36. 6t@v. Poštniiia plaÖana y gotovini. Celje, pondeljek 6. maja 1929. Leto XI. Izhafa v pondeljek in petek. Stane mesečno Din T— sa Inozemstvo Din 20'—. Poiamezna števllka I Din. Račun poštno-Cekovnega ravoda štev. 10.666. NOVA DOBA Urednlštvo In upravnl&tvo ¦ Selje Strossmayerjeva ullca 1. I pritličje. \ Rokoplsov ne vračamo. ! Oglasl po tarlfu. i Telefon int Stev. 65. Lužiški Srbi. Zaunju soboito Je priobčila graska : Taigespost« sledeč. vsekakor zanimiv (lanek: Gctovo ni nikak slucaj, d.a se raz- pravlja v Jugoslavia baš sedaj, ko stcjiino pr-ecl ponovnim obraivna:va- njem nmnj'sinskega piioblenia v Dru- stvu Narodov, problem lužiških Sj'bov. Da so spozna, kak namen je bil zvezan s predavanji Jana Skate, izdajatelja berlinskc.ga lista »Kultimvehr«, v Ljubljani, Zagrebu in Beogxadu, je treba samo pomisliti, d.a ga je na to predatvateljisko turnejo povabi.la Na- l'od'na Odbrana. znana naiciiona 11stic- na bojna organ izacija. Posebno vcliko navdusenj-e se je pofcazalo v Ljublja- j ni, kjer so izražali svoje simpaitije za krvne brate Sr.be v Nemieiji na ta na- ! ein. da. so besno napadli vse, kar je nemskega. Da se v tei zvezi tudi sLo- j venski listi niso niogli vzdržati, da ne j bi priobčili neke »pesmi« (narekovaji • tudi v neinekciii tekstu) preda.vatelja, v kateri ta označuje Nemce kot »pe- ls len skega s ov ražn ika« (na rek o.vaj i kot prej tudi v nemškein tekstu), ni'or- da temu potujioOem.u a.postolu Srboiv tokrat ni bilo prijetno, ker je v svojih predava.nji.li otcividno povdarjal lojal^ nost sv'Ojih srhških roiiakov do Ne.m- cije. V ostailem je seveda pazil na to, | da je vzbujaJ v svojiiih poislusak-ili pra.v luprijazn.o in pristransko raizpolože- nje napram Nemeiji in neiiiskemu na.- rodu. l)a|, elovek se je poslovil od nje- gevt^a. pred a van ja z obeutkom. da se tu ustvarja naimenonia in načrtoma j Nemcein sovražna atmosfera in da se j pripravlja .odkloniitev vseh »lavnih za- htcv (nemSki-h) narodhih manjsin na žpn o v.skih k onf erencali. NemicewT sovražna tend en ca se ka- že (v Skalovih pred a van jiih) tudi v tern, kako je Skala zmrcvaril zgodovi- ao »največje sLovanskc tragedije« (na,- rekovaji v neinskem tekstu), ki jo ' predstavlja kot premisldeno posled.ico < stciletne nemske..raznarodovaliie ]>oli- tike. Že Karl Veliki da je zlombil \zvišeno ide;!'O kršoanstva.. da je Slo- \uio na vzh.od.iiill mejah Nemštva kar knpoin.-x ]:obijal, Kar da se že takm.t r:i udal'O, jo na&i.Lcima opravila • refor- uiacija in kasneje Friderik Veliki, ki sicer csebno ni nifaraJ nennšeine, je pa srbski nara5.r'aj tiral v nems:ke sole in da jib je nasiilonna fiemnianiziral. Sko- VA steletj'a. d.a je bila Srbam prepove- dana naselitev v mesti]i in jdim je bil rnom.cjrcčen vsak vstop v uradniško y.\\\v.hu da. niti obrti se niso smeli uci- I ti. Na> ta nacin da se je uosrec-ilo ob- j (nv.uti neuki kmečki srbski narod na 11 eli, zimimjsevati steviil-o cnib. ki so se .-¦:, 7,i\odMdi svejeoa rcdu dio dianaisnje st:vi!ke 170,000 duš. Tudi danes da nima v Nemičiji nikdo volie. da bi iz- ! dnil ii!i.j'prii>Po«te.isie kulturne zahte- vo SrLbov; tako da se niora. ugotoviti, da ni na eel em o^eanljtu, kjer stanuje- jo S-rbi, niti enega srbskega šolskega riazreda. Splc'h da nočejo Neni.ci Sr- bov niti priznati za, narod no nnanjši- n-o; ker da ti niamajo nabene organi/i-, rano istorcdme države za sehoj. Ker da Sribi nalete v svoji -dfomovini po- vsod na gluha usesa, se miorajo obr- niti na one brate, ki so iineli več sre- če in žive danes ^- sv.obodnÜi drzavah, naj ne pO'za.bij'O na nmili lužuško-srbski narod in naj g.a rešijo prod uni.cie- njoni. Človek se neliote vpraša. naidaljuje »Ta.gespastin« .člankar, kak nainen se naj doseže s takimi na>padi. (In pa- renthesi: citatelji so nwrda opazili, s kako ni/ojisti\sko hina.všcino pretvarja- jo Nemci brid'ko resnicne Skalove zgo- diovinske navedbe v -- krvavo krlvic- ne o'oitke na svoj naslov!) Nemško- jugoslov.a.nsko prin'ateljstvo se s tern gotov'O ne pospešuje. (Op. prest,: Pa- zite na to nemško ob'olost! Saano troje preda^ra.ni z žal resniieno vsebino za- d.ošea, da j.e »zbližaiije« obeli držav ogroženo! To na.s mora. spoim.injia.ti tu- di na nedaivni obisk neiiiKkib automo- bilistov, ko so se ti ljubi «-ostje pripe- l'jali k naiin z »Südiiniarkinim.i tiskovi- nanni . . . Gospoda k namii manjvred- nim kinetomi!) Da, zdi se nam. da bo- do zginili zaclnji slodovi našega zbli- žanja! Da te manifestacije (mišJjenn so SkaJova docela netllolžna predva- nja.) niso biile paimo slucajna imjji'O- vizaeijia, kaže to, da so bila odkl on je- na pred.a,vanja dr. Josipa VMfaina, bivšega sl'CAonskega poslanca v rhn- skem pariaimentu in visokozaskižnega predsediiika ženevskih narodnostniih komgrewov. (Op. prest.: Oboje seved'a ni v nobeni zvezi meid sel)oj;.) Tako se najbr-žo me ne miotiimio. ako spmvimo l)iedavan.ja Jana Skaile v zvezo ne le s sploKiiim poli'tiniwn poliožaaein, teni- ve;1 tiij;i. z mianjisinskiimi pred'loigi, ki A-\ jib stavila v Ženevi Stresseman in Da-ndurandi. Ostri napadi in oWolzit- vo Jrknlove so gotovo naimeravale od- ypR nemšikeniu zuiianjemu liiinistru Strescnrannu moral no pravico nasto- »":111 kct zagoiv-ornik narodnih manj- y\n k'1.1 Nem.