se bodo potrdili samo cikasti (t. j. rdečelisasti)^ za Notranjsko in Dolenjsko pa samo jedno- barvni sivi 9 Doai, am- t pak za pleme, t. i. tak, ki ga bode po- ali biki. rjavi Po- doba l.nam kaže bika, čigar vnanjost je pravihia. Dober bik na) ima ši- roke prsi, okrogel život, rebra raz daleč maknena, križ širok 9 sebna ko- Podoha J misija mo rep dolg fn tenak, kožo mehko in rala za to potrditi ali liceneevati, kakor je to v navadi voljno, dlako fino in svetlo, ne pretežek kostnjak, okrogla stegna in bode naj krotek. Noben bik se ne bode poprej za pleme pripustil uže mnogo let pri žrebcih. • • < t - Prvi nasledek te postave bode, da bo pri nas man-kalo zelo veliko bikov, in sicer po površnem računu dokler ne bode poldrugo leto star. Biki delajo najlepš najmanj 500. Ako bodo naše občine na enkrat potrebo teleta od do 5. leta, žal da 80 naši biki v tretjemrf^^ 1 18 letu večinoma uže pri mesarji. Ako naši ljudje znali z biki pravilno ravnati, prav jih krmiti, primerno za delo rabiti, lahko bi jih do petega leta imeli za pleme, tem hočemo še večkrat pisati. se tudi morali privaditi, da bi Naši živinore J vsakemu biku brez razločka devali obroček v No sila jih bode gotovo privadila. Kdor ne bode imel bika 1.) ploščasta in strešnata *) (imbriquc), 2.) ploščasta, 3.) bombasta, 4.) kroglasta, 5.) kroglasta z rtastim središčem, 6.) kroglasta in strešnata. z obročkom, ta bode imel dovolj sitnobe licencevauju gnati. Kmetijska J ko ga bode moral sedaj trdno namenila, svoje bike družba 86 je z obročki oddajati, in prišlo bode tudi do tega, da se bodo premovali le 7.) kroglasta z vzbuhnenim srodiščem, 8.) kroglasta z udrtim središčem, 9.) polukroglasta, 10 ) čašasta. biki z obročki Ce ima bik obroček ki se na konec kake palice pripne, vsak otrok ga lahko vodi. Ako ho Razne reči. čemo bika dolgo časa vzdržati za pleme, ne pomaga nič druzega da se ne odebeli in da ostane krepek nego ž Ljin lati na zeleno krmo 10 Pr n alea de vodo, ali gnojnica itd. voziti, branati ali pa ga na sprehod vo- dili. Bik (ian n mora vsak najmanj pol ure zunaj dobro pregibati. To je pa vse mogoče zvršiti le tedaj, kadar Vsaka rana na drevji se neki najhitreje zaraste, ako jo namažeš nekaterikrat z lesnim octom (jesihom.) * Mnogo rastlin v loncih pogine samo zato, ker se jim vsled nepravilnega ravnanja skisa prst. Te nepri-like pa ni tako lahko preprečiti, zlasti navadnemu človeku, se to pripeti celo ima nosu. bik obroček v Tak bik, pride ki iz mnogokrat hleva, je pa tudi dosti manj divji, ob enem pa laži in krepkejši Loj plemenem biku ne velja, ampak trdo meso! Oblike roz Tudi rož so razdelili po njih ob likah v razrede ) in ne vrtnarju če še toliko pazi. So pa tudi rastline, ki preneso veliko slabši t kislo zemljo. Neki strokovni list pa sedaj priporoča sredstvo } s katerim sicer zato, da je njih v imenovanje laže in Podoba gotovejše. Pričeli so 8 tem cenikov na uže Angleškem v večini zaznamkov in spešuje rast rastlinam. je zemljo prav lahko zdravo ohraniti. Sredstvo je tole: Posuši navadnega mahu prav dobro na peči ter ga potem toliko zdrobi, da je drobir droban kakor »meti. Ta drobir pomešaj s prstjo, ki ti rabi za rastline v loncih. Drobir dela da je prst vedno rahla in da se ne kisa, p-o sedaj ,,plošča8te'' i. t. d. rožne cvete dele v „kroglaste''. * Kedaj rezati trte ? V Francoskih kmetijskih listih čitamo, da so tamošnji vinogradarji izkusili, da rode Podoba 2. v tem listu kaže 10 rožnih cvetov raznih trte, katere so pozno, to je koncem meseca aprila ob- oblik, na katerih podstavi so razdelili vse rože. Ker je rezane, manjše grozde in drobnejo jagode nego one, ki pri nas mnogo prijateljev te najlepše in najhvaležnejše so bile obrezane uže jeseni, ter da tako grozdje tudi povrtne rastline, gotovo ustrežemo mnogim s to objavo, pozneje zori. ceniki to razdelitev in se bode Po- ker bodo imeli kmalu vsi mogoče vsled tega članka spoznati ob naročitvah sameznim cvetom pridejane številke so iste, ki stoje tu 4}podaj pri iaaenu oblike dotičnega cveta. ♦) Strešnata (imbriquö) oblika je, kadar so posamezni cvetni list tako postavljeni, kakor opeka na strehi. r' v 19 Vprašanja in odgovori. Vprašanje Pri nas so pričeli ljudje sejati deteljo družba, koliko stoji tak biic in kakšni so pogo v Dr.) • * 9 (J. Ž Odgovor: Na ta odgovor Vam za sedaj ne moremo v mešičkih in trdijo, da boljše kali, če tudi ni vreme dati določenega odgovora. ker bode kmetijska družba posebno ugodno. Trdijo pa tudi, da je v njivi, posejani vsled novega zakona za povzdigo živinoreje in vsled z mešički. manj ali pa nič predenice, nego