6^34 Aa
6010S
□SKEDNJA KNJIŽNICA
PRIkiiurfSKI DNEVNIK
Leto XXXVn. Št. 236 (11.058)
TRST, torek, 6. oktobra 1981
Poštnina plačana * gotovini	r. AA ..
Abb. postal« I gruppo ( jCHcI 4110 lit*
PKIMOKSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 2t>. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Oovcit pri Corenji Irebusi, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OB NEDELJSKEM SKLEPU FINANČNIH MINISTROV EGS O «PRERAZPOREDITVI» VALUTNE KAČE PRVE NAPOVEDI NOVEGA PREDSEDNIKA HAMENEIA
Negotovi učinki novega kompromisa
(Od dopisnika Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — Po tridesetih mesecih skrbne nege, ki so jo omogočale debele valutne rezerve osmih članic »evropskega denarnega sistema* (EMS), je zahodnoevropska «monetar ia kača* prvič odločneje pokazala zobe svojim krotiteljem ter med tukajšnjimi finančnimi izvedenci znova sprožili razmišljanja o izvedljivosti formule o skupnem drsenju valut v nemirnih monetarnih časih, ki jih je ekonomska recesija le že podžgala. Nedeljski revalva-
ciji zahoduonemške marke, ki je tradicionalno najtrdnejši člen EMS, ir« nizozemskega guldna, ki nui je članstvo v zgornjem d imu valutne ga skupka prinesla ugodna zunanjetrgovinska menjava, ter znižanji pa rU"t francoskega franka in italijan s!;e lire, pomenijo prvi močnejši pretres »evropskega denarnega sistema* od njegovega starta v marcu 1379. A če so njegovi ustanovitelji ob dosedanjih »prilagajanjih*’ — doslej js dvakrat devalvirala italijanska valuta, enkrat pa danska krona — poudarjali, da gre zgolj za nujne korekcije v mehanizmu EMS, je tokrat jasno, da s »kačo* ne kaže tako ugodno, kot običajno trdijo v krogih EGS.
Eno najbolj očitnih znamenj je bi*o pomladansko tiho soglasje Bonna in Pariza, da velja za nedoločen čas počakati s prehodom v drugo fazo ustanavljanja zahodnoevropske monetarne oaze, torej e notnega denarnega prostora. četu di so odločitev utemeljili s pristavkom. da .je poprej potrebno razširiti članstvo EMS — izven »kače* sla še vedno Velika Britanija in Grčija — je bilo na dlani, da se za sklepom skrivajo notranja neskladja. Ta so v bistvu enaka kot v nekdanji «kači». v kateri je izstopala zahodnonemška marka, ki so jo ostale članice težko dohajale, kar je končno pripeljalo do razpada sistema skupnega drsenja peščice valut. V nemirnih gospodarskih časih. ko se na borzah pojavlja čedalje več. potujočega denarja, pa ,ie še težje obdržati relativno tesna paritetna odstopanja (no 2.25 odstotka navzgor in navzdol, razen za liro. ki ima na voljo po šest odstotkov), kljub »močnim Intervencijskim valutnim rezervam. Franco ska nacionalna banka'je v zadnjih dveh tednih porabila blizu dve mi lijardi dolarjev, da je veljavo franka obdržala nad gladino, v Belgiji so za intervencije v korist svojega franka letOs prelili .6.5 mi li:ardc dolarjev ali več kot je bil lanski rekordni zunanjetrgovinski primanjkljaj in za nadaljnjo obram bo imajo na voljo le še dve tretjini valutnih zalog.
Poleg mrzličnega poseganja na valutnih borzah, ki je pogosto praznilo zaloge valut, so države s šibkimi valutami morale uveljavljati tudi druge korekcijske mehanizme. predvsem manipuliranje z. o-brestnimi merami, kar je imelo neugodne posledice za investiranje, kajti lastnikom kapitala je Dosojeni denar prinašal več od naloženega v proizvodnjo. Kupci trajnih dobrin si pri 20-odstotn; ali celo višji obrestni meri. ki je bila — ali pa je še v veljavi — niso mogli Privoščiti nakupa stanovanja ali hiše, to pa .je poostrilo krizo v gradbeništvu in komplementarnih Panogah. Ne gre tudi iti mimo ♦dolarskega šoka* in zunanjetrgo vinskih zapletov. Večina držav za-hodnevropske skupnosti sc sooča i zniževanjem konkurenčne srosobno-stj svojega blaga — bodisi zaradi visokih proizvodnih stroškov, dragega uvoza ali naraščania inflacije — zato .je postalo jasno, da bodo morale prei ali slej ugrizniti v grenko jabolko devalvacije. Pika na m 'o bil odtok špekulativnega kapitala iz dolarjev v zabod-honemške mivke, kar ie bonsko vlado postavilo pred nujno reval-vgeijo.
Scenarij za doslej največji šok v zgodovini EMS so zasnovali v AVa-sliingtonu, v zakulisju letnega srečanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ko je bil dosežen fra-conko-zabodnouemški dogovor o dvigu vrednosti marke, znižanju pa filete francoskega franka, kar bi ♦dopolnili* s korekcijami drugih vabit, da bi opferaeiji dali vi lez »pi c razporejanja sil» ter hkrati omilili notianja neskladja. Francoski finančni in gospodarski minister Ja-ccjucs Delors je na mizo postavil jasno zahtevo: 9,5-odstolno razliko med marko in frankom. Okoli te številke se je vrtela sobotna osemurna razprava v »monetarnem od-bo;U» EGS, ki je pripravljal pre dloge, ter na nedeljskem deseturnem sestanku finančnih ministrov. Bolj kuloarske kot plenarne raz prave pod arbitražo Britancu Geof-frfc.va Uowa, ki predseduje finančnim ministrom, četudi otočani niso »meli konja v tekmi, so se končale s kompromisom, ki ga je vsakdo označil kot ugodnega. Razen Italijanov, ki so liro devalvirali za šest odstotkov aprila letos in minister Njno Andreatta je glasno spraševal. zakaj so potrebni še trije odstotki. ki se bodo morda krepko poznali v trgovinski bilanci in »uvozu* inflacije. A taka so pač pravila igre. 2 mešanimi občni ki so srečanje zapustili Belgijci, ki jim, je v .srditem boju uspelo ohraniti vpljrtvo franka,
Posledice, včerajšnjega »pre ra/P o rtjanja* v zahodnoevropski »kači*
bodo jasne šele čez čas, ko se bo do pomirile živčne reakcije na mednarodnih valutnih borzah in ko ljo znano, kako bodo nove paritete vplivale na blagovne tokove, inflacijo in druga gospodarska gibanja. A na dlani je, da «evropskega denarnega sistema* ne bo mogoče dograjevati dokler se napetost v globalnih monetarnih odnosih ne poleže in dokler v Evropski skupnosti ne najdejo čarobne paličice za usklajevanje gospodarskih gibanj, predvsem inflacije, ki ima v članicah EMS razpon od 5,8 odstotka v ZR Nemčiji do 19,8 odstotka v Italiji.
BOŽO MAŠANOVIČ
Previdne, a zaskrbljene reakcije na nenadno razvrednotenje lire
Podražitev uvoza bo dala nov vzgon inflaciji - Tečaj lire se je včeraj poslabšal v odnosu do vseh valut, razen razvrednotenega francoskega franka
RIM — Nenadni, dasi ne povsem nepričakovani nedeljski sklep finančnih ministrov EGS o 5,5-cdstotni revalvaciji nemške marke in holandskega florinta ter razvrednotenju italijanske lire in francoskega franka za 3 odstotke v odnosu do «o-srednje vrednosti* evropskega monetarnega sistema, so bili včeraj v osredju previdnih, a hkrati zaskrbljenih komentarjev tako y Italiji, kot v vsej Evropi in na svetu. Veliko pričakovanje je vladalo tudi za prve^ konkretne reakcije valutnih tržišč, čeprav so vsi strokovnjaki poudarjali, da bo treba čakati za stvarnejšo oceno učinkov Nedeljskega bruseljskega sklepa vsaj nekaj tednov, ko se poležejo začetne, ponavadi živčne • reakcije svetovnih poslovnih krogov.
Ob zaključku včerajšnjih borznih operacij se je nato izkazalo, da pos-
Po nedeljskem razvrednotenju se jc tečaj lire (in francoskega franka) poslabšal v odnosu do vseh valut, kot ponazoraje slika z včerajšnjih kolacij na milanski borzi (zgoraj). Francoski finančni minister Delors (spodaj) pa jc včeraj napovedal zamrznitev cen in tarif (Tel. AP)
ledice za italijansko valuto niso bile najhujše, saj je izgubila v razmerju z marko »samo* 3,28 odstotka vrednosti in do ameriškega dolarja 0,88 odstotka. Ta dva podatka sta bila najpomembnejša, saj gre za odnos lire do valut, s katerima kupuje večino svojega uvoza (ki sc bo odslej podražil) in za državi, v kateri izvaža (odslej ceneje) velik del svojih pridelkov, oziroma proizvodnje.
V Distvu pa je vrednost lire včeraj padla v odnosu do vseh tujih valut: za 3,78 odstotka do holandskega florinta, 2,56 do švicarskega franka, 3 do avstrijskega šilinga, od 1 do poldrugi odstotek vrednosti pa je izgubila v razmerju z japonskim, španskim, belgijskim, kanadskim, angleškim in norveškim denarjem. Okrepila se je le do francoskega franka, (za 1,13 odstotka), ki je bil prav tako v nedeljo razvrednoten in katerega vrednost je prav tako padla v odnosu do vseh valut, saj je izgubil včeraj kar 4,38 odstotka v menjavi z nemško marko.
Mimo pojasnil vlade, ki poudar jajo, da je bila izbira o razvrednotenju lire (in franka) do trdnejših evropskih valut neizbežna, spričo velike razlike v inflacijskih stopnjah in da bodo njene pozitivne po sledice (večja konkurenčnost izvoza) presegle negativne učinke (nov pritisk k višanju cen ob podražitvi uvoza), zlasti če bodo parlament in družbene sile (sindikati in delodajalci) podprle Spadolinijeve programe o boju proti inflaciji, ki se o dražajo tudi v nedavno predložene ni proračunu, pa prevladuje v nolitič-nih in gospodarskih krogih zaskrbljenost.
Predsednik Confindustrie M er Ioni je nedeljske sklepe ocenil kot po trditev italijanske krize in poudaril, da je zdaj Italija revnejša, ker mora za pridobivanje iste količine tuje valute (ki Jo potrebuje za Uvoz petroleja ifi surovin) prodajati več blaga.
Mimo sicer previdnih napovedi izvedencev, ki v bistvu soglašajo z zaskrbljenostjo nad pospešitvijo inflacije, in sindikalistov, ki se bojijo posledic glede na pogajanja z delodajalci in vlado, je že sedaj jasno, da bo od razvrednotenja lire imela korist le državna uprava, ker se bo povečal davčni priliv in se bodo zmanjšale obresti na dolgove. Pri podjetjih bodo na boljšem tista, ki izvažajo (ali se u-kvarjajo s turizmom), na slabšem pa ona, ki uvažajo. Navadni človek s ceste bo -občutil posledice u-krepa takoj, če namerava v tujino, čez nekaj časa pa pri nakupovanju
Nobenih sprememb v iranski vladi
uvoženega blaga.
V notranjih političnih krogih je zabeležiti izjavo načelnika gospodarskega odseka KPI Cbiaromonte-ja, ki ugotavlja, da terja devalvacija popravke vladne gospodarske politike in da ostaja poglavitno vprašanje odnos do dolarja (s čimer soglaša več ekonomistov). V tujini so komentatorji uravnani po specifičnih razmerah in interesih: v Zahodni Nemčiji verujejo, da tudi revalvacija ne bo škodila zdravemu gospodarskemu ustroju, v Franciji bo vlada po razvrednotenju franka zamrznila cene glavnih živil in tarife za javne storitve.
V ZDA ugotavljajo, da preureditev tečajev v evropskem monetarnem sistemu ne bo vplivala na dolar, medtem ko v SZ krivijo ravno ZDA za te ukrepe, »katerih posledice bodo spet nosili delavci.*
iiHiiifiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiii TFHERAN _ Meclt6ITl ko pO \(StfW
Iranu zmagoslavno vzklikajo novemu predsedniku hajatuleslamu. Aliju Hameneiu, prvemu predstavniku duhovščine, (ki je bil imenovan za »prvega moža*. Homei^i^e islamske; republike, so v Teheranu -teden sklenili z 8 novimi usmrtitvami »mudžahedinoVJ, da je šte^lo ulritili opczitorjev po Banisadrovein begu v Francijo naraslo na 1.460.
Po sicer še neuradnih, a vendar dokončnih rezultatih je Ilamensi prejel 95 odsto.kov oddanih glasov, skupno pa naj ,se bi volitev udeležilo 76,odst. volilnih upravičencev, kar je povsem zadostilo pričakovanju oblasti, saj je predsednik parlamenta Rafsandžani pohvalil ljudstvo zaradi masovne udeležbe, ki »priča o tem. da velika večina; I-rancev želi obstoj islamske republike*.
Hamenei, 42 let, sin šiitskega vernika uživa v islamskem svetu velik ugled. V obdobju šabove diktature .je bil šestkrat aretiran, "t zaporih pa je presedel cela štiri, leta. Na, Zahodu ga poznajo zlasti po njegovih gorečih govorih — ■ puško v roki — na dvorišču teheranske' univerze, kjer je agitiral študente —- protagoniste isiamsk« revolucije — proti oblastem 27. junija letos je bil H^penei žrtev' a-tentata. ki mu je trajno poškodoval desno roko.	-J,
Po izvolitvi Hameneia se slame v Iranu najbrž ne bo spi-femenjlo. Še preden je postalo jasno, da bh jz: voljen, je namreč izjavil,- da bo ajatolah Mabdavi Kani ostal pie-mier ter da vlade ne bo spreminjal.
Na sliki (telefoto AP): novi predsednik Hamenei v spremstvu vojaških oficirjev.	D'-V
»TOBAČNA VOJNA* SPIT ZAOSTRUJE ODNOSI MED SOLIDARNOSTJO IN VLADO
Vladni sklep o podražitvi cigaret sprožil nezadovoljstvo v Gdansku
Cene cigaret in tobaka so se včeraj skoraj podvojile - Lech Walesa skuša omiliti spopad - Namestnik poljskega zunanjega ministra v SZ
je državnemu sklepu uprl celoten kdnfciicŠ Srildarflosii, ki že 16. dan zaseda v Gdanšku.
Kb. »e jc v soboto v, Gdansku zvedelo za ukrep, so delegati takoj pro testirali in napovedali vsedržavne stavke. Vlada je v nedeljo poslala na kongres Sobdarnasti finančnega ministra Mariana Krzaka in predsednika državne komisije za cene Krasinskega. Kljub temu, da so bili delegati zadovoljni z njunim prihodom, saj jfe to [»menilo določeno odprtost vlade, je bila velika nevarnost. da se srečanje sprevrže v radikalno soočenje. Zaustavil ga je Lech Walesa, ki je od ministrov zahteval, naj vlada odloži povišanje
iiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiimriiiiiiiiiiniiHiuiiiiiiiiiiiiiiB
KOMUNISTI IN SOCIALISTI V OSPREDJU ITALIJANSKE POLITIČNE POZORNOSTI
Spremembe v vodstvu komunistične partije
Poročilo Romana Ledde o mednarodnih vprašanjih
RIM — Včeraj se je začelo zasedanje. centralnega komiteja KPI, sicer s precejšnjo zamudo, kajti seja strankinega vodstva, ki bi .se bila morala prvotno končati dopoldne, se je zavlekla še do poznih popoldanskih ur. Na tej seji so razpravljali o spremembah v stranki nem vodstvu in o političnem dokumentu, ki naj bi bil osnova za prihodnje deželne kongrese KPI. V poznih večernih urah je strankin tiskovni urad izdal poročilo, v katerem je rečeno, da je centralni komite izvolil v vsedržavno vodstvo novega sicilskega deželnega tajnika Pia La Torreja, v strankino tajništvo pa Adriano Seroni in Alfreda Reichlina. Seronijeva bo vodila odsek za strankina vpraša n ja. Na njeno mesto bo kot odgovorna za žensko komisijo stopila Lalla Trupia. Novi direktor strankinega glasila Ubita je Claudio Pe-truccioli. Po sinočnjih , sklepih sestavljajo strankino tajništvo Enri-co Berlinguer, Mario Birardi, Ge-rardo Chiaromonte, Adalberto Mi-nucci. Alessandro Natta. Alfredo Reichlin in Adriana Seroni.
Sicer pa je bil večji del včerajšnjega zasedanja centralnega komiteja KPI namenjen mednarodnim vprašanjem o čemer je obširno poročal Romano Ledda. Le ta je izhajal iz ugotovitve, da je osrednja vloga velesil v zadnjem času bistveno upadla in da od tod izhaja kriza popuščanja napetosti in nova oboroževalna tekma. Ledda v bistvu pravi, da je za sedanjo mednarodno kri/o delno odgovorna tudi Sovjetska zveza, ki delno opušča politično iniciativo in polaga večjo važnost politiki velesile; Sovjetska zveza naj bi zamudita priložnost, ki. se jc pojavila po koncu vietnamske vojne, da ponovno sproži- veli-
ko pobudo popuščanja napetosti in novih odnosov med razvitimi in državami v razvoju. Poročilo Romana Ledde se nadaljuje z navajanjem elementov, ki jasno kažejo, da ni mogoče ponovno predlagati sveta, zaprtega v strogo logiko dveh velesil (pa čeprav je Ledda poudaril, da je sporazum med velesilama potreben). Premostitev vojaških in političnih blokov je cilj, h kateremu ,ie treba težiti, pa čeprav ni mogoče v celoti soglašati z nevtralistič-nimi stališči nekaterih evropskih levičarskih skupin.
R. G.
V	Fiatu 70.000 delavcev v dopolnilni blagajni
TURIN — Za 70.039 delavcev avtomobilskega koncerna Fiat se je včeraj začel križev j»t dveh tednov dopolnilne blagajne. Vodstvo tovarne .je namreč sklenilo ponovno zmanjšat' proizvodnjo, ker so se zaloge neprodanih avtomobilov spet povečale prek sprejemljive mere.
V	začetku novembra in konec leta pa bo Fiat spet posegel po dopolnilni blagajni, prav tako za 70.000 delavcev, ki bodo v dveh obrokih »počivali* za 22 dni.
Taki ukrepi so j»sledica zgrešenih proizvodnih izbir vodstva podjetja, ki so povzročile, .da nekateri modeli ne gre-jo v prodajo in pa objektivnemu zmanjšanju prodni, ki ca beleži avtomobilska industrija po’ vsem svetu.
Še vedno val polemik o disidentih v PSI
Poslanci, ki so izstopili iz stranke, ne mislijo ustanoviti nove parlamentarne skupine
RIM — Kaže, da se polemika v socialistični stranki, ki jo je sprožil protest nekaterih predstavnikov levičarske struje še ne bedo polegle. Tudi včeraj je kronika zabeležila vrsto stališč in izjav raznih strankinih predstavnikov, zabeležila pa je tudi izstop nekega znanega rimskega časnikarja iz socialistične stranke. Gre za Sergia Turone-ja. zeta Pietra Nennija, ki je politični urednik dnevnika II Messag-gero. Turone je v pismu, ki ga je naslovil vodstvu socialistične stranke napisal, da zapušča stranko ne zaradi nesoglasja o politični usmeritvi, ampak iz «moralnili* razlogov. Ob tem navaja tri razloge: izključitev iz vlade ministrov Re-viglia in Gianninija, »sramotno o prostitev*, s katero je PSI zaključil-afero P2 tor Calvijev primer in povezave finančnika z vrhovi socialistične stranke.
Jasno je, da nedeljsko uradno stališče tajništva PSI, v katerem je govor o pobudah »političnih meše-tarjev* in o »senilnih frustracijah* ni pripomoglo k pomirjenju vzdušja znotraj socialistične stranke. Dejstvo je, da je ta izjava še otežko-cila delo levičarskim strujam socialistične stranke, tistim, ki so sklenile, da ostanejo v stranki sami. Tudi včeraj je prišlo do vrste de ljenili mnenj: po eni strani novi podtajnik PSI Valdo Spini, lombar-dijevec, poudarja, da je odločitev tistih, ki so zapustili stranko, instrumentalna ter da koristi samo nasprotnikom PSI; Valdo Spini dodaja, da je večina, ki se je osnovala po kongresu v Palermu »odprta in demokratična*. Po drugi strani pa podravnatelj Avantija Ro-
GDANSK — Poljsko je v zadnjih dneh zajela »tobačna vojna*. Od včeraj so namreč v veljavi nove cene zavojčkov cigaret, za katere je Ireiia plačati skoraj enkrat več kot v prejšnjem tednu. Kot znano je ta nepričakovani sklep naletel na veliko neodobravanje, saj jc na Poljskem že veliko dobrin racioniranih, od mesa in pšeničnih izdelkov da bolj «uzhkarske» vodke in mila. Če je bilo zvišanje ec a tobaka v Italiji
sprejeto s hladnokrvnim sklepom.------------------:— , ,
cen cigaret in tobaka.-*, .Kol - kaže pa se je to uresničilo, saj so Poljaki lahko kupovali včeraj cigarete le po zvišani — skoraj dvojni — ceni. Kako so to odločitev spredli -v u Gdansku? kot kaže je pireVlačlafa zdfraVa jpamet in vse resolucije — tako zmerne kot radikalnejše' — so bile odbite, čeprav se je uveljavila odločnost, da je treba ta problem rešiti preden se konča kongres, na katerem sedaj volijo člane v vsedrž.avno koordinacijsko komisijo. Sam Lech AValesa je sinoči škušal demitizirati to vprašanje, ko je na govorniškem odru dejal, da je «večina delegatov razume'a nesmiselnost «tobačne vojne*. Ob tem smo namreč razumeli — je dejal AValesa — da je vlada pripravljena na pogajanja. Takoj po koncu kongresa moramo na pogajanja, toda ne za tobak, ampak za vse druge težave, ki jih Poljska preživlja. Vlada pričakuje, da se javimo na pogajanjih, tudi danes zvečer — je opozoril sindikalni voditelj — mj pa moramo izvoliti komisijo, ki naj se, z vlado pogaja o protivrednostih za povišanje cen." Mislim, da je zvišanje cen tobaka neizbežno, pogajati se moramo o protivrednostih.*
Te Walesove besede so med delegati vzbudile precejšnje neodobravanje, Češ da se ne drži sprejetih obveznost, medtem ko je druga struja Solidarnosti' oporekala vladi, da se v zvezi z novimi'podražitvami ni pogajala s sindikatom, v kolikor je vedela, da je na Poljskem težko stavkati pozimi, saj je zaradi mraza nemogoče zasesti tovarne.