čijia ni Je skušala z vso -Jo iiniil'iti narodniJi inanjsin (Op. >>rest.: Mivsliur.io samo na Poznanjsko pred voj.no!). tom-več da iih tudi še danes na vsc moc zatira. Potem pa bi se naj otvoril b-oj proft gJavnim zahte- vam naTodnib manjsin mt narodnost- nil) kC'ii-gresii!;: proti narodini autono- nnji, loscbito proti kulturni autono- miji Vod'je lužižkih Srbov tožijio isto- tako kakoT koroski Slovenci. da se jim ne da narodnih šol, nočejo si pa zgra- diti narodnega šolstva v okvirju kul- turne autononii.je. Nemška država bi naj po njihovih želk,h> take sole ure- dila in vzdrževala in bi naj proti volji starisev pcšiljala otroko v te slovan- ske nafrodne sole, ki bi jib naj uprav- !jali kaki s'bskj ali si oven ski narodni sveti. . . . Na ta način bi ostali Srbi in Slovenci v v.logi vecno liezadov-oljnih in vocBo za.bitevajočih., meel tern ko bi sedela nemžka drža\'a navzlio vsej ku- lanci vecno na zntožni klopi pred1 ev- ropejsko javncstjlo. Teh nezadovoljno- žev nic ne moti to. da bi lworata ikmm- ška d.ržava n-ositi vso skrli in cd'go- vornost za slovanske sole . Vzpričo takiih sla-bo prikritih na- inenov ne moremo dovol.i krepko sva- riti pred tern, da bi pustili pasti svo- je temeljno zah-tevo po svolwdi narod- ne.tra i-zpevodanja in p0 kulturni au- tonomiji. Da, niti dela teh svojib za- htev ne smemo žrtvova.ti. Zunanie-po- liti'cno pa p.o:nen.jaijio Skalova preda- vanja, in piepoved Vilfanovih iireda- vanj C!) te?ok po.ra,z nemško-jugoslo- Minskih pr i hi iževa In iih poskusov. Tako ta čla.nek. Stališče glede šol- stva na Koroškem in v Lužici je do- voljon diokaz večno enake nemške na- .silnnsti in ,hinaivščine. Ocividmo je, da smatraij'o Neniioi dfomn «sl-ovenske nianjšine za dniffovrslne državljane. za lieloto. Äni plačujejo siicer davke, sluiijo vojake — toda pravic nimajo n.obenib. Kakor v sta.ri Avstrij.i, tako v novi in tako v materi Nem^i.fi Njeni slovan-ski. državljiani naj si zi- dajo in vzd'rzujejo F'ole za svoj denar; da ne bo v njih dosti otrok. zato skrbi nadniočna drža.vna in zasebna pro- paganda za nemšbo kulturo in moč., in Pa prepritcänje ljudi, da hodijo otroci v ljudsko solo samo zato. da se nance nem.šnne. Za Nemce v inozcMiistvu je Pa kuilturna aiutonomrja igrača,. Oni »o po večini giosposki, kapitaliistiicni -I'pj, ki si z lahkoto zida sole; kar ne zmorcvjo sa.mi, da bogata domovina. In ker mi vse to vidimio. smo sovrainiki nemžkega naroda . . . Poliiične in razoe druge vesti. Krvaca bilanca herliriskih nenrirov. V bojih med poILcijo in komunisti v Berlinu od i. do 4. maja (komunisti se na'inrec niso zailovoljili samo z ne- ijiri dne 1. maja) je bilo doslej 21 inrtvih in 115 težko rani.enih. Ötevrlo lahko ranjenihi se ne da. dognati, ker se ranjenci nc javljajo. Samo v noci med petkom in soboto je bilo v pred- mestju Neukölln 5 mrtvih in veliko stoviJo raiTjenih, Pri pocestnih boiiih je bil tudi u.bit nek a,ustra!ski socija- listični žurnaJist, ki se je podal kljub syarilu policijc v ulice, kjer se je stre- Jjailo. Obsed.no stanje, ki je progfešeno nad Eerlinom, bode ostalo najbrže še eel tekoiči tedeii v veljtavi. Zaprtili je :?()(!(; kom.unistov. Ujeli so enega od organizatorjev teh nem-irov. nekega Rusai, ki je vodil boj s streh po istih metodaih kakor so boljseviki zavzeli Petrcgraid. Ker je pri teh nemiriih yobce videti zvezo z Rusidö, bo Nem- ci ja. vloeila proti taki prapngandi v Moskvi o.ster protest. ^ d Snežni metež so imeli v soboto v CJornji Haliji, osobito v predalpskili krajiih. Nastopil je precejšnij mra,z. d Atentat v Litvi. V litevskem mestu Mariamfpolu so vrffli v soboto zvecer neanani stor.ilci bom-bo nroti policij- skomu poslopju. Več poli,cin\skih urad- ii ikov in miftštva je bilo ranjenega. Vladni krogi trde. da je to delo soci- jalistov. d Novi jufjoslomnski noslanik v Washingtonu, Slovenec dr. Pitamic diospe danes na francoskem parniku »He de France« v Novi York. d PoskuSen atentat na Prihičeviča? V ncei mod soboto in nedeljo. p or oca Ijubljnnfiki Slcvenski list«, je naSel Svotcknv PrMniinevM- ob 1. pionocfi "v svejiem sta,novanjiu nekeea neznanca. Posrečilo se mu je aiarmirati policijo, ki je neznanca aretirala in nasla pri njem revolver. Ali gre za tatvino ali Pa za kak posku&m napad na Pribi- ooviča, še ni dognamo. Norn avstrijska vladn se ie po dolgi, celih 5 tednov traijajioci krizi sestaviila zneva iz krščanskih sociialcev, agrar- cev in vsencniicev. Ministrski predsed- nik fzvezni kancelar) je kršč socij. inž. Streeruwitz, podpred'sodnik pa znani koroški inž. Vinconc Sumi, ro- jen zilski SI oven oc. d Morilec Ttistovica, beograjskeiga zurnalKsta.. ki jo bil lani v Zaigrebu ustreljen, železn. ključavničar Šunio je dobiil 15 let jece. Oče Koodelik in zeniol/ejuapa Ceški spisal Ignat Herrmann. 56 7. avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Bilo je v za.cetku oktobra popoldne, ko je imojster po obedu že d'avno odäöl in je gospa Kondelikova sania meri'la in striglia plaitno na raztegnjeni miizi. da nebi stroja delgo časa po'civaila. Si- vüja je sla ven, da nakupi inalih guni- bov sponk, trakov in druge drobnari- je. Pepica jo bila prj modni šivHji d(a bi poskusila obleko. Tu se je oglasil \ kuihiilljii ÄV(yn^k m ko je Katinka odprk,, |e zazvenci neki tuj. oster ženski ^la«: »Ali je gespa, Kondelikova doina?