v njivah, veče podpore, katero bode dobivala v prihodnje način posejanih z omlačeno deteljo. Ali je to res in zakaj, in prodaje plemenskih bikov spremenila. Vsakakor bo do- ali je taka setev dobra? (J. L. v St. J. pri K.) bava bikov olajšana in skoraj gotovo tako urejena ? da Odgovor: Res je vse to in tudi dobro za gospo- se bode družba najprej ozirala na družbene podružnice, naši in po to lahko zvrše, ker imajo na občine in na družabnike. Morda se bode tako ure-zimi dovolj "asa mešičke pri- dilo, da bode bika šele takrat plačati, kadar ga bode darje, kakeršni so majhna posestva pravljati. Detelja v mešičkih šele takrat vzkali, kadar gospodar mesarju prodal in sicer bode toliko manj pla-je dovolj vlage, ki pripomore, da se mlada rastlina to- čati, kolikor dlje časa bode bik za pleme rabil. Kakor liko okrepi, da poznejsnja teljno seme brez mešičkov pa šuša ne škodi toliko. De- rečeno, gotovega Vam ne moremo poročati, zvedeli bo- manjši dete pa gotovo še do pomladi, ker prej družba itako vzkali tudi ob vlagi, in če potem kmalu pritisne suša, posuše se sla- bikov ne kupi. I % botne rastlinice hitreje. Čisto tako naravno je pa tudi J Vprašanje 4, Kaj mi je narediti s krompirjem, ki da ima deteljišče, zasejano z mešički, manj predenice, je zmr2nil? Ali škcduje tak krompir ljudem, in kaj mi _ ^ ker mošičke je treba z roko odbrali in tako ne pride je narediti, da bode užiten? (J. P. v Z. na Stajarskem). mes prav nič ali pa tno malo predeničnega semena Odgovor : Krompir, ki je zmrznil, rad kmalu zgnije ki ga v mešičkih ni. Taka setev je toraj prav dobra, ima le in sicer toliko hitreje, kolikor hitreje se odtaje in kolo napako, da je pripravljanje mešičkov zamudno, kar likor veča je toplota, v kateri se odtaje. Ako hočete pa pri nbših gospodarjih nič ne de, ker ne potrebujejo krompir, ki je zmrznil, dolgo ohraniti, morate ga toraj Bog vedi koliko semena in to delo lahko po zimi zvrše, prav počasi odtajati, na pr. v vodi, ki je toliko mrzla, ko ni drugega opravila. Priporočamo tako deteljno setev da ravno ne zmrzne. Skuhan zmrzel krompir ni zdravju vsem tistim niso v stanu kupiti esljivega čistega škodljiv, pač pa je zelo sladak, ker se vsled zairzlosti semena, ker se bodo s tem najbolj gotovo obvarovali in potlejšnje odtalitve mnogo škroba (štirke) spremeni toli nadležne in škodljive predenice. Da? bi se vendar v sladkor. Temu se pa ne da odpomoči. že naši ljudje spametovali ter opustili setev drobirja in smeti deteljnih, s katerimi zatrosijo na c • svoje njive ne samo predenice, ampak polno drugega plevela. Podučne stvari. Vprašanje 2. Kupil sem velik travnik, ki je za- puščen zelo, poln mahu ter ga je vredno le enkrat ko- sit?. Kaj mi storiti, da ga kmalu zboljšam? Ali mi f \ ga priporočate nekoliko s travnim semenom posejati, ker je trava zelo redka ? (S. L. v G. na Stajarskem.) Odgovor: Vozite na svoj travnik gnojnico, kar je najboljše storiti, dokler je še sneg: če pa to ni sedaj Zemljepisni in narodopisni obrazi. 4 Nabral Fr. Jaroslay. (Dalje.) 207. Moja sopotnika. BazijaS. Babakaj. Golubac. Živijo nam novi mentor mogoče, pa prav precej, kadar sneg skopni. Piedno pa zaklicali smo trava pomladi ozeleni, dobro prebranajtö travnik po dolgem in po čez s travniško brano, če pa take nimate, pa z navadno. Brana poruje mah, raztrga rušine in raz- Kako sta nam minili postaji Pančeva in Kubin znam, ker sem bil ves ta čas v razgovor zapleten. rahlja zemljo. Mah lahko posušite ter za nasteljo po- ne Ali ko smo zaslišali klic: „Bazijaš,*' skočila sva s Srbom na kasar. Francozinja je obsedela na svojem mestu. Ali rabite. To delo se da tudi z železnimi grabljami opraviti, ali je zamudno in drago. Gotovo bode dobro, če travnik s travnim semenom posejete, ker na ta način prej dosežete uspeh, a če bodete travnik gnojili in ga vsako leto prebranili, zgostila se bode trava sama ob sebi kmalu. Ko bi naši gospodarji tako delali, še enkrat več bi bili vredni njih travniki, in to skoraj brez stroškov, kajti gnojnica se jim sedaj brez koristi odteka, na travnik pa jo lahko zvozijo ter ga pobranajo, ko na kmetiji ni še nobenega drugega dela za živino. gori je pihal močen veter. da so valovi ob brod pljus- kali. Pa zakaj? Od Bazijaša, siromašne vasi, pričenjata levo erdeljskih Karpatov, koritu reke pa vleče na se vleči dva venca gora, na desno srbskega Balkana, po malo vedno južnovzhodni veter, ki ga Maver naziva že lürchterliche Stürme ii potopisec početka so še vidi nekaj obdelanih kosov čim dalje je pa samo šumovito in strmo gorje. Ob levej obali drži vse do Oršove lepa cesta, katero