41»
ta*
i i
eVr el»
J*
Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Številka 8 *
1. DOT. 1911
->* 530
JOLIET, ILLINOIS, 18. SEPTEMBRA 1914
LETNIK XXIII
Ogromna in odločilna bitka
se nadaljuje na Francoskem.
Uo 2,500,000 Francozov in Britancev ter Nemcev se udeležuje bitke daleč od Pariza ob reki Aisne, kjer so se Nemci ustavili po večdnevnem umikanju. Obe stranki upapolni na končno zmagodobitje.
Avstrijska izguba v bojih z Rusi baje
velikanska.
Antwerp, 13. sept. — Oblastva pripravljajo uraden imenik usmrčencev med obleganjem mesta Liege. V jurski obrambi je bilo usmrčenih baje kovInanj neg0 27m belgijskih voja-
Rotterdam, 13. sept. — Iz Berlina Poroeajo, da znašajo nemške skupne zgube: 6,535 usmrčenih, 8,391 resno
M - lahko '^"ienih. Wis .Srbija, 14. sept—Sledeče urad-no naznanilo je bilo izdano danes: d , 0 zavzetju Zemuna (Semlina) na-alJujejo naše čete ob severni fronti ^spesno ofenzivo. Hiter beg sovraž-1 a Je razviden iz množine živeža, o-
2emunu0r0Žja streliva' naJ'denega v Naše čete so bile sprejete z nepoln™ navdušenjem v mestu. Zahval-masa je bila peta za zmago srbskega orožja. Železnica je do postaje v e gradu popravljena za prevoz čet. Neprestano strelja topništvo ob severni fronti."
Manchester, Mass, 14. sept. — Dr. sl°*tin Dumba, avstro-ogrski po-anik y Združenih Državah, je danes reJel Dunaja sledečo, po ministru "anjih stvari, grofu Berchtoldu, pod-PUano brezžično brzojavko:
. .a Pri Lvovu je bila uspešna, ase ?ete, razvrščene ob in južno od
sov-C -držeče v Grodek, so odpodile \ ;i-nika po petdnevnem bojevanju.
j- or,f5ie"w	topov
K;i	v nase roke, ali nemogoče je
Wlo, popolnoma obrniti uspeh v naš ' ker Je bila naše severno krilo v
nevarnosti pred številnejšimi ruskimi četami, da ne govorimo o novih ruskih "delih, ki prodirajo proti armadi generala Dankia in v posredje med to armado in lvovskim vojnim pozori-
"Vsled večjega števila sovražnikov I b"° Potrebno, zbrati naši armadi
ki se zdaj bojujeta z malim • prestan-kom junaško že tri dni, ter se umek-niti v ugodnejše pozicije, da se pripravijo za nove boje."
Rim, potom Pariza, 14. sept. — U-radna poročila iz Petrograda pravijo, da so bili nekateri nemški oddelki, ki so podpirali Avstrijce v njih zadnjem spopadu z Rusi, tako upehani, da so se komaj borili.
Iz Avstrije poročajo, da se avstrijska armada povsod zbira in se bode močno upirala proti nadaljnjemu ruskemu prodiranju.
Petrograd, 14. sept. — Vojni urad naznanja nocoj nadaljnje ruske uspehe proti Avstro-Ogrski In umikanje ruskih čet na Vzhodnem Pruskem.
Umikanje ruskih čet pred Nemci je baje dobro nastavljena past, da se Nemci zapletejo v tistem okrožju.
Po zatrdilu visokih uradnikov, je umik pred nemškimi četami postavil sovražnika v pozicijo, da ne bo mogel odriniti na pomoč Vratislavi ali Poznanju, ali nasprotovati ruskemu prodiranju skozi Šlezijo, najneposrednej-šo pot v Berlin.
Vojno ministrstvo naznanja, da .je avstrijska armada v Galiciji zadobila smrten udarec in da bodo Rusi takoj po zavzetju Krakova začeli prodirati proti Dunaju.
Brzojavka iz Kodanja (Copenhagen) pravi, da brzojavke iz Berlina, prejete tamkaj, priznavajo, da je glavna avstrijska armada utrpela brezpogojen poraz, a pravijo, da se umika v dobrem redu.
"General Auffenbergova armada," nadaljuje poročcvavec, "je baje v nevarnem položaju, ker je odrezana od glavne armade. Avstrijci so utrpeli strašne izgube."
Položaj v Avstriji postaja obupen, po neki brzojavki iz Dunaja potom ondona. Železnice nimajo zadosti
vozov za prevažanje ranjencev. Rdeči križ prosi za prispevke, ker so mu skladi pošli.
London, 14. sept. — Vse danes dospele brzojavke potrjujejo ruska poročila, da so Rusi prizadeli Avstrijcem nov hud poraz, in poražene so bile tudi nemške divizije, ki so podpirale Avstrijce. Po zavzetju Tomaszowa so se Rusi zagozdili med avstrijsko armado, ki je navalila na Poljsko do Krasnoslava in Zamošča, ter armado, ki je bila poražena pri Lvovu in se je vkljub velikim izgubam spet zbrala k ofenzivi.
Pariz, 14. sept. — Nemška glavna armada je ustavila svoje umikanje v močno okopani poziciji ob reki Aisne in je pripravljena, da prične bitko s prodirajočimi zavezniki.
Tako naznanja vojno ministrstvo nocoj. Morebiti se je bitka že pričela.
Z nemškim središčem se je morda združila armada pod prestolonaslednikom Friderik Viljemom, ki se je bila | prej umeknila.
drugod ob dolgi bojni črti so za> vezniki pridobili mnogo zmag.
Nadaljnja podrobna poročila, ki prihajajo semkaj, kažejo, da je bila bitka ob reki Marne, ki se je končala z za-ustavo nemškega razvojnega kretanja in z odpoditvijo prodirajoče armade nazaj preko reke, največja v zgodovini sveta.
Več nego 2,000,000 mož. je bilo zapletenih v borbo ob dolgi fronti, z večino 400,000 mož na francoski strani.
"Črnci" strašijo Nemce.
London, 15. sept. — "Chroniclov" poročevavec v Parizu brzojavlja, da so nekateri francoski vojaki spoznali, da se nemške čete prav nerade borijo s četami črncev iz Senegala. Da obrnejo to dejstvo v svoj prid, so ti Francozi skrbno počrnili svoje obraze z ožgano probkovino, predno so šli nad sovražnika. To in strašno kričanje, s katerim so prodirali, je imelo znaten učinek. Ob neki priliki je cel nemški oddelek pokazal pete. ko je videl, da ga napadajo "senegalski pevci ljubezni".
Nova vlada na Rumunskem.
Bukarešt, potom Rima, 15. sept. — Ministrstvo je odstopilo in sestavlja se novo. Močno govorijo tukaj, da je izprememba uvod k zvezi Rumunije
VICINITV »how^ FOwWlCATIONi	'
j. .? ug'č
PARIZA IN MAPA, KAŽOČA SEVERNE UTRDBE V OBRAMBO MESTA.
bU ^ kratkim v vcli>» nevarnosti, da ga Nemci po daljšem ali krajšem jo. a sreča SC IC nhrnila ■<• —.,!,„ ........... .	...
Pred zHr V aru«f'č zavzame«"' , »>rcM Kratkim v veliki ne
ni.So&ZCnin» F'SniV-^^" SC jc obrnila "a f^osko
r*Ci "«a P-JEM.8-?* ,Ula 187>- J« P«« vzdria
,	______ „rlr„_	B	stran, vsaj začasno, in nemške čete se umikajo
r*«nskj Do!? ^ Pnsitila lakota — i JIlJi i !	Jc Paril vzdr£al "»"iko oblego štiri in pol mescca. Vdal sc
na <icl Pariza J.cue' ko"J« •« mačke in pse in celo živali iz zooloških vrtov. Zgoraj je pano« • 0 ae'ne. Mapa kaže glavne utrdbe, ki branijo severni del ozemlja okrog mesta.
z Rusijo. Rumunsko ljudstvo je odločno za zvezo z Rusijo.
(če je izprememba ministrstva znamenje za ofenzivni nastop proti Avstriji, bo zadnja v veliki stiski na vzhodu. Poleg tega bi se veliko število ruskih vojakov lahko takoj premestilo na mejo proti Nemčiji. Rumunski kralj Karol je Hohenzollernec, prijazen Nemcem, ali ljudstvo je v prid Rusiji. Odstopivša vlada se je poganjala za politiko nevtralnosti.)
Nemci tepeni v Južni Afriki.
Loji <!on, 15. sept. — Reuterjeva brzojavka iz Capetovvna, Južna Afrika, pravi, la so Nemci naskočili Abercorn, trgovinsko postajo na skrajnem jugovzhod;: jezera Tanganyika, in bili odbiti s treli iz Maximovih topov. Pozneje <o angleške čete pregnale Nemce preko meje. Sovražnikove izgube so bile znatne.
Boji med Avstrijci in Srbi.
London, 15. sept. — Po danes izdanem naznanilu srbskega poslanstva je zdaj na Ogrskem najmanj 150,000 srbskih vojakov v uspešni ofenzivi proti avstro-ogrskim četam.
Avstrijci utrjujejo vse strategične točke ob vseh potih, držečih v Budimpešto. Velika srbska armada prodira proti Fruški gori, zelo važni poziciji v zaščito srbskega levega krila.
Poslanstvo izjavlja nadalje ,da Srbi v Bosni oblegajo Višegrad in da se njihova predstraža bliža Sarajevu, ko-je mesto je močno utrjeno in kjer se pričakujejo obupni boji.
Ali je Zemun zavzet?
Marconijeva brezžična brzojavka ii Berlina pravi, da je nemški vojni urad izdal sledeče uradno naznanilo:
"Avstrijske čete so odbile Srbe ob celi črti reke Save in sedaj ni nevarnosti glede Zemuna (Semlina)."
Pariz, 15. sept. — Zavzetje Zemuna po Srbih je povzročilo velike demonstracije in veselje v Belgradu, po brzojavki Havas-agenturi iz Niša. Zahvalna maša je bila danes peta v vseh cerkvah. Srbi in Hrvati, živeči v Ze-munu ,?o ostali v mestu. Ogri, Nemci in Judje so pobegnili. Beg Avstrijcev je bil podoben paniki. Avstrijci so odvedli več odličnih talnikov.
V rlin o zmagi nad Rusi. Berlin, 15. sept. (Brezžična brzojavka v Sayville, L. I.) — Uradno so naznanili -v Berlinu danes, da je general pl. Hindenburg brzojavil cesarju Viljemu, da so Nemci popolnoma porazili rusko armado iz Vilne, sestavljeno iz 2., 3., 4. in 20. armadnega voja, dveh reservnih divizij in petih konjiških divizij. Usmrčenih je bilo Rusov veliko.
Število ruskih ujetnikov narašča, pravi gen. pl. Hindenburg, in uničevanje ruske armade se nadaljuje. Vojnega plena je v ogromnih množinah.
Ruska armada iz Grodna je bila poražena pri Lycku. Obsegala je poleg 22. voja ostanke 6. voja in del 3. sibirskega voja.
Rusija poroča o uspehih.
Petrograd, potom Londona, 15. sept. —Generalni štab je izdal sledeče naznanilo:
"Ruske čete prodirajo ob dolenjih progah reke San brez odpora od poraženega sovražnika, ki se dalje umika. Ko so zavzeli Grodek, 16 milj za-padno od Lvova, in dospeli do Mosci-ske, 37 milj jugozapadno od Lvova, so Rusi samo dan pefta daleč od Przemy-sla, glavne gališke ozir. avstrijske trdnjave. „
"Nič bojev ni bilo v ponedeljek na Vzhodnem Pruskem.
"Car Nikolaj je podelil križec reda sv. Jurija generallajtnantu Radko Di-mitrijevu za njegove odlične zasluge na bojnem polju." (Odlikovanec je Bolgar.)
Nemška zmaga zanikana.
Pariz, 15. sept. — Rusko uradno naznanilo, izdano v Petrogradu in brzo-javljeno Havas-agenturi, pravi:
"Nič bojevanja ni bilo na Vzhodnem Pruskem danes. Naše čete so se izmotale iz težke pozicije in sedaj čakajo nadaljnjih kretanj.
"Predhodni spopadi so stali Nemčijo mnogo. Pretili so zaobrniti ruski krili, a reservne čete so jih odgnale."
Avstrija zanika ruske zmage.
Rim, 15. sept. — Avstrijsko uradno naznanilo, prejeto tukaj danes, zanika poročila o ruskih zmagah nad Avstrijci in zatrjuje, da so Avstrijci ujeli kakih 100,000 ruskih vojakov in zaplenili približno 500 topov.
Rumunija in Italija.
Rim, 15. sept. — Tukaj naznanjajo, da se Rumunija dogovarja z Italijo za skupni nastop proti Avstriji, in da se tli pričakujejo rumunski politiki, da pripravijo stvarco pogodbo med deželama.
Radikalna stranka je danes sprejela resolucijo sočutja z Kumunijo. Radi-kalci so tudi poslali pozdrav radikalni stranki na Rumunskem in izrazili upanje, da nastopita Italija in Rumunija skupaj "za zmagodobitje latinske pro-svete."
Radikalci so sprejeli drugo resolucijo, v kateri poudarjajo, da so upali,
IZPRAZNITEV
VERA CRUZA,
Wilson zaukazal, da se ameriške čete vrnejo, ker "niso tam več potrebne".
NA POVELJE GEN. CARRANZA.
S tem je ameriška ekspedicija v Mehiko menda končana.
Washington, D. C., 15. sept. — Izpraznitev Vera Cruza je zaukazal danes predsednik Wilson.
, Ameriški vojaki in mornarji pod generalom Funstonom, ki so ostali v mehiški glavni luki, odkar je bila zavzeta po brodovju dne 21. apr., t. L, se vkrcajo za odhod domov, bržko dospo ponje prevozne ladje, in kmalu potem se umaknejo vse vojne ladje, izvzemši nekaj malih.
Povelje za izpraznitev je bilo formalno naznanjeno v Beli hiši danes po dolgi ministrski seji. To je zaključno poglavje drugega oboroženega spora med Združenimi Državami in Mehiko, ki je v njem bilo usmrčenih kakih dvajset Američanov in ranjenih do sto, a Mehičanov usmrčenih in ranjenih nad 300.
Vzrok za izpraznitev.
Vzroki za izpraznitev Vera Cruza so pojasnjeni v sledeči izjavi iz Bele hiše:
"Zaukazano je, da se čete umaknejo iz Vera Cruza. To se zgodi z ozirom na popolno odstranitev okoliščin, ki so opravičevale zasedbo. Nadaljnja navzočnost čet je videti nepotrebna"
Posebej se naznanja, da £e ameriške čete umaknejo na nujni poziv generala Carranze, vrhovnega poveljnika kon-stitucionališke (vstaške) armade, ki o-skrbuje izvrševalno oblast v mesti Mexico.
Ustreženo Mehičanom.
Po Paul Fullerju, osebnem zastopniku predsednika Wilsona v Mehiki, je general Carranza naznanil, da navzočnost ameriških op t ne služi v zaščito P»oti nadaljnji r^v'olueiji in'v pospefc-vanje miru,-nego tvori neprestano grožnjo za prijateljske odnošaje z Združenimi Državami. Mehiški poglavar je izjavil — in generala Villa in Obre-gon sta mu pritrdila — da Mehičani ne bi trpeli nadaljnje navzočnosti ameriških čet na mehiški zemlji, neglede na to, kako dobro namero ima ameriška vlada.
ločiti natanke izgube sovražnikove, a lahko se reče, da postajajo velikanske.
"Po dospelih poročilih so Avstrijci izgubili približno 250,000 mož na u-smrčenih in ranjencih ter do 100,000 na ujetnikih, 400 težkih topov in mnogo zastav. V vseh smereh so ceste polne topov, proviantnih vozov ter o-rožja in streliva: vse to je zapustil sovražnik v naglem umiku."
Dunaj. 16. sept. — Generalštabni načelnik Hoefer je danes naznanil, da je bila srbska armada, ki je prodrla čez Savo na Ogrsko, ob celi črti hudo poražena, in da je sovražnik izgnan iz Szerema v Slavoniji in iz Banata.
London, 16. sept. — Brzojavka "Ex-pressu" iz Rima pravi, da sta avstrijski armadi pod poveljstvom generalov Dankia in Auffenberga združili čete pri Rzesowu, 13 milj severovzhodno od Jaroslava in 32 milj severno od Pr-zemysla. Tekom teh operacij, pravi brzojavka, sta izgubili 40 odstotkov svojih vojakov.
Srbi sedaj bombardirajo ogrsko mesto Orsovo.
Cesar Viljem je odšel v Vzhodno Prusijo, da prevzame vrhovno poveljstvo nad nemškimi četami ,ki nasprotujejo ruskemu navalu.
VOJNE VESTI IZ "SLOVENCA".
da bo italijanska vlada pretehtala vpra šanje ,ali je prišel trenotek za izpre-membo njene politike nevtralnosti v politiko dejanske udeležbe na evropski vojni.
Anarhisti so na shodu glasovali, da hočejo stati na strani francoskega, britanskega .ruskega, belgijskega in srbskega naroda ter izpodbijati nevtralno stališče italijanske vlade.
Rumunci za tripelentento.
Galatz, Rumunija, 15. sept. (potom Petrograda). — Velike demonstracije so se vršile tukaj danes v prid tripe-lententi. Ogromna množica, sestavljena iz vseh slojev prebivavstva, je šla v obhodu po mestnih ulicah, glasno pozdravljajoč Rusijo, Francijo in Anglijo. Nemški in avstrijski konzulat sta močno zastražena s policisti.
Zadnje vojne novice.
London, 16. sept. — Berlin uradno naznanja zavzetje mesta Maubege dne 9. sept. s 400 topovi in 40,000 ujetniki.
London, 16. sept. — Zavezniške armade so v obupnem boju z vsemi nemškimi četami, ki so navalile na Francijo. Bitka se je pričela v ponedeljek, ko se je zadnja straža umikajočih se Nemcev ustavila v severovzhodni Franciji za reko Aisne. Postala se je splošna ob celi črti včeraj in se še nadaljuje. Preteči utegne več dni, predno pride do odločitve.
Uradno se naznanja nocoj v Parizu, da je generalni štab brzojavil, da zavezniki niso oslabeli v svojem napadu na nobeni točki. Uradno naznanilo v Londonu pravi, da je ostal ves položaj ugoden zaveznikom in da so se Nemci umeknil: na več točkah .
Brzojavka iz Berlin^ naznanja, da zavezniki niso pridobili zmage nikjer ob veliki liniji.
Izza velike bitke ob reki Marne, ki se je končala z umikom nemških čet, je dospelo do 500,000 pomožnih krdel na pozorišče in število udeležencev na obeh straneh v sedanji bitki utegne doseči 2,500,000.
Petrograd, 16. sept. — O zadnjih bojih v Galiciji sc poluradno naznanja:
"Ruske čete zasledujejo Avstrijce z odločnostjo in poraz sovražnika se nadaljuje. Nekateri avstrijski armadni voji so bili dejansko uničeni. Ruske čete so prekoračile reko Sail.
"Vzhodna ruska predstraža se bliža Przemyslu. Naglica, s katero se vršijo vojaške operacije, onemogoča do-
Pohvala hrvatskih vojakov za njihovo , junaštvo.
Gradec, 27. avgusta. (Kr. ur.) Ogrski korespondenčni urad poroča, da je armadni poveljnik fcm. Liborij vitez pl. Frank pisal zagrebškemu zbornemu poveljniku fcm. Rhemenu: "Izražam tebi in tvojim vojakom svoje občudovanje in priznanje, ker so se tako hrabro borili v bojih, dne 14., 15. in 16. avgusta." Tukajšnji listi na-glašajo, da je pohvala res zelo zaslužena in občudujejo junaštvo hrvatskih vojakov.
Hrabri naši vojaki.
Graški listi poročajo iz Zemuna: V bojih za Šabac so naši vojaki izvajali naravnost čudeže junaštva. Moj polk je stal v sredi svinčene toče, tako poroča neki udeleženec, pripravljen na juriš na neki zaraščen grič, ki je bil s sovražnikovo artiljerijo in pehoto m< f io zaseden. Vojaki so komaj čakali napada. Končno je bilo ukazano, da naj prodiramo. Dasi je deževalo krogel in so brenčali nad nami šrap-neli, ki so pa le slabo zadevali, smo drli na grič. Solnce je močno pripekalo. Čim boij smo se bližali sovražniku, tem bolj smo bili navdušeni. Med gričem pomečejo naši hrabri vojaki te-lečnjake in bluze proč in derejo goloroki naprej. Srbi, ki so bili v premoči na griču, so kar osupnili. Njih ogenj jc ponehaval, čez pol ure smo bili mi gospodarji griča, ki je obvladuje ta-mošnje gorovje. V jarkih so ležali kupi mrličev. Srbi so bežali. Pregnal jih je neizprosni bajonet. Niti predstavljati si ni mogoče, kako hrabri in pokorni, disciplinirani, so naši vojaki. Naj je bil napad še tako hud, takoj so se zopet zbrali in so naprej marširali.
27 oseb utonilo v plohi.
St. Louis, Mo., 15. sept*. — Sedemindvajset oseb je utonilo davi zarana, ko je zapadno vozeč osebni vlak št.- 5 železnice St. Louis & San Francisco naletel na ploho dve milji zapadno od Lv ban on a, Mo„ in sta se dva vagona prekucnila v narasel globok neurnik.
Petnajst izmed mrtvih je bilo spoznanih. Osemnajst oseb je bilo ranjenih, a nobena od njih nevarno. De-vetindevetdeset o;eb, vštevši železničarje, je bilo na vlaki].
Albanci koljejo kristjane.1
Brindisi, Italija, 14. sept. — Več nego 200 moških, žensk in otrok so poklali turški vstaši, ko so zavzeli albansko mesto Zaerani, po neki brzojavki i/. Valone. Žrtve so bili sami kristjani. Mesto je bilo baje požgano.
Rdeči križ prosi podpore.
Washington, D. C., 14. sept. — A-meriški Rdeči križ se je danes obrnil s prošnjo na vsa veroizpovedanja v deželi za prispevke v evropski pomožni sklad v hramih božjih na mirovno nedeljo, dne 4. oktobra, ki jo je določil predsednik Wilson za posebne molitve. Rdeči križ tudi namerava obhajati dan Rdečega križa zastave, ko se bodo zastavice prodajale po vsej deželi, da se dohodki uporabijo za bol-nično delo v Evropi.
Strupene gobe.
Chicago, 111., 15. sept. — Tretja žrtev v southchicaškem slučaju zastrup-Ijenja po zaužitih gobah, John Zmud-zinski, 8729 Houston ave., je umrla sinoči v Lake Shore-boluišnici.
Mrliški ogled, ki Se je pričel v nedeljo, ko sta umrli ga. Jadwiga Zem-rowski in ga. Mary Szozepankiewicz po zaužitju strupenih gliv, ima šele določiti natančni vzrok smrti.
ZAPISNIK
XII. glavnega zborovanja K. S. K. Jednote v Milwaukee, Wis., v dneh od 17—26. avg. 1914.
Joliet, 111., 16. sept. — Naše novo župnišče je že dograjeno do slemena. Sedaj postavljajo ostrešje. Potem se prično dela v notranjščini. Spredaj ob glavnem vhodu bo prostorna veranda. Cela stavba bo kaj lična. Njena lega ob North Chicago streetu zraven cerkve in z novo šolo v ozadju naprav-Ija jako lep, simetričen vtis. Lepše lege nima. nobeno drugo župnišče v Jolietu.
—	Naša župnijska šola sv. Jožefa pod vzornim vodstvom čč. šolskih sester lepo napreduje. V letos novoustanovljenem Trgovinskem razredu (Commercial class) so naslednji učenci in učenke: Anthony Russ, Anthony Stefanič, John Marentič, Frank Butala, Mathew Govednik, George Flaj-nik, Joseph Juričič, ter Amalia Kle-pec, Anna Legan, Mary Stonich in Josephine Šetina. — Učenci in učenke osmega razreda (Eighth grade) pa so: Ralph Nemanič, Julius Želko, Frank Vranichaf, Paul Lavric, John Kuzma, Joseph Kočevar, John Čulik, Frank Stalcer, Michael Gregorys, Henry F' Martin Juričič, John Živetz ,ter J phine Buchar, Mary Uršič, Mary revec in Frances Planick.
Vseh šolskih otrok v naši žup Šoli je letos nič manj nego 625 je pač lepo številce, ki najočitne ka že razvoj in napredek naše nase lbii.e.
—	Dekliška Marijina Družba priredi dne 15. nov. t. 1. na gledališkem odru Sternove dvorane krasno igro ' V ' Idova Zala". Priprave so se že p