Medtem pa je včeraj tiskovni u-rad vlacje' objavil komunike, s katerim * spodbija-, trditve, da se vlada, ni že prej soočila ; s Solidarnostjo glede poviškov cen tobaka. V spord-čilu Riše,,da sta se voditelja sindikata Lis in Ruleivski junija in julija sporazumela z vladnimi predstavniki, češ da Solidarncst o tem ne zavzema novega stališča, da pa ne bo sprožila stavk in da np bo zahtevala protivrednosti.
berto Villetti, prav tako lombardi-jevec, na dokaj bolj problematičen način piše, da se ni mogoče veseliti. če »skupina tovarišev zapusti stranko*.
Kar zadeva tiste, ki so izstopili iz socialistične stranke, vsaj zaenkrat ne kaže, da bi ustanavljali novo stranko, ampak se bodo verjetno v parlamentu povezali z bolj ali manj neodvisnimi ostalimi levičarskimi skupinami, predvsem kar zadeva nekatere pomembne politične pobude kot na primer prizadevanja za uveljavitev politike miru. R. G.
Sovjetska agencija TASS je včeraj ponovno napadla tako Solidarnost kot poljske oblasti. Agencija povzema pisanje nekega partijskega glasila, v katerem sovjetske o-blasti izjavljajo, da ni vse časa »za iluzije, da bi na Poljskem nastal dialog..* Po tem pisanju naj bi* Soj lfdarnost nadaljevala tudi v drugem delu kongresa boj za oblast, proti kateremu se mera'o varšavske obla sti — čeprav, tega niso do sedaj pokazale — boriti S konkretnimi sredstvi*. Ob tem naj še omenimo, da je včeraj namestnik sovjetskega zunanjega ministra Iliciov sprejel v Moskvi svojega poljskega kolega AArejacza. s katerim je baje o-bravnaval notranje stanje na Poljskem.
BELFAST — Sinoči sta domnevna pripadnika »irske republikanske stranke* hladnokrvno v Londonder-ryju ubila 21-letnega šoferja tamkajšnje bolnice.
Lech VValesa med zasedanjem prvega kongresa Solidarnosti (Tel. AP),
OD VČERAl V POSLANSKI ZBORNICI
RAZPRAVA 0 POPISU NA JUŽNEM TIROLSKEM
RIM — V poslanski zbornici se je včeraj začela razprava o skorajšnjem popisu prebivalstva na Južnem Tirolskem. Razpravo so prvi sprožili radikalci, ki so o tem vprašanju vložili 5 interpelacij in resolucijo, prav tako pa so vprašanje oz. interpelacije vložile vse ostale politične skupine.
Problem, o katerem razpravljajo, je v bistvu eden: izjava o narodnostni pripadnosti, ki jo bodo morali izpolniti vsi prebivalci bocenske pokrajine, še zlasti številni oporekajo zahtevi, naj starši izpolnijo prijavo za mladoletne otroke, prijavo, ki bo veljala za prihodnjih 10 let in na osnovi katere bo lahko nekdo prosil za zaposlitev, v javnih službah, kjer je, na osnovi Južno* tirolskega »pakta*, določeno število mest *re-zervirano za pripadnike nemške narodnosti, ki je, kot znano, v bocenski pokrajini v
večini. Izjava, ki jo bo moral vsak državljan izpolniti je torej zelo obvezujoča in bo osnova za sestavo nekakšne »narodnostne kar-toteke*, ki je ne bo mogoče spremeniti do priliodnjega popisa, to je za 10 let. Vprašanje je, v kolikšni meri bo ta, »kartoteka* verodostojna, saj bo vsakdo dvaki'at premislil, preden se odloči za nemško, italijansko oz. ladinsko narodnost, kajti od njegove izjave bo lahko odvisna njegova bodočnost, najkonkretneje njegovo delovno mesto.
Vprašanje jc kočljivo predvsem za pripadnike italijanske narodnostne skupnosti, ki so v bocenski pokrajini v manjšini. Prav tako pa je vprašanje nadvse problematično za mešane zakone, ki morajo odločati o narodnostni pripadnosti svojih mladoletnih otrpli. Zato so pripadniki mešanih zakonov ustanovili poseben odbor, katerega predstav-
niki so uprizorili včeraj v Rimu protestno manifestacijo in so pred palačo Montecitorio razstavili tri kletke, dve veliki (za italijanske in nemške prebivalce) in eno majhno (Za pripadnike ladinske manjšine). S tam sp hoteli protestirati proti »getizaciji > Južne Tirolske in poudariti nujnost zbližanja med vsemi tremi narodi, ki tam živijo. Danes bodo predstavniki mešanih zakonov na tiskov* ni konferenci obrazložili svoja stališča. ’
Sicer pa je bilo včerajšnje zasedanje pn slanske zbornice dokaj nezanimivo, saj j« govoril izključno radikalni poslanec Marco Boato, ki je v tri ure trajajočem posegli obrazložil svoja stališča, Jci so odločno odklanjanje popisa po narodnosti, češ, da le to ne koristi sodelovanju in prijateljstvu na Južnem Tirolskem, ampak da predstavlja pravi primer »apartheida* v tej pokrajini.

S PREDAVANJEM PROF. MARENTIČEVE 0 UČNEM NAČRTOVANJU
NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH ZAČELI DOPOLNILNE TEČAJE ZA PROFESORJE
Aktualnost interdisciplinarnega pouka, ki daje možnost širše osvetlitve dogodkov in problemov
V REŽIJI KD LONJER KATIN ARA IN ŠD ADRIA
Nepričakovano obilna udeležba na razstavi grozdja v Lonjerju
Udeležba na nedeljski razstavi grozdja v Lonjerju je presegla ■ vsa pričakovanja, saj je bilo obiskovalcev razstave toliko, kot si jih ni nihče nadejal. Praznik, ki je potekal v organizaciji KD Lonjer Ka-tinara in ŠD Adria, je zaključil poletno sezono teh dveh domačih društev in dosegel prodoren uspeh. Številni obiskovalci so lahko občudovali in nato na dražbi tudi kupili najlepše šparone domačih vinogradnikov. Ker se je trgatev pričela že pred desetimi dnevi, je bilo razstavljenih šparonov nekoEko manj kot prejšnja leta, kljub temu pa je imela posebna komisija, ki so jo sestavljali Giacomo Benčič, Rudi Lanza, .Luciano Franza, Ermi-nio Sudič in Ingrid Vettor precej dela, preden je izbrala tri najlepše in najboljše grozde v konkurenci trinajstih razstavljenih šparonov. Prva nagrada je šla Angeli Čok, drugo je prejela Bianka Batič, tretjo pa Lovrenc Žerjul. Poleg teh pa so razstavljali še Fabio Pečar, Lidija Gombač, Stojan Sancin, Andrej Čok, Giacomo Benci, Bruno Gerdovič, Marčelo Nadlišek, Karlo Čok, Mirko Čok in Romano Sau.
Vsi razstavljavci so bili nato nagrajeni s praktičnimi kletarskimi pripomočki, ki so jih dali na razpolago Agraria Furlani, Agraria Silvano Močilnik, Consorzio Agrario, Agraria Zhepek ter Agraria Via Giulia. Vsi obiskovalci razstave ter seveda razstavljavci so se nato pozno v noč zabavali ob zvokih domačega ansambla, ki sta ga vodila Neva Kranjec in Germano Caser.
R. Pečar
Včeraj začetek seminarja v Centru za teoretsko fiziko
Včeraj se je začel v mednarodnem centru za teoretsko fiziko pri Miramaru nov seminar, ki se ga udeležuje nad sto znanstvenikov iz 30 evropskih in izvenevropskih držav. Med temami, ki so na sporedu seminarja, je tudi nova znanstvena teorija o tako imenovanih črnih luknjah v vesolju. Seminar bo trajal do 30. oktobra.
V NEDELJO ZJUTRAJ V DOMU ALBERT SIRK
V Križu lepo počastili ustvarjalnost priznanega arhitekta Viktorja Sulčiča
Govora Milka Rensrja in slovenskega izseljenca Rudolfa Klariča - Nastop člana SSG Livia Bogatca in kitarista Igorja Starca - Uspeh spominske razstave
V polno zasedeni dvorani kulturnega doma Albert Sirk v Križu so se v nedeljo zjutraj vaščani poklonih spominu preminulega Viktor ja Sulčiča, rojaka, ki se je po sili razmer že v mladih letih preselil v daljno Argentino in se tam uveljavil kot arhitekt in slikar. V novem, sodobno opremljenem razstav-nem_ prostoru doma, pa so odprli njegovo spominsko razstavo, ki dejansko pomeni za Križ in za vso slovensko narodnostno skupnost prvo neposredno srečanje s Sulčiče-vim umetniškim in dokumentarnim gradivom. Prizadevni kriški kulturni delavci res niso mogli izbrati lepše priložnosti za odprtje svoje nove razstavne dejavnosti in se tako oddolžiti spominu vaščana, čigar ime in ustvarjalnost bosta trajno zapisana med ustvarjalce naše kulture na tujih tleh.
Interdisciplinarnost: da ali ne? Vprašanje povezovanja predmetov pri poučevanju na višjih srednjih šolah je bila osrednja tema, ki so jo razvili udeleženci v razpravi po včerajšnjem predavanju prof. Bariče Marentič Požarnik z ljubljanske filozofske fakultete, s katerim so se začeli dopolnilni tečaji za učno osebje naših višjih srednjih šol. Takšni tečaji pomenijo za našo šolo novost, kljub temu pa je bila nova dvorana v četrtem dograjenem nadstropju šolskega poslopja liceja »Prešeren* nabito po'na naših šolnikov, kar priča o njihovi občutljivosti do nadaljnjega izpopolnjevanja in dopolnilnega izobrež vanja.
Takoj moramo omeniti, da so i-meli organizatorji pri izbiri, vsaj tega prvega predavanja, srečno roko. Tema, ki jo je orisala prof. Ma-rentičeva (»Kurikularno načrtovanje — operativna metodologija za interdisciplinarno izvajanje učnih načrtov*) še zdaleč ni bila lahka, tako za predavatelja, kot tudi za »poslušalce*. Predvsem zato, ker so se morali, eden in drugi, spoprijeti s teoretskimi vidiki učnega načrtovanja. Predavateljica jih je v uvodu osvetlila s številnih plati, dotaknila se je elementov, ki so pomembni za sestavljanje učnih načrtov (viri načrtovanja, pogoji, smotri in cilji posameznih predmetov, njihova vsebina, učne metode in oblike) in vse to popestrila z izkušnjami na črtovanja v Sloveniji.
Precej prostora je namenila različnim učnim oblikam, od katerih je prvenstveno odvisno kolikšno in kakšno znanje bo učenec odnesel iz šole. Sprejemanje specifičnega in posplošenega znanja še ni dovolj. »Učenec mora stvar razumeti, jo mora uporabiti, pripeljati ga mora mo do stopnje, ko jo bo lahko analiziral, sintetiziral, ko bo lahko o dogodku ali problemu izoblikoval svoje stališče*.
Kako priti do vsega tega? S klasično, frontalno, katedrsko razlago kaj takega ni mogoče. Potrebni so zato drugi prijemi; npr. razgovor, skupinsko delo, demonstracije, diskusije. Tradicionalnemu spominske mu besednemu učenju mora slediti »problemsko*, raziskovalno, u-stvarjalno učenje. Učenec mora dobiti širši pogled na določen problem, zato mu ga mora učitelj osvetliti z več plati.
In prav v tem kontekstu vskoči učitelju na pomoč interdisciplinar ni pouk, povezovanje med predmeti. Prof. Marentičeva je sicer poudari la težave, s katerimi so se srečali v Sloveniji pri poizkusih interdisciplinarnega pouka (kot prvo oviro je omenila preozko monodisciplinarno usmerjenost mnogih učiteljev, ki izvira tudi iz načina univerzitetnega študija, kar bo, menda, veljalo v veliki meri tudi za naš učni kader), ta aspekt poučevanja pa je očitno toliko privlačil naše šolnike, da so ga v poznejši razpravi postavili na prvo mesto.
Govor je bil tako o nekaterih poskusih takega načina učenja na na ših višjih srednjih šolah, o spodle telem poskusu kurikularnega, odpr-
UPRAVA
JADRANSKEGA
KOLEDARJA
sporoča vsem lastnikom kupona v vrednosti 7.000 lir, ki je bil priložen knjižni zbirki Ja dranskega koledarja 1981 in ki ga niso še uporabili, da le ta velja — nepreklicno — do 15. oktobra t.l. Interesenti si lahko s kuponom nabavijo v Tržaški knjigarni naslednje knjige po znižani ceni:
1.	Černigoj: Monografija
2.	Slovenska plemiška pisma
3.	Kneippov priročnik
tega načrtovanja. Menda je res, kot je bilo včeraj povedano, da so naši šolniki večkrat preveč kritični do takih eksperimentov.
Včerajšnje predavanje je omogočilo našim šolnikom, da pridobijo na tem področju nekaj teoretskega predznanja. Od njih samih je odvisno, da se prek medsebojne izmenjave mnenj in prek razprav (menda ne bi bilo napačno, da bi o tem debatirali po posameznih šolah aU pa med profesorji posameznih razredov) bolj ali manj poglobijo v problematiko interdisciplinarnega študija. Ne samo zato, ker so načrtovanju in interdisciplinarnosti namenjeni okvirno še štirje tečaji (in prav bi bilo, da bi prišli naši šolniki nanje pripravljeni) temveč predvsem, ker se da na tej podlagi razbiti togost italijanskega šolskega sistema. Naša šo'a je v funkciji mladega človeka, mladi pa neradi sprejemajo togosti.

Velika razstava slovenskih grafikov «ljubljanske šole»
Kot smo že poročali, bo od 8. do 25. oktobra v občinski palači Costanzi velika razstava slovenskih grafikov ljubljanske šole. Na razstavi, ki jo prireja občinski tržaški muzej Revoltella, bo sodelovalo enajst grafikov; izbor del je pripravila Mcderna galerija v Ljubljani. Tako si bomo lahko ogledali dela Bogdana Borčiča, Jožeta Ciuhe, Jožeta Horvata Jakija, Andreja Jemca. Borisa Jesiha, Metke Krašovec, Vladimira Makuca, Adriane Maraž, Marjana Pogačnika, Jožeta Spacala in Gorazda šefrana. gre torej za mednarodno priznane slovenske avtorje.
Ob razstavi meramo omeniti, da gre za prvo tovrstno izmenjavo po dolgih letih, ki želi v organski in izbrani obliki predstaviti tržaškemu in širše italijanskemu občinstvu dosežke ljubljanske grafične šole, ki vsekakor pomeni vidni vrh v slovenski likovni umetnosti. Dogodek bo torej pomemben za ves Trst in seveda za nas Slovence. Prav gotovo bo obisk občinstva, tako ob otvoritvi kot v naslednjih dneh, ko bo razstava odprta, odgovarjal njegovi kulturni vrednosti.
Pri pripravah na razstavo v palači Ccstanzi pa ni šlo brez polemik, kot ,ie namreč znano, je tržaški občinski odbor LpT v bistvu prepovedal izdajo dvojezičnega kaialoga iin sklenil naj bo le majhen del plakatov v slovenščini, še ti‘pa naj bodo nalepljeni na kraški planoti. S tem v zvezi so nam dijaki slovenskih višjih sredniih šol poslali naslednjo protestno izjavo:
»Dijaki slovenskih viš;ih srednjih šol smo se sestali, da bi razpravljali o stališču, ki ga je zavzel občinski odbor Liste za Trst ob razstavi enajstih slovenskih grafikov ljubFanske šole v palači Costanzi. Ob tej priložnosti namreč občinski odbor ni dovolil natisa dvojezičnega kataloga, češ da mora biti katalog za razstavo, kot velja za vse inozemske razstave v Trstu, izključno v italijanskem jeziku. Glede lepakov pa je občinski odbor sklenil, naj bo ponatisnjenih 350 lepakov v italijanščini in 50 v slovenščini, ki pa morajo biti nalepljeni izključno na kraški planoti. Dijaki smo mnenja, da so taka sta lišča pčotidbmckfštičha, da pomenijo grobo diskriminacijo Slovenskega jezika in kulture ter da nasprotirejo kulturnemu sožitju in sodelovanju med dve-, ma, narodoma. Usta za Trst je s tem ponovno pokazala ščoj protislovenski obraz in voljo, da bi zaustavila v našem mestu poti sožitja*.
Openski učenci pozneje v šolo
Starši učencev openske osnovne šole «Franee Bevk* so poslali včeraj svoje otroke eno uro kasneje v šolo, učenci razredov s popoldanskim poukom pa se sploh niso podali v šolo. Starši so tako izpeljali akcijo, za katero so se domenili prejšnji teden na skupnem sestan-ku, ko so razpravljali o preselitvi treh razredov šole v italijansko šolo v Villf’ Carsii, kot je V začetku šolskega leta namignil šolski skrbnik. 'Predstavništvo staršev se je medtem obrnilo na skrbnika in zahtevalo sestanek z njim. Skrbnik je privolil v srečanje, ki bo po-jutrišnjim.
S SKUPŠČINE ZVEZE SINDIKATA UPOKOJENCEV CGIL
Klestenje nakazil za socialna storitve je predvsem prizadelo najrevnejše sloje
Med temi so predvsem upokojenci z minimalnimi pokojninami Ostre kritike na račun vladnih ukrepov ■ Pobuda za številne akcije
12. t. m. za otvoritev sezone Krožka za kulturo in umetnost
Giulio Andreotti bo predstavil novo de Castrovo knjigo o Trstu
Predsednik posl. G. Tombesi predstavil na tiskovni kon-ferenci dejavnost krožka in njegovih sekcij v novi sezoni
Magik) in Mirana Pečenika je osrečilo rojstvo prvorojenke
VARNE
Srečnima staršema čestitata, mali Varni pa želita obilo zdravja in sreče v življenju nona Roža in nono Mirko.
A	
Magdi in Miranu se je rodila ljubka TPPZ Pinko Tomažič srca čestita, mali	Pečeniku hčerka, jima iz
VARNI	
želi obilo sreče in zdravja. I	
Mnogo .je bilo v zadnjih dneh sprejeti, da bi javnost opozorili na govora o zadnjih vladnih gospodar- stanje, ki ga morajo prenašati naj-skih ukrepih in o posledicah ki jih revnejši sloji in pa da bi od vlade bodo ti ukrepi imeli na razne druž- zahtevali preklic teh ukrepov, bene sloje, korenito klestenje dr- j Vprašal se .je tudi, zakaj je do žavnega proračuna, ki je prizade- tega lahko prišlo:	po njegovem
lo sektorje zdravstva za 4.700 mi- mnenju zaradi pomanjkanja poli-lijard lir, skrbstva za 2 500 mili- tične volje, saj določene politične jard lir in krajevne ustanove ravno sile skušajo na vsak način ohraniti tako za 2.500 milijard lir. je še volilne konsense in tako klestijo vedno v središču pozornosti zatn- nakazila za socialne storitve: s teresiranih krogov. Klesten.je po tem seveda prizadevajo najrevnej-socialnih storitvah je precej ostro še sloje, ki nimajo instrumentov, da obsodila enotna sindikalna zveza, bi se lahko postavili po rebu taki ne sprejema takega zadržanja kim ukrepom. Podčrtal je, da bi bilo vlade brez protivrednosti. Med vse- treba preurediti sektor podpornimi neposredno zainteresiranimi ka- štva. ki ga v Italiji bolje razume-tegorijami pa je predvsem ena ki mo z besedo klientelizem ip ga bo nosila najtežje posledice teh točno ločiti od skrbstva. Zato bi vladnih ukrepov: to je kategorija bilo treba okrepiti državni inštitut upokojencev, ki iih je v državi o- za socialno skrbstvo — INPS — krog dvanajst milijonov. Res je. da in mu odvzeti sektor podpoiništva.
znanih z ukrepi, ki so 'ih tudi tržaški sindikati odločno odklonili, ker prizadevajo najrevnejše sloje.
Nesreča pešca
v Ul. Rossetti
Neupoštevanje rdečega semaforja za pešca je včeraj zelo drago stalo 30-letnega zidarja Emmanuela Russa iz Žavelj 436. Ko je kljub rdeči luči približno ob 19. uri prečkal Ul. Rossetti na vogalu z Drevoredom 20. septembra, se je vanj zaletel z vespo 17-letni mehanik Eli-gio Parma iz Ul. Castiglioni 7 Rus-sa so po nesreči odpeljali na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice, kjer so mu ugotovili zlom piščali desne noge. Zdraviti se bo moral skoraj dva meseca.
nimajo vsi upokojenci minimalnih pokojnin: mnogo jih je tudi takih, ki se z njimi lahko dostojno preživljajo, večkrat pa zasledimo tudi
za katerega črpa denar iz sklada za skrbstvo. Ostro je tudi obsodil klestenje državnih fondov na račun krajevnih uprav, ki bodo na tak
nezaslišane primere, ko nekaterim način primorane okrniti zdravstve-funkcionarjem državni uradi izpla- ne storitve za ostarele. Tako ie
čuiejo milijonske pokojnine.
Teh upokojencev niso zadnji vladni ukrepi niti najmanj prizadeli; povišanje »ticketa* na zdravi’a jim | ne dela preglavic. kakor jih tudi j ne zaskrbljuje oklestenje socialnih storitev, saj si lahko privoščijo tudi najdražja zdravl.jenja v zasebnih klinikah. Povsem drugače pa je za ostale upokojence, ki so v veliki večini in ki morajo paziti kako po-1 rabiti vsako liro, da se lahko pre-1 živijo. Za to vrsto upokojencev so bili vladni ukrepi kot dodatni u-darec po hrbtu, ki pa ga niso vsi pripravljeni kar tako sprejeti. V deželi Emiliji že zbirajo oodpise, s katerimi se namerava delegacija v kratkem predstaviti vladi in zahtevati preklic teh ukrepov: v Genovi .je bila množična protestna manifestacija, sicer pa so upokojenci in njihove kategorije precej aktivni tudi drugod po državi. Kaj-pa v Trstu?