je na spodbadanje pokojnega grofa Szechenvia od 1837 do 1840 delala država Vpramnje Kam naj se obrnem, da dobim menskega bika dobre pasme, kakeršne deli kmetijska in nama začne pojasnovati to in ono v okolici Ko sva z Božidarom gledala vhod v to najveličastnejšo sotesko v celej Evropi, pristopi k nama uljudni kapitan Naposled * pogleda na uro ia pravi : ludoe, videli bi „papagaja'' ,Škoda, da boae skoro po- zemlje, na ladiji, a levo na obali. S teh postaj se more Ali vesta kaj, pregledati cela reka, ki se tu vije, in kedar stražarji prihajajočemu brodu s pov- ? strašno! roči hočem kuharju, naj počaka pol ure z obedooi. Večna vidijo, da je prazna J dado škoda ko Ko v Mayerc sem čital to-le Babakai-Felsen tega ne videla kapitan naročal zast obeda zdignjeno rudečo kroglo znak, da more mimo iti. Drugej pogledal sem z bovami, t. j. plavajočimi pripravami naznanjajo varna potopis 51 , ki sem ga vedno držal v roki Im Flusse ein hoher Felsenriff, in der mesta. Ali tudi ta opreznost ni jim dovelj, zato že v Drenovki, ali v Turn-Severinu dado vsakemn parobrodu to je tisti papagaj da vidimo pilota ki pozna stanje vode. Brez njega ne sme no to strahoto. Zrem po reki in zazrem nekaj, kak na beden parobrod tu mimo. No brod nič ne pada, če tudi vaden kamen, kateri sicer raste čim bolje se mu bli- se to slapovi zovejo, to je navadna voda, samo da okoli ^amc v 1 • • • sljijo nam je to blizu sebi. 5 z ugreto. domi ali zelo po malem. Vzdigamo ga ali kamon se neče potegniti, neče biti skala 5 neznaten, ko smo bili že prav blizu. ,,Kako ostal grebenov vre. „Pretiravajo potopišci", opazil sem Božidaru i tO vendar uiso take strahote'^ n Saj tako da strašilo ko mu robrod vendar ne more jj Pač, pač, resnico pričajo,'' oglasi se za nama se -zadel m razbil ?'' dejal sem sam pri poročnik. „Lahko se je sedaj junačiti, ko je voda vi Se da ljudj dosta potov nared komari soi^a. Ali da vidite, keda nizka ! Brod more vsak Kaj bi rekel kapita skale pod Etno. Na to nam üa videl zares grozne ciklopske čas zadeti ob greben.'' „Pa pri tolikej previdnosti?'' odgovorim mirno. podrti širijo mesta Golubca 5 kjer se se brod malo ležejo in po okolici oi ne bilo, ker tako počasi plo pokazal kapitan na srbskej strani „In če tudi zadel posebne neprilike u 2ares strašne muhe, ki morejo pomoriti cele črede teh muhah kaj več v posebnih člankih. „A vendar se je 1862. 1. pri Železnih Vratih raz- bil turški vojni brod ,,Sili8trija u n Voj brod tisto je kaj drugega. Ali tu ne vidim nikake nevarnosti. 208. Kazaiiska soteska. Trajanova ploča Oršova >5 Hm!" zamrmral je poročnik in omolknil. Železna Vrata. Sedaj pa se nam začne bližati najveličanstvenejša Po obedu smo šli zopet na kasar. Donava ki je okolica, ki jo sotesko Kazansko zovejo bolje in bolje primikajo. Obale druga drugej, tako da se vse je Do- na mestih do 2000 široka, zožuje se dalj na 670 nava tu široka samo do 17 771/ / obeh stranij se spe stenami, katere mej po katerih se vsa okolica se do 580 visoko vzdigaj 1 Klisura" zove. Čim dalj m pa njajo navpik strahovite stene, kakor Tlite, do 709 VI soke J po katerih orli sede, ali se nad njimi slikovito se pelješ tem bolj se zgubljajo pečine, in gore so vozijo. Szecheny cesta vodi na levo prav pod pe odete od vrha do vode s tako gosto šumo nikdar ne poje sekir kakor da činami ter se ti vidi s parobroda da potnik na vozu ne i . • v • tlSlD kole gledaš ne hiše a v njej. No nič čudnega to, nikj ne ^.loveka, tudi živine ne. Grob mora skloniti glavo. Na desno pa se vidijo vsekani v steno stedovi starorimske Trajanove ceste. ti? Ti vlada tu, katero moti samo šumenje vode okrog ploveš tu mirno 8 parobrodovih. Zares tajnovito in veličajno tu > valeč prirodnih po vodi do 60 globokej, ti zmago močij in strahot. Na desno so pečine dokler se parobrod ne priziblj pričenj dierdap oni razypiti slap ejo. Teh slapo do Drenkove. Tu pa se polne votlin, od katerih je najznamenitejša Veteranska, turški katero je 1692. 1. avstri!ski general Veterani 45 dnij kate šest se po predzgodovinskej dobi pod strahovitim potresom prelomil Ko se je tu t branil proti Turkom. Malo nižje na desno zagledaš spo- menik,'tako zvano „Trajanovo pločo'' z napisom. Ta rimski / I pot vodi, ni si ona niti skozi toliko stoletij mogla do cesar je šel preko zidanega mosta v Dacijo, in je 104. 