« Gospa, Kondelikova je položil,a škar- je na mdzo in je pogledala k vratoin. Ob teh nedeljah so imeli pogosto obiske, glavno ženske, toda danes ni prieakovala nobenega. Ni poznala giasu in to motenje ü ni bil-o ljubo. Toda potrkalo je že na vrata s košče- nimi prsti in gospa Kondelikova se je hitro oglasila: »Dalje!« V sobo je stopila postarana, dolga, suha, koščenai ženska, zgrbljenoga, gr- dega, z rdečimi lasini pokritega oblič- ja, v staromodJni, obnošeni in preoej zamazani obleki, ki pa je liotela bit! I vkljub tomu paraidna. Dolge, suhe, ko- ščene poke so tičaile v polrokovicah. Neznanka je oprezno zapiia za se- boj vrata, naipravila gleda.liški poklon in je reklia: »Gospa Kondelikova,, prosim?« Gospa Kondelikova je netaote piij«'- la .škanje. Priihiod te neznane zene jo je osupni'l. Cut nejevalje zaradi motenja se je spreimenil na.glo v negotov strah pred nekaj nepova.bl.ien.ini in neizmer- lio zoperniim. In le iz navade, ker je že tolikokrat v življenju odgoviorila na pod ohn o vprašanje, je rekla neznan- ki: Prosini, s čim naj vam postrežem?« Toda pri teni je trd'no d.ržala škarje kakor v obraimbo. Neznanka je stopila na prej. »Prosini, -a'Li je gospa Kondelikova saima doma?« Gospa je pokimala in s tem pritv- dila. »Ali ni govspodn-na hičerka tu?« Gospej Kondelikovi je bilo neizre- čeno tesno. »Ni«, je odgovorila kakor prisiilje- no. >'Kaj pa je, prosiim . . . ?« •'Taikoj prasimi!'« je rckla neznanka | z glasoim, kot da bi htotela reel: »Saj; • boš že slisala«. Posegla je v malo tor- hico, ki ji je visela na levi roki, brska- la je nekaj časa v nji, slednjič je po- legnila ven nekako osminko papirja1, podala ga je guspej Kondelikovi in je vprn.šal.!i: »Prosimi, ali ste to vi — all je to ; gospo'dicna. hicerka?« Gospa Kondelikova je posegla po papirju — roka se ji je mado tresla — odprla je-------prebrak prvio vrstico. ßil je listek, ki je z okrašeniini čr- kanii naznanjal zaroko Pepice Kon- dolikove z Vejivaro. Kako na! ne bi te- ga poznala? Pred nekaj meseci so to razpošiljali. , »Da, to se tiče nrnje hčere«, je pri- trdila gospa Kondelikcva. in je gleda- la uprto na neznainko. »Toda s čini ^aj vami torej postrežem,, gospa------- ali g'O«podiena — — ne vom, s kom iitt-am cast. . . .« »Gospa — gospa«, je rekla. nezimn- k*a/; »vdova po oificiijalu Muknšnablu von Wiesengrün — in da naravnost povem — goispodinja ffospoda Vejiva- re.« »Toda gospod Vejiva.ra stainuje . . .«, jo hotela oporekati ffospa Kondeliko- va. »Da, da«, je prikiimaJa z gla.vo go- spa Muknžnablova, »sed'aj ne stanuje več pri nas. Toda stau oval je. g>ospa — cela tri leta je stanoval . . .« Gospa se j'e ozrhi po stoleh, ker ji dioscxlaij ho ni bil ponujen stol, da bi sedla. Sed'aj je gospa KondelikoAa to napravila. Gospa je sedla, zaniabnila je z roko d.omat'i gospodinj'i,, d,a bi tuili. sedhi. in jo je gledala prodirajoce. (»espe Kondcliikovi je bilo tesno pred tem pogledom. »In želite, proskn?« »Toi'ej giospodiena Koaidelikon-a imi'sli vzeti gospoda Vejvaro?« »Da., saj je natisnjeno«. je rekla z gotovostjo gaspa Kondelikova. »Moj Bog«, je vzklikniJa gospa Muknšniaiblova. skoro posmehljivo. »Sedaä se tiskajo take stvairi! In rav- no zafco sein prišla h gospej Kondeli- kovi kot mati k materi in \o hočem vprasali: 'Kaij naji se pa zgodi z mojo hčerj-o, ako vzame gospod Vejvara go- spodieno K ondelik ovo?« Tu hrna«! Kakor da bi treščila strela poleg gospe Koaidelikove. Toda strela je zato preslaba beseda. Bilo je hujše, zdelo se ii je, kaikor da bi se pod njo zemlja ad'prla. Hei! Tu je neka druga. hei — in Vejvara — miai Bog, ka.j bo sodaj gospa Kondelikova slišala? — Zmanjkalo ji je sape, vendar se je tru- dilct., d!a bi oiiranila miren obraz in koinaj je si>ravi]a iz sebe: Stran 2. »NOVA I) OB A« $?pv. 36. Oomace vests. d Županstvo občine Prekopa pn Vranskem je poslalo dvcnii pisarni Nj. Vel. kralja Aleksandra I. sledečo brzoja.vko: ZaA'odajoc se velikega kul- turnega" in gospcdarskeaa poniiena slovenske univerze v Ljubljani, zabva- ljujemo Va&o Velicanstvo. da je blago- vclilo cdlikovati našo univerzo v Ljiib- ljani s teirn, da se sme nazivati z viso- kirn imenom Vašega Veliičanstva. Žu- pan: Ludovik Košir. d Občekorisina uradniska stavbna zadrugu v Celju imia svoj redini občni zbor v srodio, dne 15. niaja. ob pol 8. uri zvccer v gcstilniiških prostorih Na- rodnega. donna v Celju. d Rcyulucija Savinje. K svojemu porocMu o tej zaidevi v zadnji Mevilki &e dosta.vljamio, da utegnejo priprav- ljalna diela še trajati kaka d'va meseca, na kar se bode pric-elo z rLgukiicijski- mi d.eli, ki utegnejo traii.ct.ti kaka tri leta. K priipravam spada tudi še to, da. so obc'ine Teharje. Petravce in Skofjavas koneöno izjavijo gledio svo- jib prispovkov, ki bi skupno znašali kakega pol miüj'Ona dinarjev. d Triylaumii! Red'ni mesečni sesta- nek st&rešinstva »Trigilava«. celjskega starešJnskega paver jeni&tva. se vrši v pet ok 10, niajia. t. 1. cib 20. uri v klubo- vi sobi Gedjskega d'oma. Pridiite polnc- številno, zlasti Geljaaii. Obenem Oipo- zarjamio, da na.pravijo starešine J. N. A. D. »Jadran« iz Ljlubljane izlet na Geljsko kočo na pniznik vnobolioda ter nas vabijo, da gremio z njimi. Od- zovimio se prijaizneiniiu vaibilu