O teh vprašanjih, kakor tudi o problemu pokojnin, jo bil včeraj govor na javni skupščini v dvorani Di Vittorio na sedežu CGIL, ki jo je priredila Zveza sindikata upokojencev. Član tajništva sekcije De Stradi je obširno poročal o neuslišanih zahtevah upokojencev in o pobudah, ki bi jih bilo treba
bila na skupščini sprejeta resolucija, s katero se odločno zavračajo vladni ukrepi, ki zaradi klestenja nakazil krajevnim upravam priza devajo predvsem ostarele in zmanjšujejo važnost zdravstvene reforme. Upokojenci se zato obračajo na vse kategorije, da bi osvojile njihove zahteve in tim ocmagale pri nadaljnjih prizadevanjih Sicer pa .je glede zadnjih ukrepov še precej stvari nejasnih. Točno še ni določeno, kdo je oproščen plačevanja »ticketa* na zdravila, ker je tolmačenje tega določila še sporno. Delegacija zveze upokojencev CGIL, ki je zaenkrat še osam ljena in zato poziva tudi ostali dve 1 sindikalni organizaciji, da bi pristopili k tem pobudam, bo v pri hodnjih dneh preverila, kaki. je s tem vprašanjem. O bodočih akcijah pa .je na skupščini padlo več pred logov: delegacija naj bi obiskala pristojne deželne oblasti, nekateri so bili mnenja, da bi morala tudi do vladnega komisarja in mu izročiti odobreno resolucijo. Pokrajinski tajnik CGIL Gialuz pa ie še posebej podčrtal, da bi bilo treba o teh vprašanjih načeti podrobno informativno akcijo ori vseh političnih in družbenih silah ter po tovarnah, da bi prebivalstvo podrobneje se-
Tržaški Krožek za kulturo in | umetnost, ki je bil ustanovljen leta | 1945, bo začel svojo novo sezono j v ponedeljek, 12. t.m., v mali dvo-| rani gledališča Verdi (kjer .je tu-j di sedež krožka) s predstavitvijo j knjige prof. Diega de Castra z na-I slovom »Tržaško vprašanje — italijanska politična in diplomatska ; dejavnost od 1943 do 1954». Knjigo, ki je pravkar izšla, bo predstavil j posl. Giulio Andreotti, kat bo dalo dogodku še poseben pomen. Prof. i de Castro je bil — kot znano — j v tistih letih italijanski diolomat-i ski predstavnik pri Zavezniški voia-j ški upravi in politični svetovalec j vo’a.škega poveljnika področja. An-‘ dreotti. sedaj predsednik poslanske komisije za zunanje zadeve, pa je bil večkrat predsednik vlade in v časih, ki jih obravnava de Castrova knjiga, podtajnik predsedstva ministrskega sveta.
Ko je predsednik Krožka /a kulturo in umetnost, 1 "posl Gioraio Tombesi včeraj med tiskovno konferenco v časnikarskem krožki^ predstavil program • nove. ■ krožkove sezone, je med drugim dejal, da bo predstavitev nove knjige o trža škem vprašanju, nudna priložnost za soočanje s takratnim zgodovinskim obdobjem zapletenih povojnih odnosov okrog Trsta in za ocenjevanje preteklosti iz časovne odmaknjenosti in zato iz današnjih zornih kotov. Avtor knjige kakor tudi njen predstavite!.; sta nedvomno osebnosti, ki imata nadroben vpogled v takratno dogaianic tako iz zgodovinskih kot iz političnih vidikov. seveda v luči takratne italijanske politike in utegne biti zato njuno izvajanje zanimivo za boljše noznavanie in razumevanie takratnih in tudi kasnejših dodajanj od l ondonskega sporazuma do O-sima.
Predsednik CCA posl Tombesi se je nato zadržal pri načrtovani dejavnost, v petih sekcijah krožka: za literaturo, likovno umetnost, glasbo, moralne vede. matematične in naravoslovne vede ter >a tisk in publikacije, ki jim načelu-je.io dr. Stellio Mattioni. Marcello Mascherini. Giulio Viozzi prof. Ruggero Rossi, prof Giuseppe Lon-go in prof. Arduino Agnelli
Krožek ima v programu tudi svojo predstavitev v Rimu v povezavi z Združenjem Tržačanov in Goričanov v Rimu. pogovarja ua se tudi z Italijanskim študijskim centrom za Mednarodno uomirje-nje za prireditev javne razprave na visoki ravni v Rimu na temo vloge Trsta v mednarodni politiki Italije. Razpravo bi potem dopolnili na isto tematiko v Trstu samem.
Na koncu je predsednik posl. Tombesi poudaril, da je krožek izven in iznad strank ter v službi celotnega Trsta. Iz pregleda njegove dejavnosti v preteklem letu je razvidno, da sta bila gosta sekcije za likovno umetnost Avgust Černi go.j in Lojze Spacal, gost sekcije za glasbo pa prof. Miloš Pahor. V programih za sezono 1981/82 ni zaslediti nobene prisotnosti tržaških slovenskih kulturnih ustvarjalcev a-li poustvarjalcev, ker pa programi niso dokončni, je še vedno možnost, da krožek potrdi predsednikove
Nedeljsko slavnost je odprla tajnica KD Vesna Marta Verginelia, ki je orisala Sulčičevo življenje in delo ter zlasti poudarila veliko ljubezen, ki jo je pokojni arhitekt čutil do rodnega kraja in do vsega kar je bilo slovenskega. Ljubezen in domotožje je izpričal zlasti v pesniški zbirki »Luces y sombras*. v kateri so tudi tri slovenske pesmi. Dve od teh, «Sveti Križ* in «Ribič je mlad* je na nedeljski prireditvi v Križu, prebral gledališki igralec Livio Bogateč ob melodični spremljavi kitarista Igorja Starca. O u-metnosti Viktorja Sulčiča in o njegovi spominski razstavi je nato spregovoril prof. Milko Rener, ki je tudi avtor spremne besede predstavitvene brošure. Govornik je o-cenil Sulčičeve akvarele in skice, ki so razstavljeni v Križu ter podal temeljne smernice in življenjske mejnike njegove ustvarjalnosti, iz katere je moč razbrati čustveno navezanost na rodni kraj.
V imenu slovenskih izseljencev v Argentini je nato prinesel Križanom pozdrav Sulčičev osebni prijatelj, vižoveljski rojak Rudolf Klarič, ki je zelo ganjeno pripovedoval o trpki usodi naših ljudi v Argentini. Dejal je, da je pokojni Sulčič vedno pomagal rojakom v stiski in zanje prirejal tečaje španščine in risanja, poleg tega pa je vneto sodeloval in tudi finančno podpiral slovenske organizacije in glasila v Buenos Airesu. Ob koncu pa se je zahvalil kriškemu društvu, ki je pripravilo Sulčičevo razstavo in tako prispevalo, da naša skupnost spozna njegov Uk. Predsednik KD Vesna Ljubo Košuta pa je nato podaril Klariču in družini Doljak iz Nabrežine društveni grb z zahvalo za sodelovanje pri prirejanju razstave. Spominske svečanosti v čast Viktorju Sulčiču so se udeležili tudi njegovi ožji sorodniki ter večja skupina primorskih rojakov, ki že dolga leta prebivajo v Argentini.
Spominska razstava v Križu je že prvi dan doživela izjemno velik obisk občinstva, samo v nedeljo po-
poldne si jo je z zanimanjem ogledalo nad tristo obis”) ivalcev. Razstava, ki bo odprta do nedelje, je na ogled občinstvu vsak dan od 20. do 22. ure. v nedeljo ca od 16. do 19. ure. Nekaj umetniške zapuščine bo po končani razstavi ostalo v trajni lasti kriške vaške skupnosti, nč-kaj primerkov akvarelov in skic pa je tudi v zasebni lasti posameznikov. (st)
Prepustnice ležijo v uradih
Tržaška kvestura sporoča, da se je v uradu za izdaje prepustnic in na komisariatih javne varnosti nabralo veliko število že obnovljenih in novih prepustnic — listin za prehod italijansko — jugoslovanske meje, ki so predvidene po videmskem sporazumu. Številni prosilci jih namreč niso dvignili ob dogovorjenem roku.
Kvestura zato naproša lastnike teh dokumentov, naj jih čimprej dvignejo,v omenjenih uradih javne varnosti, ker ovirajo normalen potek dela.
besede, (jk)
............................................■■■■■»mul
NA POBUDO ZVEZE SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
Vprostorih Glasbene matice začetek šole za zborovodje
Pouk bo obiskovalo 14 bodočih zborovodij h Nekaieri že vodijo svoje pevske zbore • Letos šola tudi v Gorici
Z začetkom nove kulturne sezone se pojavljajo stari problemi, izmed katerih je najbrž najbolj pereč tisti, ki ga predstavlja pomanjkanje kadrov oziroma takih ljudi, ki bi bili tudi strokovno usposobljeni za delo v naših društvih. Med ta vprašanja prav gotovo spada, poleg drugih, tudi vprašanje pomanjkanja dirigentov ali bolje rečeno zborovodij, saj se zaradi tega marsikatero društvo znajde v težavah. Dobro pa vemo, koliko dajejo naša društva na pevsko kulturo, saj je pevski zbor velikokrat edina kulturna gonilna sila na vasi in res škoda bi bilo, da bi se celotno delo preteklosti izgubilo v nič.
Tega se zavedajo tudi pri Zvezi slovenskih kulturnih društev in zato so tudi letos priredili tečaj za zborovanje. Letošnji tečaj je nadaljevanje tistega, ki se je začel pred dvema letoma, saj ga obiskujejo isti gojenci. Z letošnjim šolskim letom pa se bo ta ciklus najbrž tudi iztekel, tako da bodo prihodnje leto dobili priložnost vsi tisti, ki se nameravajo posvetiti pevovodstvu.
letošnjo zborovsko šolo obiskuje 14 gojencev, to so povečini študentje ali delavci, ki pa že delujejo v raznih društvih oziroma pevskih zborih, tako da je upravičenost take šole brez dvoma potrjena. Naj o-menimo, da poteka pouk v prostorih Glasbene matice, kjer imajo seveda na razpolago klavir. Danes pa se bodo vsi tisti, ki obiskujejo šolo za zborovodje zbrali, da bi defini-
rali urnik pouka s predavatelji. Tudi letos bodo namreč poučevali Ignacij Ota, Mirko Slosar iz Kopra in Janko Ban. Šola za zborovodje bo letos prvič tudi v Gorici, vpisovanje v tem kraju pa je odprto do 9. t.m.
• Jutri ob 18. uri bo v krožku za poUtične in socialne vede »Che Guevara* v Ulici Madonnina 19, predstavitev knjige dr. Piermaria Biave «L'aggressione nascosta*.
imrmi—
V spomin na očeta Josipa Hrvatiča, čigar 2. obletnica smrti poteka danes, daruje hči Divna 10.090 lir ža Društvo Slovencev miljske občine.
Ob izgubi dragega očeta Josipa izreka svoji podpredsednici Danici Tul in svojcem iskreno sožalje KD Primorsko - Mačkolje.
Zveza žena Mačkolje izreka globoko sožalje svoji članici Danici Tul in svojcem ob izgubi očeta Josipa.
Uprava in uredništvo PD izrekata globoko sožalje svoji sodelavki Nadji Zonta iz Mačkolj ob bridki izgubi očeta Josipa Tula.
Ob izgubi dragega moža in očeta Josipa Tula izreka prizadetim iskreno sožalje družina Klun iz Boljunca.
Bivši borci in aktivisti iz Mačkolj izrekajo najgloblje sožalje svojcem ob izgubi tov. Josipa Tula.
....................................................
ZARADI PREVELIKE HITROSTI IN MOKRE CESTE
Dne 5. oktobra nas je zapustil naš dragi mož, oče in ded
JOSIP TUL
Pogreb bo jutri, 7. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Mačkolje.
Žalostno vest sporočajo žena Alojzija, hčeri Danica in Nadja, zeta Sandro in Giorgio, vnuki Iztok, Mitja in Saša, brata z družinama, svakinja z družino in drugo sorodstvo
Mačkolje, 6. oktobra 1981
Dva mrtva v nesreči pri Miljah
približno letom dni ko sta skupaj končala tečaj za finančne stražnike.
Reševalcem, ki so kmalu pribite li na kraj nesreče, se je prikazal strahovit prizor. Avtomobil znamke lancia beta 1600 je bil dobesedno razpolovljen. Prednja kolesa in mo tor so ležali v grmu nekaj metrov od cestišča. V skrotovičeni pločevini avtomobila, ki je sicer ostala na cestišču, sta bila vklenjena oba hudo ranjena potnika. Preden so ju sploh lahko izvlekli iz razbitin, so morali z rokami razširiti odprtino med kosi pločevine.
Dne 4. oktobra nas je zapustila! naša draga mama, sestra in nona
SLAVA PRAŠELJ roj. SEDMAK
Pogreb bo danes. 6. oktobra, ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ.
Žalostno vest sporočajo: mož Angel, sin Mario z družino, hčerka Anamarija, brat Mario ter sestri Darina in Ida z družinami
Križ, 6. oktobra 1981
l; I ts . I«......A
Luigi Cutrone
Dva mlada finančna stražnika sta v nedeljo popoldne, nekaj pred 18. uro, izgubila življenje za posledicami strahovite prometne nesreče, ki se je pripetila pri Famedih, na cesti, ki povezuje Milje z mednarodnim mejnim prehodom pri Škofijah. Glavni vzrok nesreče je bila
Michele Di Ronzo
visoka hitrost, kateri se je pridru žilo še mokro in spolzko cestišče. Že na samem kraju nesreče je izdihnil 23 letni Luigi Cutrone, njegov sopotnik 22-letni Michele Di Ronzo pa je umrl kmalu potem na oddelku za oživljanje v tržaški bolnišnici. Oba sta prišla v Trst iz Apulije pred
Nesreča na delu v podjetju Carbonafta
Na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice so včeraj popoldne, okrog 16. ure, sprejeli na zdravljenje 42 letnega delavca Renata Furlanicha iz Ul. Baiamonti 21. Furlanicha je na dvorišču podjetja Carbonafta v Ul. Flavia 50 s tovornjakom podrl 59-letni Leandro Devetti iz Ronk, Ul. Redipuglia 122. Ponesrečenec se je huje poškodoval po levi nogi in se bo moral zdraviti približno 50 dni.
Predsednik in deželni odbor Furlanije - Julijske rekata globoko sožalje dr. Silvanu Antoniniju Cantcrinu niku za higieno in zdravstvo, ob izgubi matere
ROSE PIELLI vd. ANTONINI
jske krajine iz-anterinu, odbor-
" I
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine globoko sočustvuje s deželnim odbornikom dr. Silvanom Antoninijem - Cantcrlnom ob smrti njegove matere
ROSE
SLOVENSKO £ STALNO ^GLEDALIŠČE V TRSTU
-	OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1981 82
FERDO KOZAK
«PUNČKA>
Dramatična zgodba v petih slikah dogaja se v Ljubljani leta 1936
Režija: JOŽE BABIČ
PREMIERA
v petek, 9. oktobra 1981, ob 20.30 — abonma red A — premierski PONOVITVE
v soboto, 10. oktobra 1981, ob 20.30 — abonma red B — prva sobota po premieri
v nedeljo, 11. oktobra 1981, ob 16.00 — abonma red C — prva nedelja po premieri
Nadaljuje se vpisovanje abonmajev vsak dan od 10. do 12. ter od 18. do 20. ure. pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265.
Vse abonente prosimo, da pri blagajni Kulturnega doma dvignejo svoje izkaznice (od 9. do 14. in od 18. do 20. ure).
(9
GLASBENA MATICA TRST Kulturni dom v Trstu
KONCERTNI ABONMA Sezona 1981-82
23 oktober 1981: 13. november 1981:
25.	november 1981:
11. december 1981: 8. januar 1982:
22. januar 1982:
26.	februar 1982:
26. marec 1982:
23. april 1982:
TRIO LORENZ, sodeluje Jože Falout, rog MLADINSKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE,
dirigent Stojan Kuret
PRIMOŽ NOVŠAK, violina
RČLF MASER, klavir
VLADIMIR KRPAN, klavir
IRENA GFAFENAUER, flavta
ACI BERTONCELJ, klavir
TRIO Dl TRIESTE
MARJANA LIPOVŠEK, alt
MARIJAN LIPOVŠEK, klavir
SIMFONIČNI ORKESTER
RADIOTELEVIZIJE LJUBLJANA,
dirigent Marko Munih,
solist Žarko Hrvatič, violina
MEŠANI PEVSKI ZBOR OBALA iz Kopra,
dirigent Mirko Slosar
CENE ABONMAJEV
—	Parter 23.000 lir
—	Balkon 15.000 lir
— Mladinski in invalidski 12.500 lir (parter) — Mladinski in invalidski 9.000 lir (balkon)
Vpisovanje abonmajev v pisarni GM, Ul. R. Manna 29, od 11. -13. ure. Lanski abonenti potrdite svoj sedež do 12. t.m.
KULTURNO DRUŠTVO »FRANCE PREŠEREN*
obvešča vse pevce, da bo pevska vaja danes, 6. t.m. ob 20, uri. Obenem obvešča: tiste, ki bi radi pristopili k pevskemu zboru, da se vaje 'lidČležijo.
KULTURNO
SLOVAN društvo
PADRIČE vabi
nove in stare pevce in pevke na prvo pevsko vajo v novi sezoni, ki bo danes, 6. t.m., ob 20. uri v prostorih Gozdne zadruge.
f Čestitke
Danes praznuje rojstni dan SANDRA GRUDEN. Vse najboljše in da t>i bila vedno tako vesela ji voščijo prijatelji In prijateljice iz doma A. Sirk.
Včeraj-danes
Danes, torek, 6. oktobra VERA
Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 17.37 *- Dolžina dneva 11.28 — Luna vzide ob 13.46 in zatone ob 22.56.
Jutri, SREDA. 7. oktobra MARIJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 21 stopinj, najnižja 18,2 stopinje, ob 18. uri 19,8 stopinje, zračni tlak 1018,4 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 85-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja '19,8 stopinje.
rojstva in smrti
RODILI SO SE: Maja Berzi, Lo-renzo Tositti. Giulia Cerovaz Erik Zeriali, Chiara Covacich, Giulia Rainis.
UMRLI SO: 75-letni Giuseppe De Vecchi, 73-letna Giorgia Dessardo, •59-letrti • Carlo Paccione, 83-letna Francesca D’Ali vd. D Ali, 60-letna 'Giovanna Rabotti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2. Borzni trg 12, iliramarski drevored 117, Ul. Com-4 19.
od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Trg Ospedale 8. Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
MOŠKI PEVSKI ZBOR »VALENTIN VODNIK* - Dolina
VABI
vse pevce, da se udeležijo vaje, ki bo danes, 6. oktobra ob 20.30 v društvenih prostorih.
vabilo	m vse
DOLINČANE in NEDOLJNČA-NE. POSEBNO ZA MLADE. KI
BrrtAliTTOisrbpmnK'zborovskemu PETJU.
Razstave
Gledališča
ROSSETTI
Gledališka sezona 1981/82: 10 predstav v abonmaju — Informacije in rezervacije pri raznih podjetjih, šolah, društvih in sindikatih. Popusti za delavce, študente in upokojence. Potrditev stalnih redov do 15. t.m. Informacije pri Teatru Sta bile tel, 567-201/2/3 in pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 »Trst včeraj, danes, vedno*. Poje, ob lastni spremljavi na klavir Umberfo Lupi. Rezervacije pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
V	domu A. Sirka v Križu je na o-gled občinstva spominska razstava arh. Viktorja Sulčiča. Razstava je odprta vsak dan med 20. in 22. uro, v nedeljo, 11. t.m. (zadnji dan), pa od 16. do 19/ ure.
V	galeriji «Tribbio» na P.zza Vec-chia so odprli razstavo kitajskega slikarja Žou Ži veja, ki bo odprta do 16. t.m.
V	galeriji »Corsia Stadion* v Ul. Battisti 14 je odprl razstavo slikar Pasquale Rando, ki bo razstavljal do 16. t.m.
V	Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, bo do 10. t.m. razstava del s slikarskega ex tempore v Starih Miljah, ki ga je organiziral KASTA.
Prosveta
niz L„tia oovesca, da ima na razpolago abonmaje za letošnjo sezono Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Interesenti nas je zglasijo ob ponedeljkih in četrtkih od 21. do 21.30 v Bazoviškem domu.
KD Rdeča zvezda vabi na predstavitev abonmajskega repertoarja za letošnjo sezono Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Na srečanju. ki bo v četrtek, 8. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu, bodo sodelovali člani SSG iz Trsta.
KD Rovte Kolonkovec priredi 10. t.m., ob 19.30, v društvenih prostorih v Ul. Monte Sernio št. 27, nastop pevskega zbora «Tina Modotti*. Izvajal bo narodne pesmi in odlomke znanih opernih arij.
Izleti
SPDT vabi vse planince, prijatelje in znance na vsakoletni tradicionalni «Dan planincev SPDT*. Zbirališče je na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 9.30. Od tu bo krenil planinski pohod do pod Pau-lega vrha pri proseški železniški postaji, kjer bo na travniku ob 14. uri planinska družabnost z igrami za otroke in odrasle. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabljeni vsi. Pot do travnika bo zaznamovana s kažipoti.
Združenje Union - Podlonjer javlja, da po zelo uspelem nedeljskem izletu ponovno priredi enodnevni izlet 18. t.m. v Hrastovlje z ogledom fresk, nato skozi komaj dokončan predor pod Učko do Moščeničke Drage. Vpisovanje ob torkih in petkih od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 - telefon 732858 ali 64459.
OBČNI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA S0V0DNJE
Sedaj, ko je Kulturni dom dograjen vso skrb posvetiti prosvetnemu delu
Poziv občanom in zlasti mladini, da se množično in aktivno vključijo v delo • Izvolili so nov odbor
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
IRNE V OKOMC1 tel. 228 124; Bazovica: Ončine: tel 211001: i 225 141: Božje polje 225 596; Nabrežina: tel. lian: tel 209 197: Žavlje: Milje: tel. 271 124.
Arislon 16.30—22.00 »La caduta de-gli dei*. Režija L. Visconti.
Ritz 14.30 «Excalibur*.
Eden 17.30 »La pelle*. Režija Eliana Cavani. M. Mastroianni, Ken Mar-shal, C. Cardinale. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.00 »Stone di ordinaria follia*. O. Muti, B. Gazzara. Prepovedan mladini - pod 18. letom.
Fcnice 16.00 »La tragedia di un uo mo ridicolo*. Ugo Tognazzi.
Cristallo Danes zaprto.
Aurora 16.00 »Ricomincio da tre*. Massimo Troisi.
Capitol 17.00 «Baltimora bullet*.
Moderno 16.30 »Le facce della mor te*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.30 »Roller boogie*.
Filodrammatico 15.00 »Vibrazione sessuale*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 »Belle, erotiche e. maliziose*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 »La formula^ Marlon Brando.
Radio 15.00 »Attenti a quelle due.(. ninfomani*. Prepovedan mladini ' pod 18. letom.
Lumiere 16.30 »H paese incantatc*.
Razna obvestila
ZSKD obvešča obiskovalce zboro-vodske šole, da bo pričetek pouka danes, 6, oktobra, ob 17. uri na Glasbeni matici v Trstu.
Foto - krožek Trst 80 obvešča, da bo seja 9. oktobra ob 20. uri v Ul sv. Frančiška 20/11. Po seji bo vpi sovanje za fotografski tečaj. Pro gram tečaja: teorija, snemanje, raz vijanje in tiskanje v društveni tem niči.
ZAPOSLITEV dobi kvalificiran delavec pekarske stroke. Pekarna Urdih, Ul. Coroneo 38 - Trst, te-' lefon 048/766700.'	’
IŠČEMO sposobno, zdravo in pošteno kuharjco srednjih let,? refe-rencanii‘J»za *A'oelansko - družino za dobo 6 mesecev v Švici in e-ventualnq 6 mesecev pri morju. Nudimo oaliciK) plačo, po sporazumu. Samo resne ponudbe na naslov: Buffon Luciano, Fara ob Soči. Ul. Gorizia 60 - tel. (0481) 99-637.
PRODAM dvostanovanjsko hišo potrebno popravila z 900 kv. m zemljišča dva km izven mesta. Telefon 040/822002.