1. celega izlizati korita J temveč je ostalo na nekih mestih po Kr. upokoril ta nevarni narod. (Dalje prih.) grebenov. Grebeni ti so. kedai je tudi visoka oda kakoršna je bila za mojega potovanja, pokriti samo za meter z vodo. Kedar je plitvo, grebenje to moreš ko z broda doseči Ali na srečo so mesta, koder se mej , na kakoršne grebenjem more prebasati manji parobrod, se v Drenovki premeščajo potniki. Kedar pa ni še to liko vode, takrat potnike nalože na vozove, in jih pe- ^elo malo Kratkočasno berilo. , _____ Težave zastran molitve. (Resnično.) Oče, ki je imel mnogo otrok, zaslužka in kruha pa J tožil ejo do Oršove J ali do Turn-Severina. Zato merij v silnih stiskah živim prijatelju svoje težave, rekoč — pri tem pa še na tihem vt Drenovki vodo, da vidijo, kolikošen parobrod in s ko- ^q smem. Kakor hitro pričnem gibati z ustnicami moliti že liko težo more priti naprej Pa tudi to jim še ni dosta 1 namestili so na slapu Grebenu > koder more iti samo jeden parobrod, dve postaji, desno, kjer nima ne pedi mislijo otroci, da jea, dajte še nam enmalo in enoglasno zaženejo krik n 06 I r i l k k j. r h O Narodno-gospodarske rečL Trgovinska in obrtniška zbornica. šojo predložitev vzornih koscev s tem pristavkom, da se bode, kadar poteče rok brez uspeha začasno vpisana znamka smatrala za nevpisano. Vselej, kadar je vpisujoča trgovinska zbornica do- Dodatek k poučllu o spisovanji znamčnih zapis volila rok za predložitev vzornega kosca 1 mora ona laikov. 1.) vpisati dotično namko ne v zaznamke tistega Znamke, katere imajo za podobo razstavne meseca, v katerem znamka bila priznanjena, ampak svetinje ali redovna znamenja, smejo se po § 4. zakona tudi onega meseca, v katerem 80 se predložili vzorni o obrani znamek z dne 6. januvarija 1890. 1. drž. zak. kosci, z vsemi vpisnimi podatki in znamčno podobo št. 19 samo tedaj vpisati, kadar se je poprej dokazala pravica do rabe takih svetinj ali redovnih znamenj ? ki jih je nedvomno smatrati za „odlike." 2.) Kadar znamke obsezajo oznamenila, kot kr. iz kij. priv. patent, privilegovano, patentovano" itd., preiskati je pred vpisom istinitost teh podatkov na podlogi pode^ iilnih dekretov ali privilegijskih pisem, ki jih morajo pri- Kadar se rečeni vzorni kosci ne bodo predložili o pravem času, morala bode vpisujoča trgovinska zbornica o tem poročiti, dotično znamko pa bode spoznati za nevpisano. ložiti priznanilci, ter znamko, ako so podatki neistiniti. po 3*9 Št* navedenega zakona. nepogojno izključiti Naši dopisi. Iz I(jub\)aue. — iz deželnega odbora. Deželni od vpisa odbor je imenoval za člane okrajnih cestnih odborov, 3.) Pri znamkah, katere imajo grbe, mora prosilec in sicer: znamčne obrane še posebe povedati, ali so ti grbi javni za skladovni okraj Kamniški: g. Andreja (deželski, mestni ali občinski grbi, zadružni grbi) ali Mejača, posestnika v Komendi, in g. Karola Prelesnika -zasebniški. Da treba še pred vpisom znamek, ki obse- župana v Stahovci, občine Županje Njive; 5 zajo javne grbe, pravico do njih rabe doKazati pred pisujeta jasno .poučila. navedenega zakona in točka VIII za skladovni okraj Brdski: Feliksa Sta- 4.) Da je za vsako znamko predložiti en podobo reta, grajščaka v Kolovci sestnika v Blagovici. > lu Frančiška Cererja, po- noseč, predpisuje 13. zakona o obrani znamek brez Mesto asistenta na kirurgičnem oddelku dežel zjemno m to smatrati za zakonit pogoj veljavnega Tpisa znamčnega. Kadar je to stranki bolnice, katero je deželni sedanji, podelil je deželni zbor ustanovil v zadnjem za- odboi dr. Edo Šlajmerj ki nemogoče ali • m jej lahko tega dobiten in dr- zvršiti, za take slučaje je zaradi olajšave v točki IX poučila za spisovanje vpisnikov naznačen pot podobonosca ob stročkih stranke pri c. kr. dvorni žavni tiskarni. Če pa prosilec znamčne obrane in niti predložil podobonosca pred vpisom niti ne izjavil, naj se podobo-nosec na njegov račun napravi pri rečeni tiskarni. Ali pa so podatki prosilca znamčne obrane v tem oziru resnični, to je preiskati najprvo vpisujoči trgovski zbornici, in kakor kažejo izkušnje, bilo bi dobro, da si je bil do sedaj asistent na kirurgični kliniki v Gradci Sledeče službe okrožnih zdravnikov so razpisane: Senožeče z 800 gld Kočevska Reka z 800 gld ) Žel ez- niki z 800 gld., Šmarje z 800 gld., Lož z 800 gld hinjska Bo /v/ fel»^., " --- » — --- Bistrica z 800 gld., Trebnje z 700 gld. in Ra dovljica z 600 gld. Deželni odbor dovolil je na podstivi zako 11. maja 1888, dež. zak. št. z dne 14, (§ 79. občinskega reda za Kranjsko) pobiranje občinskih priklad v letu 1891 sledečim občinam : Postojiuskem okraji. K n e ž a k na neposrednj vsaka trgovska in obrtniška zbornica za časa omisli davek po davčnih občinah Knežak 5 Beč in Koritnica razpregledek v zborničnem okraji obstoječih javnih grbov, da bode resničnost podatkov prosilca znamčne obrane zanesljiveje mogla presoditi. 