in pohi- timo a'li takoj' zjutraj po prihiodiu ljub- Ijanskega vlaka nli pa opoldne na Geljsko kočo. d Snaženje uwrtnih prostorov na mestnem mayistratu. Vsled snaženja uradnih profitorov mestnega maigi- strata bo mestni urad v pondeljek, dne 13. majnika t. I. popoldne in v to- rch', dne 14. majnika t. 1. eel dan za- prt. Stramke, ki so povablijiene za 13. maja t. 1. popoldne in za. 14. maja t. 1. k mestneimu magistratu, se naj zgla- sijo v sredlo, dne 15. maia t. 1. ob na- vadnih urad nib urah. d Autooiirmbusm vozni red. Iz Ge- lja vozijo sedäj stirje autoomnibusi: vranski, dobrnski, vitanjski in nuari- bcrski. Poskiizujejo se jib tudi tujci, dasi imajo s tern sitnosti, ker ne naj- dejo ta.koj vaznega redsa-. Povpraševa- njo pri domačinih pa tudi ni vedno uspeSno, ker ti sa'mi ne vedo natanč- no, kedaj vozijo autoamnibusi. Tomu bi se vendlair d'alo la.bko cidli>omoči. Vsa štirL pedjetja naj Dostavijo kje pri kolodvo'ru tablo na vidnenii mestu z vaznimi redi. Da. se to tudi obesiti a'li v koladvorski voži in na peronu nalepiti, samo da bodo vozni redi vid- n.i. d Nabavljcilna zadruaa drzavnih usluzbenrev v Celju sklku.ic za petek, ZVEČER xa KfUTRAS tfiam&kanja ixkukava Tii nw iii ¦ iiiibÜib'iiiiiiji» 1 r rtgwMMrmmiTini—- dne 10. t. m. ob 20. uri v restaivraeiji Narodnega dom.a izr-edni abeni zbor z dinevnkn redom 1. Si)reineniba pravil. 2. Odobrenje po-pra.vlj.ene bilanco za 1928. 3. Slucajnosti. d Viianjski autobus vczi cd 1. maja daije cb ü. uri iz Gelja in privozi v Vitanfji9 ob 7. uri zveDer. (I Zgubila je ya. Eha Zorko iz Cu- ba ja .s/. 134 dine zO. a.prila t. 1. od do- ina d oglavne ceste v Gaberju ročno torbico z gotovino 150 ]>in in ramo zlatnino v »kupni vrednosti 700 Din. Doticna, ki je torbico našla,. se poziva. da jo v diogleclnem ea.su vrne, sicer se jo bo poli'cijsko zasledovailo, ker se jie zvedelo za osebc, ki je to videla. d Iz pohtne sluzbe. 'Preineščeni so: Roza Šuen iz Loč pri PoJ.iöainah v Ma- ribor, Lovro Petovar iz Ivanjkovcev v Ljutomer, Jos. Kapel iz Mislinj v Ct1- lj Ljubnoga v C-elje. d Vmrli so v Celju: 3. maia. v bolni- ci 14-letni Franc Vrabič. delavcev sin iz Šinnrtnega. w\ Dreti; 2. maja v In- vnlidskejn d'Oiniiii 43-Lctni invalid' Jer- nej Razbcrsek. d Iz celjske policijske kronike. Z gube. Izgiibljen je Ml v mestu po- rociii ])rsta:n z dia.fumom- 26. 12. J026 in i men am »Fric«. Nadia.üo je bil zgubljen vijolimski lok. Pošteni najdi- tclji naj se zglase na policiii. — Za- t e k e 1 se je k gospe Zinki Kostcina,- jevi v Gaberju 78 prilieno 4 kg težak purman. Lastn ik se naj tam zglasi. — D v e o v a. d b i r a di i pro m e t n i h prestopkov. Nek ini.znr.ski po- lnoenik iiz Lokrovca jie bil ovajen. ker je sinoei po Gaberju kolesaril brez lu- či, mehaaiik Sukiič Stefan pa radi te- ga, ker so jo voz.il v Vojnik in nazaj z motorjom, ki ni imel evidoncno stcvil- ke. d Svinjski sejein v Celju c aoboio, cine 4. maja 1929. Doson 240 komadov raznovrstnih prašiicev. vet'inoma ])le- menskib. Gen a je bila pri koinadu pri- bližno po starcsti za vsak mesec po 100 Din. Kupčija je bila precej živah- na; kupcov j.e brio dovol-j in se je pro- dalo preko polavico na sei>em pripe- Ijanih praisieev. — Cud'no pa. je, da so v Gelju ne more jo navzlic: vsej rekla- mi uživeti sejind z govejo živino. Da- nes na pr. bi se moral vršiti meseuni goveji sejm, pa ni bilo nobenega cb- iska. d (iusilski dan v Celju. Kakor eu- jeni j. so predpriprave za gasilski dan., ki «c v-iiži dne 2. junija 1929. v pol- nein teku. Nadojanic se. da bcd.e letos prislo veiiidar do take zaželjene usta- ncvitvo rešilnega cicMflka.. kojega go- tcvo vsi sloji prebivalstva težko po- gresaj'G. Gcispe, katerim je peverjeno nabirangis darov za toinbolo. so že pre- I'Aq pctrebne nabiradne pole in se bo- de v prihioilnjiih dneh cgla&v.le pri celj- skem ciljcinstvu. Prcstovoljno gasilno društvo napr:iša že z'.la,j vse sjioštova- ne scniežčane, da blagovcliio morebit- ne d'ircve ainonc dobitke za tonibolo ecldati nijkasneje do 15. t. m. pri tvrd- ki J. Jellenz v Celju. ker se bo en del toh darov v izlc-zbi raizstn.vil. Da.rjila ,/j.stvin in pijiafe naj izvclijo daroval- ci v nabiralni ];cli tcčno označiti in se naprcišajo, da c'ldajo i.ste šele na dan islavncsti v dopoldaiiskih urnli v gasil- ;skein dornu im lrj^igistratnom d'vori- ščii, desno. K modernj toaleti spadajo v oivi vrstl mo cini č?vlji, kat.re Vain nitdi y nuy ve':ji izbiri, naj- holjSI kvnütdl in po naiiiižjih cennli vclctrgovina R. Stermecki, Celje. Scvret 115 Din, boks 159, ševro 302, hsU VM, slvl in beš l'JR, boIjSi 7'SJ, fini 270, platneni 89, baržunastl 9'), niodni opanhl 1^0 Din. Velika je tudi izbira v Ccvljih In polcevljih zn gospode. Oglejtc si izložbe In ocjrornno zrilogo. Nakup ncprisiljen. »Kako to niislite, prosim.. va&a go- spodicna hčerka: kaj jc z g-Ovspodično hičerko in . . .« Hotela je reel: in z gospodomi V-ej- vaxo? — toda tega že ni mogla izgo- voriti. Gospa ji je pomagala: »In z giospcidottTL Vej.varo? Da povem naravnost gospa Koindelikova: mislila sem vedno in še danes mislim, da go- spod Vejvara in inoja her . . .« »Kaij j'e gospod Vej'V.a.ra kaj oblju- bil?« jo viknidia goispa Kondelikova. »Ali je s ckn vczan na vašo gospadič- no hčer?