PRODAM avto alfa romeo 2000 ber-lina v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefonirati 040/227222. ASISTENT v kemijskem laboratoriju dobi takojšnjo zaposlitev. Telefonirati na št. 040/568233 v jutranjih urah.
KUPIM že rabljeno knjigo Monesi istologia - Piccin. Tel. 040/825246 18-LETNI fant z vozniškim dovoljenjem dobi zaposlitev kot mizarski vajenec. Telefon 040/54390 BAMBIČEVA olja iz leta 1949 »Na juriš*, »Vojna vdova*, »Brezposelni* s poudarjenimi sencami predmetov izven vidnega polja slike, naj proti nagradi koprski lastniki slik prefotografirajo za njih avtorja. Bambič, Ul. delle Docce 12, 34128 Trst • telefon 040 / 572734. IŠČEM gospodinjsko pomočnico za poldnevno zaposlitev vsak dan. Telefon 040 - 755262.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu ima na razpolago v skladišču III. Tra-sversale Est (Industrijska cona) -tel: 817-325, prvovrstno črno in belo grozdje za vino.
V	dvorani Kulturnega doma v So-vodnjah so v soboto zvečer na občnem zboru prosvetnega društva pregledali opravljeno delo. Ta občni zbor je bil četrti od izgradnje Kulturnega doma v letu 1972. in prvi v obnovljenem in razširjenem domu.
Občnega zbora so se udeležili številni domačini in tudi predstavniki oblasti, društev in organizacij. Prisotni so bili župan Vid Primožič, predstavnik teritorialnega odbora SKGZ Zdenko Vogrič, predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Milko Rener, predsednik KD Jezero iz Doberdoba Karlo Ferle-tič, prestavnik KD Danica z Vrha Poldo Devetak, predsednik društva Vipava s Peči Ivan Petejan in predsednik športnega društva So-vodnje Marijan Tomšič.
Občni zbor je odprl predsednik Emil Tomšič, vodil pa ga je Marijan Tomšič. V svojem poročilu je Emil Tomšič predvsem omenil poživitev prosvetne dejavnosti po odprtju doma v 1. 1972. Posebno dramska dejavnost se je sila razmahnila. Veliko je bilo nadalje pevskih in glasbenih nastopov, razvile pa so se tudi rekreacija in zabavne prireditve. Od tod odločitev, da se dom poveča. Tomšič je opisal poglavitni značilnosti novega objekta, ki so ga uradno že odprli, sedaj pa čakajo še na dovoljenje za njegovo uporabo, o katerem upajo, da ga bodo prejeli kmalu.
Po navedbi poglavitnih dobrotnikov, ki so omogočili razširitev doma. je predsednik Tomšič dejal, da so bili posebno odborniki z gradnjo zelo obremenjeni in se je zato prosvetno delo v času gradnje nekoliko upočasnilo. Novi dom pa bo dal novega poleta in vsi domačini so vabljeni, da se pridružijo prosvetnemu življenju. Povabilo je šlo zlasti mladini; od nje pričakujejo, da se množičneje in aktivneje pridruži društvu, da bo postala nosilec ohranjanja narodnostne zavednosti in boja za naše pravice.
Tajnica društva Klara Fornazarič je v svojem poročilu osvetlila delovanje odbora (sestajal se je enkrat na mesec) in navedla dolg seznam najrazličnejših prireditev, kot so Prešernova proslava, koncert Noneta, gostovanje dalmatinske kla-pe s Korčule, ki je vrnila obisk Nonetu, kotalkarsko prireditev. Priredili so razstavo ikebane, fotografsko razstavo, folklorne nastope domače skupine Travnik in skupine iz Smederevske- Palanke. Prioravi-li so večer pesmi domačina Franja Rojca, nastop otrok v Trebčah z ■afriško'1 pravljicoiiidoma so imeli tri lepo obiskana vzgojna predavanja, mladi pa so ob 40 letnici OF priž gali kres.
Po blagajniškem poročilu, ki ga je podal Davorin Pelicon, so občni zbor pozdravili gostje. Predsednik ZSKD Milko Rener je omenil navdušenje, ki spremlja delo sovo-denjskih prosvetarjev, saj imajo toliko torišč delovania kot le malokateri) društvo. Zaradi tega jih je upravičeno imenoval za nosilce prosvetne dejavnosti na Goriškem. Izrazil je prepričanje, da bo delovanje v prenovljenem domu postalo živahnejše in da bo v oporo vsej naši skupnosti na Goriškem.
V	razpravi so sklenili, da se poslej tudi njihovo društvo imenuje kulturno društvo. Izbrali so tričlanski odbor, ki bo skrbel za upravljanje doma.
Na volitvah so izbrali tri nove članice (Vilmo Butknvič. Patricijo Cineerli in Gianno Marson) in potrdili dosedanje odbornike, ki so: Darij Cotič, Viljem Fajt, Klara Fornazarič, Miro K"zmin, Davorin Pelicon, 71a*ka Pelicon. Igor Petejan. Ivo Rojec, Emil Tomšič in Slavko Tomšič. Odgovornosti v odboru si bodo razdelili na prvi odborovi seji.
■ • ■ . • ■	y
BANCA-DI CRED1TO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
STA" v' ■'
TRST - gLIOA"P. FlČatflO -	'5?	&-\-4AG
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68 441.
5. 10. 1981	
Ameriški dolar	1180.—
Kanadski dolar	982.—
Švicarski frank	620.—
Danska krona	162.—
Norveška krona	200.—
Švedska krona	212.—
Holandski florint	477.—
Francoski frank	209.—
Belgijski frank	30.—
Funt šterling	2170,-
Irski šterling	1850.—
Nemška marka	527,-
Avstrijski šiling	75.-
Portugalski escudo	16,-
Pezeta	11.50.—
Jen	4,50
Avstralski dolar	1250,—
Drahma	16-
Debeli dinar	26,50
Srednji dinar	25,50
Mali dinar	25.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
sg GROZDJE Z A VINO ’
^igSUPtRORTOFRUTTiČOLO - Trg Cagn. 1 /VE ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21	<
SAMO IZBRANO GROZDJE:^ BELO — ČRNO - MUŠKAT
V NEDELJO V VIPAVI
Odkritje plošče Sebastjanu Krelju
V organizaciji Kluba starih gori-ških študentov in Krajevne skupnosti Vipava so v nedeljo v Vipavi na glavnem trgu odkrili spominsko ploščo zaslužnemu vipavskemu rojaku, jezikoslovcu in protestantskemu piscu Sebastjanu Krelju, ki se je rodil v Trgu leta 1538 in umrl v Ljubljani leta 1567,
Predsedstvo občnega zbora
Na svečanost se je zbralo veliko Tržanov - domačinov, pa tudi ljudi iz drugih krajev, predstavniki kulturnega življenja in krajevnih družbenih organov, seveda pa so bili prisotni tudi stari goriški študentje, med katerimi dr.- Danilo Lokar, dr. Sardoč, Vladimir Gradnik, dr. Pavlica, Boris Možina in drugi. Med gosti je bil tudi ugledni primorski družbenopolitični borec dr. Joža Vilfan.
Slavnostni govornik na svečanosti je bil prof. Tomaž Pavšič iz Idrije
(njegov govor bomo povzeli v eni prihodnjih številk našega dnevnika), kulturni spored pa so izpolnili z ubranim petjem domači mešani pevski zbor ter štirje domači prosvetni delavci, ki so na prikupen način podali nekaj odlomkov iz Kreljeve čiste vipavske govorice Zadovoljni Tržani, da se jim je izpolnila dolgoletna želja po oddolžit-vi zaslužnemu rojaku, so potem pobudnikom odkritja plošče in izvajalcem programa priredili pri Kril-netovih prijetno zakusko.
AVI ČETRTI REVIJI POLILO*zn E GLASBE
Mladinski zbor GM iz Trsta z uspehom nastopil v Ronkah
Ostali nastopajoči zbori in instrumentalne skupine so bili iz Ronk, Tržiča in Slarancana
V organizaciji zbora «Vox Ju-lia* je bila v soboto in v nedeljo v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah 4. revija vokalne in instrumentalne polifonske glasbe, na kateri ie sodeloval tudi Mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta pod vodstvom Stojana Kureta.
Naš zbor je nastopil v soboto s programom, ki je obsegal Vrab-čevo Zdravljico, prekmursko narodno v priredbi Gustava Gonza Venci bejli, medžimursko narodno v priredbi Marjana Gabrijelčiča Vu-prem oči ter 6 pesmi iz cikla Kogojevih otroških pesmi.
Poleg zbora Glasbene matice sta. v soboto nastopila še dekliški zbor
UPRAVA
JADRANSKEGA
KOLEDARJA
sporoča vsem lastnikom kupona v vrednosti 7.000 lir, ki je bil priložen knjižni zbirki Jadranskega koledarja 1981 in ki ga niso še uporabili, da le-ta velja — nepreklicno — do 15. oktobra t.l. Interesenti si lahko s kuponom nabavijo na u-pravi Primorskega dnevnika Drevored XXIV. maja št. 1 v Gorici naslednje knjige po znižani ceni:
1.	Černigoj: Monografija
2.	Slovenska plemiška pisma
3.	Kneippov Priročnik
«Vox Julia* iz Ronk pod vodstvom Sonje Magris - Sirsen in mladinski zbor Pueri cantori iz Sta-rancana pod vodstvom Denise Ma-ranzzi, v nedeljo pa so sc predstavili Gruppo strumenti antichi skupine <-dei Laudensi* iz Tržiča, Coro polifonico Mpnfaleonese iz Tržiča pod vodstvom 'Domenica In-nominata ter dekliški in mešani polifcnski zbor iz. Starancana pod vodstvom Gianne Visintin.
Cerkev sv. Lovrenca je bila tako v soboto kot v nedeljo nomo zasedena in vsi nastopajoči so bili deležni toplih aplavzov. Kot edini slovenski gost ie bil še posebej toplo sprejet mladinski zbor naše Glasbene matice, ki ,ie itnponiral tako po svojem številu, kot no odličnem petju v akustično zelo dobrem prostoru.	;
Natečaj za gradbenega tehnika v Sovodnjah
Sovodenjska občinska uprava je pred kratkim razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za mesto občinskega tehnika. Rok za predložitev prošenj za prepusti* tev k natečuju poteče 30. novembra letos. Za razpisano delovno mesto se poleg splošnih pogojev, predvidenih za zaposlovanje v javnih u-stanovah, zahteva tudi znanje slovenščine. Za razpisano delovno mesto lahko kandidirajo geometri, oziroma gradbeni izvedenci.
■muiitnimi..mmimnimimiitiminiii.....................................................................................................................
NARAŠČA ZANIMANJE (IN CEHA) ZA TEKOČO KOVINO
Spet bodo kopali živo srebro v Idrijskem rudniku
Idrijski bazen obsega vsaj desetino vseh znanih svetovnih zalog živega srebra - Za odprtje rudnika bi bilo potrebnih vsaj 50 milijard dinarjev
V Idriji, ki je najstarejše rudarsko mesto v Jugoslaviji, bodo še pridobivali živo srebro. Tako so poudarili predstavniki občine na nedavni novinarski konferenci in tako je menil tudi predsednik občine v svojem govoru ob prazniku Idrije. Mnoga so dejstva, ki govore za: obnovitev proizvodnje y rudniku. Iz zadnje številke Zbornika, ki izhaja v Idriji povzemamo po-dfttek. &,sp,„y taihKajŠnjejft,rudniku po odkritju omenjene kovine pred 480 leti pridobili okoli 107 tisoč ten komercialnega živega srebra, kar predstavlja približno 13 cdst. svetovne proizvodnje. Z upoštevanjem izgub pri predelavi pa bi znašala količina pridobljenega živega srebra 147 tisoč ten. Po količini do sedaj pridobljene rude ;e idrijski rudnik drugi na svetu. Pa tudi po znanih zalogah živega srebra je idrijsko rudišče drugo največje samostojno rudišče. Po ocenah ima .še približno 10 cdst. vseh znanih svetovnih zalog, Ob tem na-vajaino, da zaloge te rude v svetu ocenjujejo na približno 2C0 tisoč ton, kar bi ob sedanjem obsegu izkoriščanja zadoščalo še za 21 let.
Seveda se tako idrijska občina kot jugoslovanska država ne bosta odpovedali tako pomembnemu zemeljskemu bogastvu. Potrebno bo le zbrati sredstva za obnovitev pridobivanja živega srebra. Gre za o-krog 50 milijard starih dinarjev. Denar bodo poskušali zbrati čim-prej, pridobivanje živega srebra pa bo mogoče obnoviti v treh letih.
V znamenju varčevanja
in zahodne porabili že
Za gradnjo južne vpadnice v Gorico so lepe denarce, dela kljub temu pa še niso dokončana, čeprav so oba viadukta tudi že poimenovali. Vsak dan slišimo pozive, da je treba varčevati, na vseh področjih, posebej pa kar zadeva javne izdatke. Izgle-da pa, da so pozivi brez odziva. Vsaj kar zadeva izvajanje javnih del.
Tako te dni znova prekopavajo že asfaltirano vzporednico Tržaške ceste. Menda so pravočasno pozabili vgraditi vodovodne cevi. Zdaj je
treba na novo izkopati jašek, pred nekaj meseci so, morali celo dovažati material za pripravo trdne podlage) namestiti cevi in izkop znova izravnati ter asfaltirati. Ne bi bilo mogoče teh odvečnih stroškov prihraniti z doslednejšim usklajevanjem?
n*"—tfti* rtonain {•
• Nad tristo uslužbencev celovške-škega podjetja Philips je bilo v soboto na obisku vmšorieii' Ogledali! so si grad ter muzejske zbirke ter nekatere druge znamenitosti, potem pa sladili folklornemu programu, ki sta ga izvajala folklorna skupina Santa Gorizia in ansambel Borgo Castello. Skupaj z uslužbenci Phi-lipsa je bil tudi celovški župan Gug-geneberger.
< ■
FRANKO PERIC in
LUCUA GHELSI-
sta v soboto stopila na skupno življenjsko pot. Obilo sreče jima želijo odbor in člani PD Kras.
V SOBOTO IN NEDELJO
Folklorna skupina Travnik na gostovanju v Celju
Skupaj s folklornima skupinama iz Celja in Beltincev je nastopila na celovečernem koncertu - Topel sprejem občinstva
Goriška folklorna skupina Travnik je v soboto ini nedeljo gostovala v Celju. Skupaj z domačo folklorno skupino ter s skupino iz Beltincev je poskrbela za bogat, skoraj dve uri trajajoč program slovenskih in jugoslovanskih plesov in pesmi ter ob koncu požela toplo priznanje občinstva. Program se je zaključil s pozdravi ter skupnim nastopom vseh. .treh .skupin ob pesmi Jugoslavije.	,
Po nastopu so se godci in plesalci ,?brgli rja skupni večerji ter se v prijateljskem vzdušju pomenili o bodočem sodelovanju. V nedeljo dopoldne so si člani goriške folklorne skupine ogledali nekaj znamenitosti Celja, popoldne pa jih je že čakala precej dolga pot domov. Razvedrila, veselja in zadovoljstva na dvodnevnem gostovanju v Celju res ni manjkalo. Posebno zadoščenje pa je predstavljal uspešen nastop ter plasti odlična izvedba belokranjskih plesov.
Prepir se je zaključil s krvavim obračunom
Čisto navaden družinski prepir je v soboto zvečer prerasel v krvavi obračun. Žrtev hudega prepira je 23-letni Sergio Fior iz Ul. Toscanini 11 v rajonu pri Sv. Ani. Z
Cela vrsta hudih nesreč ob koncu tedna na Goriškem
V soboto ponoči in v nedeljo se je na goriških cestah pripetila cela vrsta nesreč, nekatere tudi s hudimi posledicami. V soboto okoli 22.30 je na križišču med Ul. Brass in Placuto prišlo do trčenja med motornim kolesom, s katerim se ie peljal 16-letni Claudio Mosetti, m mercedesom, ki ga je upravljal 59-letni Igino Altoe iz Trevisa. Mosetti si je pri padcu prelomil lobanjo, zaradi česar so ga prepeljali v tržaško bolnišnico. Zdravniki so si sprva strogo pridržali prognozo, v nedeljo pa se je Mosettijevo sta-pje izboljšalo, tako da je sedaj izven smrtne nevarnosti.
Druga huda nesreča se je pripetila v nedeljo zgodaj zjutraj na državni cesti Gorica - Videm, v bližini Krmina. Fiat 128, s katerim se
je 63-letni Edmondo Andretta iz Gorice, Ul. Ascoli 23, peljal na lov, je iz še nepojasnjenih vzrokov zavozil s ceste in trčil v platano. An dretta je dobil udarec v prsni koš pretres možganov, večkratne zlome obeh nog in zlom nosne kosti zaradi česar se bo zdravil tri me sece.
Poldrugi mesec se bo morala zdra viti 73-letna Bruna Pettarin iz Ul, Leoni v Gorici, ki jo je zbil avtomobil 33-letnega Pietra Scettina iz Gorice, Ul. Montefesta 20, medtem ko je šla čez cesto prav v Ul. Leoni. Zdravniki so ji ugotovili zlom leve noge.
Na križišču med Drevoredom 20. septembra in Ul. Brigata Pavia je 41-letni Silvano Prinčič z avtom podrl kolesarko, ki je iz Ul. Brigata Pavia bila namenjena v Ul. Coro-nini. Pri padcu s kolesa si je 56-letna Marcella Zubin iz Ul. Orzoni 52 zlomila trtico. Zdravila se bo 30 dni.
Mesec dni se bo zdravil tudi 12-letni Marco Piazza iz Moša. Nesreča se je pripetila v Ul. 24. maja v Mošu, kjer se je deček igral s prijatelji. Nenadoma je stopil na cesto, prav v trenutku, ko je pripeljal avto 28-letnega Rosaria Pi gnatella z Jazbin 33. V nesreči si je fant zlomil levo nogo.
nožem ga je zabodel 41-letni očim Rosario Branca, po poklicu šofer.
Ni še povsem jasno, kako je prišlo do tragičnega dogodka. Zdi »e, da sta se Fior in Branca večkrat prepirala, predvsem zaradi denarja. Tudi v soboto okoli 23.30 sta se menda hudo sprla, padle so težke besede, morda kak udarec, dokler ni Costa izgubil živcev, zgrabil nož in večkrat zabodel mladeniča v spodnji del trebuha. V Til^i
bila v tistem trenutku cela dni: na, Fiorova mati, 52-letna Eda Spe-cogna in njegovi trije bratje, Barbara, Cristina in Adriano. Prav slednji je takoj poklical orožnike in rešilca, ki je brata prepeljal v bolnišnico. Tu so mu zdravniki u-gotovili več ran, predvsem na spolovilih. '
Razna obvestila
Sekcija VZPI - ANPI in prosvetno
ter športno društvo Vipava na Peči, vabita v soboto, 10. oktobra ob 20. uri na sestanek za izvolitev odbora za postavitev spomenika padlim borcem. Seja bo v prostorih pri kotalkališču. Priporoča se polnoštevilna udeležba.
Kulturno društvo Oton Zupančič
obvešča udeležence izleta v Beograd, da bo avtobus odpeljal v četrtek, točno ob 19.30 izpred doma Andreja Budala.
Kino
Gorreo
VERDI 18.00-22.00 «La tragedia di un uomo ridicolo*. U. Tognazzi in A. Aimee. Barvni film.
CORSO 18.00—20.00 »Lucello dalle piume di cristallo*. T. Musante in E. M. Salerno. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22 00 «Asso». A. Celentano.
PRINCIPE 18.00 - 22.00 «L'impero dei sensi n. 2*.
l\vi\i t, vri ra in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Korleone*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Ta Ameri-rika II*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Robin Hood nikoli ne umre*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giu-sto, Korzo Italija, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497.
Občinstvu a« občnem zboru KD Sovodnje v prenovljenem Kulturnem domu
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali, nas tolažili in izrekli sožalje ob smrti naše nepozabne, srčno dobre žene, mame, none in pranone
KRISTINE PINTAR - VALENTINČIČ
se zahvaljujemo. Posebna zahvala za opravljena cerkvena obreda g. Stanku Premrlu, župniku v Pevmi in msgr. Francu Močniku.
,	SVOJCI
Pevma, S. oktobra 1961
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Juventus zmagal tudi v Milanu Udinese iz Cesene praznih rok
Turinčani sami na vrhu, Videmčani pa sami na dnu razpredelnice
Prav nobenega dvoma ni, da preživlja enajsterica Juventusa izreden športni trenutek. Varovanci trenerja Trapattonija še nikoli niso imeli tako uspešen prvenstveni začetek. Po štirih nastopih so Turinčani premočno na prvem mestu z 8 točkami in odlično razliko v golih 11:2. Neposredni zasledovalci zaostajajo kar za tri točke, toda moramo poudariti, da Fiorentina mora odigrati še zaostalo tekmo z Ascolijem in ima v primeru zmage kot edina možnost držati stik ■/. Juventusom. Poleg tega pa so lanski prvaki odlično zaigrali v povratni tekmi za pokal prvakov s Celticom.
V 4. kolu je bila osrednja tekma v Milanu med domačim Milanom in Juventusom. Po prvem polčasu je bilo stanje še izenačeno in ni padel noben zadetek. Do končne odločitve je prišlo šele v 66. minuti po zaslugi vse boljšega Virdisa. Precej priložnosti so imeli tudi domačini, toda vsa prizadevanja Jordana in potem še Antonellija niso prinesla zaželenih sadov.
Od neposrednih zasledovalcev je
zmagala samo Fiorentina in povrhu še v gosteh s Catanzarom. Enajsterica Interja se je vrnila z gostovanja v Cagliariju s točko, brez zmagovalca sta se razšla tudi Torino in Roma.
Spet je ostal praznih rok Udinese, ki je zdrknil na zadnje mesto lestvice z eno samo skromno točko. Domača Cesena je povedla že v 10. minuti s Schachnerjem, ki je presenetil gostujočega vratarja po napaki Cattanea. Slednji je v drugem • polčasu izenačil, toda Perego je postavil končni izid na 2:1 za Ceseno.
Najbolj razburljivo pa je bilo v Comu, saj je domača enajsterica povedla z 2:0 in v nadaljevanju so gostje le uspeli izenačiti ter tako prekiniti tradicijo porazov na tem igrišču. Srečanji Ascoli - Napoli in Avellino - Genoa sta se končali brez zadetkov.
BOKS
ZA SVETOVNI NASLOV
PRVMI PREMOČNI
Še posebno je navdušil Hagler v srednji kategoriji
Cagliari - Liter	1:1
Catanzaro - Fiorentina	0:2
Cesena - Udinese	2:1
Como - Bologna	2:2
Milan - Juventus	0:1
Torino - Roma	2:2
IZIDI 4. KOLA
Ascoli - Napoli Avellino - Genoa
0:0
0:0
.............umi,..............um
Kras odlično startal
LESTVICA
Juventus 8, Fiorentina, Roma, Torino in Inter 5, Ascoli, Avellino, Milan in Cesena 4, Cagliari, Bologna, Napoli, Genoa in Catanzaro 3, Como ž, Udinese 1.