5 7 o in 12 za občinske potrebščine, 5 % ^a šolske potrebščin cerkve v Knežaku, po davčni ob za popravo čini Juršice 5 ^ o za občinske potrebščine in 12 7 o za Po izkušnjah je odločevati o grbih takih občin > kve v Knežaku. Vrhu tega je dovolj katerim spada podjetje priznanilca znamke, ne more se vpisati znamka. 5.) Ravnati se je trdno po določilu točke IX. poučila za spisovanje znamčnih vpisnikov, da je pri znamkah za take^novi, kakor so kovine, glina, steklo i. e. r. priložiti vzorne kosce takoj ob vpisu. Samo tedaj, kadar treba za napravo vzornih koscev posebnih težavnih priprav na pr. (znamenskih kladiv) pa jih ni lahko takoj zvršiti, sme vpisujoča trgovska popravo cei občinske potrebščine pobiranje 20 7o pri^l^de na užit za nino, t. j. vino, vinski in sadni mošt in meso, po davč nih občinah. Knežak in Podtabor: J Beč Juršice, Koritnica Šembij e J Zagorje 20 7o na neposrednje davke za občinske potrebščine. Kočevskem okraji. Gora 20 7o na neposrednji davek in 20 7o na užitnino za občinske potrebščine. Gotnica 30 7« na neposrednji davek za občinske. in obrtniška zbornica dovoliti primeren rok za poznej- šolske in cerkvene potrebščine. _ \ Kranjske okraj Trata po davčnih občinah Dolenja Dobrava, Gorenjavas in Hotavlje, izvzemši vasi Suša » Volake in Čabrače » na neposrednji davek 8 7o za šolske in cerkvene potrebščin Š k ofj a Loka, občinske potrebščine. ■30 7 na neposrednji davek za K na obči eposrednji davek in sicer: po celi o o o za občinske potrebšči > po davčnih občinah Kovor, Bistrica, izvzemši vas Bistrico in Svirče IZ vzemši vas Svirče. 45® u s za šolsko zgradbo v Kovorj po vseh v Sorico všolanih vaseh 15 o na neposrednji davek za občinske potrebščine za šolsko zgradbo v Sorici. o in 30 % J 20 3 na užitnino za občinske potrebščine Logaškem okraji. Vojsko, na neposrednj davek 11 7o za občinske potrebščine, 9% za šolske po trebščine in 10 ® o za pokopališče > vrhu užitnino za občinske potrebšči tega 20 o o na (Dalje prihodnjič.) Pevsko društvo .,Slavec'' je imelo te dni svoj posnemamo da občni zbor. Iz poročila blagajnikovega je bilo dohodkov 1280 gld. 21 kr., stroškov pa 1064 gld. 41 kr. toraj preostaja 215 gld. 80 kr. gotovine v bla- gajnici. Društvo je lani napravilo nekaj koncertov in tri veče izlete v Maribor, Celje in Vače. Glasbenika o 'osp Antona Nedveda je zaradi velikih slug jegovih imenovalo častnim članom in vrhu tega priredi o priliki njemu v čast velik koncert. Društvo šteje sedaj skoraj 200 udov. Novemu odbo opet načelnik in pred sednik velezaslužni gospod Ignacij Valentinčič Na vsej emlj izhaj okoli 43.000 časnikov J in sicer v združenih državah Severno-ameriških 17.000, ua Angleškem 6000, na Nemškem 5500, na Francoskem 5000, na Laškem 1400, na Avstrijskem 1200, na Ruskem 800, na Holandskem in v Belgiji 600, na Japanskem 2000. Newjorškega časnika „The World'' izhaja vsako leto po 100 miMjonov i/.vodov. kr. glavno ravnateljstvo tobačne režije raz- triških centov in kontrebande tobaka pa 49''® mitriškib centov, vkup 1L618.891 gld tedaj 85-' 92.468-^ß metriških centov za kr Skupaj se tedaj akupila 378.875 metriških centov tozemskega in inozemskega, tobaka in izdelkov za 17,059.487 gld. 64*^ kr. V glavni tobačni tovarni v Ljublj podelali so mskega peja največ, namreč 14.117 ®^ metriških centov, od tega od pade na Virgini-cigare 6.585 . u metriških centov do mačega tobačnega perja so pa v Ljublj porabili 8.635-^^ metriških centov, tedaj vkup 22.753"^^ met. cent Lj ubija pravili so 1889 2.920 metriških centov tobaka za nos duhana, 9.749*'® metriških centov v klobasah SIS'^^ metriških centov, cigar 99,704.000 ali bilo je finih viržink 5.158'^^ metriških centov. Od teh 82,648.000, vevey 2,050.000 in kratkih viržink 1.912.000, virginija especial 314.000 itd. Cigaret so v Ljubljani naredili 98,598.90, ki so tehtale 1.161 .07 meterskih centov: od katerih )e bilo Sultan 53.228.000 Sport 17,414.000 Stambul 124.000 itd Vsi tobačne tovarne v Ljublj zdelki glavn 1889 80 tehtali 19.808 metriških centov. Prodalo se je vkup tobaka, cigar, ci garet 30,917, 324 kilo za 78,471.075 gld 16 Kranjskem se je prodalo 17 504.130 eigar in 15,937.720 cigaret, tobaka za nos 178'^^ metriškik centov, duhana 4.928 metriških centov. Duha tobak za nos, cigare in cigarete na Kranjskem prodane tehtale so 6.141^'* meterskih centov in skupilo se je za to 1,167.249 gld. . kr. deželna vlada kranjska je s posebnim ]aznanila trgovski in obrtniški zbornici kranjski dopisom n da izdaje c. kr. trgovinsko ministerstvo poseben „nazna- nilnik uradnih naredeb o živinskem