« Gospa je potegnila lia-mi skoro k usesom m j;i'h zopet spustrla.; skoro po- čilo je. »To se pravi, kakor se vzaune. Sedaj so (ioibijo gaspodje, ki sploh no pri- poznajio nobene dolžnosti. Sedaij1 j« to popolii'Oima drugaiče, kakor je bilo vra- sib. Air, mioj Bog, ko je lucdil za menoj nwj raj-nkr Ofktaviian-------« »Toda oprostite, gospod Vejvara ni nikoli oinenil nreesar«,, je pretrgaJa nestrpno gospa Kandelikova retro- spektivno povStransko stvar gospe Muknšnablove. Ta jio dvigmila subi kazalec v vkši- no cela in je rekln kakor diplomat: »V^erjiain-cm., draga gospa Kondeli- kova,, da ni ömenil. Čemu pa bi ome- nil, ko izpreza in zaičenja drugod. To bi bil >lep jurist! In posebno. ko je ta- kim gaspodom jjovsoc] nastavljeno!« j »Pri naß mu ni nihee nastavljail, go- | spa Muknšnablova!« je rekla sanioza- i vestno gospa Kondelikiova. »Nam ni ! bilo treba nikomur nastavljati!« »Bog obvari., tega jaz ne misliiin«, jo ( :lgcvoirila gos])a,. »VeniK kaki so go- spodje: tu se dobriikajo, tarn sedejo. Vseobce.« Gospa je mo- lagoinm, košček za koščkom — jaz ni- som mogla kupiti naenkrat toliko. — Jejzas,, jejfzas, čudež jie, da sem naj^ra- vila s svojo mailio ]ienzijo, kar sem na- IM'M.A'j.la — in sedaj, ko iie vse gotovo in pripra.vljeno — sedaj pride to'le!« fPri posled'iij'ih besedah je vdarila s konci prstov na zaročni listek Ve.j«va- rov. katerega je pobraila,. ko je padel pospej 'Konddikovi iz rok. Gospa ivond.elikova je sediela in je t>osluFai!a kakor v samjaili. Prislo je vpc tako hiitra nepricajsavano, da je bila v.i>a. /mešnma, o«sramočena in rax- srleiva — zvezdice so ji plesale pred oiMiii, ))ostava, gospe Muknšnaiblove je skakala na vse strani, tako da je te zoperne ženske sedelo tu na^nknat pet eksempla.rjev. d Iz Š mar jet e pri Runs. ToiyficüJ>\ poroOajo: Te dni se je razbil ob ostan- ke bivse brvi 6ez Savinjo nek s]>lav iz Zg. Sav. doline. Eden splavar se je ujel za inastni steher. ob katerem pa so ga tako stiskaJi ostanki splava, da jo obupno klical na pom-oO.. Rešili so ga z vmni i« Savinje. Drugi s])lavar se je saim rešiil na suilio. d Iz poMne sluzbe. Za pogqdbene postanjie (ice) so nasta.vl.ieni (e): Još- ko Kert v Dravogradu. K. Boh v Mis- linjah, Herinina Jezernikova v Št. Pavlu pri Preboldu, Anica Dolensko- va v Loki pri Zidanem mostu, Iv. Ma- rovt v Ljubneni!. — Reduciran je slu- žitelj Vincenc Prevailnik v Gelj«u. (1 Točo so imeli prvega maja zvečer v Prekmurju. Po ozimini in vrtovih je napravila precej škode. d Izvirna slovenska opera »Črne maske* g. Marija Kogoja bode doži- vela jutri v Ljubljani krstno predsta- vo. V vlogi glavnega iunaka Lorenaa nastojji g. Robert Priniozit-. •d Snirtno se je ponesrečU 22-letni vojak Furek iz Maribora v Čmut-ali pri Ljubl'jiaini. S tovarišem Potočni- kom, tudi vojakoin pri autoimobilskem cddtlku v Ljubljani, sta napravila veer a j »črno vožnjo« z motorjem ne- kega podjiorcenika, ki je bil na dopu- stu v Mai'iboru. Ko sta se vračala, je motor na ovinku v (Iniui-ali izpoddr«- nil in vozaca sta z, motorjem vred padla. Furek jo priletel z ukvo na ka- nien. si zlomil tilnik in dcibil težko ra • no na glavi. Uinrl je prej ko 80 8* spravili x bolnisnico. Potocnik si je zloinil nogo. Nesreča se je zgedila vslsd preclrzno nagle vcižnje. d Glasbena Matica v Mariboru ob- haja 8. in 9. mada diesetletnico svoje ustanovitve. V sredo zvecer se vrsi ken cert Matične glasbene sole, 9. mar- ja (na Križevo) razvilje pevske zar- stave, ra.zdel.itev castnih diplcmi in zvecer koncert. d Rfizstava perutnine in kunrev. Z ¦ ozironi na omeijien prostor in d,oloceno stevilo kl-etk, ki so naineiene za raz- sta.vo perutnine in kuncev o priliki le- to.snjega velesejma, ki se vrši cd 30. maja do 9. junija t. 1., se poziva jo vsi oni rejei, ki so žele razstave udoležiti, da to čimprej store. Ra.zsta.vni pogoji so bili ob'j'aivl'jieni v 7. žtevilki »Knieto- valca« in ti so: 1. Perutnino ie poslati najkasneje do srede. 29. maja dopol- dne na, raizistavo, ker traja ista le do 3. junija, kunce pa je prinesti do tor- kfi, 4. opc'dine. RaÄStava kuncev traja d'o 9. j'Uiiiijia. 2. Perutnina. se ra,zstavi v skupinah (1 peteliin, 2 kokoši); slič- ne tudi race, ])ure in gosi; golobe po pavihi. kunco pa. a.li posaunezno ali pa z dfuzmb. Tu prriiiiiini sr> izjptnTio dcrvoljene iu.li soi-je .skuuino. 3. Vsak rnyr.tavlja'lec kckoši naj pošlje v pouc- ,ne svrhe tudi po pet jajc cd istih ži- vaü (v pcučne svrlie). 4. Kme- lo najfiinejišo angleško fresko poletno blago za jilasi-c in kostume. F. Meško. Celje. Stfcv. 