PRIHODNJE KOLO (11.10.)
Bologna - Milan, Catanzaro - Ascoli, Fiorentina - Aveilino, Genoa -Roma, hiter - Cesena, Juventus -Cagliari, Napoli - Como, Udinese' -Torino.
hrasove namiznoteniške igralke so v prvi ženski italijanski ligi odlično siartale. V Repnu so namreč premagale močno moštvo Budassija Ir1-Livorna. Na sliki: «iunakinje sobotnega podviga*: Sonja Dol jak, Sonja Milič in Damjana Sedmak
2. ITALIJANSKA LIGA
. Visoka zmaga Lazia Sampdoria razočarala
Tudi v 2. italijanski nogometni ligi je po štirih prvenstvenih nastopih na vrhu lestvice samo ena ekipa, in sicer Varese.
Prav vodeča enajsterica je bila edina uspešna v gosteh. Zmaga je se toliko bolj dragocena, ker so bili domači tisti, ki so prišli prvi v vodstvo.
Kot kaže je Lazio le prebolel hudo krizo. Tokrat se je enajsterica Ca-stagnerja razigrala to pa predvsem [Jo zaslugi odličnega D’Arniča, ki je kar trikrat potresel mrežo Laver.e-ziana. Kot zanimivost naj povemo, da je zadnja dva gola dosegel in 11-metrovke. Za presenečenje kola pa je poskrbel Sanbenedettese. ki je sredi Genove odpravil enega velikih favoritov za kakovostni skok Samp-dorio.
Od ostalih ekip sta v tek kolu zmagala še Pistoiese in Catania, vse ostale tekme pa so se končale brez zmagovalcev.
Tokrat je bilo kar pet remijev, od katerih dva pa brez zadetkov.
IZIDI 4. KOLA
Bari - Piša	i;i
Catania Perugia	2:1
Lazio - Foggia	4:1
Pescara - Varese	1:2
Pistoiese - Brescia	1:0
Reggiana - Lecce	0:0
Rimini - Ca vese	0:0
Sampadoria - Sambenedettese 0:1 Spal - Palermo	1:1
Verona - Cremonese	1:1
LESTVICA
Cavese 6, Piša, Sambe nedettese, Spal, Bari in Pistoiese 5. Palermo, Lecce, Perugia, Verona Rimini in Catania 4, Lazio. Sampdoria, Brescia in Reggiana 3, Foggia, Cremonese in Pescara 2.
Trije svetovni boksarski prvaki so uspešno branili naslove pred izzivalci.
V	Resemontu v bližini Chicaga je Marvin Hagler še enkrat dokazal, da nima v srednji kategoriji enakovrednega tekmeca. Izzivalec Musta-fa Hamsho se mu je do 11. kroga uspešno upiral, potem pa je moral sodnik dvoboj prekiniti pred pravo točo nezadržnih udarcev Haglerja.
V	težki kategoriji je Mike Weaver odpravil Jamesa Tillisa po točkah. V lahki kategoriji pa je Arguello in Nikarague opravil z izzivalcem Ray Mancinijem (italijanskega porekla) v 14. krogu s tehničnim k.o.
NOGOMET
MEDDEŽELNA LIGA
Tesna zmaga Goričanov
Pro Gorizia - SS Sacilese 1:0 (1:0)
PRO GORIZLA: Colavetta, Co-misso, Marassi, Zanetti, Sabbadin, Lazzara, Bertoia (Modestini 75.), Ccdarin, Masutti, Truant, Colombo. SS SACILESE: Pivesso, Viola,
Borin, Pignat (Zambon 46.), Friz-zon, Migotto, Basso (Bassi 75.), Mcrandin, Da Re, Maset, Pavan.
STRELEC: Masutti v 3. min.
SODNIK: Zebellin (Bassano del Grappa).
Goriški nogometaši so na domačih tleli dosegli letošnjo tretjo zaporedno zmago in tako obdržali prvo mesto na lestvici. Povedli so že takoj v prvih minutah igre z lepim strelom Masuttija. Takoj v začetku so tudi zapravili nekaj izrednih priložnosti, da bi predčasno zapečatili končni izid.
Gostje so v nadaljevanju igre bolje organizirali lastne vrste in resneje ogrožali vrata sicer odličnega Colavette. Goričani so tudi v nedeljski tekmi dokazali pomanjkljivo telesno pripravljenost in le z veliko težavo vzdržijo 90 minut napete igre. Pozitivni rezultati pa gre-jo pripisati predvsem dobri skupinski igri in tehnični sposobnosti nekaterih posameznikov, kot sta Truant in Colombo. Z boljšo fizično kondicijo pa bodo možnosti za osvojitev prvega mesta še bolj konkretne.
V nedeljo bo Pro Gorizia gostovala v Cittadelli pri Padovi.
h v/
KRASNODARROR* ZA NAŠE ČITATELJE fe/
Zopet presenečenje na
Splitski Hajduk je po zelo dobri igri v Stuttgartu v državnem prvenstvu pripravil svojim navija-čem na Poljudu novo, bridko razočaranje. Hajduk je namreč doma izgubil proti Sarajevu kar z 1:4. Res je, da so Spličani igrali brez Sliškovida, ki je bil v Stuttgartu najboljši, to pa gotovo ni oprablčilo za tako hud spodrsljaj. Sarajevčani so v Splitu posredovali favoritu za državni naslov pravo nogometno lekcijo in predvsem se je izkazal Pašid.
Do velikega presenečenja bi kmalu prišlo tudi v Beogradu, kjer je Crvena zvezda le z velilco težavo pfemagala zadnjega na lestvici, moštvo Zagreba. Tretji in odločilni zadetek za državnega prvaka je dosegel šestič. No dlani pa je. da je beograjska obramba dokaj slaba, saj jo je dvakrat premagal Zagrebčan Kovačič.
Ostala dva jugoslovanska predstavnika v evropskih pokalih, sla tokrat igrala s spremenljivo srečo. Mostarski Velel je doma nasul Rečanom kar štiri zadetke, niški Radnički pa se je iz Skopja vrnil praznih rok. Nogometaši Radničlcega so prejeli «les> dva zadetlca, to pa zato, ker je bil tokrat najboljši strelec Vardarja Ringov nerazpoložen.
Na lestvici vodita zagrebški Dinamo in beograjski Partizan. Zagrebčani so se morali pošteno potruditi, da so z zadetkom Arnau-tovida premagali solidno moštvo Osijeka, Beograjčani pa so v Titogradu zanesljivo odpravili do-
mačo Budučnost.
Tudi v tem kolu so ugodno presenetili mladi nogometaši Beogra-aa, ki so tokrat brez težav «od slovilh še novosadsko Vojvodino. Trener Gojko Zec je gotovo opravil veliko delo, saj je iz skoraj nepoznanih nogometašev (Zekič, Majstorovič itd.) sestavil moštvo, ki je trenutno povsem upravičeno m zelo visokem tretjem mestu na lestvici.
Dragoceno točko pa je v tem kolu dosegla ljubljanska Olimpija na gostovanju v Sarajevu. Ljubljančani so namreč iztržili železničarju neodločen izid. Predragoceni zadetek za Olimpijo pa je iz
enajstmetrovke dosegel leapetan Vili Ameršek.
Jugoslovanski nogometaši pa bodo stopili že jutri na igrišče. Na sporedu bodo namreč srečanja za jugoslovanski pokal.
IZIDI 11. KOLA Budučnost - Partizan	1:3
C. zvezda - Zagreb	3:2
Vardar - Radnički	2:0
Željezničar - Olimpija	1:1
Dinamo - Osijek	1:0	,
Velež - Riieka	4:0
Beograd - Vojvodina	3:1
Hajduk - Sarajevo	1:4
Sloboda - Teteks	2:0
LESTVICA
Dinamo in Partizan 15: Beograd 14; Crvena zvezda, Osijek in Rije-ka 13; Olimpija in Željezničar 12; Sloboda in Hajduk 11; Vojvodina in Sarajevo 10; Vardar, Radnički in Velež 9: Budučnost 8; Teteks in Zagreb 6.
Vojvodina in Budučnost imata tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO (11. 10.) Radnički - Teteks: Sarajevo -Sloboda: Zagreb - Hajduk; Vojvodina - Crvena zvezda; Partizan -Beograd; Rijeka - Budučnost; O-sijek - Velež; Olimpija - Dinamo; Vardar - željezničar.

P0 NEDELJSKEM TEKMOVANJU ZA DRŽAVNO PRVENSTVO NA SKI-R0LKAH
Tudi Kristina Gabrovec in Mitja Pernarčič prvaka
SK Devin tudi tokrat izjemno uspešen - Izredna vožnja G. Legiše - Smola A. Sosiča
SK Devin je na nedeljskem tekmovanju na ski-rolkah na Ncvega-lu osvojil še dva državna naslova: po velikem uspehu Roberte Sardoč, ki je postala državna prvakinja med pionirkami, sta po nedeljski tekmi postala najboljša v državi še Mit;a Pernarčič med cicibani in Kristina Gabrovec med cicibankami. Naše društvo torej upravičeno sodi v sam vrh ski-rol-kanja v Italiji.
Rot v nedeljo prej so bili De-vineani tudi na Nevegalu v središču pozornosti. Skupno je izstopilo 245 tekmovalcev in tekmovalk iz 19 društev. Konkurenca je bila seveda zelo ostra, tekme v posameznih kategorijah ogorčene. Do konca državnega prvenstva manjka le še tekmovanje v Marcstici, zato je bilo tudi povsem jasno, da
Devmčaffi mso bili pj-gd lahko nalogo. Nasprotno!
Med cicibani je zanesljivo zmagal (Mitja Pernarčič, ki si je tako predčasno zagotovil r.dslov državnega prvaka. Al^joša Šl-abap je bil
•HfHIIIIIIIItHIIHIIIIHIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHmilIlflilllllllllllMIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllltlllllllllllllllllUlllltllllllllllllllll.llllUllilllfllHIJIimHllllfMlIllMiHilUiIMMMimullummiHIUMilUUHntillMIulniIHniiiimia
NOGOMET
V 3. KOLU TRETJE ITALIJANSKE LIGE
Nepričako van spodrsljaj Triestine doma
Tržaška enajsterica je izgubila proti moštvu Sanremeseja • Že drugi poraz
Triestlna - Sanremese 1:2
(1:1)
TRIESTINA: Bartolini, Costanti ni, SčfViraidi, Leonarduzzi, Masche-roni. Dominissini. De Falco (7' Sirukelj), Mitri, Leonarduzzi (61’ Saporito). Doto, Ascagni.
SANREMESE:	Pciosin, Battoia,
Maggiuni (88’ Aimone), De Luca, Cichero, Ricci, Bertazzoni (83’ Can-tore), Francesooni, Bcrtocchi. Tre-vi ani. Melillo.
SODNIK: Frigerio iz Milana,
STRELCI: v 7’ Bertocchi, v 38’ De Falco (11 melrovka), v 58' Ber Lažami.
KOTI: 13:3 za Triestino.
Trie tina je v nedeljo doživela svoj drugi zaporedni poraz v ten. prvenstvu. Če je kdo po čudoviti igri Tržačanov v prvi tekmi začel sanjati o napredovanju v drugo ligo, se je verjetno nekoliko «o-
hladil» po porazu v Parmi, kjer pa .je Triestina. kljub porazu, i-grala precej dopadljivo. Sanje pa so se povsem razblinile v nedeljo, ne toliko zaradi negativnega izida srečanja, kolikor zaradi povsem neorganizirane igre domačih. Res je, da imajo Tržačani za svoj poraz nekaj opravičil: velika nervoza na igrišču, nekaj smole (A-scagni je s prostim strelom zade’ prečko v zadnjih minutah srečanja). groba igra gostov. Nekateri so se celo sklicevali na negativno tradicijo, saj vsi dobro vemo, kakšne občutke vzbuja pri tržaških navijačih ekipa Parme. Po včerajšnji tretji zaporedni zmagi Sanremeseja v Trstu, pa začenja tudi ta ekipa vzbujati strah in trepet v krogih Triestine.
Opravičila pa veljajo do neke mere. Proti Sanremeseju, ki je so-

TENIS
DAVISOV POKAL
ITALIJA V A SKUPINI
Neroden poraz Barazzuttija * V velikem finalu ZDA-Argentina
.SANRflMO — Italijanska teniška reprezentanca bo še naprej igrala v tekmovanju za Davisov pokal med najboljšimi.
Po pričakovanjih so namreč Ber-tolučci, Panatla in Barazzutti premagali Južno' Korejo s 4:1.
Odlično točko sta v dvojicah izbojevala Bertolucci in Panatta, ki sta premagala Kirn - Songa s 3:0, v seliti 6:2, 715 in 6:4. S tem je bilo praktično srečanja konec, saj je bil dr oboj med Kirnom in Barazzuttijem le gola formalnost Ne glede na to pa, je Korejec zmagal po izredno ogorčenem in pravem maratonskem boj(i. ki je trajal več kot tri ure ir £ol. Srečanje se je končalo s 3:2 (2:6, 8:6, 6:2, 2:6 in 6:1).
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 7 t m., ob 20. uri na sedežu združe-ženja v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, seja izvršnega odbora.
V sklepnem . srečanju Davisovega pokala se bosta srečala Argentina in ZDA.
Argentinci so s 5:0 premagali Veliko Britanijo, ZDA pa Avstralijo. Tako bo Argentina prvič igrala v finalu.
NOGOMET
Cuccureddu težko poškodovan
FIRENCE — Zaradi poškodbe na treningu branilec Fiorentine Antonel-lo Cuccureddu ne bo mogel igrati kar dva meseca.
PLAVANJE
Od Caprija do Neaplja v delfinovem slogu
NEAPELJ - Rimski plavalec Gianni Golini je v delfinovem slogu preplaval 34 km dolgo maratonske plavalno progo od Caprija do Neaplja. Za svoj podvig je potreboval U.23'43”.
lidna, izkušena ekipa, a prav go tovo premagljiva, je Triestina krepko razočarala. Na klopi obtožencev je tokrat predvsem obramba, ki je bila vselej nezanesljiva. Predvsem je občutiti pomanjkanje dobrih branilcev, saj je edino Schiraldi uspeš no opravil svojo nalogo proti nevarnemu Melillu. Costantini se nam zdi še neizkušen, da bi lahko zaustavil take lisjake, kot je na primer Bertocchi. Dominissini pa je včeraj ponovno dokazal, da je precej slab v skokih. To je Triestino dokaj drago stalo, saj je Dominis-sinijev neposredni nasprotnik Bertazzoni v 56. minuti povsem neovirano lahko z glavo zatresel mrežo domačih. Veliko težav je imela Triestina tudi pri organizaciji igre na sredini igrišča, kjer si je samo Mitri zaslužil pozitivno oceno zaradi svoje požrtvovalnosti. Napadalci, ki so imeli na razpolago le malo uporabnih žog, so nekoliko razočarali. Res pa je, da se je Sanremese krčevito branil in da je vedno zelo težko napadati, ko je v nasprotnikovem kazenskem prostoru preveč branilcev.
Sanremese se je v nedeljo precej dobro izkazala, čeprav je težko reči, do kam segajo njene vrline in kje se začenjajo pomanjkljivosti Triestine.
Sodnik je imel težaven posel, saj so bili nogometaši zelo nervozni in večkrat grobi. Trikrat je pokazal rumeni karton igralcem Triestine in enaka usoda je doletela petim gostom. Sodnik je v 64, minuti izključil tržaškega igralca Costantini-ja zaradi grobe igre.
IZIDI 3. KOLA Atessandria - Rhodcnse Atalanta - Monza Empoli - Vicenza Modena - Parma Padova - Fano Piacenza - Forli S. Angelo - Treviso Trento - Mantova Triestina - Sanremese
1:0 0:0 1:1 1:0 3:0 1:0 0:0 1:0 1:2
LESTVICA
Padova 5, Monza, Alessandria, Riiodense, Sanremese, Atalanta, Piacenza, Vicenza, Modena in Trento 4, Empoli 3, Parma, Triestina, Treviso 2, S. Angelo, Mantova, For-!i, Fano 1.
PRIHODNJE KOLO (1. oktobra) Fano Alessandria, Forli - Trento, Vicenza Treviso, Mantova -Empoli, Menza - S. Angelo, Parma - Piacenza, Riiodense - Modena, Sanremese - Atalanta, Triestina -Padova.
OBVESTILA
Športna šola Trst
sporoča, da sc bo pouk telovadbe začel v tem tednu za učenec naslednjih šol:
Sv. Ana — danes ob 12.30 Katinara — danes ob 14.30
W « *
ŠZ Bor
košarkarska sekcija obvešča, da bo daues, 6. oktobra, ob 20.30 na stadionu «Prvi maj* seja vseh košarkarskih trenerjev.
* * #
ŠD Mladina
obvešča, da se bo rekreacijska telovadba pričela 15. oktobra. O podrobnostih bomo zainteresirane pravočasno obvestili.
tokrat nekoliko počasnejši (osvoji! , je le tl. mesto), vseeno pa ima vse možnosti, da z dobro uvrstitvijo v Marostici osvoji končno drugo mesto.
Za drugo veliko slavje v Devine vem taboru je poskrbela Kristina Gabrovec, ki je zmagala med cicibankami in tako je prislužila svojemu društvu že letošnji tretji državni naslov. V tej kategoriji pa ima naše društvo možnost, da poseže še po dveh visokih uvrstitvah: Elena Verč se namreč bori za drugo mesto. Rozana Gabrovec pa, da se uv.rsti med prvo četverico.
Za pravi podvig v nedeljo ,je poskrbel Giani Legija med mladinci. Na 6 km dolgi progi je bil težak boj z državnim prvakom v tekih Borgonovom. Legiša je po izredni vožnji premagal močnega tekmeca in osvojili' prvo mesto O naslovu državnega prvaka med mladinci bo padla odlečitev v Marostici. V borbi za zlato kolajno pa sta Legiša in Borgonovo. Državni prva!: bo postal, kdor bo od njiju boljši prav v zadnji tekmi.
Zvrhano mero smole pa je tokrat med pionirji imel Aleksander Sosič, ki so ga takoj po startu zriišili -iia tla. Moral je nato zasledovati ostale, ni pa imel dovolj moči. da bi posegel po zmagi. Sicer pa o-staja Aleksander Sosič eden glavnih kandidatov za osvojitev državnega naslova.
Državna prvakinja med pionirkami Roberta Sardoč se je tokrat zadovoljila «le» z drugim mestom. Med damami pa je bila Dorina Terčon odlična četrta.
Na društveni lestvici je SK Devin osvoiil zelo dobro tretje mesto.
EKIPNA LESTVICA Sporfull Belluno Pettinelli Mestre SK Devin
SR Česen Valdobbiadene GS Castionese
nedeljo bodo Devinčani nasto-v Bologni na tekmovanju v štafetah. Naše društvo bo starta-lo s tremi štafetami:, z žensko, z mladinsko in s člansko. Mladinci in ženske bodo tekmovali na progi 3X3.000 m, člani pa na 3X6.000 m.
. PROGRAM
10. 10.: Dolenjske Toplice — 1. Reški kres — prčga 15 in 5 km — organizator: SD Rok Novo Mesto — infermačije na tel. štev. (068) 21-065.
10.	16.: Tolmin — Tek AET — prega — dolga 15 km — organizator: ŠD Iskra Tolmin — informacije na' tel. štev. (CS5) 81-611.
11.	10.-: Ulovka - 2: tek okoli Ulov-ke — proga 15 in 7 km — organizator TVD Partizan Vrhnika — informacije na tel. štev. (061) 751-934.
11.10.	: Hcčc — 2. Jek dvojic — proga 20 in 10 km — organizator: SK Pohcrie - Hoče — informacije na tel. štev. (032) 25-278.
17.	10.: Tacen — 2. tek na Šmartno goro — proga 4 km — organizator: ŠD Vižmarje - Brod.
18.	10.: • Plitvice — L 'mali maraton — proga 21 in 10 km — organizacijski odbor m informacije nr tel. štev. (041) 228-411 int. 378 -Pevec.
18. lu.: Kros Dela
24.10.	: Kranj — L mataron treh
, src — proga 42.21 in 10 km — organizator: AK Triglav.
Za vse podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na sedež ZSŠDI v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/II - tel. 767-304) in v Gorici (Ul. Malta 2 — tel. 33029).
KOLESARSTVO
DIRKA PO EMILU
Gavazzi najhitrejši
BOLOGNA — Kolesarka j sezona se nagiba li koncu.
Dirka po Emilii je bila ena med zadnjimi v letošnji sezoni. Italijanski kolesarji pa so bili tokrat izredno dobri, saj je zmagal Gavazzi pred Moserjem in Continijcm.
Najboljši tujec je bil \Vampers kot četrti. Najbolj aktiven pa je bil italijanski cestni prvak Moser, Vi je bil izredno dobro razpoložen. Vsi so pričakovali, da bo Belgijec Roger De Vlaeminck najbolj nevaren nasprotnik, toda iz neznanin razlogov ga ni bilo na startu.
NOGOMET
2. JUGOSLOVANSKA LIGA
Slovenska predstavnika na spodnjem delu lestvice
V 9. kolu 2. jugoslovanske zvezne lige - zahod so igralci Rudarja iz Velenja navdušili z lepo in borbeno igro. Proti bivšemu prvoligašu iz Banjaluke - Borcu pa so se morali zadovoljiti samo s točko. •" Ljubljanska Svoboda je gostovala v Zenici, kjer ji je domači Čelik izdatno napolnil mrežo.
Po devetih odigranih tekmah sta slovenska drugoligaša na repu lestvice. Svoboda je zadnja s 4 točkami, Rudar je s točko več predzadnji.
IZIDI 9. KOLA •
Rudar - Borac	M
Kikinda - GOŠK Jug	1:6
Dinamo - Spartak	3:1
Kozara r Leotar	2:0
Čelik - Svoboda	7:2
Solin - Iskra	2:1
AIK - Proleter	1:0
Jedinstvo (Br) - Jedinstvo (Bi)
l:tt
Sl’ .	LESTVICA
Spartak 13, Borac in Kikinda 12, Kozara 11, Čelik, Dinamo, Proletrr in Jedinstvo (Br) 10, Leotar 9, Jedinstvo (Bi) in GOŠK Jug 8, Iskra in AIK 7,- Solin 6,- Rudar 3, Svoboda 4.	"	• - .............
L
2.
3.
4.
5. V
pili
Maske prireditve
Tudi oktobra bo v Sloveniji vrsta tekaškili prireditev. Na sporedu pa so le suhi teki — krosi in podobno — ki naj bi služili kot priprava na teke na smučeh.
amiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiMiiMiiiiifiiimiiiimiiiiuiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiHiiituiiu
KOŠARKA
Giani Legiša je bil na nedeljskem tekmovanju na Nevegalu izreden. Na sliki: posnetek s tekmovanja ki ga je priredilo SK Devin in na katerem je zmagal Giani Legiša
.....................................................................................................umu,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,.