z največjo vnemo, zato je upati, vse pripravljeno o pravem času i nice D. M. Družbe zaslužijo r< pohvalo, da tako pridno goji. vensko dramatiško umetnost, in : je le, da jim naši zavedni fantje i možje pri tem pomagajo po sv igralskih močeh. Vsi naprej z.i n. napredek v čast naši naselbini!
—	Vinska trgatev bo letos ob:' . ! v tej deželi, kakor pravijo poro: n tudi v Jolietu jc bomo imeli "1 drugo soboto prihodnjega mc-c i,
10. vinotoka. Priredi jo namreč izobraževalno in podporno drust\ ■ Tri glav" v Sternovi dvorani s 'jajn m plesom.
—	Nadepolni Edward St; ...L • '•>' <0 Josipa Stukel, bi\šega ., iii licijokega rednika (brklevveut.et .
ki se za mudi ia svo r h steadu v STontani, se je poo.. ji. teden zopet v St. Viateur's College, Kankakee, 111., nadaljevat svoje študije.
—	Gospa Marija Buh iz Puebla, Colo., ki se je mudila tukaj dober teden na povrati: s konvencije Reda Katoliških Borštnaric v Chicagi, je odpotovala domov v ponedeljek. U-prav staroslovensko- gostoljubnost je našla v hiši g. Jos. Sitarja, N. Hickory St., kjer je gospa Frances roj. Predo-vich storila vse mogoče, da ni bilo njeni prijateljici dolgčas med njenim bivanjem v Jolietu. Seveda so tudi druge mnogobrojne prijateljice kar tekmovale med sabo, da se bo gospa Bull Se dolgo spominjala prijetnih uric, pre-žitih te dni v naši lepi naselbini.
—	Gg. Anton Verščaj in Anton Kočevar sta šla danes obiskat svoje prijatelje v Bradley, III.
—	Žrtvi zaužitja strupenih gob. Ga. Marija Mitrovič je umrla v bolnišnici fsv. Jožefa vsled zaužitja strupenih gob. Njena hči, ga. Ana Macuk, je še v bolnišnici in njen soprog, Mito Mitrovič, 1702 Jackson St., še ni o-zdravtl. O tem slučaju smo podrobneje poročali zadnjič. Drugi slučaj zastrupljenja po gobah se je pripetil pod h. št. 704 Garnsey ave. Tu je zbolel po zaužitju strupenih gliv Mihael Kresan, ki je umrl v ponedeljek zjutraj v isti bolnišnici. Čuvajte se strupenih gob!
—	Novice iz stare domovine. G. Jos. Zalar, gl. tajnik K. S. K. J., je pravkar prejel iz Ljubljane sledeči novici: "Prvi preJ sovražnikom odlikovan Slovenec. Sinu g. feldmaršallajt-nanta Lavriča, nadporočniku Alfonzu Lavriču pl. Zaplasketmt, je podeljen za hrabrost pred sovražnikom zaslužni vojaški križec z vojno dekoracijo." — lil druga novica z dne 26. avg. se gla-fj; "O naši armadi se uradno poroča, 4a je njeno delovanje v vojni nad vsa-Ico pohvalo vzvišeno, da je za hrano vojaštva brezhibno preskrbljeno in da je zdravstveno stanje povsod skozin-skoz ugodno." — To sta veseli novici.
—	Ples. Drugo soboto, dne 26. septembra zvečer bo v Sternovi dvorani «ijajen ples. Igrala bo Boyne's Orchestra. Vstopnina 25c. Dame pro-»te. — Adv.
—	Zapisnik XII. gl. zborovanja K. & K. J. je objavljen v tej št. A. S. do zaključka konvencije.
—	Opozarjamo cenj. čitatelje na predlog duhovnega vodje Rev. Jos. Tomšiča v Zapisniku 13. seje XII. gl. zborovanja K. S. K. J. glede "Ame-rikanskega Slovenca" in novega glasila. It sprejetega predloga je razvidno, da si je Am. SI. kot glasilo stekel splošno pohvalo.
So. Chicago, 111., 14. sept. — Dne 13. septembra ob 4. uri popoldne je bil v So. Chicagi podeljen zakrament svete birme 30. slovenskim dečkom in deklicam v slovenski cerkvi sv. Jurija. — Zakrament svete birme je podelil mi-lostljivi gospod nadškof čikaški Most. Reverend J. E. Quigley. — Č. g. Alojzij Kraschowitz, župnik te cerkve, je storil vse ,kar je bilo v njegovi moči, da je slovesnost izpadla nad vse sijajno. — Razna društva, med katerimi se je posebno odlikovalo društvo sv. Flo-rijana, št. 44 K. S. K. J. in z njimi vred društvo sv. Jurija J. S. K. J. so napravila čast s špalirjem mil. g. nadškofu pred cerkvijo in v cerkvi, kjer so frančiškanske sestre nepričakovano lepo okrasile glavni altar. Te parade se je udeležilo tudi nemško katoliško društvo Catholic Knights of America, kar je navzočemu občinstvu jako ugajalo, ker so videli, kako nemški katoliški narod spoštuje svoje slovenske katoliške sosede v So .Chicagi.
Pri tej slovesnosti je bilo navzočih 15 (reci: petnajst) katoliških duhovnikov razne narodnosti. Mil. nadškof J. E. Quigley je izrekel pohvalo nad lepn parado, ki so jo njemu v čast kot , :rau nasledniku priredila ka-•uštva raznih jezikov s slo-(i uodbo na čelu!
-t slovenske cerkve sv. Jurija, N! . j ib Smrekar, je za ta slovesni dan s - ojim veleizvežbanim pevskim zborom storil svojo dolžnost. Čast njemu in vsem pevcem in pevkam! — Le i a ko še naprej v čast božjo! Vsak
it' ii'ki Slovenec in vsaka katoliška Slovn! . rada čuje lepo katoliško pelje med 'užbo božjo, kakor v So. ' hicaj-1 tak. povsod drugod! — Pri-o - i tej veliki slovesnosti v cerkvi Junja je imel podpisani Anton So-Chicage, 111. V tej pridigi se ■eni mogel načuditi lepemu na-u te cerkve. To je istina! Cer-atlačeno polna samo našega slo-ega naroda! Mil. g. nadškof je -i poudarjal v angleškem jeziku!
To je kratko poročilo o slovesni sv. ir i za slovenske otroke v cerkvi sv. Juri. i v So. Chicagi in da se je sloves-tako lepo izvršila, gre čast vsem 15 gg. duhovnikom, ki so cel čas spremljali našega mil. g. nad--k a iz župnišča v krasno razsvetlje-:: cerkev in iz cerkve zopet nazaj upnišče, kjer smo imeli med svojim . kini pastirjem lep, domač razgovor. Anton Sojar 1852 W. 22 Pl.
Cleveland, O., 12. apr. — Prosim za
i ml prostorček, g. urednik!
Naš Cleveland je tudi častno izšel iz slavne 12. konvencije K. S. K. J. Do zdaj smo imeli le enega odbornika pri Jednoti, a zdaj imamo pa dva. Posebno je to častno za naše mesto, da imamo spet podpredsednika Jednote v osebi g. Antona Grdine, ki je že toliko storil in žrtvoval za našo Jednoto in dr. sv. Vida. Jako častno za našo naselbino je tudi. to, da je bil izvoljen g. Jos. Russ, večletni tajnik dr. sv. Vida, za preds. prizivnega odbora K. S. K. J. Še enega uradnika si bi želeli iz naše naselbine, in to je vrhovnega zdravnika, pa ker ima dr. Ivec ta urad pri skoro vseh večjih slovenskih organizacijah, naj ga ima šc pri tej. • Sicer pa ima tudi naš <lr. Seliškar veliko čast in težko nalogo, ker je bil pred konvencijo Jednote v Chicagi na kato-škem shodu izvoljen za prvega predsednika Zveze Katoliških Slovencev v Ameriki. Smelo upamo, da se bo ta nova organizacija bujno razvijala pod njegovim vodstvom.
Da so zborovanja tako častno končala za našo naselbino, smo vsi veseli, le nekateri one klike, ki se zbira okoli "C. A.", se jeze, ker so bile počaščene one osebe, ki so njim največje trnje v petah, Si<;er si pa naj zapomnijo, da smo Clevelandčani napredovali, predno so se oni tu vgnezdili in bomo napredovali še bolj, ko se njihovo gnezdo raztrga.
Vsem rojakom širom Amerike pošiljam svoj pozdrav, zlasti onim, ki so nam na katerisibodi način pripomogli do uspeha.	Domoljub.
Moč in čilost
se pojavlja v zdravem telesu samo. Ako ste slabotni, lahko iščete vzrok v želodcu. Uživajte Severov Želodčni grenčec (Severa's Stomach Bitters) v časih, da si obdržite zdravo slast, moč in čilost. Storite kakor je storil g. Joe Docekal iz Clutier, Iowa, ki piše: "Po porabljenju ene steklenice Severovega Želodčnega grenčeca sem imel boljšo slast in ko sem porabil drugo stekls-nico, sem ozdravel." — Zoper zapeko, neprebavo, slabo prebavo, zgubo slasti, ponavljajočo mrzlico — rabite Severov Želodčni grenčec. V lekarnah cena 50 centov in $1.00. Zahtevajte Severovega. Ako vas lekarnar ne ino-te založiti, vas bomo mi. W. S. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. F
Vesten stražnik.
Vojaški poveljnik je dal tik trdnjave na primernih prostorih nasaditi sadno drevje. Ko stražnik hodi ravno pod jednim takim drevesom, pride poveljnik mimo njega ter ga vpraša: "Kaj storiš, ako pade jabolko z drevesa?"
Stražnik odgovori: "Vsako zaženem takoj nazaj na drevo 1"
(Konec.)
Za izgubo obeh rok nad zapestnico $500.
Za izgubo ene noge nad členkom $250.
Za izgubo obeh nog nad členkom $500.
Za eno nogo,, ki ni več za rabo in ni odrezana in neozdravljiva $250.
Za obe nogi, ki ste nerabljivi, neozdravljivi in neodrezani $500.
Za izgubo štirih prstov na eni roki ako je roka neozdravljiva in nerab-ljiva $200.
Za izgubo štirih prstov na eni nogi ako je noga neozdravljiva in nerablji-va $100. Sprejeto.
Brat John Zalar predlaga, brat Fr. Banič podpira, da ako ne bi asesment petih centov za poškodnino ne zadostoval, naj se primanjkljaj koncem vsacega leta članom in članicam naloži. Sprejeto s pripombo, da pride u-krep glede poškodnine s prvim januarjem 1915 v moč.
Brat Josip Čulig predlaga, da se glede umobolnih članov in članic kaj u-krene. Sklenilo se je soglasno, da imajo društva, katera imajo take nesrečneže v svoji sredini, plačevati za taiste cel asesment, a da jim tajnik koncem leta potem cel plačani znesek pripiše (kreditira).
Rev. J. Kranjec izjavlja, da ne bi bilo umestno pisati brošuro o zgoijovini Jednote v 15,000 iztisih in jo razdeliti med svet, temveč predlaga, da se da oglas Jednote v koledar družbe sv. Mohorja, kar bi bilo Jednoti v veliko korist. Brat Geo. Thomas podpira ta predlog, kateri se s pripombo, da Rev. Sojar napiše previdni članek o tej zadevi v koledar dr. sv. Mohorja, sprej me. V dotičnem oglasu naj bi se po navodilu brata predsednika posebno naglašalo, da se naj vsi dediči, kateri so v Evropi, v vseli slučajih obrnejo samo na Jednoto ter se tako izognejo jako velicih stroškov.
Gospodarski odbor priporoča glavnim odbornikom sledeče letne plače: Predsedniku................$365.00
I.	podpredsedniku .......... 20.00
II.	podpredsedniku ............0
Glavnemu tajniku ..........2400.00
s tem da je odgovoren za vse delo in ima pomočnika plačati sam.
Pomožnemu tajniku ........ 20.00
Blagajniku ................. 300.00
Zaupniku .................. 100.00
Nadzornikom po ..;........ 25.00
Članom pravnega odbora-'* 10,00 Predsedniku porot nega* od bora ..................... 25 .<XIN
Drugim porotnim odbornikom po .................... 10.00
Uredniku Jednotinega glasila ......................1200.00
Razun tega priporoča gospodarski odbor, da naj določi urednika in upravitelja bodočega glasila glavni odbor.
Z večino glasov določila so se plačila glavnih odbornikov kakor sledi: Predsednik.........$500.00 na leto.
I.	podpredsednik.... 20.00 "
II.	podpredsednik .. 20.00 " "
Vrhovni tajnik .....-KKKl.OO " "
s pripombo, da jc s
tem plačano celo delo v uradu Jednote ter da nima nič več t i rja t i tudi čc bi delal čez ure.
Pomožni tajnik .... 50.00 "
Blagajnik .......... 300.00 " "
Zaupnik ........... 100.00 " "
Predsednik nadz. odbora ............... 100.00 " "
Drugi nadzorniki po 50.00 " Predsednik porotnega odbora ......... 25.00 "
Porotni odborniki po 10.00 " Pravni odborniki po 10.00 " Brat Rev. Sojar predlaga, da naj u-rcduika in drugo osobje v Glasilu Jednote preskrbi odbor 4 mož: Predsednik K. S. K. Jednote, tajnik, duhovni vodja in predsednik nadzornega odbora. Temu odboru se da polna moč v zadevi Glasila. Vsestransko podpirano in sprejeto. Brat Jos. Cvetkovič predlaga, da naj se da predsedniku, prvemu podpredsedniku, prvemu tajniku in nadzornikom pravico, da ukrenejo po svoji najboljši vesti in vedi vse najboljše pri prodaji Jednotinega doma.
Predlog podpiran od brata Frank Fraučiča in sprejet.
Predsednik gospodarskega odbora brat John Zupan prebere prošnji društev sv. Alojzija, Mohawk, Mich., št. 88 in društva sv. Barbare, Seminole, Pa., št. 96, da se jima glede na stavko v njuni okolici, asesment za et) mesec odpusti.
Brat John Grahek predlaga, da se ti dve društvi počakati za asesment. Podpirano od brata J. Zalarja in sprejeto.
Brat Dunda predlaga, da se izreče gospodarskemu odboru za njegovo naporno delo zahvala. Vsestransko podpirano in soglasno sprejeto.
Sprejet je bil nadalje tudi predlog Rev. Sojarja, podpiran od brata Anton Gregoricha, da se duhovnemu vodji ne prisodi za sedaj nobena plača, pač pa naj bi mu prihodnja konvencija prisodila nagrado, katera se bi ji zdela u-mestna.
Rev. Jos. Tomšič, duhovni vodja predlaga: Z ozirom na to, ker je letošnja konvencija sklenila ustanoviti lastno glasilo, katero bo čital vsak član
in vsaka članica K. S. K. Jednote, želim, da naj slovenska javnost v Združenih državah ameriških zazna, da je bil ta predlog sprejet v prvi vrsti zato, da bomo s svojim lastnim glasilom imeli veliko agitacijsko sredstvo za napredek in naraščaj naše K. S. K. Jed-, note, ne pa zato, kakor bi kdo utegnil J misliti, da je bil ta predlog sprejet iz kake mržnje ali nasprotstva do "Arae- . rikanskega Slovenca", dosedanjega 20-letnega Jednotinega glasila. Odkrito moramo pripoznati,. da je "Ani. SI." kot prvi slovenski in katoliški list v Združenih državah ameriških veliko storil za napredek naše Jednote in razširjanje katoliške zavesti med slovenskim narodom po Ameriki, za kar mu ne moremo biti nikdar dovolj hvaležni.
K temu dostavi br. Banicli, naj se javno da na znanje, da bodemo imeli katoliško glasilo zato, da bo več katoliškega časopisja med našim slovenskim narodom v Ameriki. (Sprejeto se splošnim odobravanjem.)
Prebrali so se naposled sledeči brzojavni oziroma pismeni pozdravi:
Od brata Martin Golobič, So. Chicago, 111.
Od dr. sv. Petra in Pavla št. 38 Kansas City, Kans.
Od Geo. Volka, tajnika dr. sv. Roka št. 15, Pittsburg, Pa.
Od Rev. A. M. Kraschovvitza, South Chicago, 111.
Od hrvatskega dr. sv. Nikola, Brad-dock, Pa.
Odpošiljateljem zaklicala se je trikrat "Slava" in ob šestih popoludne zaključila seja z molitvijo.
PAUL SCHNELLER, preds.
J. REMS, zapisnikar.
14. seja konvencije K. S. K. J. dne 25. avgusta 1914. dop.
Seja se otvori z molitvijo. .
Navzoči so vsi gl. odborniki in delegati.
Čita se zapisnik 12. seje.
Br. Jos. Russ predlaga sprejem zapisnika. — Sprejeto.
Br. Fr. Brence predlaga, naj se sprejeti predlog glede operacij izpremeni v smislu, kot je predlagal br. dr. Jos. Seliškar.
Br. Jos. Cvetkovič predlaga, naj se predlog br. Fr. Brenceta po novi debati sprejme le, ako dobi dvetretjine večine,
Čitanje zapisnika 13. seje.
Br. Jak. Stergar predlaga sprejem zapisnika 13. seje.
Br. M. Kobi' podpira ter pristavi, da
se dosedaj — v smislu pravil — plača poškodba, a dobi še celo smrtnino. Sjavi predlog, naj se v slučaju ,da poškodovanec umrje na poškodbi, po-škodnina upošteva pri smrtnini ter od iste odtegne.
Preds. P. Schneller opozarja, da imajo tudi zav .družbe nekak termin 30 dnij v istem smislu.
Br. Ant. Nemanich pravi: Dokler sta dva različna asesmenta, ki jih plačuje član, mora dobiti tudi obojno podporo.
Preds. P. Schneller vpraša za pojasnilo br. R. Kompare glede tega.
Br. R. Kompare razjasni tako:
Podpore so treh vrst: 1) operacijska podpora jc namenjena v prvi vrsti kot plačilo onim, ki izvršijo operacijo; 2) po.škodninska služi v dobrobit poškodovancu osebno; 3) smrtninska daje podporo dedičem po smrti zavarovanca.
Glede 1. točke ni govora, ker je plačilo za izvršitev operacije. Glede poškodnine jc mnenja, da iste ni treba plačati dedičem.
Br. Jos. Zalar je vsled tega mnenja, naj se glasi predlog br. M. Kobeta tako:
"Vsak član in članica, ki umrje v teku 30 dnij od časa poškodbe, se mu ne izplača poškodnina, ampak le smrtnimi, če umrje na posledicah poškodbe. V nasprotnem slučaju je opravičen do poškodnine in smrtnine. Ta točka pa ne velja za operacije."
Predlog br. J^k. Stergarja, naj se o-dobri zapisnik, je sprejet zajedno z dostavkom predloga br. M. Kobeta.
Br. Peter Fortun vpraša, ako in koliko bo plačala Jednota po 6 mesecih bolniške podpore?
Br. Geo. Nemanich svetuje, naj se uredi, kot pri drugih Jcdnotah.
Preds. P. Schneller priporoča previdnost pri tem ukrepu.
Br. John Telban pravi, da je centralizacija ovržena; zato pustimo debato ter ostanimo pri sprejetem predlogu.
Br. Fr. Boje vpraša, kaj bo z onimi, ki so doseMaj plačevali bolniški asesment?
Br. Ant. Ilochevar predlaga, naj o-stane tako, kot je bilo dosedaj.
Br. M. Bučar podpira ter pristavi naj imajo tudi v bodoče vsi udje pravico pristopa v bolniški oddelek.
Br. Jos. Cvetkovič jc mnenja, da bo dalo urejevanje boln. oddelka preveč sitnostij gl. tajniku. Kar se jc skic-nilo, na> velja za vse enako.
Br. Jos. Zalar se pridruži temu mnenju z ozirom na neenakost asesmenta.
Po več "za" in "proti" predlogih se da na glasovanje dva predloga.
Za predlog, da se odpravi boln. podpora, je oddanih 38 glasov; za predlog, da boln. podp. ostane, glasuje pretežna večina. Zato je zadnji predlog sprejet.
Ur. Ant. Hochevar prosi, naj bi se
neplačani asesment odpustil dr. št. 23, ker je bilo veliko članov dolgo časa brez dela.
Rev. Ant. Leskovec predlaga, naj se ukrene isto kot pri drugih tozadevnih prošnjah. — Podpirano in sprejeto.
Br. M. Klarich vpraša, kaj je s smrtnino pokojnega Jos. Medosha št. 15?
Preds. P. Schneller pojasni, da je prejel dve pismi s trditvijo, da je bila v rodbini Medosha jetika, kar je pa Medosh pri zdravniški preiskavi zamolčal.
Br. M .Klarich dokaže na podlagi pisem, da ni bilo jetike v Medoshevi rodbini.
Br. Geo. Flajnik pojasni sprejem Jos. Medosha v društvo.
Br. M. Jerman "predlaga, naj se na podlagi dokazov izplača dedičem Jos. Medosha posmrtnina. — Sprejeto.
Br. Jos. Stergar vpraša, zakaj se ni izplačala smrtnina dedičem pok. člana John Kodrich št. 52?
Br. Jos. Zalar pojasni celo zadevo. Natančnost glede potrdila smrti je potrebna, da se onemogoči goljufija, ter opiše nek konkretni slučaj.
Br. Ant. Nemanich predlaga, naj se ne izplača smrtnina, posebno, ker pok. John Kodrich ni imel potnega lista.— Sprejeto.
Br. M. Pogorelec poroča, da se je danes pričela konvencija W. C. O. of F. Priporoča, naj se pošlje brzojavko dotični konvenciji.
Br. Jos. Cvetkovič priporoča isto z dostavkom, naj je na brzojavki podpisan predsednik.—Soglasno sprejeto.
Br. Jak. Stergar se pritoži v imenu dr. št. 52, da je moralo društvo plačevati asesment tudi za suspendirane člane.
Br. Jos. Zalar pojasni, da je krivda društvenega tajnika, ki ni poročal iz-prememb v številu članov ter ni opozoril na napako v razpisu asesmenta.
Razložil je zadevo gl. odboru ,ki je odobraval ukrep gl. tajnika.
Konvencija se pridruži ukrepu gl. odbora.
Br. Jak. Petrich predlaga, naj se re zadeva Jos. Ovsec št. 93.
Br. Jos. Zalar pojasni v smislu, di ni bila navedena pravilna starost Prl sprejemu.
Br. Jak. Petrich pojasni, da je M; bila pomota in krivda društvenega tajnika ,ki svoje napake vsled malomarnosti ni hotel popraviti vzlic or0' minjevanju člana Jos. Ovsec.
Preds. P. Schneller razjasni, ka^' delujejo druge organizacije v takem slučaju.
Br. Jos. Perko priporoča, naj se p'2' ča cela vsota, č» se dokaže, da je krlV dr. tajnik; v nasprotnem slučaju sorazmerni del.
Br. Jos. Cvetkovič je mnenja, da dediči nedolžni ter se jim ne sme kraj šati pravic.	^^
Br. Jos. Klepec prebere tozadevno točko pravil.	^^
Rev. Ant. Sojar predlaga, naj se t) zadeva izroči gl. odboru, ter naj se i-'" pobota z varuhom dediča glede kosti plačila smrtnine.
Br. Fr. Frančič predlaga takojšni rešitev zadeve. Podpira br. Jak. Sve
Preds. P. Schneller pojasni, da je 10 nemogoče, razun če plača Jednota cei° svoto, ali pa nič.	^^^^
Br. Ant. Nemanich predlaga, naj vpraša br. A. Kompareta za svet. ""
Br. R. Kompare pravi, da je najboljša diplomatična pot pobotanja, bolj^3 .nego morebitna tožba v slučaju, če se odklonilo vsako izplačilo.
Br. Ant. Nemanich vpraša, ali bi la tožba veljavna po 6 letih?
Br. R. Kompare pove, da v Illinois ne; za Minn, pa ne ve na
p
met. -j^^rn Predlog Rev. Ant. Sojarja je spreje'-Br. Fr. Virant prosi pojasnila g'et zadeve člana Fr. Majcen št. 72.
Br. Jos. Zalar pojasni ter predlaž" naj se svota $100, ki je bila določe»!! za operacijsko odškodnino pokojne?' izplača dr. zastopniku v pokritje p-grebnih stroškov. — Sprejeto.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
t!
am\
ii Bolečine in okorelosti
katere povzroča revmatizem, obistne neprilike ali nevralgija se lahko hitro odpravijo s pomočjo
SEVERA'S GOTHARD OIL
(Severovega Gothardskega Olja). Zmanjša vnetjef aj . preiene.oieklino in odpravi krče in okorelost.	J™
DD
on
BB
□	B BB na
39 BB BB
BB
□	□
□ □
Cena 25 in 60 centov. V »vseh lekarnah.