prometu po želez nicah in njegovi ureditvi vsled živinskih bolezni (A geblatt für die Verfügungen über den Viehverkehr auf Eiseubahnen und dessen Regelung aus Anlass von Nazaaniinik o razglaša kar naj - Thierkrankheiten.) — hitreje mogoče vse živioarstveuo policijske naredbe ne le trijskih oblastev, ampak zlasti tudi obmejnih lastev ter vseh drugih držav evropskih. Iz nj pošilja statistične izkaze avstrij^Kega tobačnega monopola za leto 1889. U teh priobčimo naslednje: 1.) pri najprej zvedo obiastvei, uradi in interesentj ob- hko vse glavnem ravnateljstvu je 6o uradnikov. dobe na leto omejitve ali olajšila v živinskem prometu ter tudi one plače vkup 122.450 gld.; 2.J v tovarnah in drugih ura- Prometne naredbe, katere se ne neznanjajo s posebnimi dih je 299 uradnikov s skupno letno plačo 332.520 gld.' ^^^^^ oblastvom in uradom. Priporočati je 3) slug in poslovodij bilo 200 in so dobili plače toraj oglasnik vsem interesentom, živinskim zdravnikom ta in 82.263 gld.; 4.) delavcev in delavk imeli so 1889. leta občinam. Stane pa na leto samo 2 gld. Upravništvo nje 888 bolniške naprave za del imele so kon govo je na Dunaji, I. Wallfischgasse 15. cem leta 488.547 gld 77 kr premoženja po kurzni kr. trgovinsko ministerstvo je naznanilo rednosti; 6.) zbolelo je delavcev in delavk 20.024, govinski in obrtniški zbo mrlo pa 484, v ljubljanski tovarni bilo kranjski, da je c. in kr 16 uradnikov vojno ministerstvo uvedlo pri c. in kr. vojstvu nove štole slug in poslovodij, 2048 delavcev in delavk, premo- (Schraubstollen). Tisti obrtniki, ki izdelujejo štole, lahko ter tudi njih na- Duuaji štol ženje bolniške uaprave znašalo je po kurzni vrednosti brezplačno dobodo vzorce novih 12.902 gld. 75 kr., zbolelo je delavcev in delavk 1110 P^i artiljerijskem opravnem skladišči iu umrlo 44 in od kralj, ogrske tobačne na Galiciji, južnem Tirolskem, Dalmaciji (Artillerie-Zeugs-Depot, Wien.) ežij se je tobačnega perja dobilo 286.407-«^ metriških centov za 5,440.595 gld. 79 kr emskega tobačnega perja se je kupilo 92.213 5 triških centov, inozemsKih cigar in cigaret 204 me- me- — Leta 189L bodo v zapor obsojeni plačevali povračila za zvršitev kazenske sodbe pri deželnem sodišči v Ljubljani in okrožnem sodišči v Novem 24% Mestu po kr. na dan, pri okrajnih sodiščih pod deželniok I 1 r f » ■I f i i t 4 « -I I I t. -I l| { I t«. «odiščem v Ljubjani po 48kr., pod okrožaim sodiščem poznejših letih morajj ravoati po ajih. Na obeh zavodih v Novem Mestu pa po 50 kr. na dan. Nesreča. Ker je preteklo soboto zvečer razsajala je z vodjem vred delovalo 9 učnih sU. Razstava šolskih del, katero je vodstvo bilo napravilo koncem minolega burja in je bil velik veter, morali so na progi Reka-Št. šolskega leta v tukajšnji redutni dvorani, je bila lepa Peter s «nežnim plugom pot delati osobnemu vlaku, priča, kako nadarjena je naša mladina. Človek bi ne -Zaradi velikega snega pa je obtičal plug, in ker vsiad verjel, da je mogoče v teku dveh let doseči tolikih hudega meteža ni bilo moči videti signalov, trčil je vspehov. Razstava pa je tudi pokazala, da se je učiteljski osobni vlaR vanj. Pri tem ste se stroja nekoliko poško- zbor vrlo truail in bil kos svoji težavni nalogi. Mla- dovala, vodja, je iz voza skočil, ranil si je nogo, in dima zavodoma, ki sta pač živa potreba našemu narodu en potovalec si je poškodoval levo oko. — Bolezen. V Pulji na Primorskem razsaja skora mesec dni uže vročinska bolezen ali mačuh. Dosedaj jih je zbolelo 142, umrlo pa 5. Oblastva so takoj ukrenila potrebne naredbe, da se bolezen ne razpase po deželi. želimo najlepših rezultatov in obilnega vpliva na nase obrtno gibanje ! Mraz. Letos je po vsej Evropi nenavadno huda zima. Francoski učenjak Emil Gautier trdi da ten kriv „zalivski tok'' ki se pretaka od Mehikanskega za preko Atlantske o morja do visoko na severu Presvitli cesar je podaril šolski občini Sorici žečega Spicber 10 ravno s svojim toplim odovjem za šolsko zgradbo 200 gld. podpore. temperaturo po zahodni Evropi. Od njegove toplote ima Umerla je nadvojvodna Marija Antonija Imaku- Francoska lata, hči nadvojvode Karolo Salvhtorja in nadvojvodinje -Marije Imakulate Klementine, stara komaj 17 let. — Splet. Umrl je deželni poslanec dr. Bajamonti, voditelj italijanske stranke v Dalmaciji. — Umrl je v Ljubljani deželnega sodišča višji svetovalec v pokoji Rajmund Zhuber pl. Okrog, najstarejši sin slovečega zdravnika dr. Ivana pl. Zhubra. . kr. obrtui strokovni šoli za lesno industrijo in za umetno vezenje ter šivanje čipk v Ljubljani sta letos dovršili svoj drugi tečaj. Kakor se nam