V TRETJEM KOLU PRVENSTVA A-2 LIGE
Tržačani uspešni doma, Goričani pa na gostovanju v Vidmu
OECE Trst - Sacramora 78:68 (37:34)
OECE: Abromaitis 2, Campbell 30 (0:6), Bertolotti 18 (4:6), Valenti 8, Ritossa 12 (4:4), Tonut, Mene-gliel 6, Scolini 2, Čuk, Floridan.
SACRAMORA RIMINI: Cecchini, Proccacini 13 (3:5), Mossali 2, Te-renzi, Del Monte, Vecchiato 16 (0:2), Collins 22 (8:11), Riva 2, Pači. Rank 11 (1:3).
SODNIKA: Bianchi in Brosi iz Rima.
PM: OECE 8:16, Sacramora 12:21.
PON: Vecchiato (40) in Rank (40).
«Obe ekipi sta še nekoliko neuigrani:	sicer je OECE zmagal
predvsem po zaslugi Campbella, ki je odigral odlično tekmo v napadu in Bertolotti ja, ki je prestregel več dragocenih žog v obrambi*, to je kratek obračun tekme, ki nam ga je posredoval Borov trener Franko Perko, S trditvijo sc popolnoma strinjamo, dodali pa bi še, da je Sacramori v ključnih trenutkih manjkal igralec, ki bi si prevzel odgovornost za met.
PRI OECE je Campbell odlično izdelal «popravni izpit* po slabih nastopih v prvih dveh kolih; tem
nopolti Američan je odlično izkoristil svoje izredne telesne sposobnosti in bil pravi trn v peti nasprotnikove obrambe. Če se bo izboljšal v obrambi, bo v srcih navijačev prav gotovo kmalu zamenjal Lau-rela.
Nasprotno bi lahko dejali o Abro-maitisu, ki tudi tokrat ni nikakor prepričal (čeprav je bil na tekmi prisoten njegov odvetnik, sloviti Ka-ner). Vendar tudi njega ne gre obsoditi: česa je zmožen, bo razvidno v prihodnjih tekmah.
Še kratka ocena o gostujoči ekipi: Sacramora razpolaga vsekakor z dobrimi igralci (še predvsem izstopajo Collins, Vecchiato in Proč carini), ni pa ekipa, ki bi lahko posegla v boj za prva mesta, čeprav bi ne smeli imeti težav izogniti se izpadu. -	Marko
Tropic — Goriziana 66:72 (33:34)
TROPIC VIDEM: O. Savio 6, G. Savio 16, Lorenzon 4, Waltcr 20, Lingenfeltcr 8, Fabbricatore 8, Del-le Vedove 4, Rainis, Dentesano, Gobbo.
GORIZIANA: Biaggi 5, Valentin-sig 2, Jones 17, Sfiligoi, Paleari 9, Ardessi 9, Pieric 8, Mayfield 22,
Turel, Galluzzo.
PM: Tropic 10:12, Goriziana 14:21.
Moštvo Gdriziane je zasluženo v Vidmu premagalo še domači Tropic in je tako po treh kolih še nepremagano na vrhu lestvice.
Goričani so tudi v Vidmu pokazali povsem zadovoljivo skupinsko igro, od posameznikov pa gre še posebno pohvaliti Američana Mayfielda.
Goriška peterka pa bo skoraj gotovo obdržala prvo mesto tudi po prihodnjem kolu, saj se bo v nedeljo doma spoprijela s skromnim moštvom Napolija.
PRVENSTVO A l LIGE
Podvig Scavolinija Kičanovie 28 (očk
V 3. kolu italijanskega košarkarskega prvenstva A-l lige je za veliki podvig poskrbel Scavolini iz Pesara, ki je v Cantuju zasluženo premagal državnega prvaka, moštvo Squibba. Glavna junaka Sca-volinijevega podviga pa sta bila Američan Silvester, ki je dosegel kar 34 točk, in Dragan Kičanovič, ki je zbral 28 pik.
V drugem derbiju tega kola pa je Billy doma premagal Cagivo IZIDI 3. KOLA
Bancoroma - Acqua Fabia 82:86 Squibb - Scavolini	95:98
Sinudyne - Benetton	81:80
Bill.v - Cagiva	69:67
Bcrloni - Latte Sole	94:80
Recoaro - Jesus Jeans	73:65
Carrera - Bartolini	103:79
LESTVICA
Acqua Fabia Rieti in Sinudyne Bologna 6; Squibb Cantu, Carrera
Benetke, Bene'Ion Treviso, Scavolini Pesaro, BilJy Milan in Recoaro For-II 4: Berloni Turin, Bancoroma Rim in Bartolini Brindisi 2; Cagiva Ve-rese, Jesus Jeans Mestre in Latte Sole Bologna 0.
PRIHODNJE KOLO (11.10.)
Billy - Recoaro; Fabia - Berloni; Benetton - Carrera; Cagiva - Sinu’ dyne; Scavolini - Bartolini; Jesus Jeans - Squibb; Latte Sole - Bancoroma.
vochi j mpori
VSC ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS SESUAN (Center)
NOGOMET
V PRVI AMATERSKI LIGI
Nezaslužen poraz kriške Vesne
Bila je vseskozi enakovredna Palmanovi - Usodna je bila majhna negotovost v obrambi - Sodnik je hudo oškodoval Križane
Palmanova — Vesna 1:0 (0:0)
VESNA: Bubnich, Schettini, Pe-resutti, Acquavita, Pribac, Somma, Sodomaco, Pipan, Starc, Candotti, Košuta.
STRELEC: v 22. min. d.p. Palmanova
Vesna je proti ekipi iz Palmanove ponovno morala poražena z igrišča. Resnici na ljubo rezultat ne odgovarja dogajanju na igrišču, saj so
1. amaterska liga
Kriška enajsterica je ostala proti prvi ekipi z lestvice sicer praznih rok, vendar pa je lahko zapustila igrišče z dvignjeno glavo, saj je nudila nasprotniku močan odpor, tako da je Vesna doživela le tesen poraz.
Izidi 3. kola 1. amaterske lige v B skupini so bili taki: Lignano - Fcrtitudo	2:2
San Canzian - Ronchi 0:0 Muggesana -	Torviscosa	3:2
Palmanova -	Vesna	1:0
Isonzo - Gradese	3:2
Costalunga - Portuale 1:1 Sangiorgina -	Sovrana	0:0
San Giovanni	- Lucinico	3:3
LESTVICA
Palmanova 6, Isonzo, San Giovanni, Costalunga in San s Canzian 4, Muggesana, Lignano in Portuale 3, Lucinico, Sangiorgina in Gradese 2, Torviscosa, Ronchi, Fortituto in Sovrana 1, Vesna 0. PRIHODNJE KOLO (11. okt.):
Vesna - San Giovanni, Lucinico - Sangiorgina, Portuale -San Canzian, Torviscosa - Palmanova, Gradese - Muggesana, Ronchi - Costalunga, For-titudo - Isonzo, Sovrana - Lignano.
bili »plavi* skozi vso tekmo enakovredni nasprotniku.
Domačini so takoj začeli ostro napadati in so bili zlasti nevarni iz prostih strelov, toda vratar Vesne je nekajkrat res odlično pcsegel. V 31. minuti se je Palmanovi ponudila izredno lepa priložnost, saj se je njihov napadalec predstavil sam pred Bubnichem, ki pa mu je dobro odbil strel. Vesna je odgovorila z lepim protinapadom, toda Košuta je iz neposredne bližine vrat zgrešil.
V drugem polčasu so domačini popustili in je zgledalo, da bo Vesni z lahkoto uspelo osvojili točko. Križani so lepo vodili žogo na sredini igrišča in večkrat so se tudi približali vratom, toda nihče ni resneje zaposlil domačega vratarja. V 22. minuti pa je v protinapadu Palma-
nova povedla zaradi majhne negotovosti v kriški obrambi. Križani so se pogumno podali v napad, toda boriti so se morali še proti dvanajstemu možu domače ekipe, sodniku, ki je spregledal kar dve enajstmetrovki in tudi nekaj zelo vidnih prekrškov domačih branilcev. Pred koncem je Pipanu le uspelo priti do vrat, toda njegov strel iz kota se je odbil od prečke.
Fabio
NA SP V MERANU
Včeraj remi
MERAN — Tretja partija svetovnega šahovskega prvenstva med Karpovom in Korčnojem v Merami se je končala z remijem po 41. po-
tezi, ki jo je potegnil Karpov. Tako trenutno vodi Karpov z 2,5:0,5.
Oba nasprotnika se bosta zopet pomerila v četrtek1. Današnji dan je bil namreč namenjen nadaljevanju prekinjene partije (če bi do tega prišlo), jutri pa bo dan počitka.
Včeraj otvoritev
RIM — V prisotnosti predsednika republike Pertinija in drugih osebnosti je bila včeraj v Rimu otvoritev letošnjih finalnih bojev mladinskih iger, katerih se udeležuje več tisoč mladih športnikov iz vse Italije in zastopstvo otrok izseljencev iz nekaterih evropskih držav. V jutranjih urah so se tudi že začela prva tekmovanja.
NOGOMET
V NEDELJSKEM PRVEM KOLU 3. AMATERSKE LIGE
Naše goriške ekipe uspešnejše od tržaških
V treh tekmah so osvojile dve (prepričljivi) zmagi, na Tržaškem pa je bil izkupiček dveh srečanj le ena točka
Sovodnje — S. Lorenzo 5:1
(2:0)
SOVODNJE: Cabas, Devetak (Tomažič), Pahor, Marson, Kovic, Pe-tejan, Šuligoj, Florenin, Butkovič, Miloch, Gomišček.
S. LORENZO: Diviessi, Brumat, Blason, Scaduto, Orzan, Visintin, Feresin, Nunin, Lussu, Toros, Me-deot.
Nedeljska tekma (prva v letošnjem prvenstvu), je bila naklonjena Sovodenjcem. Čeprav niso zaigrali najbolje, končni rezultat kaže, da je nekaj le bilo opravljenega na igrišču.
V začetku so gostje večkrat ogrožali vratarja Cobasa. Vse to je držalo le kakih deset minut, nakar je spretni Šuligoj izkoristil priliko v trenutku ko je vratar stal izven vrat in streljal. Sovodenjci so se po tem golu opomogli. Njihova igra
llllllltllimiltllllllllllMMIIIIIIIIlll||IIIMtlllllllllll I (■nilll lil lllllll 11IIIIIIIIII lllllllllll lil llllllllll III llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll III lili llllllllllllll lllllllltlllllllllt
NOGOMEf
V 2. AMATERSKI LIGI
¥ nedeljo naši ekipi brez točke
Tako Kras kot Breg sta razočarala svoje navijače
Domio — Kras 6:2 (2:0)
KRAS: Paulin, Štoka, Suban, Puntar, Vascotto, Terčon, Vilalla, Fer-foglia, Verk-, Salice, Olivo.
STRELCA za Kras v drugem polčasu Ferfoglia in Puntar.
V drugem letošnjem nastopu je Krasova enajsterica nastopila na tujem. Tako pekočega poraza Kraševi navijači ne pomnijo že mnogo let. Vzroke lahko iščemo v odsotnosti najboljšega Krasovega igralca in obenem stebra ekipe Darka Škabarja, ki je bil diskvalificiran za eno kolo, najbrž pa tudi v podcenjevanju nasprotnika. Domio ni ena boljših ekip 2. AL kljub temu pa so «zeiepo rumeni* visoko premagali goste, kar se morajo* zahvaliti zelo bledi igri Kraševcev, ki tokrat nasprotniku niso nudili nikakršnega odpora.
Tekma se je ugodno pričela za geste, ko je odličen prečni strel Sa-lica vratar prestregel. Okoli 20. minute so domačini najprej povedli, kmalu nato pa še podvojili. Gostujoča obramba si je dovolila preveč odmora in nasprotnikovi igralci so se kaj zlahka znašli pred Krasovim vratarjem, kateremu ne moremo nič očitati za pol ducata zadetkov, ki jih je prejel' v nedeljskem.srečanju. «Rdeče beli5> si -niso nikdar prizade-,aošolcqxBT. oidob -močmi ■
KOŠARKA
NA TURNIRJU V ŠOŠTANJU
Jadran klonil v finala
Zadnjo tekmo je odigral docela brez zamenjav
Košarkarsko tretjeligaško prvenstvo se bo pričelo 24. oktobra. Ja: dranovci se morajo dotlej pošteno pripraviti in v tem okviru so v nedeljo odigrali dve tekmi v šošta nju na turnirju domačega košarkarskega kluba Elektra. V prvi tekmi dneva je domačin Elektra premagal ekipo Rudarja, iz Trbovelj. V drugi polfinalni tekmi pa se je Jadran pomeril z Branikom iz Maribora.
Jadran — Branik	82:76
(47:45)
JADRAN: Udovič 4, Žerjal-9, Vi tez 18, Ivo Starc 12, Ban '29, Da nieli 10, Valter Sosič.
Takoj je razvidno, da so Jadra-novci v Šoštanj odpotovali dokaj o-krnjeni. Manjkali so Klavdij Starc, Kraus, Adrijan Sosič, Klobas, poleg tega pa Valter Sosič zaradi poškodbe sploh ni mogel stopiti na i-grišče. To je seveda tudi delno zmanjšalo koristnost tega gostovanja, obenem pa je povečalo vrednost rezultata, ki so ga ostali Ja-dranovci dosegli.
Najprej se je Jadran pomeril z Branikom, ki je lani izpadel iz zvezne druge lige in bo zato letos igral v republiški. Mariborčani so dokaj dobra ekipa in jadranovci so se morali pošteno potruditi, da so lahko strli njihov čvrst odpor. Nasploh pa bi lahko rekli, da je, razen v nekaterih trenutkih, slovenska ekipa tokrat solidno opravila svojo nato go. V obrambi so Jadranovci zadovoljili in to je že bilo dovolj, da so tudi v napadu boljše zaigrali. Škrat ka, Jadran je zasluženo prišel do zmage, pokazal pa je še majhen napredek predvsem v obrambi, kar že veliko pomeni.
Elektra — Jadran 88:84 (44:39)
JADRAN: Udovič 14, Žerjal 6, Vitez 28, Ban 19, Danieli 15.
V finalni tekmi je Jadran igral z domačo Elektro, katero je v dveh Prijateljskih tekmah doslej z dokajš njo lahkoto premagal. Tokrat pa je Elektra izkoristila prednost domačega igrišča, poleg tega pa se je v Prvi jutranji tekmi poškodoval Ivo Starc, tako da je ostal Jadran popolnoma brez menjav. Odigrat: dve tekmi v nekaj urah in le v petih. Pa je le prenaporno. Jadranovce je v bistvu pokopal zelo slab začetek srečanja. Šoštanj je v 15. min. igre že imel lep naskok: 40:24. Tu pa so naši fantje začeli zelo energično reagirati, tako da so do kohen Polčasa nasprotnike skoraj ujeli. V nadaljevanju so svojo dobro igro Ponovili, tako da je že vse kazalo, da bodo kljub vsemu zmagali. Prav na koncu pa je Splichalovim varo-
vancem le zmanjkalo sape in zmago so tako osvojili domačini. Jadranovci pa si gotovo zaslužijo polivale, saj so se navkljub vsemu pošteno borili in iz sebe iztisnih vse, kar so mogli.
BALINANJE
NOVARA — Z zmago proti Franciji (15:12) je Italija osvojila svoj drugi zaporedni svetovni naslov v balinanju za dvojice. Končna lestvica: 1. Italija, 2. Francija, 3. Španija, 4. Belgija, 5. Monako, 6. Maroko, 7. Avstrajia, 8. Alžirija, 9. Luksemburg, 10. ZRN, 11. Jugoslavija, 12. ZDA, 13. Švica, 14. Kanada 15. Tunizija, 16. Čile.
BLOOMINGTON (Minnesota) — Martina Navratilova je na mednarodnem teniškem turnirju v Blo-omingtonu.z veliko lahkoto v finalu premagala Austincvo (6:0, 6:2).
vali, da bi rezultat izenačili, ali pa zmanjšali.
Slika v drugem polčasu se ni spremenila. že na začetku je Ferfoglia nehote preusmeril žogo v lastna vrata. Pri rezultatu 6:0 so gostje zmanjšali rezultat z lepima goloma z glavo Ferfoglie in Puntarja. Proti koncu se je Vilalta znašel sam pred vratarjem, a je bil slednji uspešnejši od njega. Kmalu nato je domači vratar z akrobatskim posegom prestregel nevaren strel,
2. AL na Tržaškem
V F skupini 2. amaterske nogi.metne lige je trenutno le še ena neporažena ekipa, t.j. Sinek, ki je šibkemu (in najnižje uvrščenemu) Roianeseju dal kar 4 gole.
Za naša moštva je bilo to kolo dokaj slabo, saj je zmagala le Zarja, vse ostale naše ekipe pa so bile premagane, med temi najhuje Kras, ki je zdaj skupaj s Primorjem (to ekipo je v domačem derbiju premagala prav Zarja in to na Proseku) nevarno nizko na lestvici te lige.
Izidi 3. kola so bili taki: Domio - Kras	6:2'
Olimpia - Campanelle 2:2 Libertas '-Opicina	1:1
Primorje -’ Zarja	0:1
Roianese - Stock	0:4
S. Marco Sistiana - Breg 2:0 Opicina S. - CGS	1:2
Zaule - Prisco	1:2
■LESTVICA
Steck 6, Opicina 5, CGS, Zarja, Campanelle in Prisco 4, Domio, San Marco, Sistiana, Olimpia' in Breg 3, Libertas 2, -Zaule, Kras in Opicina S. 1, Primorje in Roianese 0. PRIHODNJE KOLO <11. okt.):
Zarja - Zaule, Prisco - Opicina S., Breg - Olimpia, Opicina - Primorje, Stock - Libertas, Campanelle - S. Marco Sistiana, Kras - Roianese, CGS -Demio.	,
kj ga je, odlično izvedel specialist Olivo.
V naslednjem kolu čaka Kraševce prvo letošnje srečanje pred lastnim občinstvom (z Rojanesejem, ki je v dosedanjih treh nastopih prejel kar 17 zadetkov).
,	Z. S.
San Marco — Breg 2:0 (1:0)
BREG: Micor, Pincin, Rodeila (v 12. min. d.p. Ražem), Vižintin, D’Azzara, Pregare, Samec. Lovri-ha (v d.p. Colja), Albertini Strnad in Ciguj.
SAN MARCO: Hervatin, Giraldi, Pacor. Rasi (v 42. min. d o. Stra-
je postala učinkovi^jša, tako, da so bili nasprotniki prisiljeni ustaviti ndvarnega Butkoviča s prekrškom v kazenskem prostoru. Z 11 metrov je zadel Florenin,
V d.p. se je začela prava toča golov. Prvega je dal Gomišček po lepi podaji Šuligoja. V 17. minuti pa so gostje ukanili Cabasa in si tako priborili točko.
Kljub temu Sovodenjci niso obupali, saj je Petejan takoj za tem dal
3. AL na Goriškem
Glavni značilnosti prvega kola 3. AL na, Goriškem sta bili kopica golov (26) ter rezultati brez remijev.
Od treh slovenskih enajsteric, sta dve zmagah in to z visokim izidom, Juventina pa je v špetru doživela pekoč poraz.
IZIDI
Italcantieri — Audax 0:2 Romana — Mladost	1:3
Capriva — Poggio	2:0
Sagrado — Brazzanese 1:0 Piedimonte — Begliano 4:0 Sovodnje — San Lorenzo 5:1 Vermegliano — Azzurra 1:2 Isonzo — Juventina	4:0
LESTVICA
Sovodnje, Mladost, Piedimonte, Isonzo, Audax, Capriva, Sagrado, Azzurra 2. Vermegliano. Brazzanese, Romana, Italcantieri, Poggio. San Lorenzo, Juventina, Begliano 0.
Strelca: Florenin in Bizai (2) PRIHODNJE KOLO
Azzurra - Halcantteri: Pog-ero - Vermegliano; Begliano -Sagrado: Audax - Piedimonte; Juventina - Capriva: San Lorenzo - Tsonzo: Mladost -1 Sovodnje; Brazzanese - Romana.
di), Elilli, Colja, Visintin. Ruzzier (v 22. min. Filipac), Bernadei,
Clementin.
STRELCI:, v 39. min d.c Giraldi, v 33. min. d.p. Clementin.
RUMENI KARTON: v 39. min. p.o. Clomentin (S. Marco) v 20. min. d d. Elillipi (S. Marco).
RDEČI KARTON: v 5. mm. d.p.
D'Azzara (Breg) in Colja "(S Marco), v 38. min. d n. Pregare (Breg), v 41. min. d.p. Ciguj (Breg!
SODNIK: Persoglia iz Gorice.
V	nedeljo so brezam povsem razočarali. kar se tiče nediscipline ra so dosegli višek v nedeljo. Sodnik ie izključil kar tri Bregove igralce.
V	n p. "plavi* niso prišli do izraza in v 39. min. je Giraldi premagal Micorja. Po prejetem zadetku pa Brežani niso reagirali.
V	drugem poičasu so številni navijači upali, da bo Breg igral bolje, toda v tretji minuti je Clementin drugič premagal vratarja Brega. Tudi tokrat Breg ni reagiral in rezultat je ostal nespremenjen.
V	drugem polčasu je sodnik izključil D’Azzaro, Pregarca in Ci-guja. Brežani so v nedeljo povsem razočarali in-noben igralec ni u-šel popolni polomih.
Franko Korošec
*Si<r frlrv^l rv)ft|v
NA REGATI ZA «7. POKAL SIRENE» V JADRANJU NA DESK!
Uspešen prikaz znanja in navdušenja
Rogat obračun sezone, ki se iztoka * Načrtov in voljo do dela ne manjka Predsednik Edi Filipčič: «Prostor ob morju ie osnova za vse noše delovanje>
še četrti gol. Nerodno so zapravih nato še nekatere ugodne priložnosti, a v 32. min. d.p. je Florenin s prostim strelom spet ukanil nasprotnikovega vratarja.
Davorin
Romana — Mladost 1:3 (1:1)
MLADOST: A. Gergolet, Frando-lič, Černič (Ferletič), L. Gergolet, Marizza, Buljan. Šuhgoj (Pahor), Edvard Gergolet, Kobal, Semolič in Dario Gergolet.
STRELCI za Mladost: v 37. min, Marizza. v d.p. v 28. min. Kobal, v 39. min. Ferletič.
Prva prvenstvena tekma in prva zmaga za, doberdobsko enajsterico. Gostovanje pri tržiški Romani je (vsaj na papirju) predstavljalo važ-
no preizkušnjo za Kraševce. Na i-grišču pa sta si bih ekipi enakovredni le v prvem delu srečanja. V nadaljevanju so gostje povsem nadigrali domačo enajsterico.
Pred pričetkom tekme so igralci z enominutnim molkom počastili spomin na umrlega Alda Frandoli-ča, očeta Darija Frandoliča, člana doberdobskega moštva.
Po začetnem žvižgu so domačini večkrat ogrožali vrata Gergoleta. Romana je v glavnem izkoriščala napake Kraševcev in je prav zaradi napake gostov prišla v vodstvo.