izbo no za Severa's Medicated
toaleto __ . _
inkopelj. DKin aoap
(Severovo Zdravilno Milo)
I s-.
Dobro milo ||
za britje BB
in izmivanj«
Cena 25C
SEVERA'S TAB-LAX.	Cena JO in 28 canto*
--—-—«mH
Naprodaj v vseh lekarnah. Vprašajte za Severove Pripravke po imenu. Zavrnit® nadomestitve. Ako vas lekarnar ne more založiti, uaročite jih od nas. □ □ g i
II W. F. Severa Co.i Cedar Rapids, Iowa J
380$

s
Eft X
m s
ss

COMMERCIAL
TRUSTS RANK
SAVINGS Oi^l^IV
1
5]OF JOLIET
3
MR SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE P0Sl>
Sfi
I
%	URADNIKI
E. J MURPHY, pr.dxdnik m- THEO. R. GEKLACH, podpr.dudnik. an JOHN T. CLYNE.kuir.
K
Si W ffi W % W ffi tfi £fi y? ffi s
NADZORNIKI:
H.rmtn C. L. Stoli J.me. R. B »p«1*/. Carl O »iter I«	C h.rl«. McKen"» h
Edward R. Daisy Theodora R.G*"* William Stara	John T. Clf«
E. J. Murphy
WffitfiffiSfiE&Wffilfi
Ni kruha i stopi okii^l ni mogoče dobiti. '''d) MO 1'OSEHNA STVA in pazimo, ^
H|w(cmo ravno!pr»*'
KRUH-5C h1«*'
Pokuhite ga — "i ^
k-
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
M. D. POSTELANCZY K, klerk in tolmač.
317 Jefferion Street, naiproti Court Houae, Joliet, 111.
TR0ST & KRČ*
— izdelovalci — J
HAVANA iN DOMAČI« $
Posebnost io «»*' J "Th« U. S." 10c in "M«ef,ch^y jtr
Na drobno te prodajaj" ^ na debelo P« ,
106 Jefferaon Street.
i teh težkih dneh — slučajno smo ga KRANJSKO,	i zvedeli — so dali trije gospodarji v
»».. ■.	-,	■,	vasici Bodulje pri Škof ji Loki. Ker je
vse drugo moštvo odšlo v vojsko, so - Slovenija pred cesarjevim presto-1 ti trije vrH možje> orjoč od zore do oni. Pod tem nadpisom poroča ljub- mraka> vsem sosedonl izorali njiv€> ta_ ijanski Slovenec" z dne 18. avg. t. 1. ko da je vse Q pravem času poSejano.
Tudi take novice — menimo — bi bile lep donesek k notranji zgodovini te svetovne vojne v naši domovini.
sledeče; Še nikdar se ni cesarjev rojstni. dan praznoval tako slovesno kot letos, vse ljudstvo tekmuje, kako lepše proslaviti cesarjevo štiriinosemdeset-letnico. Vsem sovražnikom Avstrije hoče tako ljudstvo pokazati, da je vedno resničen izrek, da se bodo prej o-roajale skale naših gora, kot pa sloven
— Savski most v Kranju zastražen. Prostovoljno gasilno društvo v Kranju je prevzelo straženje mostu čez Savo. Občinstvo se opozarja," da je
ska zvestoba. Že po doslej nam doš- j strogo prepovedano vsako zbiranje ali lih poročilih je bila včeraj zvečer pro- | postopanje na mostu. Gasilska straža slava po celi deželi nekaj nepopisno veličastnega. Vsa dežela je plavala v morju luči, celo najbornejši domovini £0 bili razsvetljeni, povsod so se vile cesarske zastave ,na gorah so goreli kresovi,»s holmov so gromeli topiči, v cerkvenih stolpih so pritrkavali zvonovi, godbe, pevski zbori so hodili po cestah in v svitu lampijonov in bengaličnega ognja manifestirali za cesarja in državo. Pa tudi Ljubljana ni zaostala. Včeraj zvečer je bila vsa Ljubljana sijajno razsvetljena. Vsa javna in zasebna poslopja so žarela v tisoč in tisoč lučieah. v izložbah raznih zavodov in trgovin so bili cesarski kipi sredi zelenja bajno razsvetljeni. Posebno krasne dekoracije in razsvetlja-
ima iste ukaze, kakor vojaška ter se ima vsakdo na poziv "Stoj!" brezpogojno ustaviti.
—	Slovenec utonil v Sarajevem. Dne 12. avg. je utonil v Sarajevem pri opekarni A. D. slovenski rezervist iz Vodic na Gorenjskem, Ivan Zorman. Domneva se, da se je šel kopat in zašel v pregloboko vodo. Ker ni znal plavati in ni bilo nobene pomoči blizu, je postal žrtev vode. Samoumor je čisto izključen. Ožer.jen je bil pokojni komaj 9 mesecev.
—	Velik požar. Dne 14. avg. popoldne je nastal v vasi Krvava peč župnija Rob velik požar. Zažgali so baje otroci. Pogorela je skoraj cela
vo so imeli deželni dvorec, magistrat, Vas. Ljudje so bili večinoma-z doma
Ljudska posojilnica", "Rokodelski do< "Ljudski Dom", "Katoliška Tiskarna", deželna bolnica, Grad itd. V Ljubljani je kot poklicani tolmač ljud
skill čuvstev priredila "Slovenska krščansko - socialna zveza" velikansko manifestacijo. Velikanska množica se .le ob 8. uri zvečer izpred "Ljudskega °nia" in Cesarja Jožefa trga pomikala mimo škofije skozi Stritarjevo u-»co po Marijinem trgu in Miklošičevi cesti pred cesarjev spomenik na Slovenski trg. Na čelu množice je koraka! klub občinskih svetnikov. Sloven-1 skfi Ljudske Stranke s prižganimi voščenimi bakljami, nato je prišla zastaja Slovenske kršč.-soc. zveze" in za 11J0 zastave: Kat. društva rokodelskih pomočnikov, "Ljubljane", šentpeter-skega prosvetnega društva, kat. mla-n'skega društva. Za zastavami, ki iniele vs«! široke cesarske trakove, ognjegasci, ki so prišli k domo-J.iibni proslavi iz Ježice in Stožic, no-S1'' s'iko ljubljenega vladarja, ožarjeno kakelj gg. paznikov deželne prisilil ''e'avnice. Nato je obkrožena od svetilk pgnjegjisice\ korakala salezt-janska godba iz Rakovnika, za njo clajii S. K. S. Z. in zopet nosilci lam-is pijonov. Po ulicah je vladalo nepopisno navdušenje. Godba Salezijan-,cev je skoro neprenehoma svirala- pa-trijotične koračnice. Pred cesarjevim spomenikom, katerega so gospe in gospodične pod požrtvovalnim vodstvom gospe Pranje Volta okrasile s cvetjem bujno razsvetlile, so stopile zastave v polkrog ter se poklonile. Godba je zaigrala cesarsko pesem in "Naprej ^astava slave", cesarjev spomenik je
""nožir/1 svitu h<;'"«aličnega ognja, j sinček tšabnega stražmojstra g. Fran-nozica se je odknla m priredila pri- Ceta Kmet.
-	no, y srce scgajočo manifestacijo.
>soci in tisoči so klicali "Živio" ce- — Umrli so v Ljubljani: Marija Ana ^arju ter nato pod plapolajočimi za- Mauser, žena vpokojenega kurjača, 70 -,va,Va'"' "Slovenske krščansko-socialne ,e(- ~ Marija Sterle, delavčeva žena, eze v najlepšem redu odkorakali. 55-let: — Nova Kirtyanski, brivski po-a«j na Cesarja Jožefa trg, .kjer je močnik, 20 let. — Marija Bergant, de-
-	a pred razhodo
na polju in senožetih. Večina poslopij je bila s slamo krita, zato se je o-genj hitro razširil. Gasiti pa tudi, ko so prihiteli ljudje domov, ni bilo mogoče, ker imajo le kapnice. Hiše in gospodarska poslopja pa stoje precej tesno skupaj. Zgorelo je tudi nekaj prašičev, ljudem pa vsa krma, žito in tudi obleka tako, da nekaterim družinam manjka najpotrebnejše obleke in najpotrebnejše hrane. Škoda je cenjena nad 120,000 K. Pogorelci so bili zavarovani za prav nizke svote. Potreba je velika. Sprejme se vsak tudi najmanjši dar za pogorelce. Darove sprejema župni urad v Robu pri Velikih Laščah.
—	Samoumor. Dne 14. avg. je skočil v Savo blizu postaje Zagorje krojaški pomočnik Janez Jurca, rojen leta 1886. v Polšnjeku. Truplo je izginilo v valovih in ga do sedaj še niso našli. Vzrok samoumora je neznan.
—	Požar. Ogenj je uničil dne 14. avg. gospodarsko poslopje Ivane Med-Jj&d, vdov« «a O ta. rož nt m bril« it. 4,. pri Košani. Poslopje je bilo zelo raz-sežno, pogorelka ima škode do 13,000 K, ker je požar uničil vse žito, seno in gospodarsko .orodje. Vdova je tembolj obžalovanja in podpore vredna, ker ima štiri še majhne otroke.
"Freie Stimmen" koroškim, tako očitajo tudi "Štajerc" et consortes štajerskim duhovnikom, da so nabirali svoj čas "za Srbe". Razume se, da je sama hudobija spotikati se ob to in hoteti sedaj zaradi tega sumiti in na zgoraj črniti slovenske duhovnike. Če smo za časa balkanske vojske poslali nekaj darov v denarju in blagu za ranjence, delali smo popolnoma v iste svrhe, kakor je delal avstrijski "Rdeči križ". Večina je itak šla na Bolgarsko; pa če so tudi srbski ranjenci kaj dobili, kaj za to! Tudi ciganu in divjaku — in po krščanski morali tudi sovražniku — se mora pomagati, če je ranjen, bolan ali kakorkoli v potrebi. Tako smo delali in tako bomo delali, kadar in kjer bo potreba, ker nam tako veleva navadna humanitarnost in krščanska ljubezen. Verni Slovenci pošiljajo svoje male prispevke tudi divjakom v Aziji, Afriki in Avstraliji, da jim pomorejo k pokristjanjenju in človeka vrednemu življenju. Ali pa mar zaradi tega nismo dobri Avstrijci?" Ali ne delajo tega tudi krščanski in drugi Nemci, ki poznajo kaj olike? Ali niso delali isto v balkanski vojski? Kar je dovoljeno njim, je tudi nam! Zaradi naše človekoljubnosti sumničiti naš patrijotizem, si odločno prepovedujemo. Tega tudi nikdo ne bo storil, kdor ima kaj čuta pravičnosti, tega so zmožni samo — zlobni ljudje.
—	Vsenemški hujskači. "Straža" z dne 14. avgusta poroča: Vsenemški hujskači po Mariboru neprenehoma širijo lažnjive in vznemirjajoče vesti. Tako se je včeraj govorilo, da so zaprli nekega bogoslovca in odgnali tudi nekega kaplana iz okolice v zapor. Mi smo se danes informirali pri državnem pravdništvu, katero nam je pa naznanilo ,da o omenjenih aretacijah nič ne ve.
—	Posledica neprevidnosti. Jurist Anton Mohar je bil 9. avg. na novi maši v Jarenini. Ko se je vračal proti Mariboru, se j eigral z ostro nabasa-nim samokresom tako neprevidno, da se je sprožil in j eprojektil zadel Mo-harja v trebuh. Smrtnonevarno ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
—	Samoumor. Iz Celja poročajo: Dne 5. avg. se je obesil v nekem gozdu blizo Teharjev 761etni delavec Martin Kresnik, doma iz. Št. Jurja ob južni železnici. Vzrok samoumora so družinski prepiri.
—	Smrtna kosa. Pri Št. Petru niže Maribora je umrl slovenski gostilničar in veleposestnik g. Mihael Muršič.
—	Kot odvetnik se naseli v Radgoni na Štajerskem čez tri mesece g. dr.; Matej Senear, dosedaj odvetnik v Laškem.
—	Kanonik dr. Gregorec — zlato-mašnik. Dne 29. jul. se je obhajala, v Novicerkvi pri Celju izvanredna svečanost. Mil. g. kanonik Leopold Gregorec, doktor bogoslovja, dekan novo-cerkovški, duhovni svetovalec, bivši
- Smrtna kosa. Umrla je v Ljub- ',rofesor	i" državni posla-
ljani dne 17. avg. gdčna. Elizabeta ' nec. urecdn^ ' ^venskega^ Gospo-Oblak, ki je požrtvovalno delovala za I,darJa 111 Suedste.nsche Post , ud o-vsako dobro stvar. - Dne 24. avg. je bajnega solskega sveta celjskega in umrl v Ljubljani nadzornik pivovarne1 "ačelnik, trajnega solskega sveta v "Union", g. Filip Vrtovec, star 55 letj Nj>vioerkv., J® obhajal svojo zlato ma-—V Šmartnem pri Litiji je umrl 81etni so
nik iz Pulja. Udrla se mu je kri. Sev-nik zapušča vdovo in dva nedoletna otroka.
—- Nadaljnje aretacije. V Opatiji in Voloski, pravi "Gratzer Tagblatt", pometa med Slovenci in Hrvati železna metla. Zaprli so ondi: advokatskega koncipijenta dr. Orliča, advokata in deželnega poslanca dr. Cervarja, dr. Mandiča, trgovca Perušica, zdravnika dr. Pagačiča in druge. Prepeljali so jih v Trst. Omenjeni list pravi, da s tem vrsta opatijskih veleizdajalcev ki sovražijo in preganjajo Nemce, še ni končana.
—	Od straže ustreljen. V bližini Pulja je bil na straži Alojzij Pristav iz Rovine doline, bivši dijak "Slov. trgovske šole". Stopil je za neki grm. Druga straža je videla, da se za grmom nekaj giblje in je klicala. Pristav se ni odzval, ker je menil, da klic drugemu velja. Straža je streljala in Pristava ustrelila.
—	Italijanski konzul v Trstu je v tržaških italijanskih listih objavil naslednje opozorilo na regnikole: Z ozi-rom na to, da je rimska vlada izjavila svojo nevtralnost ter je trdno odločena vztrajati na tem stališču, opozarja, da ni nobenega \zroka za kako razburjenje med sonarodnjaki, ki se nahajajo v inozemstvu; ostati morajo popolnoma mirni in si. kjer je mogoče, poiskati dela. Kraljevi konzulat mora" vsled došlega mu višjega naloga omejiti sredstva za pošiljanje v domovino le na one osebe, ki radi pomanjkanja dela v resnici ne morejo drugače nego zapustiti to deželo in dokažejo, da so ostale brez dela vsled sedanjega vojnega stanja.
■— Straža ustielila stražo. Tržaška "Edinost" poroča: Dne 26. jul. zvečer ob četrt na 11. uro se je pripetila na kolodvoru v Ajdovščini nesreča, da je straža ustrelila stražo. Vojaška dvojna straža straži namreč municijo, naloženo na postaji v vagonih. Vsled teme in nevihte in ker je baje ena straža hotela drugo nekoliko "potegniti" s tem, da se je drugi straži približala in se na klice "stoj" ni ustavila in ni odgovorila, je druga straža ustrelila. Ranjenega vojaka so takoj prepeljali v bolnišnico v Gorico, kjer pa je takoj pri posktišenn operaciji umrl. Tako je plačal šalo z življenjem. Oba vojaka sta Slovenca.
4 NAŠIM SLOVENCEM! |
Dobili smo iz starega kraja M veliko zalogo importiranih zdravil, zdravilnih rož, olja, tinkture, mazila itd, za vsako- : vrstne bolezni. Ta zdravila se našim rojakom toplo priporočajo. Pišite po cenik!
DOM. LEKARNA
West AlHs Sta. MILWAUKEE, WIS.
WALTER R. PADDOCK, lastnik. A. W. FLEXER, lekar.
P
ADDOCK'S HARMACY
101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL,
Chicago tel. 1203.
Največja zaloga vsakovrstnih zdravil, okrepčil in mazil.
HRVATSKO.
UBITO, Mi, SENO!
vseh vrst in zmes za kokoši ceneje kot kje drugje. Prodajem žagovino.
W.H.Berst
201 E. Washington St. in 116 S. Joliet, St., JOLIET, ILL.
N. W. tel. 1. — Chic. tel. 2520.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ulof.> ter pošilja denar na vse dele svetu
Kapital in preostanek $300,00G.0f
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsedaii HENRY WEBER, kašir
Telefon Canal 32f7.
Slovenkam in Hrvaticam se priporoča
Slovenska Babica
1610 LOOMIS SH CHICAGO, ILL.
Kadar se mudite na vogala Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeženi. Fino pivo, najboljSa vina in umodkt.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R
North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
W. O. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oidasite se pri meni.
gniUiiiiiiiiiii»iiiui»uiiii«»i»iiniiiniiiinMininMiiiimiiiimi
A. NEMANICH, preds. M. STEFANICH, tajnik, s. OLHA.biag"
priliki
'Srala cesarsko
im se enkrat za-
pesem.
Iz
sko , .Cnionilia poročajo: Velikan-o navdušenje za cesarja in Avstrijo. ^ Črnomelj v zastavah, predvečer in „n, Va' ni,r°zov, navdušeni klici hoZ;'; 2Jutr*i budnica, sv. maša. obse ie leKU Rušiva z godbo. Vršila je d ' nM!£t,U Občinska seja. Odbor K *r 1 200 K za	križ", 200
Slavah0*"? 3kcijo odbor« " u vdanostno čestitko.
dr wT	«•«•«
Deža p". ,>'ar Jc Povodom
.jubljane m rt i pa-
ftiu dr 1Ja X k"«oškofu ljubljanske-A-uonu Bon. jegliču sporočil
menom mestne obči-
bedeče sožalje- I "e ljubi in,-l "Prejeti braj. Pr°8"n' ,i;l blagovolite težki i71iUh'- e. .»'»srčnega sočutja ob ^toliški ' ? 2adela Cerkev in SVet0st> papeža rj, Vnmjo Nic«ove ?!m' ^ blagovoli v - 0bene,n l)ro-Jje deželnega , i Usa nii'oa to soža-M ^lnega nwsu Ljub,ja.
ne D
župa„a iv"'ul	Uubljan-
h,jani so zanrll HribarJ;l V Lju-s*etnika Bel ■ K,ostil»iearja in obč. »eda . UclK'a' Kadi velelrdaje, se-
Kerei(lda: VUnjegore po-».'avcev volit l>0,uanjk»"K poljskih arijiiiu	J? sklcilil» dekliška
Zaprli
1>au: dr. Ivan T tudi bivši
nuncijaturi na
avcar.
^oiki ^elavc, v'zalu f»'->Š | j e v
družba
so v . • htSani. katerih ev. 2a»	160 »""Platnih
iti en a SC J° VSaka članica C." »a delo, kamor jo
'odnik.
r^vi^tiso Tv;dka	vele-
'"jivasi ji S0"! v Zdcndolu pri Do-
7at>rej delo do n" -delavcc»l
' Se «ventue|„ , f"ea v iivili1'. vetu-
"tuclno delo prekine, tako da ij»e preskrbljene Posnemanja
40 ^-^vske druž
*,v«žem do
LcP zgled
•nedsebojne pomoči
lavčeva žena, 53 let. — Josip Cerar, ti-skarniški uslužbenec, 21 let .— Josip Faletič, prosjak, 62 let. — Ana špelar, tobačne tovarne delavka v pok., 67 let. — Uršula Kozjek ,bivša delavka-hiral-ka, 86 let,.— Karel Sušteršič, zasebnik-hiralec, 54 let. — Antonija Kolenc, zasebnica, 87 let. — Ivan Klančar, ke-čijažev sin, 8 tednov. — Alojzij Premrl, bivši tovarniški delavec-hiralec, 61 let.
■— Smrtna nesreča na dolenjski železnici. V noči od 28. na 29. jul. se jc peljal v občini Staraceikev posestnik in krčniar Ferz domu iz Slovenske vasi ob progi. Pri postaji Staraccrkcv je vozil čez progo. V trenotku ga je zagrabil polnočni vlak in podrl voz, nesrečnika pa je lokomotiva dobila podse in kolo mu je preklalo glavo ter strlo noge. Nesrečnik je bil seveda takoj mrtev, \oz ves strt, konj se je rešil. Da je tako nepremišljeno vozil, je vzrok — alkohol.
—	V sobi zgorela. Dne 13. avg. dop. so našli na Brdu pri Viču v sobi 391ctno posestnico Marijo Makužič mrtvo. Ker jc dopoldne niso videli, je soseda Aceotova šla pogledat in našla hišo zaprto. Ko so odprli, sc jim je nudil strašen prizor. Makužičeva jc ležala v sobi na tleh mrtva, po životu silno občgaua. Poleg nje je bila razbita petrolejka. Ker jc bila nesreč-nico cpilcptična, je bržkone ponoči vstala ter prižgala petrolejko. V tem jo je pa napadla božja>t in tako jc storila v groznih mukah smrt.
—	Velcizdijalec in požigalec. V Zgornjo ltelo so pripeljali 53 letnega čevljarja Jožefa Sticbcritza, ker je v neki gostilni hujskal proti Avstriji in grozil, da bo Zižgal, ko so mu odrekli prenočišče
ŠTAJARSKO
—	V obrambo resnice. Ljubljanski "Slovcnec" z dne 13. avg. piše: Kakor
Duhovniki so mu pri tej podarili krasen zlat kelih.
— Mož rezervist — žena sprevodni-ca tramvaja. Graški listi poročajo: Sprevodnik graške električne cestne železnice Franc Weghaupt je bil tudi vpoklican V vojake. Njegova žena se je ravnateljstvu ponudila, da bo mesto moža opravljala službo. Ravnateljstvo je ponudbo sprejelo in tako je nastopila poizkusno vožnjo, oblečena v sprevodniško bluzo s službeno čepico na glavi. Sedaj pa opravlja kot
—	. ' ■ ifalacija nadškofa dr. Bauerja v Zagrebu. Dne 15. avgusta, na praznik Matere Božje je bil inštaliran za zagrebškega nadškofa dosedanji ko-adjutor dr. Ante Bauer. Inštaliral ga je bosenski nadškof dr. Stadler, ki se je pripeljal v Zagreb v spremstvu monsignora Cankarja in župnika Ala-upoviča. Slavnostna inštalicija je morala izostati zaradi vojske.
—	Prvi transport ranjencev v Zagrebu. V noči od 16. na 17. avg. so pripeljali v Zagreb prve ranjence. Častniki in vojaki, ki so lahko ranjeni, so bili prepeljani v garnizijsko bolnico.