poroča, je imela strokovna šola za lesno industrijo v prvem letniku voje krasno in milo podnebje. Irska pa svojo Zato so nekatera Norveška pristanišča vse bujno rast. leto brez ledu, na pr. najsevernejše mesto na zem Hamerfest, katero dobiva tuli drv in drugega lesa tem to gore Ta topli tok ohlade ko leto lede ki se nahajajo po polarnih krajih zadi za Izlandij« Spomladi se namreč ločijo in začno plavati proti vzhod in zahodu in vpli na poletensko temperaturo po ropi. Ti ledniki plavajo zelo počasi cele tedne in mesece proti zalivskemu toku. Velikokrat se primeri, da v severno Ameriko jadrajoči parniki srečavajo in novembra, V se oktob včasi celo še januvarija meseca ledovj ki se ie ločilo uže spomladi od ojih severnih kraj 20, v drugem 16 rednih učencev, poleg teh pa 8 izvan- Kadar priplavajo v toplo vodovje zalivskeg toka zač rednih dijakov to je takih > ki ne obiskuj vseh pred pisanih predmetov temveč samo one stroke, v katerih se tajati ali Ker so ogromni in jih silno veliko pa- se žele posebno izobraziti. Materin jezik je bil vsem učeccem slovenski, vera pa katoliška. Dijaki so imeli dokaj podpor in ustanov ; v preteklem letu je vodstvo razdelilo med nje nad 1500 gld. — pač velika svota, a glede na povsem revne dečke vendar le še premajhna. rabij jako veliko toploto in ohlade zatoraj neizmerno močno topli tok, da ne more več tako blagodej pli- vati na temperaturo zahodne Evrope. Ravno lani pa bilo zelo veliKo lednikov po polarnih krajih ter so jako pozno ločili. Odtod letošnja huda zima. se Učni predmeti so bili naslednji: Veronauk, nemšči > slovenščina, računstvo in geometrija, elementarno prosto risanje, geometrijsko risanje, projektivno risanje in nauk m o sencah, risanje po modelih, modelovanje iz vlivanje v gips, lepopisje in praktični pouk v pohišnem ter stavbenem mizarstvu, podobarstvu in strugarstvu Novičar iz domačih m tujih dežel. Ljubljana. Iz vseh krajev dohajajo poročila o hudi zimi. Promet na železnicah, strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje čipek je Ogersko je vsled žametov ustavljen. letniku 22, v drugem 23 rednih učenk, Pri bilo v prvem zraven pa 23 izvanrednih gojenk v obeh oddelkih, dveh tretjinah učenk je bila slovenščina materni jezik, pri ostalih pa nemščina. Učili so se naslednji predmeti: Elementarno risanje, strokovno risanje, prenos vzorov imajo 10 stopinj, v Florenci 12, v okolici Mantove stopinj mraza, reka Arno je polna velika škoda. ki vežejo Gradec z Vidmu na Laškem 16 V. / vinogradih ledu, Požunu je bil dne 19. t. m. strašen vihar razsajal in je tako snežilo, da si niso na ulice upali. Mraza so imeli 19 V2 stopinj vlaki obtičali so v nemščina slo na blago, krojno risanje, krojenje oblik, venščina, računstvo, knjigovodstvo, umetno vezenje in šivanje čipek. Tudi učenke so imele doüaj ustanov, ki snegu in promet se je tedaj moral ustaviti. Baltiško morje je zamrznjeno in ne iz svetilniki vidi se, kje neha led. Vožnja po Bodenskem jezeru je ustavljena ^0 znašale od 20 do 80 gld. na leto. Blago katero se več parnikov je primerznilo in kakor daleč oko nese, se .'porabi pri praktičnem delu, daje šola zastonj J Izdelani vidi ed Ker so bili dne 19 t m pri Gumpold vzorni prti so potem lastnina učenk, da se tidi še v kirchen na južni železnici veliki zameti ia je celo ogar- 24 ski pošlDi \hk v sDegu obtičal, je promet Da južni že- slabe in uničujejo? Najhujši sovražniki Čehom so od lezuici ustavljen. nekdaj bili Čehi sami! teženji po volilnem redu Dunaja. — Začetkom februvarija meseca pojde ne prekose Mladočehi staročeške stranke. Glede tega nadvojvoda Franc Ferdinand d'Este v Petrograd, da teže oboji po istem smotru. Ali volilni red ni v nika obišče carsko obitel rusko. Nadvojvoda Evgen se keršni zvezi z deželnim kulturnim svotom. stvarni popelje dne 25. januvarija v Berolin, da bode tam za- zvezi so si marvei^, reforma splošnega volilnega reda in stopal šega cesarja pri krstu novorojenega Wiljema II cesarja predloge o volilni reformi v velikem posestvu in v ku- rijah. Staročeški klub zatorej ni preverjen, da je upra- Avstrijskem muzeju otvorila se je 17. januvarija vičen predlog Mladočehov, naj namreč zakon o deželnem razstava noš (kostumov), katera bode trajala do konec kulturnem svetu, ki ni toliko važen, zadobode veljavo ? ob meseca marca t. 1. Rezstavljene so noše iz vseh delov enem z zakonom o volilnem redu. Pač pa je prepričan o zvezi sveta, med katerimi je tudi mnogo zgodovinsko znamenitih, drugih delov punktacij z volilno reformo. Dunajske pun-Na razstavi je zastopana tudi Kranjska. Bivši državni vojni minister