36. » N 0 VA DOB A* Stran 3. d Odlikovanje. G. Josiu Turk, bivisi lj'ubljanski župan, je cdlikoran z vi- ¦sokim redom češkega Belega aria. Od- ličje mu je v soibcto na sloveson nacin izročil v dvorani ljubljanskega maigi- strata češki konxul g. dr. Resl. d fujsko-promeina zveza zu mari- borsko obhst je imela v soboto v Ma- riboru svoj obeni zbor. na katerem je bil niesto bivšeg-a veliikega župana g. dr. Otmarja Pirkmajerjia. ki .službuje st'daij v Beogradu, izvoljcn za pred- sednika sekcijski svetnik pri velikem županu g. d!r. Frame llatai. d Nov nabln niolže kruv. Na nrari- borski vinarski in sa.d'jairski soli se je vrsil včeraij ob navzočnosti zaistopni- kov casopisja, posestnikov in strcikov- njakov poiizkus miolize krav z Eglovim apara.toin, ki je prijetno presenetil prisotne. Z Eglovim a;paratam se mo- re naimreč na enoeta/ven naičin, brez motcrnega poigona itd. niiolsti naen- krat po več krav in aiparat lahiko vsak- do upra.vlja. Aparat jc [zum nemške- ga in'zenjerj'a Franca Egle in je v Nemčiji že zelo raizširjien. V nekaj mi- nutah je moigoče pomolsti ž njim vsa- ko kravo, Vrh tega ta način molže ze- lo prijetno vpliva na kravo. Prednost tega a.parata pa obstoji tudi v tern, dia je pomoilžono imleko absolutno cisto in broz bakterij in da labko npravlja aparat tud'i mladina. Ziaito h> ta apa- rat tudi priporočljiv za male posest- nike, ki imaj'o po 2—3 kra.ve, še bolj pa seveda za večje posestnike. Glede na potrebno higijeno pri proizvajanju mleka in na vedno dražjo delovno sik> v kmetijstvu priporočamio našini kme- lovaicerai. na,} tudi oni uvedejo ta eno stavni in koristni modern i rmnu incize. Dr. ]osip Cerin specijalist za ženske bole- zni in porodništvo se je v Celju naseiilin ordinira od pondeljka 6. maja dalje dnevno od 9. do 11. in od 14. do 16. ure v Celju, Breg, vila Janič. d Cminski spor z Avstrijo radi uvedbe novih veterinarskih predpisov je končan v tern smislu. da ostane pri dosed anjem načinu uvnza mrtvih svinj. d Nov zdravnik v Mislinji. Pr" /.'dravni&ki zbornici v Ljubljani j-e vpi- >,an za.sebni zidravniik 'dr. Ludvik Sin« kovic v Mislinji. d Na progi Novska—Brod se jo iz- ročil Vičeraj drugi novi trr prometu. Sedaj iinamo tedaj od Novske do Beo- grada dvotirno železnico. Od Novske pa vodita,. k-ako-r znano. dve enotirni progi v Zagreb, ena preko Siska, drn- ga- pa preko MoslaA'ine in Dngog sola. d Vcerdjmji noanrnet. V Ljubljaiu jie zmagalo nPrimorjie« nadi prvakom v mariborski oblasti I. SSK »Maribo- rom« v razmiierju 7 : 3 (3 : 2). Ljub- Ijanska kritika pravi, da ie bil »Ma- ribor« tebnicno in kombinatorno bolji, ali Ljul^jančiini so bili »pro- d'ornejsi«. — V Celju je nabil mari- borski »Ra.pidi« Atlotiko« v razmerju ;i : 1. »Rapidovci« so bili v absolutni premwi, kar so kaÄe tudi v doflozenem rezulalu iffre. - Praiva senzacija pa je bila werajsnja. najjc-inetna teknia mod re])rezentancal!na Dunaia. in Za- ¦.srreba na »Concordijimom« iffrailišču v Zagrebu. Tekme se je uideU^il tmdi za- gvehški župan dr. Srku'lj, in preko 8 tisrxv; Ijudi. Zialgrebpa.ni so znia^ali v lopi igri proti ITunaK-iinom z 2 : l. Lahko'si je imislili navduženje zagrel)- i?ke publike! d Ground eksplozija dinamita. V a0- ticlo okoli ii. ure pG'pold'no Re je dog-o- d:la v kaimennlcimu »S'krli« pri Bati- ni, blizn Belja, dinaniitna o-ksploxija. pri ka.teri je bilo 7 delavcev ubitih, več .pa tcrako rnnjenihu — Knsnonolom je last novo.«a,dlsk? tvndke Guttmann & Framk. V sohoio popoldne je odšel clfi.vni nadzornik Ivam^noiloraa Almadii v pisamb Ui])'ra:vi:itd!i.ia„ rla bi prejel drnar 7A\ ir/i)lacilo niozd delavcem. iSprcmUja] ga je -dela.vec, ki je nosil s seboj ve.c- zabojev dina.mitnib patron, približno 25 kg. Zaradi dežja zadnjiih dni so bills dinaimitne patrone vlažne in od'en izmde delavcev, ki ie stanoval \ bli'zini piisarne x neki baTaiki, je te pa.trone ciclnesel v svoje stanavanje ter jih polcžil na pec, dai bi se posušrle. Kc so so vlaižne patrone posušile, je d'icslo do oksploziiie, ki je vse poslopje p.oTušila, do tail. Sodem delavcev, ki ?o« bili v baraki, je bilo ubitih.. docim sta bila dva težko ranjena. Eclien' izmed tožko ra.njenili delavcev je na prevozu v o.sjesk'0 b'oilniico unurl, docim se za drngega &e ne ve, ali bo ostal pri živ- ljenju. Lažje ra.njenih je bilo se več drugih delavcev. Pcaiesrecence so mo- gli solo po dolgiMii trudu izvleei izpoil ra.zvalki. Oblasti so takoi uved.le pre- iska.vo, kdo je zakri-vil nesrenc in kdo je zanjo odigovcrcn. Stra-šna nesreča je izzvala. v vsej ckol.ici mnogo sočutja. d Lepct pevska prireditev koroskih Sir,renew v Borovljah. Minu-lo nede- I'jio so pri'Vedili pevski zberi i.z Sel, Bo- rovelj, Podljubelja., Št. Janža, Svoč, St. Jakoba, Lo»ge vasi, Škofič, Bilčov- sa, Hodiš in l^otmiaire vasi v borovelj- skem trskem kiam velik koncert. Na- stopilo je 150 mcških pevcov, fantov in mož, s saini/imi koroskimi na.rwlni- m-ii posmiinni. Zanimanje mod Sloven- ci po ceileim Rožu za to priwditev je biilo telik'O, da so bik> vse vstopnic« ž.p teden dlni prejle razprodane. Celo! ne'in- Kkutarjev je billo ^reliko x dvoraaii. — Pravi jo, da Borovlje še niso videlc trske dvorane ta'ko polne kct je bila tokra.t. 0 prireclitvi ciitaiin.o v koroH- kem »S'losvencu«: »Strmela je civ or a- na,. ko se je prvič odsrnid za.stor in je nas vrli sentjakateki skupni pevovc:!- ja, ki imia v sebi žilico d[risenta most- nib ken cert av, s svcäo takt irk o prvič združil posamezne zbore v skupen na- stop. 'Priček se je prireditev s himno nase doline »Niina.v čriez jizaro« in ta mehka mekdiija se je nebote vkradla v dušo vsakogar, vzbu/d'Ma v n.>em so- rodno struno in ubrala n.kord pesmi nfi.se d'use. Čle keda.j, je občutil naš rod cb tej posini silo v-ezi, ki g'a druži z njogovc zem.ljo mjegova nara,va. Zia- slutiti je moral vsakdo sorcrlnost le- pote melcdije i.j,. V Zvozi je 54 Ijudskili knjiznic. Vsa druga poroe-ila so tudi ka/a.la. 4a se v Zvezi d-ejansko mnogo d^la. Zelimo So nadaln.iih častnih uspebov! d Popravila gramofonov izvrsuje Anton Lečnik. CeJje, Glavni trg. 105 Nats %&kon prövi mlada gospä ßC $FLC€žtj Mica. „Zmeraj imam casa za svojega moža, turn ko se pere perilo. Jed je vedno ob času gotova, ker RADION pere ptriio sam," ?