—	Na Francoskem so prijeli grofa Pejačeviča, ministra za Hrvaško, ter so njega in njegovo družino tam pridržali.
—V Dalmaciji so y.aprli državnega poslanca dr. Smodlako, profesorja pravoslavnega bogoslovja Kalika, soprogo poslanca dr. Bulata in mnogo drugih oseb radi veleizdajstva.
nm
r 6
prvi ženski sprevodnik na graški elek- ; _ y Bosni sta izJala katoliški nad-trični cestni železnici samostojna sluz- j -ko{ Jr Stadler in srbski pravoslavni bo-	j nietropolit Letica povodom vojne par
— Zaprli so x Mariboru zloglasnega !-tirska lista. Dr. Stadler dokazuje v tatu 221etnega Rudolfa Winklerja. ' l»ftu, da je sedanja vojna pravična sa
j moobramba in potrebna, da se doseže ! pravi mir. Metropolit Letica pa opo rninja Srbe z ozirom na napredek, ki KOROŠKO.	ga je dosegla Bosna pod avstrijsko
vlado, k lojalnemu mišljenju in zve-
v ... .... JP. , stobi ter k hvaležnosti za prejete do-\retacije. Nemški listi poročajo,'
da so zaprli po Koroškem in Štajer
brote.
skem več oseb, osumljenih veleizdajstva. V Skočidolu so aretirali pa zopet izpustili in dne 17. avg. zopet aretirali župnika Antona Gabrona, v Vc-trinju so zaprli župnika Ivana Sne-dica, v Liuibušu župnika Andreja Bra-čiča, ki je baje snel z zvonika cesarsko zastavo, obesil pa slovensko trobojni-co in jo poljubil, pri postaji Gumern so zaprli Jožefa Dagarina, delavca iz Škofje Loke, v Framu na Štajerskem župnika Franca Muršcca, potem župnika v Cerkov.cih in kapclana v Hočju, Celju pa ravnatelja slovenske posojilnice Ivana Smrtnika. Enemu vklenjenih duhovnikov jc v Gradcu nekdo pljunil v obraz, drugi mu je pa dal zaušnico.
—	Dva Rusa aretirana v vlaku. Koroški listi poročajo iz Trbiža: Dne 8. avg. so opazili v vlaku, ki je vozil mimo, dva sumljiva moška. Čeprav sta govorila šepetaje, so navzoči spoznali, da govorita rusko. Službujoči železniški uradnik je naročil, naj jih natanko opazujejo, obenem je pa o tem obvestil bližnje poveljstvo vojaške straže, ki je oba Rusa aretirala in ju odvedla v Beljak.
—	Nagla rezervistova smrt. V Za-pogah pri Beljaku jc 10. avg. dopolu-due nenadoma umrl nadomestni rezervist, računski podčastnik Kari Scv-
—	Zader, 30. julija. V celi Dalmaciji so sprejeli vest o resnem koraku monarhije proti Srbiji z velikanskim veseljem in s patriotičnimi manifestacijami.
—	Prijeti izdajalec in špijon. V Zagrebu so prijeli in ustrelili nekega u-radnika, ki je imel že 30 službenih let Pri njem so bili našli vse operacijske načrte,
V Važno uprašanje!'
lin mi opravi
JUf W najbolje in ntjeentje
Konzularne
»torokrajske
sodnijske >'«
vojaške	> Hanover St
^^'OfflwauKeeTWis,
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 197.0
Slovenian Liquor Co.
■
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
J'-«**' , v-T""""*-	- Potovalni zastopnik: Fr. Završnik.
Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Greučica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. niniuuuiiniiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,0« KRON.
Vložen denar* obrestuje po
4\ %
brez vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA c vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varna šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobi Vaš denar.
E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik,
9251 E 92 St., S. Chicago, III. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Anibulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme.
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljeoec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLO VENSKO-AM. TISKOVNA DMA.
Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združ. države na leto........$2.00
Za Združ. države za pol leta----$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natanč/io naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official- Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik
Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec
CERKVENI KOLEDAR.
20	sept. Nedelja	16. pobink. Evstahi.
21.	'."	1'ondeljek Matej, apost., Mav.
22.	"	Torek	Mavricij in tov., m.
23.	"	Sreda	Tekla, dev., milč.
24.	"	Četrtek	Marija Dev. reš. uj.
25.	"	Petek	Kleofa, spozn.
26.	"	Sobota	Ciprpijan in Just.
CERKVENI GOVOR ZA ŠESTNAJSTO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
O krščanski pobožnosti.
Prijatelj, pomekni se više!
l.uk. 14, 10.
1. Kdo je oče smrti in pekla? Greh (Rim. 5, 12). Kdo je oče greha? Hudič (Joan. 8, 44). Kdo je oče hudiča? Napuh in prevzetija sta ga iz angela prerodila. Kdo je tedaj oče vsega hudega, ki se po svetu godi? Napuh (Sir. 10, 15).
2 Kdo je smrt in pekel premagal' lomiljeni Jezus ("l. Kor. 15, 21—27). Po čem je Kristus premagal? Se svo-
pouižnostjo (Fit. 2, 8—11). Ravno
13—18); c) bahanje ali hvaloželjnost, kakor pri farizejih; d )gizdost v noši, kakor na Jezabeli (IV. Kralj. 9, 30); e) hinavščino ali duhovni napuh, ki se zato ponižuje, naj bi ga hvalili.
2.	Kaj pride iz napuha in prevzetnosti? a) Vse druge pregrehe (Sir. 10, 15), kakor po Adamu in Evi; posebno pa nepokorščina po hišah pri otrokih in družini, punti in prekucije v cerkvi in državi, trdovratnost in ne-spokornost ljudij, kar nam zgodovina sedanjih časov kaže. Napuh iz ljudi hudiče stori, b) Zapuščenje božje (Sir. 10, 7, 15), kakor pri Babiloncih (I. Petr. 5, 5). c) Zguba časne sreče in večnega zveličanja (Mat. 6), kakor se je Am»ifc (Est. 6, 7), Nebukadne-zarju, Antijohu in Herodu Agripi godilo. Lepo svari stari Tobija svojega sina pred napuhom. (4, 14.)
3.	Kako se imamo napuha varovati? a) Premišljevati, kdo je Bog? nad ka terega se napuh povišuje, in zoper r.ja vojskuje, kakor Lucifer (Skriv. razod. 12, 7). b) Premisliti, kdo je človek proti Bogu, od katerega vse ima (I. Kor. 4, 7); kako slabi smo v primeri svetnikov in drugih ljudij na duši in na telesu? (Luk. 17, 10). c) Ne pohabiti grdobe in hudobe napuha, in njega strašni konec (Sir. 10, 14, 16— 18). d) Premišljevati, kakor ljuba je sv. ponižnost Bogu in ljudem .
II.
Krščanska ponižnost je v naših dneh najpotrebnejša čednost.
1. Kdo je ponižen? Kdor svojo slabost spozna, in za vse dobro le Boga hvali. "Ponižnost je ljubezen božja in zaničevanje samega sebe". (Sv. Avg.) Prava ponižnost ima tri stopnje: na prvi stoji, kdor posvetne dobrote in časti ne ceni, kakor sv. Pavel (Til. 3, 8—12). Na drugi stopnji stoji, kdor drugih ne zaničuje, marveč sam sebe za najbolj nevrednega ima, kar mu še manjka (Luk. 22, 24—26). Na tretji stopnji stoji, kdor se zaničevanja veseli (Ps. 118, 71). "Najvišja stopnja ponižnosti je, da se ponižanja in zaničevanja ravno tako razveselimo, kakor se prevzetneži velike časti vesele. Zaničevanje in zasramovanje po krščansko prenesti, je poskus ponižnosti in prave kreposti" (Sv. Salez). Kriva in lažniva ponižnost pa je ,kadar zasra-inovanja in ponižanja ne prestojiš, da te kdo drugi ponižuje .trpeti ne moreš, in se jeziš" (Sv. Serapijon).
2.	Kako potrebna je ponižnost? Tako, da brez nje nobene kršč. čednosti, pa tudi izveličanja ni. Sin božji je visoka nebesa zapustil (Fil. 2, 5— 8), in nas je ponižnosti učil (Mat. 11, 29). "Kristus nam ne veli, se od njega učiti, kako bi svet stvarili, čudeže delali, mrtve budili, ampak ponižni biti iz srca. (Sv. Avg.) a) Ponižnost je dno ali podloga vseh drugih čedno-stij. "Kdor nima prave ponižnosti, ne bo visoko v kreposti ra štel" (.Sv. Te-rez). Kristijan brez ponižnosti je drevo brez korenine. "Ponižnost je mati mliogih čednostij; ona porodi pokorščino, bogaboječnost, potrpežljivost, sramežljivost in mirnost" (Sv. Tom. Vil.). Ni svetnika brez ponižnosti v nebesih, b) Ponižnost vse skušnjave premaga. Sv. Anton je videl vso zemljo z mrežami hudiča preprežano. "Kdo bo zamogel uiti?" je izdihnil, in glas zaslišal: "Sama ponižnost bo srečno ušla, zakaj ona je še nižej ko mreže; nje zajele ne bodo." c) Ponižnost nam nebeško kraljestvo odpre (Mat. 18. 3). S prevzetnostjo je bilo nebeško kraljestvo izgubljeno, s ponižnostjo pa za-dobljeno, po Jezusu, ki je podobo hlapca nase vzel (Fil. 2, 6—7), po Mariji, ponižni dekli (Luk. 1, 38). Prevzetnost je pregreha pogubljenih, ponižnost pa čednost izvoljenih (Luk. 14, 11).
3.	Kako se pa ponižnost pridobi? Menihu Karttizijanu je devica Marija tri vaje ponižnosti priporočila: v jedi. da si le najslabša jedila poželi in izbira; v obleki, naj si najbornejše o-blačilo po svojem stanu izmisli; in v opravilu, naj si najporednejša dela izbira .kojih se drugi sramujejo, ako so tu it na voljo Menih si te tri reči
zato pa se tudi po dan. sv. evangeliju j ponižnost tako lepo priporoča (Luk. 14, 8—10). ' 3. Kaj je hujšega tudi med nami od
I globoko v sr.ee vtisne, in doseže veliko
napuha? Kaj bolj potrebnega od ponižnosti? Iločem torej po vzgledu Jr-zusovem govoriti:
I.	O najhujši pregrehi.
II.	O najpotrebnejši čednosti, posebno v sedanjih časih.
Napuh zaničuje besedo božjo; le kdor je ponižnega srca, jo posluša in v svOjvlu srcu ( in',.ni, Tako je Marija storila; -torite tudi vi!
1.
Justin, tovariš »v. Joatia Kapistrana je bil toliko pobožen, učen in izvrsten, da .so ga v »i visoko čislali, in -v. oče Evgen IV. videti hoteli. Papež ga ob-jamejo, in poleg sebe posade. Ko so toliko počeščeni Justi k sv. Kapistranu povrne, ga ta pogleda, in mu žalostno reče: "O brate-Justin! angel
| popolnost rn svetost. Hočeš ponižen biti, premišljuj, kaj si bil? kaj si zdaj prav za prav? kaj boš nekdaj? Odgovor na ta trojna prašanja te hoče ponižnosti naučiti (Sv Bern.). Hočeš ponižen biti ,moraš molili in za krščansko ponižnost Boga prositi (Luk. 11, 13).
Konec. Sv. Alojzija je vselej srce zabolelo, ako ga jc kdo pohvalil, da je imenitnega stanu. Pogosto je torej molil: "O vi sv. angeli! pomagajte mi vsaj, in za roko me peljite po kraljevi stezi ponižnosti, po koji ste vi prvi hodili, naj da bom enkrat jedno mesto tistih angelov po-edel, kateri so po napuhu zavrženi." Tudi nas vse, stare in mlade, visoke in nizke, vodite, vi, ljubi angeli, naši varihi po potu sv. /ponižnosti v večno veselje; zakaj: "Vsak, kdor -e povišuje, bode ponižan, in kdor se sam ponižuje, bo povišan.''
1, hu-! Amen.
OTROCI PRAVIJO, DA NE MARAJO VERE.
dič si prišel!" Taka jc bila. Ledalje huje Jtistin prevzetuje, za vsako malo reč huduje, poslednjič tovariša, ki ga razžali, z nožem prehode, pobegne, veliko hudobij učini, in v ječi brez ve- [
re v nepokori trašno umrje. Kdo je I Če je kje kaka verska potreba, je to iz angela hudiča naredil? Napuh. To I gotovo v New N orku, kjer so se otro-dela tudi med nami napuh.	ci vprli in niso hoteli peti neke pesmi,
1. K,ij pa je napuh? Previsoka mi-j ker je bilo v njej nekaj besedi, ki se •■e Ido sam sebe, premalo'čisianje dru-j tičejo vere. "Nismo za nikako vero," gib, ki visoko leti, pa nizko obsedi pravijo, Ne samo, da so neverni, ara-(Luk. 11); je sneieduo poželenje svoje | pak hrezverski. Tu se kaže ničev či^ti in visokosti ,je pijanost duha (Hab 2. 5). Napuh Ima petero otrok;
dajala vse one, ki so državo vstanovili in delovali zanjo, mora izprevideti, kako pogubonosno je brezverstvo. To bi bila le umetna država. Ni se še našel noben divji narod, ki bi ne imel nobene vere. Častili so, aH ogenj, ali solnce, ali kako drugo, strašno in nevidno moč. Kaj je vera, izprevidimo če si ogledamo tujo besedo, ki pomeni ravno toliko, kakor vera, namreč — re in ligija — vez nazaj, moč, ki veže na človeštvo. Vseeno je, katero vero vzamemo; vsaka ima svojo moč na privržence. Kdor se je le malo seznanil s kristjanstvom ,ne bo nikoli popolnoma nasprotno živel naukom te vere. Vedno bo ^ostala iskrica vere v njeni, četudi jo popolnoma zanemari.
Na vzhodni strani New Vorka, kjer je prebivalstvo tako stlačeno skupaj, so štrajkali proti veri. V tem šolskem okraju je 50,000 otrok. Tu je tisti to-pilni lonec, kjer se vsi rodovi mešajo na enaki podlagi. Otroci starejših prebivalcev, kateri so bili vzgojeni v stari domovini, kjer so v&rske razmere popolnoma različne, vidijo tu prvič versko svobodo; vidijo, da je več ver, kakor so jih poznali ali mislili o njih njihovi stariši. Ko primerjajo eno z drugo, opuste vsako vero. Ker ne vedo, katera je najboljša, popuste vsako. Predrzno nevedni so in se s tem bahajo, kakor bi iznašli kaj duhovitega.
Neka deklica je rekla: "Mi se ne brigamo za nikako vero, ker ne vemo, kam gremo, ko vmrjemo." Nek precej razumen, a krivogleden dečko je rekel: "Ne verjamem nobeni veri. Sam sem si izmislil. Če greš nekoliko dalje po ulici, boš našel, da je še veliko takih, ki ne verjamejo nobeni veri."
Ne spoštujejo ne Boga ,ne ljudi in ko pridejo iz šole, postanejo pravi ne-značajneži; ne poznajo nikake morale; naučili so se le ene reči: dobiti morajo od sveta kolikor mogoče veliko. Kjer je manj odpora, tam jih najdeš. Izmed njihove vrste nastajajo vlomilci in druga mestna sodrga. Ne poznajo nobene druge vezi nazaj, kakor človeka.
Izzivanje proti cerkvi v tej neljubi in brezbožni družbi leži v stavku: "Sam sem si zmislil." .
Predolgo je bila cerkev popustljiva. Nauke in dogme so dajali otrokom rod za rodom le s tem priporočilom: "Tako je, ker jaz tako rečem." Otroci so v dobi neodvisnega mišljenja, na kar pa ni bila cerkev pripravljena. Učiti hoče v nedeljskih šolah otroke, kateri imajo vedno dovolj opravka v javni šoli. Neodvisno otroško mišljenje imenujejo večkrat skepticizem in je imajo za nekaj, na kar bi se morali ozirati z gnjusom. Skepticizem priporočajo pri vsakem drugem študiranju. Beseda mikroskop, orodje, brez katerega ne bo nobeden učenjak ničesar zatrieval, sestoji tndi i z -be*ede skeptičen, ivdor je skeptičen, še ni nevernik; ta je samo človek, kateri stvar dobro pregleda. p redno jo sprejme.
Dolžnost jd\torej, da cerkve različnih veroizpovedanj stvar otrobom, ki mislijo sami zase, tako razlože, da jo bodo razumeli. Storiti morajo, da bodo ti vedeželjni nevedneži delovali tudi iz uiriom. Vera namreč, katera podleže opazovanju in kritizovanju šolskih otrok, ni vredna, da obstoja.
kost na zgornjem ali spodnjem koncu, nepotreben. Ko se dožene kakšna je poškodba in se rana aseptizira, se po-lože deščice in napravi obveza. Vse to se vrši v velikem bojnem lazaretu, najnujnejša pomoč ranjencem se pa podeli v lazaretnih šotorih.
ŽENIALNOST VOJSKOVODJE.
PRVA POMOČ RANJENCEM NA BOJIŠČU.
a) predrzno prevzetnost, kakor farizej v tempeljnu (l.uk. 18, 10 -13); b) ča-stilakomnost ,kakor pri Abimelehu (I. Kralj. 9, 1) in Herodežu (Mat. 2,
vspeh pri učenju mnogih ver obenem.
Ne Kitajsko, ne Afrika, ne otoki v morju ne potrebujejo tako zelo verske vzgoje, kakor velika metropola, prvo mesto v tej, po imenu katoliški deželi.
Vsak, kdor jc videl, da je vera nav-
Nekdanji načelnik pruskega generalnega štaba grof Scliliessen trdi, da ni pri Zvaniku zmagata macedonska falanga, marveč da je zmagal Aleksander Veliki. Rubikona niso prekoračile rimske legije, marveč Cezar. Pri Na-sebyi niso zmagali "sveti" dragonci, marveč zmagal je Cromwell. Scliliessen trdi: Vojske so samo proizvodi genialnosti svojega voditelja, s katerim se vojaki skupno bore, žive in u-mro. V kako tesnem stiku mora biti vojskovodja s svojimi četami, nam najbolje očrta Friderik Veliki. General mora, da postane popularen, govoriti z vojaki, bodisi v taboru, bodisi na pohodu. Na generalovem licu mora čitati, zakaj se mora to tako izvesti. Če je general zamišljen, govore častniki, da njih general gotovo snuje nekaj velikega. Če je otožen, menijo, da stoje stvari slabo. Taki glasovi vplivajo na srčnost, govorice se v taboru širijo in poizve za nje tudi sovražnik. General mora zato biti v takih stvareh komedijant in mora imeti v oblasti svoj obraz. General mora svoje načrte snovati z največjo premi-šljenostjo, a kadar nastopi, mora postopati hitro in odločno. Boljše je, da ukaže kaj napačnega, kakor pa, da se nič ne ukaže. Klasični teoretik F. Clausevvitz zahteva, da mora biti vojskovodja v prvi vrsti hraber, odločen in vztrajen. Odločnost ustvarja čudeže tudi v dvomljivih položajih in dobi tudi izhod, ko bi kdo mislil, da je že vse izgubljeno. Napoleon govori o sebi: O neprijatelju nisem ničesar znal, niti nisem poznal velikih pogreškov, ki sem jih učinil, samo dolgo in dolgo sem strmel v zemljevid! Moltke je zato trdil o strategiji isto, kar je trdil Bismarck o politiki, "da ni veda, marveč umetnost."
prvo razvrstitev armade se mora ozirati na politične, zemljepisne in na državne pomisleke. Če se zgodi napaka, ko se prvotno zbirajo armade, jo ni mogoče v celi vojski več popraviti. Za te odredbe je dovolj časa, da se o njih premišljuje. Pripravljenost čet, organizacija važnih sredstev mora brezpogojno dovesti do uspeha, ki ga hočemo doseči.
Važnost železnic za prvo razvrstitev armade je prvi spoznal Moltke, ki jih je tudi vzorno za svoje namene izrabil. Koncem tretjega desetletja v 19. stoletju je takratni stotnik pruskega generalnega štaba pl. Moltke objavil spis, v katerem dalekogledno opozarja na veliko vojaško važnost železnic. Vodilni vojaški krogi takrat še niso železnicam zaupali in so se z novimi železniškimi progami izogibali trdnjav, namesto da bi jih bili izrabili zato, da bi bile železnice nadvladale. . Moltke je pa prepričevalno na njih i važnost opozoril v vojski leta 1870-j 1871. Najnevarnejše delo ob tej voj-| ski so povzročili Francozi, ker so do 4000 km železnic popolnoma pred Nemci izpraznili in jih na več krajih poškodovali. Nemci niso imeli dovolj lokomotiv, osobje so morali dovesti iz Nemčije. To delo je bilo zelo naporno, tiho, a k zmagam je največ pripomoglo. Iz izkušnje v vojski leta 1870 , so pa tudi spoznali, da se železniške čete ne morejo kar tebi nič meni nič organizirati. Z avtomobili so pridobile železnice mogočnega zaveznika. Moderna vojska se vojuje v znamenju prometa. Železnice in avtomobili imajo prve dni vojske odločilno vlogo.
Dr. Martin J. Ivec
"SI OVENSKI ZDRAVNIK