Po golu so gostje pričeli pritiskati na vrata Romane in po mnogih poizkusih je Marizza iz gneče končno premagal domačega vratarja.
Po odmoru se je slika na igrišču povsem spremenila. Pri domači e-kipi so bih vidni prvi znaki popuščanja, gostje pa so z organizirano
igro spravih v težavo tržiško enajsterico. Zasluženo je Mladost v 28. min. prišla v vodstvo (s kapetanom Kobalom, ki je z glavo odhčno izkoristil podajo Semoliča). Domačini so se skušah organizirati, vendar je bilo vse zaman, saj so se Kraševci s trenerjem - igralcem Ferletičem še povečali svoje vodstvo. Naj omenimo, da je v tej tekmi opravil krstni nastop 17-letni Lucijan Pahor.
Darijo Gergolet
Isonzo — Juventina 4:0 (2:0)
JUVENTINA: Buzzinelli, Costa, Di Palma, Furlan, Ligovic, Devetak, Panico, Russi (Lepore), Radikon (Varacchi), Lauri, Kljanšček.
V prvem prvenstvenem srečanju je štandreška Juventina v Špetru doživela pekoč a zaslužen poraz; štandreški nogometaši so namreč

KOTALKANJE
V ROMKAH
Kljub okrnjeni postavi solidna uvrstitev Poleta
Zasedel je 3. mesto - Zadnja dva tedna poletov-ci sploh niso trenirali zaradi slabega vremena
Tekmovanja v umetnostnem ko-ta'kanju za pokal «Citta di Ronchi*, ki je bilo v nedeljo v Ronkah, so se poleg domačih kotalkarjev ter tekmovalcev UG Goriziana, PA Triestina in Latisane udeležili tudi člani openskega Poleta. Čeprav v močno okrnjeni postavi — od predvidenih deset je nastopilo le šest tekmovalcev — so tudi v Rcnkah zabeležili lep uspeh in se kot društvo uvrstili na tretje mesto. Ne glede na dejstvo, da n.pr. v kategoriji začetnilMv ni nihče nastopil, pa bi poletovci lahko z mate več sreče, predvsem pa z malo boljšim oziroma pravičnejšim sojenjem dosegli še boljšo uvrstitev.
V kategoriji naraščajnikov je Polet predstavil tri tekmovalce, in sicer Sama Kokoravca. Damjana Kosmača in Elizabeto Gregori. Tu je treba povedati, da so fantje in dekleta nastopili skupaj, tako da je bila na koncu tudi skupna lestvica poenotena. V tej kategoriji je nastopilo 20 tekmovalcev, vendar sta bila S. Kokoravec in Kosmač brez konkurence. Tako v. obveznih likih
Na društvenem prostoru tržaškega pomorskega kluba Sirena v Bar-kovljah je bilo v nedeljo vse živo, vendar številnih obiskovalcev ni privabila samo društvena regata, prva v zamejstvu na jadralnih deskah. Tudi ob drugih priložnostih, ko smo se mudili pri Sireni, smo videli, da na društvenem prostoru ne manjka marljivih delovnih rok, da se člani in tudi nečlani tam radi zbirajo, poklepetajo;, sončijo, popravljajo svoja plovila. Tako je bilo tudi v nedeljo. Prav zato, ker so ljudje vzljubili tisti košček zemlje ob morju in ga imajo za svojega, kjer vedo, da bodo srečali znanca, kjer družabnosti ne manjka, ni bilo opaziti nobene nestrpnosti zaradi zamude, s katero se je regata pričela.
V jutranjih urah je namreč kazalo, da z vetrom ne bo težav, pozneje pa se je polegel, tako da so se

KOLESARSTVO
9. POKAL ADRIE
Odlična uvrstitev Petelina
V kategoriji mlajših tekmovalcev je bil drugi (za Škuljem) - Med starejšimi najhitrejši Del Rianco
jadralci, ki so že'Zgodaj skrbno pripravili svoja jadra in deske, šele okrog 13. ure spustili na morje. Na sporedu sta bili dve regati. Prva 'je bila nekoliko daljša, skozi
KONČNI VRSTNI RED
1.	Stojan Kuret
2.	Bogdan Milič
3.	Egon Malalan
4. Aleš Žetko, 5. Sandi Harej, 6. Katja Milič, 7. Robert Pertot, 8. Devan Košuta, 9. Sergij Milič, 10. Lučka Hrovatin, 11. Andrej Sedmak.
Regato niso dokončali:	Valter
Starc, Sandi Pertot, Mitja Jankovič, Aleksander Corbatto, Jože Repinc, Dario Bensi.
Skoraj sedemdeset kolesarjev se je v nedeljo udeležilo v Lonjerju kolesarske dirke cikloamaterjev za 9. »Pokal Adrie*, ki ga je priredil domači kolesarski klub. Praktično sta se odvijali dve dirki, prva za mlajše kategorije, v kateii je zmagal slovenski kolesar iz Horjula Marko Škulj pred domačim predstavnikom Petelinom, druga dirka pa je bila namenjena cikloamaterjem CD, kjer je za las zmagal Luigi Del Bianco pred Tomasijem.
V mlajši kategoriji sta na krožni progi v Dolini takoj na začetku silovito potegnila Petelin in Škulj, ki sta si kmalu nabrala skoraj minu lo naskoka in jo obdržala do začetka vzpona proti Ključu, ko so ju zasledovalci skoraj ujeli. Petelin,, ki je imel v zasledujoči skupini klubskega tovariša Dnljaka, je klonil le v finalu nekoliko pred vrhom vzpona, ko mu ni uspelo več držati Škulje-vega ritma, ki je obdržal nato prvo pozicijo do končnega cilja v Izmjer-ju. Naj omenimo še, da je Doljak v ozadju odhčno kontroliral dirko in nevtraliziral razne poskuse zasledovanja ubežne dvojice.
Lestvica:
1 Marko Škulj (Horjul), ki je 47 km dolgo progo prevozil v 1.12’ s poprečno hitrostjo 39,167 km na uro 2. Petelin (Adria)	15” zaostanka
3 Biondo (GS Cok Vazzola)
4.	Bonsangue (Arredo House)
5 De Cecco (Varianese)
8. Doljak (Adria)	40" zaostanka
V starejši kategoriji pa se je moral Del Bianco pošteno potruditi, da je osvojil drugo leto zaporedoma zmago na tej dirki, saj je bil Tomasi nevaren nasprotnik. Dobro se je o-drezal tudi Hafner, ki je popustil le v finalu, medtem ko je Adriin tek movalec Macarol odstopil proti sredini dirke, Ferluga pa je po napor nem vzponu zasedel 18. mesto. Lestvica:
1	Del Bianco Luigi (Silvellese Spu-madoro), ki je 42 km dolgo progo prevozil v 1.04', s poprečno hi trostjo 39,375 km na uro
2	Tomasi (GS Cok Vazzola)
3	Hafner (Rog Franck) 15" zaost.
4	Vendramin (GC Meschio)
5.	Roman (GS Cok Vazzola)
S to dirko so pri Adrii zaključili letošnje cestne dirke, ki so jih skup-
no organizirali štiri, sedaj pa jih čaka le še organizacija dirke v ciklo-krosu, kjer bo nastopil Petelin.
R. Pečar
Ascoll — Napol!	X
Avellino — Genoa	X
Cagliari — Inter	X
Catanzara — Fiorentina	2
Cesena — Udinese	1
Como — Bologna	X
Milan — Juventus	2
Torino — Roma	X
Bari — Piša	X
Catania — Perugia	1
Pistoiese — Brescia	1
Campania — Casertana	2
Lucchese — Montecatini	1
KVOTE 13 - 40.564.900 lir 12 — 1.136.000 lir
cilj pa je prvi prijadral Bogdan Mi lič, ki je bil vseskozi v vodstvu. Kljub temu, da se je veter nato nekohko polegel, so izpeljah še eno regato, sicer krajšo. V tej drugi preizkušnji je najuspešneje lovil veter Stojan Kuret, ki je zasedel tudi prvo mesto na končni lestvici in s tem osvojil tudi prvi pokal Sirene.
*Kaj vas je privedlo do tega, da izpeljete regato na deskah?» smo vprašali predsednika Sirene Edija Filipoviča, ki je sledil dogajanju na morju.
»Preden bi odgovoril na to vprašanje, bi se rad povrnil nekohko nazaj in poudaril nekaj stvari. Trenutno smo edini slovenski pomorski klub. ki ima svoj košček zemlje ob morju. Zanj so se npši predniki borili že leta 1924, fašisti pa so nam ga odvzeli tri leta kasneje. Želja, da pridemo spet do morja, se nam je uresničila konec leta 1978. Najprej smo si uredili pokrit prostor, sanitarije in drugo, kar je nujno potrebno za delovanje, ki je steklo proti koncu leta 1979, ko smo uredili drčo.*
»Svojo skrb smo najprej posvetili najmlajšim. Prvi tečaji na »optimistih* (za otroke od 9. do 15. leta) so potekali v Ankaranu pod pokroviteljstvom Jadra iz Kopra, ker mi nismo še imeli urejenega prostora. Prvo leto se je tečaja udeležilo 15 otrok, naslednje leto pa že 40, tako da smo lani že priredili prvo regato v okviru FIV' (italijanske jadralne zveze), v katero smo bih lani tudi poskusno sprejeti. Uradno pa bi morali vanjo vstopiti po dveletni poskusni dobi, in sicer 25. junija prihodnje leto. Letos smo že priredili regato na optimistih, ki je bila tudi v koledarju italijanske zveze. Poudaril bi še, da je letos izredno uspešno delovala športna
komisija, saj smo nastopili na 17 regatah optimistov, na 12 regatah v razredu evropa, 4 regatah razreda «420» in nekaj regatah laserjev.
Zakaj smo se torej odločili, da priredimo regato na jadralnih deskah? Zadnji dve leti je navdušenje za ■ ta novi pomorski šport stalno naraščalo tudi pri naših članih. Tako smo se ob koncu sezone odločili, da jim uresničimo željo in priredimo to regato, prvo sploh v zamejstvu, Regato pa smo priredili tudi zato, da vidimo, kakšno organizacijo terja, da bomo prihodnje leto pripravljeni, saj bo gotovo privabila vehko tekmovalcev.*
tlmate že kaj načrtov za prihodnjo sezono?»
»Točen koledar moramo še izdelati. Gotovo je, da bomo vanj vnesli tudi regate v jadranju na deski. Poleg tega namerava prirediti eno ali dve regati za optimiste, prav toliko za razreda evropa in laser.*
«Bi strnil kratek obračun letošnjega delovanja?»
»Najprej bi rad poudaril, da smo letos pod pokroviteljstvom FIV prvič priredili jadralno šolo, ki je trajala ves mesec. To je v bistvu začetniški in izpopolnjevalni tečaj, ki obsega teorijo in prakso in na katerega se lahko vpiše kdorkoli, tako odrasli kot otroci. Imamo svoje učitelje (priznane od federacije), to pa je naš velik zaklad.
V nedeljo se bomo udeležili še zadnje regate (razred IOR), ki jo prireja jadralno društvo iz Barko-velj in Grljana in na katero bomo poslali štiri ali pet čolnov. S tem se bo športno delovanje umirilo, čeprav športna komisija namerava s treningi nadaljevati tudi v zimskih mesecih. Ostali odborniki pa se morajo spoprijeti s problemom terena. Današnja površina, katero nam je dala v koncesijo tržaška pristaniška ustanova, znaša približno 500 kvadratnih metrov. Sedaj pa so sprejeli našo prošnjo in to površino razširili na 1200 kvadratnih metrov. To pa terja nove napore. nove ograje.*
«Boste postavili tudi kako novo strukturo?»
»Že sednnii pokriti prostor le s težavo zadošča športnemu delovanju. zato bi morali postaviti novo strukturo, katero bodo lahko upo rahljali tudi člani za svoje čolne. To pa seveda terja nova finančna sredstva. Osnova vsega pa je prostor. Ko tega imamo, lahko mirno načrtujemo svoje delovanje, imamo zagotovljen obstoj.*	D. B.
kot v prostem programu sta se uvrstila na prvo oziroma drugo mesto,, medtem ko je Gregori jeva zasedla
8.	mesto.	• y
V kategoriji deželnih mlhdincev sta nastopila Helena Scsič in Moj-mir Kokoravec. Po končanih obveznih likih je bil M.' Kokoravec na šestem, Sosičeva pa na sedmem mestu. Toda v prostem ^programu se je Helena tako odlično odrezala, da se je v skupni oceni prebila na več kot častno drugo mesto, med tem ko je, Mcjmir z nekoliko negotovim naštopotn v prostern programu zasedel v skupni lestvici 9 mesto.
Precejšnjo. mero smole je v kategoriji’ državnih, mladink imela Niko-leta' Šcsši, 'ki si je zapravila prvo mesto s Slabo 'izvedenim obveznim likom, a tudi s prestrogim sojenjem. Uvrstila se je na- 5.' oziroma, zadnje mesto, toda v pfašteni programu je bila daleč najboljša,'kar ji'je pomagalo, da jč v končni lestvici'zased! aditeSo mašto. i- -
Eno prvo, tri druga; eno 8. in eno
9.	mesto je torej izkupiček, ki so ga skupaj'S pokalom-prinesli poletovci iz Ronk. Pri tem pa je treba spet poudariti, da so odšli na tekmovanje nepripravljeni, saj v zadnjih dveh tednih zaradi slabega vremena niso mogli vaditi. Spet dokaz več, da je bila potreba po izgradnji zaprtega prostora več kot upravičena
TORONTO — Novozelandec Evin Ryun je zmagal na maratonskem teku v Torontu s časom 2.13’26”. Na drugo mesto se je uvrstil Kanadčan Peter Quance (2.16’31”).
1. -
2. -
3.	-
4.	—
5. -
6. —
12
11
10
1.	Argo Ve
2.	Abaco
1.	Cidoni o
2.	Alaimo
1.	Begosso
2.	Napla
1.	Gelida Pra
2.	Eathi
1.	Ginetta
2.	Yanary
1.	Playa Blanca
2.	Orgogliosa
KVOTE 48.446.100 lir 520.000 lir 53.500 lir
1
1
X
1
1
2
2
X
1
2
1
1
igrali precej nepovezano, kar je, seveda, dobro izkoristila domača e-kipa, ki je med drugim ena g’av-nih kandidatk za napredovanje.
Do takega poraza pa je prišlo tudi zaradi dejstva, da so gostje prvi gol prejeli v začetnih minutah igre, kar je popolnoma spremenilo njihov sistem igre.
Gaja — Rabuiese 1:1 (0:1)
GAJA: Kante, Kalc, Križmančič, B. Rismondo, Gabrielli, Vrše, M.
3. AL na Tržaškem
Prvo kolo 3. amaterske lige na Tržaškem se je začelo z dobro razpoloženimi strelci, saj so dosegli kar 22 golov.
Naši ekipi sta v dveh srečanjih osvojili le eno točko, kar je dokaj skromen izkupiček.
IZIDI 1. KOLA S, Vito - S. Andrea	2:2
Giarizzole - Edera	4:1
Union - SLFY	1:4
Cliiarbola - Grandi Motori 0:1 Aurisina - Esperia SI 3)3 S. Anna - Primorec	1:0
Gaja - Rabuiese	1:1
počitek: San Sergio.
LESTVICA
Giarizzole, SLFY, Grandi Motori in S. Anna 2, S. Vito, S. Andrea, Aurisina, Esperia SI, Gaja in Rabuiese I, Unicn, Chiarbola, Primorec in S. Sergio 0.
PRIHODNJE KOLO (H. okt.):
.Rabuiese - S. Sergio, Primorec - Gaia, Esperia SL - S. Anna, GMT' - Aurisina. SLFY - ?
; Chiarbola, Edera - Union, S. Andrea - Giarizzole, počitek: S. Vito.
Grgič, B. Grgič, Bolcich, M. Rismondo, Salvi.
RABUIESE; Saporito, Vengust, Pe-rossa, Susanf, Cepak, Cavalieri, Morgan, Altin, Staini, Saporito* Ma-sala.	'V
STRELCA: v 44. min. p.p. Saini, v 30, min. • d.p Vrše. ‘	. ■ i
Gajevci so precej neredno startni v prvi tekmi letošnjega prvenstva. Varovanci novega trenerja Alda Kralja so odigrali tekmo proti -{sicer skromni) enajsterici Rabuiese živčno. Domačini so sicer obetavno .-pričeli ter se odločno podali v napad, gostje pa so s precej grobi) igro zaustavljali gajeveg. Igra S« je nato preselila v glavnem na ^rš-dino igrišča, kjer sta se nasprotnika, le nadzorovala*
Gcstje- so nepričakovano: prišli v vodstvo s svojim srednjim -napadalcem, ki je s točnim strelom ted*da-leč prav v zadnjih minutah .prvega polčasa presenetil vratarja Kanteja.
Drugi polčas so gajevci pričeli napadalno, akcije pa so bile vse preveč netočne, predvsem zaradi slabe igre boljših igralcev Gaje* Kljub temu pa so si domačini u-stvarilj nekaj ugodnih , priložnosti za gol, toda netočnost napadalcev .'e bila prevelika. Gostje so se napadom gajevcev zoperstavljali predvsem z razbijanjem igre ter s prekrški. ,	, ,
V 30. minuti so «žeieiioteuraeni» končno remizirali. Po dolgi skupni akciji celotnega napada je Vrše zatresel mrežo gostov. Vse je kazalo, da bodo gajevci le prišli v vodstvo, lepih priložnosti pa niso izkoristili.
M. D.
JADRANJE
TROFEJA BEhNETTI
Spet sijajen uspeh Bogatca
Jadralec Bruno Bogateč je v nedeljo, 4. tm. regatiral v razredu IOR (šesti razred za trofejo «Ber-netti*). Regato je organiziralo ses-ljansko društvo «Pietas Julia*. Udeležilo se je je 80 plovil, od katerih jih je bilo 22 šestega razreda. Med temi 22 je Bogateč dosegel 1. mesto in s tem drugo zmago za barve Sirene na uradni regati FIV.
M. P.
u::
Pomanjkanje vetra Je precej nagajalo udeležencem nedeljske regate sa «1. pokal Sirene* v jadranju na deski
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 48 72 (4 linije)
Podružnico Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 8 57 23 Naročnina
Mesečno /.000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številka 5.50 din. ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 80.00, letno 800.00 din. za organizacij in podietia mesečno 100.00. letno 1000.00.
Poštni tekoči račun za ' alijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Oglasi
Stran 6
Žiro račun 50101-603 45361 »ADIT* DZS 61C00 Ljutliano Gradišče 10/11. -nad., teiefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900. legalni 800. osmrtnice 300. sožalj 400 tir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Od praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v iji pri SPI.
Član itaUian^keT. zveze Časopisnih | založnikov FlfcG *
6. OktObrO 1981 Odgovorni urednik Gorozd Vesel
Izdaja
in tiska
H
ITT
Trst
VČERAJ V LJUBLJANI
Na Gospodarskem razstavišču odprli razstavo «Sodobna elektronika 81»
Na njej sodeluje 525 razstavljavcev iz 19 držav
BENEŠKI DNEVNIK
(Oti našega poročevalca)
LJUBLJANA — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ Dragoljub Stavrev je včeraj dopoldne na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprl 28. mednarodno razstavo z naslovom «Sodobna elek tronika 81», zadnjo letošnjo specia lizjano prireditev z mednarodno u deležbo v glavnem mestu Slovenije.
Na razstavni površini okrog 20 tisoč kvadratnih metrov so zbrani praktično vsi najnovejši dosežki s področja elektronike in sorodnih \ed: v prostranih halah so razvr šeeni izdelki profesionalne elektronike (telekomunikacije, avtomatiza c-ija, merilna in regulacijska telini ka. elektronski računalniki in peri ferne naprave, radio in televizijska difuzija, viri električne energije, in ženiring), zabavne elektronike (ra dijski in TV sprejemniki, gramofo ni. elektro - akustične naprave. Hi-fi reprodukcijske naprave ipd.) ter sestavni deli in materiali za proizvod njo teh izdelkov.
Razstavljavcev .je letos 525, od te ga 389 iz tujine in sicer iz, 19 držav. Najbolj številno so na razstavi pri
šotni zahodni Nemci, tem sledijo A-meričani, Avstrijci. Švicarji in An gleži. Italija je prisotna s sedmimi firmami, od tega dve iz Trsta in ena iz Gorice. S poedinimi razstavljavci pa sodelujejo še Japonska, Francija. Madžarska, Danska, Bel gija, Kanada, Nizozemska, Sovjet ska zveza. Češka, Vzhodna Nem či.ja, Liechtenstein in Luksemburg. Pri tem naj omenimo, da so države iz vzhodne Evrope letos priredile širše kolektivne razstave svojih izdelkov. V jugoslovanskem delu razstave je zastopana praktično vsa domača industrija s tega področja, kakor so prisotni tudi razni instituti, ki se ukvarjajo /. elektroniko in sorodnimi panogami. Nekateri izdelki so tako prvič razstavljeni, večina naprav primernih za demonstracijo pa tudi redno deluje.
Za časa razstave, ki bo do vključno 9. oktobra si v novi konferenčni dvorani na razstavišču sledijo strokovni simpoziji in seminarji, ki jih prirejajo Elektrotehniška zveza Slovenije ETAM in slovensko društvo ^Informatika*. Včeraj je bil na vrsti osrednji jugoslovanski se
Napori za zaustavitev naraščanja cen v SFRJ
LJUBLJANA — 1. januarja letaš | povečale le za 12 odstotkov, cene je v Jugoslaviji začel veljati novi | kmetijskih izdelkov Da za IS od-zakon o cenah, s katerim se ie stoikov. Vse to pa bo moč doseči
bistveno spremenil način oblikovali ,a cen. Zakon ie ukinil republiške zavode in zvezni zavod za cene. ki so v prejšnjih letih določevali cene za posamezne izdelke in storitve, namesto njih pa so bile ustanovljene republiške in zvezna skupnost za cene.
Najpomembnejša sprememba, ki jo je zakon prinesel, na ie bil nov način oblikovanja cen za oosame-
le, če bodo sprejeti ustrezni ekonomski ukrepi, ki so bili sicer napovedani že za letošnje teto. a predlogov še vedno ni in če bo dosledno izvrševan selektivni pristop pri povečevanju cen. tako da se bodo podražili le tisti izdelki, katerih cene so sedaj v očitnem neskladju s cenami ostalih izdelkov. Ob vsem tem pa ie seveda usuen takšnih, na prvi poaled kai nabo-
žne izdelke in storitve. Cene neka- liho nerealnih načrtov odvisen
predvsem od tega. ali se bo v večh meri povečala produktivnost dela, ki ie v nekaterih gospodarskih panogah daleč pod povprečjem evropske produktivnosti.
FRANCE KMETIČ
terih izdelkov so bile namreč v režimu potrjevanja, kai pomeni, da je lahko le svet kot na hiš h organ skupnosti za cene potrdil višje cene. vse ostale cene po so bile v režimu spremljanja, kar pomeni, da so delovne organizacije na podlogi predpisanih kriterijev s skle pom vseh delavcev sprelete višie cene. skupnost za cene na iih je le evidentirala.