&nzfe per Ho! d Cloveško življenje obstoii iz saniih malih priložnosti, ki naj bado kar naj- bolj ugodne. — Vsaka poedina bo za Vas lep&it, 'öe se ne mučite. — Za pra- nje vzemite torej SCHICHTov »RA- DION«. d Prvovrstna in sigurno kaljiva se- mena vseh vrst, poljska kot vrtna se dobe pri tvrclki Anton Fazarim, Gc- lje. d Najvažnejša, vetiidi ne najnovejha vest je, da1 se perilo namoči čez noč v raatapini ŽENSKE HVALE. nato pa se izpere s SCHIGHTovim TER'PEN- TlNov.jni MILOm. — Varujte so po- nared'b! L.9CPOmeiy proti kašl u, Icataru, prehladui influenci, kro ničneni sa^aljenju, bronhitida itd. Dobiva se v vsch lekarnali. Proizvaja le- karna^ARKO, Zagreb, llica br. 12. D>\ E. Mejak: i Celjska legija dobrovoljcev na Koroškem. (Spominska črtica ob desetletnici ko- roßkih osv'Oboievailnih bojev.) (Dalje.) Legijonanji - doibr.avoi.iici so bili: Makso Deticek iz Celja, Lujo Cancar iz Celja, Leopold Öparhakl iz Tebar- j'a.Frajijo Seručar iz Celja. AMik Iv. iz St. Jurja ob T., Meiak Ervin iz Ce- lj'a, Martin Novaik iz Šoštanja, Fra- njo Vršiič iz Celja. Turk Fortunat iz Sc'stanjsi, Erlnaiiič Leo iz Celja,, Robek Anton ml. iz Celja, Ravail Ludovik iz bt. Jurja pod Kumom, Žgadiier Milko iz Blagavne, Teraan Ivanv m Petro-vc, Trobej Jože iz Šošta.nja. Širca Mil ju- tin i-z Celjla, Roš Mirko iz Celja, Biz- kk Andu'ej s Polzele, Flats Jože iz Zalea. Sa-n-cin Saivo iz Celja, Maršič Robert iz Brasla\'č., Omliidic Filip iz Bra»slcvč, Va.vjrot Lovro iz Slovenj- gradcn. Pristovšok Stanko iz Žalca. Ferlež Ivan iiz Št. Jurja ob j. ž., Toiii^- si'5 Staiiko iz Celja,, Modle Slavo in Mcd'ic Stanko iz Celja. Šribar Ivan iz 8p. Hiulinje, Rojlnik Ivan iz Braslove, ^^¦ajn'otnik Stanko iz M.oziria, Štante Jernej i-z Št. Jurja ob j. ž. in Rataj Leo iz Braslovc. Prišedšj z vlaJccmi v Recico ob Paki. Rino tu dobili vüizovü za prevoz n:n- štva, ppovijanta in prtlja-ge. V Mozir- jiu smo se ustavili pri »posti«, k.jer nam .jie gospa Goricarieva iz prijaz- nosti pcgrela guljais-koaizerve in pri- spev,a-la k na-šem-u obedu večjo innoži- no kroni])iija. Okr'og 17. ure smo dos pel i na.vduse- no pcralifavljeni cd d-cinaeinov v Ljub- no in smo se tarn nastamili v veliki go- stilniski sobi g. Benda, ka.mor nam je obcMna hiiro -d'ostavil«. slamo za leži- sča; ])iTd Iii.šo pa si je v kra.tkeni ea- su iirodiJ ku-hinjo nas kuJiair Cebmlar. Orožni-štvo je medtemi inforiniralo iKišega poveljniika o situacijd, nato so se pa taikoj pripravili prastori za po- yeljstvo in t.ren cd'seka Ljubno ter je se isti vocer Ptopil na« poveljnik v te- lefonsko zvezo z obmtejnim i>cvelj- stvom /a vzli'cdii'O Koi'os'ko (koro.š.ki oih'c'd) s .sedežem v Šoštanfu, kojemu k sta:l na čelu do 23. maia 1919 pcilk. Drag. Popc'vio. rd tega due naprej pa generalstabni j)olk. Lju.boniir Mark1. Temu i>oveljs«vu je bila nasa legij,:i v taktimemi poigledu neposredno pod- rejena,. vsem trupam na oze.in.lju Drav- ske diviz. oiblasti pa je ' poveljov,al kindt. drav. diviy.. rblasti 'jenorai Snil- Ijanic. I'rehranievau!» le»ije. izplarevanje gaž oficirjem in dinevniue moštvu le- gije tor d'cpolnjevanje oprenis je oskr- boval Dravski gorski top. nolk v Ce- ll u preko konjskega taboirišča v Mo- z'irju, rrl'koder so naši vcmiki liripe- Ijali na Ljaibno dnevno l^'dnrano. Za casa o/fenzive nn smo sprejdi potrob- nn lira no \v. ]iroviyjoir. nrovijantnib Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 36 Celjska posojilnica d. d. Stanie hranilnih vlog nad Din 75,000.000'-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 9,000.000*-. y lasfni palači Narodni dom Sprejema hranilne vloge, Izvršuje vse denarne, kredilne in posoiilne posle. — Kupuje in prodaia devize in dilute. Podružnlci a Maribor# Šoštanj skladisč miedipotoma v raznib krajih Koroške. Dirugi dan 12. maja je lee'ija dobila cd poveljstva. v Šoštanju točna navo- dila, iz katerih je bilo posneti, da ima iiaš cxMelek (odsek Ljubno) zaičasno nalogo, varovati koroško - štajersko mejio. zadraati in bfraniti vsnko prodi- ranje sovražnika v prostoru med Staknetskim vnrhom (13 km sever o-za,- padno od Sostanja) clo Slemena (1320 metrov) nad Solcavo in v to svr.ho dr- žati tudi zvezo nai desneni krilu z Ijub- Ijanskiim peš. polkom na Belanskem vrlni, na levem kriilu pa s skupino pod polk, (seclaj senerala in velikega župana v Skoplju) Naumiovica na Pavlieevem sedil'u. Kdor pozna oim.en.ieni teren, bo mo- ral piriitrditi, da je bila naiša naloga cbseznai'ii prav težka. to še zlasti z oziroan na našo malostevilnn četo, pri kateri je od'padlo več nioz na preskr- bo provijanta. za pisarniško in ord'o- nancno sluzbo. Na tern: mestu bodi canenjeno, da smo biili m šostanja opozorjeni tudi na to, da ni znano, če sovražnik nas ligijcnarje smiatra za elano regularne vojske in da utegne biti tore! \-sak le- gijonar, ki bi prišel v ujetništvo av- strijskilii čet, tam tafeod usmrčen in da moraano biti vsled toira še urav po- sebno oprezni v sluizbi. V izvršitev dane maim nailoge je po- 8laJo naee poveljtstvo nekai dni in to do 17. maja vee. patrulj d'irektno iz Ljubnega v preodkazani nam teren. Od 18. maja dalje pa do ofenzive ju- goslov. čet so bile na 4 točkah v tem ferenu poistavljeno stalne straže po IC mož, ki so moiraJe med seboi in na des- no z ljublji. p. p., na levo s skupino Naumovič drzati zvezo ter biti potom ordonanc v stiku s poveljfitvom na Ljubnom.