Physician and Surgeon 'Jjfl
900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL.
VAŽNOST ŽELEZNIC ZA SREČNO VOJSKO.
"Pripravljen biti, to je vse," je ob neki priliki rekel redkobesedni zmagovalec ob francosko-nemški vojski, general Moltke, ki je prvi spoznal neizmerno važnost železnic za vojsko, ker po železnicah se zdaj izvede prva razvrstitev armad. Ure tu več odločijo, pridobe in izgube več, kar ni mogoče potem več priboriti v mesecih. V svojem delu "O strategiji" izvaja Maltkc, mojster rnMenie strategije: Glede na
Spanje v cerkvi.
Možje spe, ker so bolj pazili, kakor žene.
Nek nemški profesor, kateri se je pečal s problemom, pravi, da možje zaspe v cerkvi, ker bolj pazijo, kakor ženske.
Mož posluša propovednika vsako minuto, sledi propovedniku s celim umom in posluša njegov govor. Mož opazi vsako gesto in vsak gibljaj njegovih ust in pretehta vsako besedo. Nazadnje pa zaspi, ker je tako pridno pazil, opazoval tako živo, da je hipno-tizoval samega sebe.
Če pa ženska takoj ne zapopade pomena, če njen duh ni tako svež in hiter, bi kdo mislil, da bo zaspala. Resnica pa je, da ima vedno dovlj stvari, katere jo zanimajo. Mož ne gleda o-koli, kakšno ovratnico ima John, Joc telovnik in kakšne gumbe ima Mike v zapestnikih. 'Mož se ne briga zato, a ženska bo tiho sedela v cerkvi, poslušala kaj reče propovednik in nič mislila, brigala se pa bo za vse, kar druge ženske nosijo. Tu se zabava in vedno čuie.
106 Lougliran Bldg.
Cass and Chicago Ste. JOLIET J|
Posojuje denar na zemljišča.
Insurance vseh vrst.
Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500.
mmrmmmmnn
»♦»»GERMAN**^
^Loati 6c Savings Batil%
J	MARTIN WE8TPHAL
9 212 N. litufr Street	JJOLIRT,
mmnmmmm^
Preozke hlače.
A: "Zakaj imajo hrvaški vojaki i ošpiljene nog£?"
B: "Ker bi jih sicer ne spravi ozke hlače!"-	.___ .„
Moderna vojna kirurgija je tako izpopolnjena, da tudi težko ranjenim navadno reši življenje. Zato je v dandanašnjih vojnah kljub ogromnim armadam in silnemu orožju veildar-le razmeroma malo smrtnih slučajev.
Mnogo pripomorejo k temu tudi moderne krogle s svojo obliko in veliko prodirno silo, ki ranjenega vojaka sicer onesposobijo za boj, nikakor pa ne povzročajo tako težkih ran kakor prejšnja orožja.
Oskrba ranjencev na bojišču je ta-ka-lc: Davno pred začetkom bitke se mobilizira sanitetno moštvo vseh v rst. Iz velikega bojnega lazareta se na vse strani odpošljejo oddelki s prenosljivimi lazaretnimi šotori, v katere se lahko hitro preneso in oskrbe težki ranjenci; preskrbljeni so z obvezami in zdravilnimi sredstvi. Prva zahteva jc litro pomoč. Zato se samaritansko delo začne že tekom bojne vihre. Sanitetno moštvo se neustrašeno poda na bojišče ter prenaša ranjence izven bojnih mej, kamor ne morejo seči krogle. V težkih slučajih se zdravniki takoj lotijo dela, zlasti ako treba rano asepti/irati in obvarovati vnetja. Mnogokrat si vojaki za prvo silo sami obvežejo rane s pripravljenimi obvezami. Najmanj nevarne so ranitve v mehkih ko-tnili delili, ker napravi v njih mo-erna krogla le majhne poldrugcenti-meterske luknje, ki se navadno dobro zacelijo. Izkušnje pa dokazujejo, da jc mogoče ozdraviti tudi težke po-kodbe. Tako so japonski zdravniki, ki so se bili izšolali v Berolinu, v ru-sko-japonski vojni uspešno zdravili mnogo težkih ranitev srca. Najtežje je zdravljenje trebušnih ranitev Iz preluknjanih črev se blato razlije v trebušne votline in mnogokrat povzroči smrtonosno vnetje. Danes imajo v vseli armadah prevozne aparate za roentge.niziranje (na avtomobilih), ki edino omogočuje zanesljivo postopanje z ranjenci. Hitro dognati mesto, kjei*»se jc ustavila krogla in kake vrste jc kostna poškodba, je mogoče le potom Roentgenovega fotografiranja. Posebno je to potrebno v slučaju kostne razdrobitve vsled strela v srednjo kost, medtem ko je Roentgenov aparat za ranitve, ko je krogla šla skozi
COPYRIGHT 1014
The house of kuppenheimer
Naša prodajalna se je za to sezono založila z največjo in najboljšo zalogo dobrih moških in deških oblek.
Pri nas imate na izber vec mod, krojev in večjo zalogo, kot kje drugje. Kdor kupi obleko pri nas je za-dovoljen--to je povsod znana stvar že dolgh vrsto let.
IMAMO POPOLNO ZALOGO
Kuppenheimer-ObleK
za jesen, ki so znane kot najboljše za može in mladeniče.
$18.00 do $30.00.
Kar je najnovejšega in najboljšega na irgu za moška oblačila in potrebščine, najdete pri nas.
Popolna zaloga moških čeljev po
$2.50 in $3.00.
THE EAGLE
kjer dobite vse kar rabite 406-408 410 N. Chicago St., Joliet, HI. MATH. SIMONICH, vodja.
K. S. K.
Bell phone 1048.
Urganizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi BE V	Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I.	podpredse'dnk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
kaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI: &aton Golobitsh, 80S N. Chicago St., Joliei, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. - .
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Pejin. Ave., Pittsburg, Pa. i lv	Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn.
PRIZIVNI ODBOR: Prank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek. 720 Market St., Waukegan, 111.
Uradno glasilo :Amerikanski Slovenec. 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills.
^SE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
: oyoustanovljeno društvo Marije Majnika 154, Peoria, 111., sprejeto v Jedno-to dne 15. sept. 19-14. Imena članov so: 20467 Ignac Tetlep, roj 1891, zav. za S1000, 2. razred; 20468 John Beber, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 20469 Jurij Vlahovič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 20470 Josip Škof, .zav. za $1000, 3. razred; 20471 Josip Simončič. roj 1887, zav. za 31000, 3. razred; 20472 Štefan Lopič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 20473 . avel Babichtz, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 20474 Simon Vukich, roj X884> zav- za $500, 3. razred; 20475 Vilijem Bujan, roj 1883, zav. za $500, 4. »zred; 20476 Matija Papich, roj 1883, zav. za $1000, 4. razred; 20477 Jakob .rUroj 1878> zav. za $500, 5. razred; 20478 Josip Kocian, roj 1876, zav. Zl $500, 5. razred.	Dr. št. 12 članov.
PRISTOPILI ČLANI.
k j.UŠtvu sv. Štefana 1, Chicago, III., 20479 John Markovich, roj 1895, zav. za 1. razred; 20480 Josef Adlešič, roj 1894, zav .za $1000, 2. razred; -°48l Jakob Cvek, roj 1891, zav. za $500, 2. razred; 20482 George Fabian, 1885, zav. za $1000, 3. razred; spr. 6. sept. 1914. Dr. št. 218 članov, čustvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 20483 Frank Hench, roj 1890, zav.
2. razred; 20484 Jolm Klun, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred, spr. ^ -t.- avg. 1914	Dr št j ^ članov.
t	Alojzija 42, Steelton, Pa., 20485 Janez Nemanič, roj 1890, zav. za
>'<JOO, 2. razred, spr. 5. sept. 1914.	Dr. št. 93 članov.
P ^'"štvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 20486 Josip "Viičič, roj 1888, zav-_ za $1000, 3. razred, spr. 6. sept. 1914.	Dr. št. 205 članov.
iH^VU SV' J°Žefa S5, Crested Butle' Col°-. 20487 Anton Grgurich, roj SfcC; ZL! $!(X)0. '"azr.ed;. 204^8 Josip. Benčik, roj 1889, zav. za-td ''red-	■■•"■s: 1914.	■ — —	Dr. št. 59 "članov.
ST™ «^nLTrenca f' C,evela"d- Ohio, 20489 Anton Simonovič, roj 1889, zav. za $>00 3. razred, spr. 13. sept. 1914.	Dr. št. 145 članov.
»Čustvu sv. Jožefa 103, Milwaukee Wis Pfuon t • t -t, • iaoc
v IVcI' SP M Kl	Drrl ££
^ avlrzaa$H)Set?0da U4', Sheb<*gan, Wis., 20491 Valentin Skubej, : društv u vf. J , 2;,razred' sPr- 13. sept. 1914. Dr. št. 83 članov.
1877 "J	61' Y°UngStow". Ohio, 20492 Franc Tonkovič, roj
: društvu J m . , oaZred' Spr' 13' sept. 1914. Dr. št. 85 članov. S^VSSf 1S2' S°- Deerin* I11' 20493 M»ko Naglic, roj 1875, zav.
Dr. št. 24 članov.
j,	PRESTOPILI ČLANI.
OSTSE J°žefa/I0' Barberton, Ohio, k društvu sv. Vida 25, Cleveland, o. 1*937 Mihael Železnikar, 5. sept. 1914.	I. dr. št. 51 članov!
J	PRESTOPILE ČLANICE.
Fd.ar«žtva sv
«*«. I"-, 5549 Franca Bezpalec, 13. se
II. dr. št. 384 članov.
ICE.
ke^ n,' ctr® ,127, Wa^kegan, 111., k društvu Marije Pomagaj 79, Wau-
sept. 1914. I. dr. št. 79 članov.
II. dr. št. 44 članic. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
SePt. 1914"' SV' Mlhacl:l 61 > Youngstown, Ohio, 18214 Frank Garašič, 13. dn>štvu ,v t ~	,	Dr- »t. 84 članov.
19i4 ' '0% renca 63, Cleveland, Ohio, 16677 John Vidmar, 13. sept.
\ dru$tvu sv Anf r> , n,	Dr- št. 145 članov.
('732 prjj Pado 87, Joliet, 111., 19733 Anton Lavrič, 14. sept. 1914., -štv„r • iT"' VC'Pt 1914	Dr. št. 89 članov'
914 ' ittr* »« Pavla 89, Etna, Pa., 11275 Janko Simonovič, 6. sept. d'uštvu sv. Trf,,, v ,.	Dr. št. 98 članov.
1914. lreJl Kraljev 98, Rockdale, 111., 10(129 Joe Mohorčič. 14. sept.
društvu sv n -1914	"nižine 151
" društv.
Stv« sv *
• ana 1. Cllicau
stva
Dr. št. 61 članov. . Indianapolis, Tnd., 190S4 John Znidaršič, 1. sept.
Dr. št. 24 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
V drujlv 8ePt.'l9HSV' JanCZa K,'stn' 14.
hicago, 111., 16621 Josip Pečnik, 10. febr. 1914.
Dr. št. 214 članov.
Id'dr1'- ly'4' " """ ",Sin' '4- BuU<' Mont- 13690 Anton KraJOvec, 10. 1 31 UStVa sv- Petra VI r- ,	n	I)r- »t. 160 članov.
L J 19H	Calumet, Mich., 6231 Frank Pikuš, 1688 Jurij Žagar,
^ '» Pavla 38, Kansas City, Kan,, mli vt^J^.
1 19USU'1 sv- Lovrenca at	Dr- Št. 75 članov.
Id dry-,	'' Cleveland, Ohio, 13273 Jurij Zakrajšek, 14. sept.
I Karol*- arije Vnebov	Dr- 144 članov.
I Wl	16929 a tC 77• Fon!St Cit>'. Pa-. 15728 John Piipah, 12840
l^nrekar, 5208 DaS t"t0n Mcd*ed, 11811 Valentin Germ, 18961 Frank 4 dru,	'"ancisko, 12390 Mihael Peterka, 13. sept. 1914.
tVa sv. pavla j	l)r. št. 180 članov,
d <jri.	' ' Ue Kalb, 111., 15536 Ivan Japončič, 7. sept. 1914.
^arkat3"' Valentina ,4c „	št. H) članov.
1 druš? Kai>ša- 13 Bcavcr	l'"a"s, Pa., 19101 Ivan Perkovič, 18673
tr ,stva sv p. . ' '14.	1, , .<
•Vrain, . v- Frančiški « 1 ™	st- 23 članov.
aricJ'. 31. avg. !o,4 29'	m., 15959 Josip Batista, 19236 John
Dr. št. 216 članov.
IZLOČENI ČLANI.
11 dru
K društvu sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 6198 Jaga Gmazel, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred, spr. 30. avg. 1914.	Dr. št. 5 članic
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 5326 Alojzija Skubic, 4. sept. 1914.
|V..	Dr. št. 74 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
T«
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1203 Barbara 2'agar, 31. sept. 1914.
pd društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, £909 I 'ranca Zakrajšek, 14. sept.
1914.	j.	Dr. št. 50 članic.
Od društva sv. Srca Marijinega 111, Barberton, Ohio, 6037 Ana Sigmund, 6. sept. 1914.	Dr. št. 42 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 36/5 Marija Krašovec, 6. avg. 1914
I	Dr.
tajnik K. S. K
JOSIP ZALAR,
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. Uradno naznanilo.
SLciar etKi^te?
Na podlagi sklepa 12. glavnega zbora z d;;« 26. avgusta 1914 s' vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, <3a se ne izdajajo potni listi članom ali članicam, želeč potovati v staro domovino, dokler bode trajala vojna.
V slučaju, da kateri izmed članov ali članic odpotuje v staro domovino brez potnega lista, izgubi vse pravice do podpor od strani K. S. K. Jednote.
Ker je to jako važnega pomena, vsled tega se prosi cenjene tajnike in tajnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, da to članom in članicam pojasniti blagovolijo.
Ta sklep ostane v moči do uradnega preklica.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. J.
Zapisnik končnih sej zadnjega glavnega zborovanja Jednote je v današnji številki glasila objavljen. S tem upam, da Bode slavnemu članstvu K. S. K. Jednote vsaj deloma ustreženo. Kakor hitro mogoče, se bode zapisnik izdal v primernih brošurah in razposlalo po nekaj brošuric na vsako krajevno društvo. — Z bratskim pozdravom
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
PESEM SLOVENSKEGA JUNAKA.
("Slovenec".)
Jaz ljubim nemirni vihar,
ponosnega znanca. O radost! ko slišim udar ^	'.
njegovega vranca. Mogočna pesem, viharjev hrum, srce se mi širi in raste pogum.
In' kadar je v gori divjal
junak čez slemena, in javor in bor strepetal
pred njim na kolena. A jaz sem zavriskal v šumenje vrhov, kakor da šel bi od zmage domov.
Vihar na vojski! In trumoma
so meči bleščali, topovi gromeli so šumoma
in bliske metali. Sovražnik na desni in levi je .plah... jjjMi'4*1'	zattoJiil Strah7*
Le pridi, vihar! — S teboj storim,
kakor valovi veseli: Zatuli vihar — pojadrajo z njim
in plešejo smeli. Dokler se vihar ne upeha sam, dokler bučati ne neha sam.
Le buči, vihar! Kot orlov polet
srce se mi dviga; zavrglo je strah in trepet,
nov ogenj se vžiga. Jaz ljubim junakov hrum, jaz ljubim moč in pogum.
SfiSffiffiffi 55K!fiKBiS!fi »S«
RAZNOTEROSTI. ^
S II || II || || S
Ustva sv
1 dru5t
Aloi
42, Steelt
tv.a sv
on, Pa., 20295 Nikolaj Rus, 5. sept. 1914. *vg. 19uSv Cirila j„ M ,	Dr. št. 92 članov.
"14.	a 13S, Gilbert. Minn, 17300 Franc Trhlcn, 23.
drušiv, . /	bdtnn,	št. 57 članov.
Vn^fOPILE ČLANICE.
^tvu MZa. «00. 2. razred	f,St C'ty' P'- 6199	To.nazin, roj
v zav ; S««!-	13 SC,,, 1914 I)r'	57 članic.
*1000 «a?1()00.3. razred fi	''Usl>,,r«. »'«•. 6193 Agnes	Martmac. roj
š... I razre.l . . * "	.........
'Ušt 1890,
!u Marije Čil'T 23 7914. -Spoce
cpt. 1914, 6194 Ana Mrzlak, roj 1872, zav.
Dr, št .131 članic.
S<re; l» $1000. 2 razr.^«,«^ 1°' Col°- 6,95 M:ll'Jcta llostjančič, 1^14. td' «97 Ela R u 4 noro i 1 1 A"a P"«*', "'i zav. za $1000, • °J >XK0. zav. za $1000, 4 razred, spr. 26. avg.
Dr. it.. 60 članic.
Češki glas o nemških zmagah.
Iz Prage z dne 12. avg. poročajo: 1'ud zaglavjem "Viljem II.—zmagovalec'' piše konservativni organ "Czech", ki sioji zelo blizu kardinalu baronu Skrbenskyju, o navdušenju, ki vlada v Nemčiji, in naglasa, da se po sedanjem predstavljanju ne more dvomiti nad zmago nemškega orožja. "I11 kaj je torej z veleslavno Rusijo, — piše o-menjeni organ dalje — pred katero se je vse balo in treslo? Kaj je torej Rusija? Od rcvolucijonarjev podminirana država ,železni kolos na lončenih nogah. Leta 1877. so pisali, da so tako strašni Rusi mogli opraviti s Turki le s pomočjo Rumuncev. In kaj je bilo z majhnim japonskim narodom, ki je udaril ruskega velikana 11a suhem in na morju naravnost po glavi? Proti Rusiji marširata dve armadi, izvežbani in oboroženi, kakor nobena druga armada v Evropi. Nemška in avstrijska armada bosta menda še kos Rusiji. Zamisliti se moramo v nepopisno navdušenje in neverjetno bojno srčnost Nemčije proti osovraženi Rusiji. Še celo socialni demokratje, načelni nasprotniki vojne, so postali sedaj odločni patriotje. Nemška država je sedaj edini narod od Alp do Vogesov, od morja sem globoko do planjav Po-znanjskega, edini narod v orožju, o-kovana roka, pripravljena /a udarce."
da", ni hotelo ponehati. Vladalo je nepopisno navdušenje.
bilo okoli $4,000,000 manj poslanih v inozemstvo v obliki inozemskih poštnih nakaznic, nego v mesecu avgustu 191.3. Če se bo nadaljevalo isto razmerje med letom—in po mnenju strokovnjakov se bo odpošiljalo vedno manj denarja, čimbolj se podaljša vojna — ostane letos najmanj $50,000,-000 v Združenih Državah, kolikor se je poprej pošiljalo vsako leto v inozemstvo. .
Panamske utrdbe dovršene.
Panama, 14. sept. — Popolna strelna poskušnja vseh topov v kanalskih u-trdbah ie dovršena. Poskušnja je bila v vsakem oziru zadovoljiva in je
pokazala, da so bile utrdbe pripravljene primerno za vzdržanje nevtralnosti vodne poti.
Napačno razumel.
Korporal Majer 111 znal dobro slovenski. Nekdaj poučuje novince, kako se morajo vesti 11a straži ter reče: "Ce kdo pride, zakličite trikrat: 'Wer da?' Ce ne dobite odgovora, dajte ogenj!"
Čez nekaj dnij se hoče sam prepričati, kako so ga novinci razumeli. Gre torej proti straži. Ko se ji približa, zakliče stražnik: "Trikratverda!" — Korporal molči. Takoj užge stražnik nekaj užigalic ter jih ponudi korporalu.