Prav tu ie prišlo do velikega nesporazuma. kajti v marsikateri organizaciji so si predstavljali, da sedaj lahko povišujejo cene svojih izdelkov, kakor se hm zdi. Ob tem
pa so prezrli določila zakona o, .	-	,	.	-	, ,	. -
cenah, ki pravi, da mora biti rast žerjav, z lam za 7 odstotkov vec cen usklajena s sprejeto resolucijo v primer av. s planom pa je promet
KOPER — čeprav v avgustu in septembru v keprski luki ni bilo tako živahno kot v prejšnjih mesecih, v tem slovenskem pristanišču še vedno presegajo plan pretovora generalnega in drugega blaga brez nafte. Tako so v prvih devetih mesecih letos pretovorili 1.6 milijona ton blaga brez nafte, kar je v pri
o družbenoekonomskem razvoju Jugoslavije in družbenim dogovorom o cenah, ki so ga oodpisale vse skupnosti za cene. V teh dokuruen tih ie bila rast cen v letgšrjiem letu povsem določno opredel ena In cene na drobno nai bi se povečale zo največ 32 odstotkov.
Zaradi rstarih grehov» »pr; obli kovanju cen' v prejšnjih letih ie prišlo do precejšnjih strukturnih neskladij med cenami posameznih izdelkov, poleo tega< va ie večina organizacij zgolj s povečevanjem cen skušala reševati svai ekonomski položaj, zaradi česar so že v ja-vuariu letos porasle naiveč v e nem mesecu v zadnuh 15 Idili. Po zneie se ie rast cen nekolike umirila, toda ob polletju so bile dejan ske podražitve že toliko nad plani ranimi, da ie zvezni izvršni svet sprejel sklep o neposredni Kontroli cen vseh izdelkop in storitev. To z drugimi besedami povedano po meni, da nihče več ne more samovoljno oblikovati cen svojih izdelkov. pač pa mora za vsako podražitev dati soglasje pristojna skup nost za cene. sklep po is veljaven le. če zanj posujejo vsi delegati srda skupnosti.
S takšnim ukrepom ie bila rast cen dodobra zaprta, t.ai so skupnosti za cene pri soglasjih o podražitvah izredno stroge in preračunljive. tako da odobravajo povečevanje cen resnično le za tiste izdelke. kjer ie dohodkovni položaj proizvajalcev izredno k miren Ob tem ie treba dodati še dejstvo, da tržni inšpektorji z vso resnostjo o-pravljajo svoje delo in sami ali pa preko ustreznih sodnih institucij strogo kaznujejo vse tiste, ki se ne držijo dogovorjenih načel obli kovanja cen.
KI hib takšnim ukrepom ie sedaj že jasno, da letošnjih planov o rasti cen ne bo moč v celot1 izpol niti in da se bodo vene povečale na imuni za okrog 2-odstotni točki reč kot ie bilo predvideno, kajti zvežna skupnost za cene pripravlja revizijo tistega dela družbene ga dogovora n cenah v katerem ie določena konkretna ras* cen. Ker statistika upošteva še lansko prekoračitev plana porasta cen. bo v letošnjem letu inllacOa v Jugoslaviji znašala okrog 45 odstotkov.
V prihodnjem letu bo narverjet nete ukrep zveznega izvršnega sveta o neposredni kontroli vseh cen še veljal, saj bo očitno le tako moč doseči planirani porast cen za največ 15 odstotkov, od tega naj bi se cene industrijskih izdelkov
za 4 odstotke večji od predvidenega. Največ blaga so pretovorili v TOZD Kontejnerski terminal in sicer 558 tisoč ton. kj^r je za okrgglih 20 -odstotkov več kot lani, najbolj pa se je v primerjavi z namilim letom povečal promet v TOZD Raz suti tovori in sicer za 51 odstotkov.
D. G.
minar o uporabi mikroprocesorjev v merilni in regulacijski tehniki. Danes je na sporedu 15. jugoslovanski simpozij o telekomunikacijah, jutri bo drugi jugoslovanski simpozij o vodenju in avtomatizaciji e lektro energetskih sistemov, v četrtek pa bosta kar dve strokovni srečanji in sicer simpozij o elektronskih sestavinah in materialih ter tretji simpozij o elektroniki v prometu. Slednji bo zanimiv tudi za širšo publiko, saj bodo strokovnjaki na njem obravnavali probleme, ki se nanašajo na komunikacije in informacije vzdolž avtocest, pri mestnem prometu ter v predorih. Na slednji dan si bodo strokovnjaki o-gledali signalizacije in druge naprave vzdolž avtocest na območju dežele Furlanije Julijske krajine. Končno naj navedemo še zadnji simpozij v programu, in sicer mednarodni posvet o računalniški tehnologiji. ki bo na sporedu prihodnji ponedeljek in torek.
Kdor bi si rad ogledal razstavo, ■Sodobna elektronika 81* naj upošteva. da je razstavišče odprto vsak dan od 9. do 18. ure. da pa je čas med 9.-in 11. uro rezerviran za razstavljavce in poslovne obiskovalce.
ELIO FORNAZARIČ
V Sloveniji priprave na odhod vlaka «Bratslvo in enolnosl»
LJUBLJANA - V Sloveniji je vse pripravljeno za odhod vlaka ? Bratstvo in enotnost*, s katerim ho 11 oktobra odpotovalo blizu 1.400 bivših izgnancev iz tridesetih slovenskih občin na obisk v pobratene občine v Srbiji. Tako so sporočili na vče-ra snjem sestanku koordinacijskega odbora za pripravo te vsakoletne akcije zbliževanja in spoznavan a ljudi iz Srbije in Slovenije. V Srbiji so namreč pred štiridesetimi leti v najtežjih dneh jugoslovanske zgodovine ljudje prisrčno sprejeli slovenske pregnance, ki jih je nemški o kupator izselil iz Slovenije. Vlak »■Bratstva Iti enotnosti* s katerim bodo obeležili 40 letnico vstaje. 40 letnico izgnanstva, bo imel dve kom nozieiji: prva bo krenila iz Maribora in bo končala potovanje v Kralievu. drnca pa ho z Jesenic na men.jena v Titovo Užice. V vlakih bodo poleg nekdaniih izgnancev in članov njihovih družin, tudi delegacije tridesetih slovenskih občin, de Ifigacita slovenskih narodnostnih skupnostih v Italiji in Avstriji in Stovenne. Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.
J. P.
PORDENON — Vojaško letalo F-104 šeste eskadrilje letalskega o-porišča v Ghediju pri Brescii je včeraj med zasilnim pristankom strmoglavilo na varnostno progo letalskega poligona v Dandohi. Pilot, poročnik Tiziano Montinaro, je bil pri priči mrtev. Letalo je o-pvavljalo nekatere meteorološke izvide.
V Benečiji se je v zadnjih letih povečalo zanimanje za slovenščino
Lani se je na tečaje vpisala veliko oseb - Glavna težava pomanjkanje zadostnega števila kvalificiranega urnega osebja
ČEDAD — V zadnjih letih se je zlasti med mladimi in med družinami s šoloobveznimi otroki občutno povečalo zanimanje za slovenski jezik. Že lani se je to zanimanje za slovenščino pokazala z velikim številom vpisanih mladih, starejših in otrok na razne tečaje, ki so j'h pri redili kulturni krožki in občinske u-prave. Zavod za slovensko izobraževanje je obvestil pokrajinsko u-pravo o teh načrtih ter ji predložil številne pobude, ki jih pokrajina sedaj preučuje.
Zavod si močno prizadeva, da bi zadovoljil razne zahteve po ustanovitvi tečajev. Predvsem je potrebna koordinacija, ki jo narekuje pomanjkanje zadostnega števila kvalificiranega učnega osebja. Zavod je vsekakor razpoležjiv do tistih mladih, ki bi jih profesionalno poučevanje slovenskega jezika posebno veselilo. Za diplomirane učitelje, ki že obvladajo slovensko narečje. bi zadostoval dveletni oziroma enoletni tečaj pri slovenskih u-čiteljiščih v Gorici ali v Trstu.
Druga možnost bi bila obiskova-
nje slovenskih učiteljišč po opravljeni nižji srednji šoli. Pouk na teh šolah bi nudil popolno pripravo iz vseh zornih kotov. Razne možnosti in načrti se lahko poglobijo pri tajništvu zavoda v Čedadu. O njih pa bodo spregovorili tudi na prihodnji seji šolske komisije SKGZ in upravnega odbora Zavoda za slovensko izobraževanje.
Zanimanje gorske skupnosti za «Mlado briezo»
ČEDAD — Preteklega 21. avgusta se je odgovorni za Študijski cen ter Nediža Pavel Petričič srečal na sedežu gorske skupnosti za Ne-diške doline s predsednikom skupnosti Chiuchom. načelnikom demo-kristjanske skupine Specogno in načelnikom socialistične skupine Ma rinigom, medtem ko je bil socialdemokrat Adami odsoten iz upravičenih razlogov.
Na sestanku je bila glavna tema razprava o možnosti, da gorska
PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI
Za poletne prireditve dvakrat več denarja
PORTOROŽ — Poletje se še ni dobro končalo in poletne prireditve še ne dobro iztekle, ko so v obalno-kraški turistično - poslovni skupnosti že sestavili osnutek programa poletnih prireditev za leto 1982\ Zakaj tako hitenje? Zato, ker bi turistične agencije in turisti morali čiir.prej zvedeti, kaj se jim lepega obeta v času poletnih počitnic ob slovenski obali in na Krasu. Potem bi se seveda lažje odločili in izbrali kraj, kjer bodo prihodnje leto preživljali počitnice.
Program prireditev v Lipici, Kopni, Izoli, Portorožu in Piranu res še ni dokončno oblikovan, pa tudi potem, ko ga bedo natisnili in razposlali vsem, ki jih prireditve na obalno kraški regiji zanimajo, bo zapisan v obliki delovnega osnutka in bo dopuščal nekatere spremembe. V glavnem pa je že jasno, da se koncept prireditev v Portorožu počasi a vendarle spreminja. Nekatere prireditve tjodo osjgle take. kot so bile že doslej. Tako bo nekaj več športnih prireditev — jadralne regate, letalska tekmovanja, teniški turnirji . . . nekaj manj ho glasbenih in plesnih spektaklov (Brasih Tahiti). Nekoliko naj bi spremenili festival melodije morja in sonca, portoroško noč podaljšali na dve noči, itd. . . . Ze doslej uspešnih piranskih glasbenih večerov in dnevov slovenske folklore ne bodo spreminjali. V osnutku programa prh-editev vse bolj razmišljajo tudi o večjem številu manjših prireditev, ki bi jih približali ljudem in sicer tako. da bi pevski zbor. folklorni ali inštrumentalni ansambel nastopil na trgu. ulici ali tam. kjer se ponavadi mudi največ ljudi. Razmišljajo tudi. da bi povabili katerega pevca iz tujine (Nemčija. Avstrija. Italija, Švica, Velika Britanija . . .), kar bi pritegnilo tuje turiste, skratka, čutiti jc, da bi oblikovalci programa radi vnesli kar se da več učinkovitih novosti.
Tako so že letos poizkusili organizirati solinarski praznik in oživili nekdaj priljubljene tekme osličkov. Kaže, da se turistični delavci te regije vse bolj zavedajo pomena prireditev, ki so pomemben del turistične ponudbe. V tem letu bi tako radi storili kar najyeč ta bolj vabljiv zabavni in kulturni program,. V obalno-kraški' turistično - poslovni skupnosti menijo, da bi bilo najbolje, če bi zaposlili nekoga, ki bi skrbel le za prireditve.
Povedati pa je potrebno tudi to, da, pri turjstično - poslovni skup nosti 'iz' Portoroža predvidevajo za prireditve v prihodnjem letu okoli 10 milijonov, kar pa jč približno dvakrat več kot so porabili denarja letos. Bo tudi prireditev dvakrat več, ali bodo dvakrat boljše?
BORIS ŠULIGOJ
skupnost prevzame del finančnega kritja stroškov, ki jih imajo manj premožne družine pri vpisovanju svojih otrok na kulturno-retavacij-sko letovanje «M!ada brieza*. Petričič je obrazložil cilje in težave, ki jih predvsem v finančnem smislu ima Študijski center pri prirejanju te pobude. Predstavnikom gorske skupnosti je tudi navedel številne podatke ter predložil razne možnosti reševanja tega vprašanja. Chiuch je izjavil, da bo vodstvu skupnosti predstavil zadevo, obenem pa je — tako kot Specogna in Marinig — potrdil pomen in važnost «Mlade brieze».
V Pordenonu srečanje mladincev iz dežel skupnosti Alpe-Adria
PORDENON — Širjenje kulturnih in družbenih aspektov Furlanije -Julijske krajine s posebnim poudarkom na politični in gospodarski razvoj v' zadnjih petdesetih letih je glavni namen mladinskega mitinga sosednjih dežel člahic skupnosti Alpe - Adria, ki se je začel včeraj v Pordenonu in bo trajal do četrtka. Srečanje, ki ga je organizirala deželna uprava ob sodelovanju deželnega zavoda za študij o Evropi, se udeležujejo mladi iz Koroške, Štajerske, Salzburga, Slovenije, Hr-vatske. Veneta, Tridenta in seveda FJK. Udeležence mitinga bodo med drugim seznanili tudi z nekaterimi pobudami o soledovanju med sosed njimi deželami in jim orisali sedanji položaj skupnosti. Med štiridnevnim srečanjem se bodo mladi gostje u-deležili številnih konferenc nekaterih profesorjev videmske in tržaške univerze, ki bodo predavali tudi med obiskom nekaterih krajevnih industrij in zgodovinskih krajev. Mladi čdani Alpe - Adria bodo obiskali tudi Trst. Oglej in Vilo Manin v Passarianu.
Začetek procesa zaradi gradbenega škandala v Lignanu
VIDEM — Včeraj se je v videm ski sodni palači začel oroces zaradi gradbenega škandala u tako imenovani varianti < 13 urbanističnega regulacijskega načrta za Ligna-no Sabbiadoro, ki je avgusta 1918 privedla za zapahi takratnega de-mokristjanskega župana Fmi'a Zat-tija in nekatere občinske svetovalce ter skunino podjetnikov in Dostavnih mož.
S posebnim občinskim sklepom so namreč takrat odobrili varianto regulacijskemu načrtu, s katero so proglasili za zazidliivo zemUi.šče. ki je bilo sprva prodan) kot czeleno območje* in torci lotizirano. pri čemer naj bi nepošteni upravitelji zaslužili dve milijardi lir.
l(MIIIIIHIMIIItMllllllllllllMIIII)IM<lll**linilllllMIIIMIIIIIIIItlllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIII|IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIM'MIMIUIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIintlltnil|llllll|||IUI|l8llll|lll||||||||Vltllll||lllllllllllll/linililllllllll|IIIIIMIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIUI||llllll|llllllllllllllllllllMHIIIt
JUGOSLOVANSKA IV
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Katera energija
13.00	Italijanske kronike
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Jack London:
Velika dogodivščina Severa 6. del TV nadalj.
14.30	Danes v parlamentu 14.10 Pravljice . . . tako
15.00	šolska vzgoja:
Kalija, zemlja veda
15.30	Capitan Futuro - risani film
16.00	Josephine Bcauharnais - 6. del TV nadalj.
16.30	Moj brat policaj 6. del
17.00	DNEVNIK 1 Flash 17.05 Furia TV film
17.30	Gospod Rossi išer srečo -2. del
17.50	Trije vnuki in majordom -TV film
18.15 Glasba, glasba
18.30	Programi pristopanja
18.50	MASH - TV film
19.45	Almanah in Vremenske raz mere
20.00	DNEVNIK
20.40 Življenje na zemlji -_2. del dok. oddaje
21.45	Mister Fantasy - .glasbeni program
22.35 Adam Strange TV pri redba Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program: infor macije, pričevanja, nasveti in materjal za vsakdanjo rabo
13.00	DNEVNIK 2 Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja:
Odklonjena reforma
14.00	Popoldan, dnevna rubrika Krate indovino
Mnenje
14.10 Veliki kameleoni dok. od daja
15.25	šolska vzgoja:
Literatura in znanost
Program za mladino 16.00 Dekle v nevarnosti - TV film Čarovnica Bia - risanka 10.55 Starsky in Huteh - TV film 17.45 DNEVNIK 2 - Flash
17.50	Iz parlamenta DNEVNIK 2 Večerne športne vesti
18.05 Kdo se boji opere?
18.35 Capperino risanke
18.50	Korenine - Nove generacije - TV nadalj.
Napoved vremena 19.15 DNEVNIK 2
20.40 «Uno scapolo in paradiso* -film. Režija: Jack Arnold; igrajo: Bob Hope, Lana Tur ner. Jim I Hutton, Dcn Por-ter in drugi 22.30 Srečanje v kinu
22.35 Zgodovina otoka luči - 4. del - Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
- De
Tretji kanal
17.00	Vabita Ciak! Igrajmo se
17.15	Francesco e il re
19.00	in 19.30 DNEVNIK 3 želne vesti
20.05 šolska vzgoja:
Vzgoja in dežel
20.40 Jazz, črna in bela glasba 21.30 Znanost na trgu
22.15	DNEVNIK 3 22.50 Bodo slavni
TRST A
7.00, 8.00. 10.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19.00. Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Domači obrazi; 8.45 Glasbene skice: 9.30 Manjka jim samo beseda; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Izbrani listi: 12.00 Kulturni pismo Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Javni nastopi go jencev šole Glasbene matice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Glasbeni magazin; 16.00 Slovenci v milj skem okolišu; 17.10 Mi in glasba: bolgarski mešani zbor iSredež*;
18.00	Aleksander Marodič: Žviž gač spet v sedlu* - radijska igra
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.25, 13.30, 14 30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.0i Jutranji koledar; 6.37 Kinospored. 7.15 Najava sporeda: 13.00 Na java sporeda, pregled dogodkov. 13.05 Domači pevci zabavne glas be; 13.10 Male skladbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim poslušal cem; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Iz zborovskega arhiva; 16.30 Primorski dnevnik; 10.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
7.30.	8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30. 10.30. 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z na mi je . . .; 10.10 šola. otroštvo, vzgoja: 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Made in Italy; 12.05 Glasba po željah; 15.00 Kantavtor.il; 16.00 Glasovi našega časa; 16.32 Crash; 16.55 Koledarček; 17.00 Ju goslovanska pop scena: 17.42 Ra dijski zastor.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6 08 Glasbena kombinacija; 9.02 lladio tudi mi; 11.10 Dan za dnem; 11.35 Mozart, radijska priredba; 12.03 Ulica Asiago Tenda; Ki25 Poštna kočija: 13.35 Master; 14.28 Giuseppe, Giuseppe: 15.03 Popol danska srečanja; 17.30 Jeep; 18.3’ Programi pristopanja: 19.30 Zgod ha jazza; 20.00 Tragedija; 21.03 Folklorna glasba: 21.30 Kronika nekega umora; 22.00 Dva na odru.
RADIO P
7.30,	8.30, 9.30. 10.00, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18 30, 19.30
Poročila: 6.00-8.45 Dnevi; 9.05 Ra dijska priredba; 9.32 10.13 Radio 2 3131; 11.32 šolska vzgoja: 11.56 Tisoč pesmi; 12.48 Kaj je ljubosum je;. 13.41 Glasba in kino; 15.00-15.42 Radio 2 - 3131: 16.32 šestdeset minut; 17.32 Ostržkovc dogodivščine.
IJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00. 10.00. 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.00 Druga jutranja kronika; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Z na simi opernimi umetniki; 11.35 Zna no in priljubljeno: 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski na sveti) 12.40 Po domače; 13.00 Da nes do 13.;	13.30 Priporočajo
vam . . .; 14.05 V korak z mladi mi: 14.55 Minute za EP: 15.00 Da godki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiliak; 17.C0 Studio ob 17.; 18.00 Sotočje: 18.45 Glas bena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta: 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi: 20.30 S solisti in ansambli JRT(: 21.05 Radijska igra Glasbena medigra: 22.230 Tipke in godala; 23.05 lirični utrinki,
Ljubljano
9.05 - 15.45 TV v šbli
17.15	Poročila
17.20 Beli delfin, risanka 17.35 Jugoslovanski narodi v pe srni in plesti: Sedem madžarskih bnlad
18.00	Pisani svet:
Poljane • Bela krajina
18.30	Obzornik
18.40	Obramba in samozaščita
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Odgovornost za neodgovor nost, aktualna oddaja
20.55	C. Brule: Voltaire - ta vražji človek, francoska nadalj.
21.55	V znamenju
22.10	Za lahko noč z Martialom Solatam. 1. del
Koper
13.30	Odprla meja
15.30	Ponovitev Odprte meje
16.00	Narodna glasba: Taneč
16.30	Cinenotes
17.00	Rezervirano za najmlajše: Dokumentarna oddaja in Se rijski film
18.00	Ponovitev filma
20.00	Risanke
20.15	TV D Stičišče Dve minuti
20.30	Burkcži na bojišču - film
22.00	TV D Danes 22.10 Serijski film
23.05 Vrnitev odpisanih -, TV nadalj.
Zagreb
18.25	Kronika občine Osijek 18.45 Obramba in.zaščita
20.00	Stop. zunanjepolitična od daja
21.00	Daljava žaluje za pomlad jo. japonski film
ŠVICA
18.25 Mladinska oddnja
18.50 Počitnice Julesa - TV film
20.40	Melancoly baby - film
22.15	Dokumentarna oddaja

ARR
Bi».iCUMARI
■LBORGHETTi
EDAMENTI
OPREMA
TRST - Ul. Tesa .2 - Tel. 730257
REKLAMNA PRODAJA ZARADI NOVEGA POSLOVODSTVA
5
2
<T>
2
>6
-O
g
do 31. oktobra
POPUSTI OD 20% DO 50%

ČEVLJI ZA VSAK OKUS
LA SCARPOTECA
TRST - Ul. Battis.i 23 Tel. 723206
GORICA
Ul. Arcivescovado 8 Tel. 32089
TRST - UL ROSSETTI 4 (vogal Ul. Giotto)
Tel. 795783
Pohištvo iz ločja —
jesenovine — orehovine — ogledala — knjižne omare — igrače ...
VEDNO NAJNOVEJŠE
IN PO UGODNIH CENAH
KONFEKCIJA ZA VSE OD
OTROKA
DO
ODRASLEGA
Pričakujemo Vas z novimi kolekcijami za iesen/zimo po najugodnejših cenah
TR2IC
UL. DUCA D’AOSTA 91/93 — TEL. (0481) 44557
Angleščina za otroke
Ul. Torrebianca 25
•	specializirani docenti angleškega materinega lezika
•	omejeno število učencev v razredu
•	ponavljalne lekcije
•	olajšave pri urniku in plačilu
•	od 5. leta dal|e
•	ekskluzivni učbeniki
1HE BRITISK SCHOOL
UL. TORREBIANCA, 25 — TEL. (040) 69453
Poobl. Ministrstva za javno izobraževanje