______(Dalje pribodinjio.) Dokumenti za carinjenje blaya. Iz gOvSpiodairskih kroffov se f-ujejo opetovano prHožbo radi pastopka že- lezniške uprave odliosno carinsko-žo- lezniškib posredhikov pri carinjenjii blagn. V večini prhnerov pa so stra,n- ke same krive nastalih neprilik in škod. Da se preprecijio v bod'oce s-licnc neprilike in škode, |e izdal komerci- jalni oddelek Generailne direkcije dr- žavnih železmic važno okrožnico, na katero opozarjamo vse interesente. Okrožnica se gJasi: »Clen 15. m/ednarod'ne železniške konvenciije predvidevai, da ima želez- nicaTOed potjio vršiti vse formalnosti, ki jib predpisujejo carinske in druge oblasti g'lode carinienja, kontrole in pregleda blaga, Da bi miogla žeieznica zad.ostiti tenm predpisu, določa 61«n ! 13 navedene konvencije, da je pošilja- telj obvezan, 'dJa priklopi tovarneimu listu vse dokumente, ki so potrebni za izvršitev fonnalnoisti pri carinjeniu blaga. Po istem členu je odpošilja.telj cdgovoren za vse posledice. ki bi na>- ! stale radi pomanjkainja. all nepopol- nosti odnasno nepravilnosti potrebnih dokunientov. Med omen.i.ene listine spadiajo tudi spričevaila o izvoru, na podla,gi katerili so blago carini po mi- ninialnih stavkih carinske tarife. V tiekolikib prLnicrih se je dogodi.lo, da so bile pošilja.tve blaga vsled poinanj- kanjia izvornihi izprLčevail carinjene po maksimialni carinski tarifi. proti če- inur so se traiiiisportanti pritožili. Take pritožbe so stvarno neuteine- Ijene, ker je carinjenje po maksimalni tairifi posledica n-eizpolndtve predpi- pciv l-o členu 13. mednarodne železni«- ko konvencije. Železnica nima nikake zakonite podlage, da bi v primeru po- manjkanja izvornih izpričeval obve- ščala odposilijoitelja,, prav posebno pa nobene obveznoisti za obveščanje pre- jemnika, ki tako dolgto ni vstopil v prevozno pogiodlbo, dioikler ni izkupil tovornega lista, ter za cas takega za- vlačevanja carinjenja računa evenlu- alno stojnino za vaffono. V takih pri- merih bi 'la.bko tramsportanti brez nar- nalinega ugovarjali i)lačanju stojnine in se sklicevaili ba« na clen 13 § 2 in člen 15 § 1 mednarodne železniške konvencije.« Zbornica za TOI opozarja intere- sente, da v vseb priimloščnate noge) itd. Trgovska oprava (stelaže in pudlni) za t^govino z me- .'ariim blag;om se radi opustitve trgo- vine pioda. Naslov pove iz prijaznosti i uprava ,,Nove Dobe" v Celju. 2-2 iz vseh rudnikcv prvovrsten dcbavlj.-i in do- ---------- .......—— stavlla trgovioa F^«a.»tict Jošiij Cü8^«?, Äloksandrova ul. 4 s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do specerijske trgovine, se sprej- me, Naslov v upravi. 2 2 Gramofon (Edison) Se nov, se radi odhoda, takoj poceni proda. Pogleda se lahko v uprsvi lista. Proda se otroški voziček (Brenabor), po ugodni ceni. Pogltda se pri g. Iv. Strelccu, tapetarju v Celju, Samostanska ul. Dobro ohranjen se poceni proda. VpraSa se Vila Savi¦ n.'a II. nad. desuo. 2 2 Kuplm enodružinsko h.šo v mestu ali 10—15 minut oddaljeno. Poniidbe na upravo pod Stfro »liiša«. (Karpfensetzhnge) 100 kom. po 40 D«n oddaja oskrbniätvo gruščin^ Novi- klošter, Št. Peter v Savinjski dolini. Proda se poiitirano pohiitvo (-palnica) v vili »Savinja«, II. nadstr. desno. 2-1 ICupisn stelaže in pulte Ponudbe na upravo. OtPQshi vozičeb se poceni prodn. Mici Sovič, Oaberje št. 70. (Polcg tovarne Westen). P odam. Posestvo, 12 oralov zemlje, 6 oralov guzda, 3/4 ure \z mesta na malern hrihu, zelo sa- dovno, se takoj proda. Cena se poizve v Celju, na Bregu št. 9. pri čevljarju g. Šlausu. Posestvo 88 proda arondirano z vilo vred za 70.000*- Din. Od- daljeno samo pol ure od celjskega kolodvo- ra. Polovica kuone cene se plača takoj, o- stalo po domenku. Naslov v upravi. Zahvala. I Povodorn smiti našega Ijubljenega moža, očeta, gospoda Gotharda Novak ioRČarskegga mojsftra se tem potom v=;enir ki so nam stall v bridkih trenutkih ob strani, prisrčno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo Gasilnemu diiištvu v Gaberju za spremstvo na zadnji poti, stanovskim tovanšem in vsem, ki so darovali krasno cvetje in vence ter pokojnika spremili k za- dnjemu počitku. QABERJE, dne 5. maja 1929. Žalujoci ostalL Južnoštajerska hranilnica Celje v lastni Kiši, CANKARJEVA CESTi5, STEVILKÄ 11, naspi>oti pošti. Telelon 6tev. 9?. Brzo{av: 1UŽNO&TAJBR8KA Zq neortiejeno vamost vlog jamčijo ustanovni kraji: Gornji grad, Sevnica, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Vransko in rezervni zaklad. Sprejema vloge in jih obrestuje po kolikor najvišji obrcstni meri. Daje hipotekama posojila in vsakovrstne drugc kredite pod zelo ugodnimi pogoji. Otvarja tekoči račun za vloge in posojila. «Poilno taranil« ntčnl roCan itev. 1O.72T Ustanovljena leta 1889 od okrajcv: Gornji grad, SevnSca, Smarje pri Jelšah, Šoštanj, Vransko. Tisfca in izdaja Zvezna tiskarna. — OdtfovoroD m i;«lajatelja, tiskarno in redakcijo Milan C$tina v Celju.