ZAHVALA.
Žrtve ogorčenja nad špijonažo.
V LiuQU so bile o priliki prihoda novega zlusnega poveljnika Jož. Rotha, velike : unifestacije. Ljudje so klicali živip cesarju .domovini in tro-zvezi. Naenkrat je pa nekdo zaupil: "Živio Sijbija!" Razkačena množica je planila nadenj 111 ga linčala. Mož je obležaf mrtev, zaboden v pljuča. Kakor se dognalo, se piše umorjeni Gottlieb Stfansky, <3oma;iz Nčratovice 1 na Češlciui. V tem razburjenju je množicaih'0 nedolžnem, pretepla tudi rezervistp Ludovika Pihringerja, tako, da so ga moraii prepeljati v garnizij- j sko bolnišnico." - Iz Dunaja poročajo: 1 V" 11- i d ne .-avgusta, vračal 1
\Wi9knu GrasbiJi r*n'6t!<f~ža8ivč. * ženskih oblačilih domov, so ga ustavili na ulici pasantje, misleči, da je špijon. Naenkrat se je zbrala velika množica ljudi. Grasoldija so pobili 11a tla, nekdo ga je pa z nožem zabodel v vrat. V par sekundah je bil mrtev.
Tužnim srcem 'naznanjamo prijateljem in sorodnikom, da je preminul naš ljubljeni oče oziroma soprog
Anton Ribnikar,
v ponedeljek, dne 10. avgusta 1914 popoldan. Rojen je bil 9. decembra 1. 1869 v vasi Goriče na Kranjskem.
Na tem mestu se zahvaljujem naši slavni J. S. K. J., katera mi je tako hitro izplačala usmrtnino v znesku $1000 in ob času njegove bolezni tudi bolniško podporo. Najtopleje se pa zahvaljujem odboru slav. društva Zvon št. 70, |ki je imel celo zadevo v rokah, da je vse tako lepo uredil, in mi pripomogel do hitrega izplačila. Bog Vam stotero povrni! — Pokojni zapušča tukaj ženo in troje otrok ter sestro Katarino, v starem kraju pa brata Frank-a. Naj mu bode lahka tuja zemlja; naj v miru počiva! Slavno jednoto in njena društva priporočam rojakom.
Chicago, 111., 15. septembra 1914.
Žalujoči ostali:
AGNES RIBNIKAR, soproga.
ANTON, MARY, AGNES, otroci.
Rotšildov nečak in njegov šofer ustreljena, ker se nista ustavila z avtomobilom.
Na Reki izhajajoči list "La Voce del Popolo" priobčuje z dne 18. avg. sledečo brzojavko iz Gyoengvoesa: Ev-gen Goldschmidt, nečak milijonarja Rotšilda, ki je član avstrijske gosposke zbornice in rezervni častnik, .se je z svojim avtomobilom peljal k svojemu polku v Galicijo. Ko je šel z avtomobilom mimo Gyoengyoesa na Ogrskem, mu je vojaška straža velela u-staviti. Goldschmidt, ki ni znal madžarskega jezika, pa ni razumel povelja in je z avtomobilom dirjal naprej. Ker se ni ustavil niti 11a drugo povelje, je na straži stoječi vojak ustrelil nanj in ga zadel v prsi, vsled česar je bil Goldschmidt takoj mrtev. Drugi strel pa je zadel šoferja, ki je tudi takoj izdihnil.
Laški vojni stroški.
Zadnja laško-turška vojska je požrla na vsak način jako velike svote. Kakor kaže račun finančnega ministra so l.ahi izdali skupno 1149 milijonov lir. Od tega je šlo v Afriko 903 milijone in sicer: častnikom in vojakom 119 milijonov, hrana 177 milijonov, obleka 138 milijonov, artilerijska municija 127 milijonov, Turčiji 50 milijonov itd. Vidi se, da Afrika ni tako po ceni, kot so pravili v začetku.
Ta banka plača
3%
obresti
Joliet Trust & Savings Bank
Barber Building, Joliet, 111!
Glavnica $100,000.00 Jamstva M $50,000.00
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.
ERVIN T. GEIST, kasir.
THOS. F. DONOVAN, Podpred.
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
edina slovensxa TVRDKA
lastare, regalije, znake, kape, pečale in vse potrebščine z društva in jednote.
>elo prve vrste.	cene nizke.
F. KERŽE CO. 2711 S. Millard Ave. CHICAGO, ILL.
slovenske cenike pošiljamo zastonj
Jezuiti v nemški armadi.
95 nemških jezuitov je iz Valken-berga na Holandskem odšlo v domovino, kjer so se ponudili za službo v armadi. Uvrstili so jih z drugimi katoliškimi duhovniki vred med sanitetno osobje. Oblečeni so v svojo redovno obleko, ki je bila sicer na nemškem prepovedana. Kjerkoli se prikažejo, jih obsipajo z ovacijami. 7. avgusta zvečer so s 3000 vpoklicauci korakali .skozi Aachen na kolodvor, "Hoch" in "Utira" klici teh ploskanje, k< ga je bila deležna zlasti "črna gar-
Boljše nego zdravniki.
Tako pravi g. John Drahota v sledečem pismu: "Moja žena je bila bo-lehna ves čas, ali odkar je pričela uživati Trincrjevo ameriško zdravilno grenko vino, se počuti dobro in zdravo. Zanjo je Trincrjevo ameriško zdravilno grenko vino boljše nego zdravniki. Vam vdani John Drahota, Sarona, Wise." Prav hvaležni smo za to pismo, ki mu želimo pristaviti, da je ta pripravek popolnoma čist in da najbolje učinkuje v mnogih boleznih, ki se lahko ozdravijo brez zdravniške pomoči. V naglem neraz.položenju, pri izgubi slasti, pri težavah po jedi, ob napadih slabosti in bljuvanja je priporočljivo. V lekarnah. Jos. Triner, iz-delovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, III. Rabite Trinerjev liniment pri vseli bolečinah v mišicah in sklepih. Cena 50c, po pošti 60c.—Adv
Denarja gre manj v Evropo.
Washington, D. C., 14. sept. — Med avgustom, prvim mesecem vojne, je
E, Wunderlich Granite Go.
804-806-808 N. HICKORY STREET JOLIET, ILL.
Velika zaloga spomenikov,
Naše podružnice so: Bethania in Ressureo-tion Cemetery bliz* Summit, Cook Co. in Naperville, I1L
Chicago Phone 949 N. W. Phone 94»
1 " ' - < v MM T: : i&jfcfffr L ^M^SeiB^^SBS'IL? ' ^^Krf'	. ' : ' • .
	