grof Bylandt-Rheidt miroljubnost, pritrdili so, da zadobosta veljavo zakon a je nevarno obolel, zdaj mu je pa že malo bolje. Baron deželnem šolskem svetu in zakon o deželnem kulturnem^ na - ktacije morale bi biti celota, ali da pokažejo Čehi svojo Schmidt, stavbeni mojster stolne cerkve je nevarno bolan, svetu vsak posebe. S tem storili V8e, da uatrežejo Na Dunaji je umrl dne 18. t. m. turški poslanik merom Dunajskih dogovorov in dosežejo mir. Govornik pri cesarskem dvoru paša S a d u 1 a. Našli so ga dne izjavlja potem da bode staročeška stranka o priliiii stavila m 14. t. m. v kopelni sobici brezzavednega, v roki držečega predlog,'po katerem imajo zakoni o splošni reformi volilnega kavčukovo cevko, po kateri je bil v se dihal plin iz plinove cevi. Nekateri pravijo. reda o reformi volilnega reda v velikem posestvu in o da ga je užalostilo in kurijskem ugovoru (veto) in isti dan zadobiti veljavo. popolnoma potrlo, ker sta mu hudo zboleli žena in naj- resnici ne more nihče tajiti, da so ti trije zakoni ena ljubša mu hčerka > drugi 4 • pa menijo 1 da si je hotel s edina organska celota in da je izrečena zahteva popol plinom pridihati spanje, ker ni mogel spati. Truplo nje- noma utemeljena, pravična in glede na vznemirjenost govo bodo prepeljali v Carigrad. v češkem narodu prav naravna. Deželni zbor sprejel je Uradni list v Lipsiji poroča, da na Pruskem dve zakon o deželnem kulturnem svetu v tretjem branji. petinki državnih potrebščin (1720 milijonov) pokrijejo Staročeška stranka nima v svoji ožji domovini ve6 železniški dohodki/ colnioa in posrednji davki, ne tega zaupanja, odkar se je izrekla za dunajsko spravo c elo petinko direktni davki, 3 7o gozdarska uprava ) i» o loterija, drugo pa uprava posestev, rudarstva in fuži- Narbolj jejo se to razvidi pri volitvah, pri katerih zmagu mladočeški kandidatji, staročeški pa navadno narstva. davki pokrije troškov, druga polovica pa se tedaj polovica državnih malo glasov dobe. Mladočehi, kateri hote na krmilo priti z dragimi dohodki. niso zbirčni o sredstvih, kadar se gre dokazati, da je Dunaj. Truplo nadvojvodinje Mari.e Antonije njih delovanje koristno Čehom in ono Staročehov pa Imakulate, katero so 18. t. m. v Arku slovesno blagoslovili pogubno m v tem boju podtikajo narbolj zaslužnim in potem sem prepeljali, položili so 20. t. m. popoludne v možem celo slabe namene. Narbolj se zaletavajo v vodjo pričo presvitlega cesarja, nadvojvodov in nadvojvodinj staročeške »tränke dr, Riegei-ja, kateri je bil do zad in mnogo dostojanstvenikov v Kapucinsko rakev. njega časa tudi vodja češkega naroda. Rieger, kate.i je Berolin. Državni tajnik , kardinal Rampolla osivel v borbi za pravice češkega naroda, kateri se mora čestital je poslancu Windthorstu povodom njegove osem- šteti med narbolj zaslužne naiodne zastopnike in o ka- desetletnice, povdarjajoč njegove zasluge za katoliško terem vsak ^objektivno sodeč mora trditi, da je imel pri vero in želeč mu. da bi ga Bog ohranil zdravega in vsem svojem javnem delovanji koristi svojega Ijub- močnega v korist cerkvi in človeštvu. Ob enem mu je Ijenega naroda pred očmi, zgublja vsled napadov Mlado-javil, da mu tudi sveti Oče papež čestitajo in mu po- Čehov zaupanje v narodu, deli apostoljski blagoslov. Windthorst pravi steber katoliške cerkve v Nemčiji dobil je od vseh strani čestitke vanje Ali da bi Rieger doživel, da bode njegovo delo- povod pouličnim izgredom zaslepljenih vseučeliš in izročili so mu tudi 3000 mark za Marijino cerkev v nikov in drugih mladih ljudi, da mu bodo njegovi ro-Hanovru, katere so nabrali v njegovem volilnem okraju, jaki klicali „pereat", da ga bodo psovali z „izdajico na- bi si tudi narbolj zagrizeni Praga soboto končal je deželni zbor raz- roda", mu okna pobili, to pravo o deželnem kulturnem svetu, o kateri se je po- nasprotnik njegov ne bil mogel sanjati. Ali zgodilo se zadnji je poslanec doktor Kvi- je to vendar zadnje sobote večer. Mi mislimo, da mora ka« svetoval v 19. sejah. * 0 A čala o imenu staročeške stranke stvarno pa mirno raz- vsak narodnjak le obžalovati, da so se našli ljudje. jasnil stališče svoje stranke glede dunajske sprave. y teri so mogli tako ničvredno in narod sramotilno delo Rekel je, da osobnih napadov Mladočehov neče po- zvršiti, in prav je imel poslanec profesor Kvičala ki je bijati. Položaj je opasen, trenotek važnejši ego misli, v zboru izrekel, da so bile te demonstracije sramota za Nevarnost se Čehom bliža in sedaj naj drug drugega Prago in za narod. i Odgovorni urednik Gustav Pir<5. Tisk in založba : J. Blasnikovi nasledniki.