	
	
	
. ' /V	. - v
	
ESPIRITU SANTO.
epovest:
Angleški spisala Henrietta D. Skinner.
Z dovoljenjem Harper & Bros. prestavil za A. S. Rev. P. F. Remškar.
Translation of ESPIRITU SANTO. By Henrietta Dana Skinner. Copyright, 1899, by Harper & Brothers.
(Dalje.)
Adrijan se je priklonil in tiho odšel. ''Mogoče," je mrmral sarkastično po stopnicah, "jako možno. Vidim že, kako se mu bodem spovedoval. Priznam, da sem se motil v monsignoru. Nisem mislil, da ima tako malo takta in da je tako omejen. Kdo bi si mislil, hotel je, da bi pokleknil pred jljim. Ali ne ve, da me na ta način ne bi navezal na sebe, da me ne bode pridobil zase, marveč me bode le bolj ločil, gnal le še bolj na pota, po katerih ne bi smel hoditi. Bil sem svoje volje že blizu cerkve. Previden sem bil • redovnik, odkar se je povrnil Teouor k meni. Bil sem mehkega srca, ko je Thomson umrl, ali to mi je "popoiiv.jma pregnalo dobro voljo, kolikor sem jo imel."
Bil je jako vznemirjen. Hitel je domov, da se napravi za kosilo. Jezil se je nad Orestom, Teodorju je dajal kratke odgovore. Teodor se mu je čudil in šel v svojo sobo. Kosilo je nekoliko pomirilo njegove živce. Izvrstna jedila, stara vina, veselo pogovarjanje, dobrikanje gospodičen in gospa, vse je pripomoglo, da je postal skoro stari Adrijan. Vrnil se je domu malo pred po'nočjo. Teodor je bil že v postelji. Bil je dobre volje, prosil Teodorja za odpuščenje, ker je bil tako -.urov proti njemu, ga objel in se podal v svojo sobo. Pregledal je nekaj zapiskov na mizi, potem odslovil Oresta.
"Grem zopet ven, Oreste, in ne vem kedaj pridem nazaj. Ni ti treba čakati na me."
Služabnik sc ni premaknil iz mesta. Čudno je gledal svojega gospodarja. Naenkrat je padel Adrijanu pred noge in se mu jih ovil.
"Ah moj dragi, moj ljubi gospodar! Nikar ne hodite več ven! Nekaj mi pravi, da ne bode dobro za vas. Bili smo tako srečni, odkar se je povrnil
pri srcu, če se spomni, da so prve besede, ki so prišle po njegovi smrti iz njenih ust, bile sledeče: "O Bog, ti si mi bil milosten."
Svet je verjel, da je nepotolažljiva vdova, sovražila je žalovalno obleko, ker jo je spominjala na smrt, ker je vedela, da se hlini. Ko je prišla druga obletnica, je nosila le napol žalovalno obleko, ki se je bolj podala njeni postavi in njenemu dekliškemu obrazu. Ker je bila zdrava, delavna, živahna, jo je začela samota mučiti. Upanje in navdušenje sia ji bila naravna, ni ju bilo lahko zatreti, morala je dobiti delo, resno delo, da se razvedri. Tako delo bi našla v muzikalični karieri, katero ji je svetovala madame Delepoule. Črtila je življenje odra, prišla bi v do-tiko življenja na nepravi strani. Kako bi ji odleglo, če bi prišla do prepričanja, da je poklicana vstopiti v samostan, kjer bi se posvetila kot sestra u-smiljenka delom usmiljenja. Dostikrat je mislila, da bi tam našla miru. Ali za tako življenje je treba posebnega poklica, posebne milosti božje, katere pa lady Ainsworth dosedaj še ni čutila v svoji duši.
Tisti večer je molila goreče, ko je klečala pred svojo posteljo. Prizori revščine in bede, katere je videla zjutraj, so jo globoko ginili. Njena sen-zitivna duša se je še sedaj tresla, ko se je spomnila, na kar je doživela. Vesela je bila in mirna, da je storila dobro delo, mogoče celo rešila mlado življenje pogube. Zahvaliti se je imela za mnogo. Trudna na duši in telesu se je podala k počitku, kjer je kmalu začela sanjati.---
Ni še dolgo spala lahko spanje, ko se je zbudila in čutila čudno emocijo v sebi, ki se je bojevala z njeno dušo, naganjala njenega duha in vpila: "Vstani! vstani! Čuj in moli, kajti iščem ovco, katera.se je izgubila. Kaj? Ti krščanska žena ležiš v spanju, ko no njegove duše in mu pravila, kaj
potem—" stresel se je po celem životu in stal mirno na mestu. "Zdi se lili, da niti vice niso prijeten prostor. Plačati je treba do zadnjega vinarja." Odločno se je premaknil, da gre po svojih opravkih. "Kakšen človek sem vendar, da me moji živci obvladajo! Nisem tak velik grešnik, da bi me misel na smrt spravila popolnoma iz ravnotežja. Moje življenje je boljše od mnogo mož. Skrben sem, da nobenega ne pohujšain, dam precej na čast, moje dobro ime je visoko zapisano v očeh ljudstva."
"M oje kraljestvo ni tega sveta 1"
Adrijan je odločno naredil nekaj korakov, se ustavil, postal bled in se tresel po elem životu. Eden je premagal svet; po njegovih zapovedih, in ne po zapovedih sveta, bode človek 9ojen. Svet ljubi temoto. Adrijan se je s težkočo zbudil. Še je bil zavit v za-grinjalo temoce, zavil se je še tesneje, luči ni ljubil. Naenkrat se je protivil in zoperstavljal. Stisnil je pesti in korakal proti vratom. "Šel bode ni," je siknil skozi zaprte zobe. "Šel boil e m!" Ko je imel roko že na kljuki, se je ustavil. Povesnil je glavo in se naslonil na vrata.
"Ne morem," je mrmral. "Moja ura je prišla. O Gospod, idi proč od mene! Prepusti me še neakj časa mojim grehom!"
Sledila je globoka tišina, potem so se mu izvili vzdihi. "Zakaj pride to sedaj, ko jaz nočem tega? O Bog, zakaj mučiš mojo dušo? Pustil si me tako samega, ko je bila moja duša še neomadeževana. Sedaj je prepozno! Zakaj poslušam? Zakaj ne zadušim tega glasu, zakaj se ne podam k rečem, katere ljubim?" "Težkotijeupiratiseosti!" Zopet je hotel iti. Kakšen glas je govoril v njem? Odkod prihajajo te besede? Ah, sedaj se je spomnil. Monsignor jih je citiral njemu pred kratkim. Ali kdo jih je govoril prvič? Besede so bile v svetem pismu. Savel iz Tarza je šel v Damask, drhteč grožnje in moritve. Na potu ga ob-sveti svetloba iz neba. Pade-na tla in zasliši glas, ki mu pravi: 'Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš. Težko ti je upirati se osti.' In trepetanja in strme pravi: 'Gospod, kaj hočeš, naj storim'?"
Adrijan je pritisnil roke na čelo. Svetloba je zares svetila v notranjšči-
Adrijan je šel skozi cerkev do zakristije, kjer ga je cerkovnik spoznal.
Monsignor mu je prijazno podal desnico, Adrijan se ni mogel premagati, da bi mu je ne stisnil, dasiravno je bil jako nejevoljen.
"Zapomnite si," je rekel monsignor in mu držal nekaj časa roko, "zapomnite si, da sem vam vedno na razpolago, kadar bodete drugačnega mišljenja." Spustil mu je roko, predno je pa to storil, mu jo je krepko stisnil.
"Monsignor I;.nson je ravnokar prišel," je rekel. "Njega hočete videti, ali ne? Robert, povej monsignoru, da čaka angleški kavalir na njega."
"Mislim, da spozna mangleškega ka-valirja," je rekel monsignor, ki se je približal in ujel Zadnje besede. "Ali morem kaj za vas storiti?" Potegnil je Adrijana na stran, ki je stal sredi s sramežljivimi in poobešenimi očmi.
(Dalje prili.)
George Lopartz & Son
grof Teodor, kakor v, starih dneh. Ni-: se okrog tebe duše izgubljajo? Vstani
vstani! Ali ti, ki si tako zavarovana proti grehu in trpljenju, ne moreš moliti kratko uro za dušo, k; se ravno se-
kar ne hodite, nikar nas ne zapustite!"
"Ali ne morem imeti nobenega miru? " je zaklical razjarjen. ."Ali ne morem biti neodvisen v svojem last-m-m domu? Ali sem morda odgovore« svojt-nut Služabniku, za" stori'.«!" Xajfesti sobo ta t renotek in urzni zopet govoriti, kak govorih!"
Potrt in pobit je služabnik ubogal, j nobeno molitev ni mogla misliti, ske-Daretti je hodil po sobi jezno in nepo- sano in poželjivo je gledala za gorko
posteljo, katero je ravno zapustila.
ima narediti. Bojeval se je, da odstra ni luč, da okameni srce proti prošnjam tega glasu. "O moj Bog, ne'še, ne še. Vem, da si lepota, n -nit?. • '».ven.
daj bojuje s skušnjavami in premika | nekega dne lir stopinje proti grehu?'1
Vitcoire se je tresla po Vsem životu.
je vstala in pokleknila pred poste-

ne j ko'
si favno j i i o. Glava ji je bila zaspana in zmedena, noge so se ji tresle mraza. Na
trpežljivo. "Siare babe, omejeni duhovniki, in jokajoči služabniki! Ali me hočejo spraviti v samostan? Pokazal jim bodem, da to ne gre tako lahko. Ne bodo me dobili." Naredil je par korakov proti durjm, pa se je ustavil. "Tedi me ne sme slišati," si je mislil. "Počakal bodem pol ure, potem bode že spal in na tihem se bodem izmuznil iz -.obe, nobenega ne bodem motil." XII. POGLAVJE. V salonu madame Delepoule je bila zbrana vesela družba gospodičen in gospa, ki so se smejale in govorile o
prvem nastopu Kataline. Kspiritu in ki je prišel na svet v revnem hlevu, u-Rataela sta prišli k sestri iz predmest- mrl na križu. Kaj si trpela iz ljubez-7sotni'. ,bila tudi lady Ains-|„i <j0 Mene? Ali ne bodeš cula krat-'ki je bila jako intimna z mada- ko uro, dokler ne grem in najdem ovco, ki se je ločila od moje čcde?"
O polnoči jc čula, klečala na trdih tleli, molila, kakor še nikdar preje, je | Njeno ^rce je gorelo v nji, dokler ni • i triumfiralo nad mrazom in trudom. O
katero je ravno Počemu je vstala ob tej nenavadni liri? Žal ji je bilo, da je svet tako slab. ali kaj je mog!a slaba ženska narediti? Hoče se zopet spraviti v posteljo in zaspati. Ali nekaj jo je zadrževalo.-
"Kaj! Ali se bojiš malo mraza, malo truda, kratkega bedenja? Spomni se mojih svetnikov, ko so prenašali mraz, trpeli lakoto, culi in bili tepeni z bičem, bili na ladijah, ki so se potopile, ki so vse zapustili, živeli v jamah in v
V!
ven, čist, d?, ne pokoril in jJtrin! bodem poboljšal, kjer bi bil ločen od , i ve-ber. Ali preveč je zame, da vse naenkrat zapustim. Če zapustim svoja grešna pota, kaj se bode zgodilo z menoj? Sem preslab, čutil bi, kakor da bi mi kdo izruval srce. Ne morem ti živeti."
"Če te oko po hujša, izderi je! Če te roka ali noga p o-hujša, odreži jih in jih zaženi proč! Kaj ti koristi, če ves svet pridobiš, če pa svojo dušo izgubiš? in kaj ti koristijo reči, katerih se sedaj sramuješ ?"
Slep, gluh, mutast, nobenega občut-
puščavah, svetnikov, kojih svet ni bil | ka za svojo okolico, jc Adrijan slišal vreden! Spomni sc na Sina božjega.
ja. wort
me Delepoule in s Katalino zadnji dve leti v Londonu, kjer je bila muzika za njo edina tolažba, edino razvedrilo. Rafaela je igrala, lady Ainsworth pela - svojim močnim kontra -altt
It
up:
je dober dramatičen instinkt, j ljubezen božja! O greh človeka! Pot
dim,
pesem je pela mojstrsko, po je značaic in mišljenje značajev Kilo. IIin tense jc bila skoro ob-
Victoiie, Victoire, zakaj ne na oder? Kontra-alto je jako ., koliko :c moram truditi, da na-nekaj svoje gojenke. Ce pa vida je tak li p glas nepoznan, glas
ji je stal načelu, njena nežna postava se je tresla jokanja. Nekaj časa je molila in objemala križ, potem je razprostrla roke proti njemu, potem je padla na tla in v prahu molila k večnemu Bogu. Lepota svetosti, grdosi greha, množica zauredlih in nevednih duš, ki raje iščejo temoto ko svetlobo, k' vržejo usmiljenega Odrešenika sve-atičnim darom, takorekoč proč|la> ki ga zopet križajo s svojimi pože-
ljenji, te misli so ji polnile srce. O
zagnan, bi si r.airajše izruvala lase
Ko so druge obiskovalke že odšle, je lady Ainsworth še sedela in premišljevala vprašanje. Ni je vleklo na oder, veuda. jc Vt.ueia, da ji je dan velik dar, njeno mlado življenje ga ni cenilo. \ dova, brez otrok, z gotovim dohodkom, brez skrbi doma, ni mogla dosti storiti za druge. Zdravi duh je hotel imeti dela, je hotel delati za nekaj, je hotel imeti nekaj, čimur bi posvetila svoje nn>6i, Bila je prava ženska, čutila jc, da jc ustvarjena za skrbi doma in družine, ustvarjena, da ljubi i to/if in otroke, ali vendar ni mislila na drugo možitev. Prva je bila tako tišjika zmota. Spominjala se je s solzami v očeh izkušnje prve možitve. V sled usmiljenja in hvaležnosti je stopila v zakon, ookleknila ob postelji na »mrt bolnega in mu obljubila zvestobo. Spomnila se je obupa, ko je zve •li la o njegovi tievrednosti. Meseci so ji bili dolgi, vedno se je bala, da okre va. Bala <c je tega, prosila je Boga, f! i raje vzame njeno mlado življenje, kakor da bi pila iz take grenke kupe. Strašni dnevi. Vedela je, da je morilka pri srcu, ko je njen duh hrepenel po njegovi smrti, dasiravno mu je stregla in »se naredila za njega. Kakor se je njegovo zdravje boljšalo, tembolj se je tresla, padla je na kole-ut in molila, da ozdravi, da pa ona ne iijčaka tega. Kako ji je moralo biti
le glas, ki je govoril v njem, ki ga je p rosi k
"Kaj hočeš,»naj storim? Kaj? Naj !i čujem in molim, naj se ogibljeni skušnjav, varujem svoje čute? Preneham svoje lahko, prijetno življenje, naj sc pokorim za grehe, kakor svetniki? Ne moreni in ne morem 1 Nimam moči za to in niti ne poželim kaj tacega. O Gospod, dogovoriva se! Hočem se res poboljšati, ali počasi, hočem sc očistiti greha, ali naj imam majhno veselje, ne zahtevaj, da postanem svetnik! Pusti, da še malo grešim, ne na ganjaj me tako, o moj Bog, moj Oče! Ljubiš tudi mene! Dobri pastir moje duše, ali si prišel, da me poneseš v svojem naročju domu1 O ljubezen božja, kako se ti morem ustavljati? Srce Jezu-ovo, ti si zmagalo! Moja moč, moja čistost, moje veselje! Tvoja volja naj se zgodi!" Padel je na obraz
Bog, usmili se človeških duš! O Jeru-j Vrata njegove duše »o se odprla. Jo-zalem, Jeruzalem, spreobrni se k Go-, kal je, dokler se ga ni polastila muč-spodu tvojemu Bogu!	.	nost in utrujenost, zaspal jc na tleh,
Prišel jc čas, ko jc duh ni več naga-1 kamor je padel, njal, ko sc je popolen mir polastil srca. j Bilo je že zgodaj .zjutraj, ko sc jc Vstala je z trdimi udi, ali z veselili) /budil, soluč'ii žarki so že silili v sobo. srcem. Trudna narava seje pokazala, | (Jči so mu bile otekle od dolgega jo-Victoirc sc je podala zopet k počitku, kanja Udi -o mu bili t rti i in so ga
Zaspala je z največjim mirom. * * *
Ura v sobi je" udarila polnoč. Mož, ki je leno ležal v stolu in bral roman, je vrgel knjigo proč, stegnil svoje ude in je nekako nejevoljo vstal iz piiprav-nega stola. Kakor da bi čutil, da je
I boleli, ker je toliko časa ležal na trdili tleh. Život se mu je tresel mraza, ali srce je bilo čudno veselo.
Kopal se je in se hitro napravil. Bi-I lo je šest ura, ko sc jc na tihem zinu-; /al iz sobe. Bolečine in mraz so zapustili ude, ko jc korakal veselo i"
treba njegovega duha ohrabriti, je po- ! možato, sveži jutranji zrak ga jc ozi-tcgnil pismo iz žepa, je prebral dva-1 vil. Svetla zvewla je bila še na nebu. krat ali trikrat, potem jc raztrgal. Kos J "A v e m a r i s s t e I I a!" jo jc tiče pisma je zagnal v ogenj, ki je še j ho pozdravil Adrijan. "Za me je to
tlel, in tam jet pazil, kako jih je razdejal. Ko je vstal, se je smejal svoji lastni nedelavnosti in začel hoditi po sobi.
"Sedaj hočem res iti," je rekel sam tiri sebi. Ni pa šel. Spomnil se je, da nima ključa pri sebi, pod^l se je nazaj, da ga poišče. Zatopljen je bil bolj v svoje tni-li ko v iskatfje ključa Hodil je gor in dol po sobi.
"Čudno je," je mislil sam pri sebi, "da jo treba toliko časa, predno poza bim udarec. Ubogi Thomson! Bil je bolje pripravljen iti k svojemu gospodarju. Lahko bi se tudi jaz poslovil,
ki me vodi, kjer dete in njegovo
Betlehemska zvezda najdem novorojeno mater."	-
Po houlevardih je imel dve milji do cerkve'Notre I'ame des Victoires. Ker mu je srce bilo polno veselja, niti čutil ni, da hodi. Prišel je do cerkvenih vrat, vstopil v svetišče, kjer jc bilo zc mnogo vernikov zbranih. Maše so bile brane pri raznih altar jih. Mnogo ljudi je šlo k sv. obhajilu pri altarju matere božje z Detetom. Ljudje so hodili mirno v cerkev in ven, ni bilo druzega slišati ko eingljanje zvončkov, ki so oznanjali »vete dele mase.
40« Ohio Street -
JOLIET
STARA GOSTILNA
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLII 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
VmSiBSiBSilSISISilSiSSaSiSIR
Oscar J. Stephen |
t i
Sobe 801 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI X)TAR
NAJBOLJŠA POSTREŽBA.
ZA

Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A SGHOENSTEDT&CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
i £
i s
Sfi
m
K
Kupuje in prodaja zemljišča K v mestu in na deželi.	gŠ
ij; Zavaruje hiše in pohištva pro- sjej ^ ti ognju, nevihti ali drugi po- S ffi škodbi.	v
g|j Zavaruje tudi življenje proti je nezgodam in boleznim, ifj Izdeluje vsakovrstna v notar-SS sko stroko spadajoča pisanja.
S------g.
yfj Govori nemško in angleško. ^
THE
Ell I, Goispefl AO
soba 312 Woodruff Bldg,
JOLIET, :: ILL.
ZAVARUJE PROTI: POŽARU, TOČI, VIHARJU, g TUDI OKNA IN DELAVC
Emil
Bach.mat|
Racine Avenue. 1
1719 So. Kacine Avenue. IS CHICAGO, ILL. S Smo v istej hiši že 12 let, le in« ste se je premenilo.
NOVA GOSTILNA
Matt. Stefanich
Corner State & Clay Streets
across the track, one block south of Ohio St., Joliet. 111.
Najstarija slavensko-krščanska ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, GALIJA, MARŠALSKIH ŠT' VA L t. d.
Se priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu.
Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLi!
Bambich
urar in zlatar,
5Y21 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA.
Phone Canal 498.
August Poglajen,
2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS
Gostilna
Prodajemo zlatne znakove za I slovenska i slovanska društva. | Pišite po naš veliki ilustrovani^ nik, tiskan u svih slavjanskih jef koji šaljemo na zahtjev svakom« dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slov«1 Imamo na stotine zahvalnih ^ g^g sov od Vam poznatih slovanskih" štev.
Metropolitan Drug Sli j
N. Chicago & Jackson St»-
Slovanska leka
+ JOHNSONOVI "BELLADONNA" 0
mCKASKUW^IIOtOWIH«
REVMATTZMU HROMOSTt BOLESTI T KOLKU BOLESTIH » ČLENKIH NEVRALCHA PRQTINU OTRPLOSTI M&C 5LMSOTWM KPJŽV
SLABOSTIH r i PLJUČNIH IN FFSNH I MRAZENJU . ŽlVCTTUj VNETJU GPR5NB I FREHLAJENJU BOLESTIH t LEDJI BOLESTIH ,
SE PRIPOROČA ROJAKOM. 1 i—
HUDEM KAŠJU

PROPAST.



"1
TRINE RS
' ELIXIR
bitter-wine
trinerovo
HORKEjmO
•W'A.r.d tyJO&EPH TBINER
SAikUnd Ave. CHICAGO. ILL

iffilwl ajffi^ffi^KSIffi^K^Wsififfi^ffi^ffiSffi^ifi
iM SK^HiKffiiiMSfiffiffiffiffiiiSiEiSK^M^K
Kadar se vam primeri propast, ne pripisujte tega svoji usodi. Poskušajt« | pronajti pravi vzrok, in začudeni boste, da je to najbrž povzročila Vaša las na nemarnost. Vselej odstranite nerede ob času in preprečite zle posledic« v bodočnosti. Če Vam se zdi, da niste prav zdravi, posebno, če Vaš prC" l avni sestav prav ne deluje, in če ste presenečeni, ker Vam zdravila ne V0' j magajo, poskusite z domačim zdravilom, ki je
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
ki vedno uspešno deluje, ter je zanesljivo zdravilo zoper prebavne nerc( ker najprvo popolnoma izčisti vse kotičke nepotrebne tvarine, jih okreP0 da so zmožni spolniti svoje delo brez pomoči.
TO MODERNO ZDRAVILO IMA PRIJETNO GRENAK OK^j IN DELUJE HITRO TER USPEŠNO.
o-1'
Rabite je kadarkoli Vam upada okus, čutite nudležnost neprebav" in nje posledice, imate bolečine v ledju in sploh kadar trpite na kaki nad'0® ki jo povzroča neprebavnost. — DOBI $l£ V VSF.ll LEKARNAH. ;
t
Ne zaboravite Trinerjevcga Linimenta, ki je najboljic mazilo 1,1 uupešnejJe deluje zoper protin in nevralgične bolesti, otrpnelost mi*' členkov, otekline in natege.
SSfliSfiMiaiMiHi&lj; Mi»fiBi5fi!li!fi«!«"
A if
% K Hi W 5frj Ifi W W f« Bi ifi Ki W El/5 Sfi % ifi [si
»i S
i Mi Hli Si
Ifi ifi ffi tfi ffij
JOSEPH TRINER,
1ZDELOVATELJ. 1333-1339 South AHhlnnd Ave.	CHICAGO, ^

W
fp "i Iz malega raste veliko! |
R/ienl^M^-l i-,___ ____ ______ •	_______ A 1__* .l.'i „ -__.i! f. _ I__ 9
-L.
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
' 3%—tri od sto—3% |
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet | National \ Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
J
coffl«
,loyA lih i; skib
St
S»
ar
ROBT. T. KELLY, pr»<h.	^
CHAS. G. PEARCE, Icaiir «
Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
W. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica.
COMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS
ZAPISNIK K. S. K. JEDNOTE.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
8749
1mem******BMmm*mmmmmMmmMBmMMqmmm.wmMmM4£aMMaj3mMMmmMCMMMmmMMmMMtmMMaMMrA
ljudska banka
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Hranilnica
Vlade Zd. Držav, -Poštne Hranilnice .	Juu Države lllinoiH.
Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog, Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
Br. John Lekan podpira predlog br. Jos. Zalarja. — Sprejeto.
Br. Pet. Fortun prosi pojasnila, zakaj se nc izplača smrtnina čl. Bern. Kalin št. 103?
Br. Jos. Zalar pove, da še ni dobil pooblačila od dedičev.
Br. John Prazen še enkrat omeni zadevo Jos. Jesenšeka. Omeni, da je ta član zadovoljen odstopiti od Jednote, ako se mu izplača svota $700.
Br. Jos. Zalar pojasni, da se glasom postave sme izplačati smrtnina (popolnoma ali deloma) samo dedičem po smrti člana ali članice. Ker je član Jos. Jesenšek neoženjen, br. Jos. Zalar stavi predlog, naj se ne plača Jos. Jesenšeku ničesar, ampak naj se mu na tak način pomaga, da v certifikatu določi gotovo vsoto kaki drugi osebi ali društvu, ki naj vsled tega podpira in vzdržuje člana Jos. Jesenšek,—Sprejeto.
Rev. Ant. Sojar stavi sledeči nasvet:
V vseh dvomljivih slučajih kakega dvomljivega izplačila iz blagajne K. S. K. J. naj se da polna moč za potrebne korake gl. odboru K. S. K. Jednote.
Br. John Pražen vpraša, kam se je izplačalo smrtnino Andr. Trselič?
Br. Jos. Zalar pojasni vse tozadevne vsote.
Br. Jos. Cvetkovič pravi, da te točke spadajo pritožbam porotnega odbora.
Br. R. Kompare vpraša, kaj je z zadevo Brletič?
Br. Jos. Zalar da pojasnilo.
Seja se zaključi z molitvijo ob 12. uri.
PAUL SCHNELLER, preds.
R. ZUPANEC, zapisnikar.
Zapisnik 15. seje dne 24. avgusta 1914.
domaČa naravna ohiska vina
«akor Delaware, Catawaba, lwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
__1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
Co-'-rudeže.vino: 60c c'Xa-rumeno rno80c
Pri naročilu na 50 GALONOV p .	SOD ZASTONJ.
J^ročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček.
Ra • •
^Jr «" 25 ««lonov naprej. Naročilu je pridejati denar °ney Order. Vina 10 popolnoma naravna, kar jamčim.
SLAVNOZNANI
slovenski pop
pr°ti žeji - najbolje sredstvo.
( lm ">«(!• pljrt tembolj »e ti priljubi.
te?a izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
^ELOPIYO
To So naši domači čisti pridelki, kole izdeluje domača tvrdka.
^3N,lsiS,ovenic Bottling Co.
Telefoni
Joliet, 111 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344
Pričujoči vsi delegati razun dr. Gra-heka.
Podpredsednik Boje otvori sejo ob 2. uri popoludne.
Brat John Novak predlaga, da se suspendovana članica Frančiška Ka-stigar sprejme zopet v Jednoto, ker njena suspendacija ni bila opravičena. Ta predlog podpira Rev. Tomšič. — Sprejeto.
Po nasvetu brata John Zupana pričelo se je s pretresovanjem pravil in sicer točka za točko.
Brat Frank Brence predlaga, naj gospodarski odbor to stvar nadzoruje in naj se pravila popravljajo na podlagi zapisnika. Vsestransko podpirano in odobreno. Gospodarski odbor nastopi svojo službo.
Brat Jos. Klepec predlaga, Rev. Sojar podpira, da se natisne v pravila prvi charter naše Jednote z vsemi pre-membami. — Sprejeto.
Brat Ant. Nemanich predlaga, brat Jos. Rus podpira, da naj bodo pravila podpisana od nadškofa v Chicagi 111 od Rt. Rvv. J-a^. Biika, — Sprejeto.
Prvi tajnik prične s prečitanjem pravil.
Nasvetovali so se sledeči popravki oziroma dodatki:
Člen I. Jednota ima oblast delati zakone, pravila in splošne postave za vso Jednoto pri glavnem zborovanji in "potom splošnega glasovanja ali referenduma".
Stran 4. Sprejem novih udov naj se glasi sprejem novih "društev".
Stran S. Jednotin zbor obstoji iz njenih uradnikov, stalnih odborov, delegatov in državnih pooblaščencev. Naj se črta "in državnih pooblaščencev".
Stran 6. Dolžnosti uradnikov. Pri tavku: Ako jc zatožen kak uradnik Jednote, je dolžnost predsednika obvestiti o tej tožbi vse Jednotine uradnike in izročiti zadevo prizivnemu odboru. Naj se glasi "porotni odbor". Sklenilo se jc, da se v vseh slučajih rabi mesto prizivni odbor "porotni odbor" in mesto zaupnik "pooblaščenec".
Stran 7. Imenovani odbor mora podpisati priče. Naj se glasi ''popisati". Predsednik sme za časa svojega uradovanja suspendovati kateregakoli uradnika in rednega delegata Jednote. "Rednega delegata" naj se črta in pridene dostavek "enako ima tudi pravico suspendovati oziroma odstavi ti odbornike podrejenih društev, ako se taisti ne bi ravnali po pravilih ali sklepih glavnega odbora K. S. K. Jednote."
Stran 8. Tudi mora dati dobro in zadostno poroštvo v znesku $25,000, naj se glasi $5,000.
Stran 10. Od teh dati mora vsakih šest mesecev natančen in pregleden račun, — naj se glasi "mora objaviti v Glasilu Jednote vsaki mesec dohodke in stroške in vsacega pol leta specificiran račun."
Stran 13. Poroštvo v znesku $100,-000 naj se spremeni v znesku "$50,000." Pri točki G naj se pristavi "duhovni vodja je tudi nadzornik Jednotinega glasila".
Stran 14. Odkloniti mora vse proš nje nosečih žen za sprejem v Jednoto, naj se pridene "do dva meseca po porodu". Poroštvo $2000, naj se spremeni v $500. Brat Frank Banič predlaga, da naj ima vrhovni zdravnik od ločilno razsodbo o plačilu odškodnine za poškodbe in operacije. Podpirano in sprejeto. Brat Anton Hočevar predlaga, naj se plača vrhovnemu zdravniku za vse preiskovalne listine novih kandidatov po 25c, za preisko value listine glede poškodb in operacij po 50c. Podpirano in sprejeto. ,
Stran 15. Poroštvo nadzornikov znesku $30,000 se naj spremeni v $5, 000.
Stran 16. Glede oglasov v razširje nih listih naj se pridene tudi "v Gla
silu Jednote". Poroštvo pooblaščenca naj se spremeni od $30,000 na $5,000.
Stran 17. Mora o tem obvestiti tajnika dotičnega društva, naj se glasi "zastopnika". Člen K. Porotni in prizivni odbor, "prizivni" naj se črta. Poroštvo $1000 naj se premeni v $500.
Stran 18. Naj se pridene "pravni odborniki dati morajo poroštvo po $500". Celi oddelek glede državnih pooblaščencev na strani 18 in 19 naj se črta.
Stran 19, člen III. naj se spremeni tri člane v pet članov.
Stran 20. Glede plače dnevnine glavnemu tajniku se je sprejel predlog br. Frank Bojca, podpiran od brata Josip Čulig-a, da se mu dnevnina plača in sicer samo pri konvenciji ali pa ako ga predsednik službeno kam pošlje.
Stran 21, člen VI. Pravila ali postave Jednote zamorejo se premeniti pri vsakem glavnem zborovanji Jednote z dvetretjmsko večino glasov vseh pričujočih delegatov. Naj se pristavi "in uradnikov glavnega odbora ali pa potom splošnega glasovanja (referendum), pri katerem večina glasov odločuje.
Stran 22, točka 8. Stavek "ta denar naj se hrani pod nadzorstvom zaupnika Jednote", naj se izbriše. Glede nalaganja denarja predlaga brat Ant. Nemanich, podpira brat Klepec, da uloge Jednotine nikdar ne smejo presegati 20 odst. kapitala tiste banke v katero se denar uloži. Sprejeto. Rev. Kranjec predlaga, brat Jos. Klepec podpira, da se v banke, katere imajo samo $25,000 kapitala Jednotin denar ne nalaga. Sprejeto.
Stran 22. Iste mora v trimesečnem finančnem poročilu natanko skazati se spremeni v šestmesečnem. Brat Ant. Nemanich predlaga, da se vsa posojila v Jednotinem Glasilu natanko skažejo, ne da bi se objavilo imena posojilcev, pač pa vložilo štev. in natanjčen popis zastavljenega zemljišča. Vsestransko podpirano in sprejeto.
Stran 24. Glede sprejema udov v Jednoto naj se glasi "Član Jednote zamore postati vsaka oseba moški ali ženska ne manj kot 16 ali 18 in ne več kot 50 let stara. Izvzeto bi to naj bilo seveda v tistih državah, katerih postave temu nasprotujejo.
Stran 24, člen II. V slučaju, da se dvomi če je nad 40 let star, mora isto dokazati s krstnim listom, naj se glasi: V vsakem slučaju, kjer je kandidat nad 40 let star, mora starost dokazati s krstnim listom ali drugo postavno listino. Št. 1. naj se spremeni "Katoličani, ki svoje verske dolžnosti izpol-nujejo."
Stran 26. Deležen je tudi podpore za onemoglost in za poškodbe naj se pridene "in, za operacije".
Dr. Seliškar predlaga, naj ima predsednik kot pravi vrhovni tiradnik pra-
ZJi.
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno v Ameriki:

Amerikanski Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS
DELO JAMČIMO,
N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, I1L
Vljudno vabi vse rojake, Slovence i« Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI !
1:
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, III
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko Stroko spadajoče zadeve za Združene Držav«« in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770.
Farme v Wisconsinu.
Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsake-Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev I mu naseljencu dobim delo po $1.75 na
STENSKI PAPIR
in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega j papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass
t\chi. Phone 376. §J N. W. 927
120 Jefferson St. JOLIET, ILL.
N. W. telefon 556
Chicago tel. 3592.
L. H. HIB
JUSTICE OF THE PEACE (Mirovni sodnik) 325 Jefferson St., nasproti sodišča, Joliet, Illinois. IZTIRJA DOLGOVE, SPREJEMA IN SODI TOŽBE, ZAVARUJE HIŠE, PRODAJE POSESTVA, ODDAJE V NAJEM IN TIRJA NAJEMNINO.
Kadar imate opraviti s tožbami ali j drugimi sitnostmi se oglasite tu.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
dan in več; tudi naredim hišo, če hoče.
MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik.
M. PIKLOR,
prodajalec farm,
1526 W. 21 st St. Chicago, Illinois.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"hotel flajnik"
3329 PENN AVENUE
v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO-VRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu * najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W.
Geo. Flajnik, lastnik
Pittsburg, Pa.
3329 Penna Ave.
A- '
ico suspendirati ali izločiti člane iz dn««-. in sicer samo 11a podlagi teht-■h vzrokov in merodajnih dokazov. Vsestransko podpirano in sprejeto.
Dr. Seliškar prebere zdravniško spričevalo, glasom katerega je bila Marija etrič dr. št. 65 na maternici operi-ana.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna sntljava,
Brat Matija Pirnar predlaga, brat J. I dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine
Rems podpira, "da se ji, enako kakor	.	.
drugim, prisodi $25 podpore. Sprejeto. 3- "zreda na parobrodih Kaiser Franz | Prodajam tudi trdi in mehki premo*
Enoglasno se je sklenilo, da ima Josef I. in Martha Washington.
Direktna črta med New Yorkom tu Avstro-Ogrsko.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
pravico podpisati predsednik, glavni tajnik in pravni odbor pravila, ko je taiste pregledal.
Predsednik brat Schneller obvesti navzoče, da je vročil bolnemu bratu Josip Jankelnu kolekto $14.50 in da se taisti za to delegatom toplo zahva ljuje.
To vzelo se je na znanje.
V zapisnik z dne 19. avgusta se raui eda še pridene, da sta brata Frank Frančič in Matevž Ferko povabila delegate v imenu društva sv. Janeza št. 65 in sv. Jožefa št. 103, Milwaukee, Wis., k banketu, in da je brat Frank Frančič predlagal, da se vrnejo stroški $60 društvu sv. Janeza Evang. 65, Mil waukee, Wis., katere je plačalo članu Frank Armiču.
Prebral se je še brzojavni pozdrav SI. Hrv. Zveze, Calumet, Mich., odpo-šiljateljem zaklicala trikratna "Slava" in ob šestih zvečer zaključila seja z molitvijo.
PAUL SCHNELLER, preds.
J. REMS, zapisnikar.
Zapisnik 16. seje K. S. K. J. dne 26. avgusta 1914 dopoldan.
Seja se otvori z molitvijo. Nato se čitajo imena gl. odbornikov in delega tov. Navzoči so vsi razun dr. Jos. Grahek.
čita se zapisnik 14. seje, ki se na predlog br. Jos. Cvetkoviča odobri in sprejme.
Sledi čitanjc pravil na predlog dr. Jak. Seliškarja.
Str. 30, člen V, t. B, naj se dostav . .in sklepih Jednotinega odbora." Str. 31, t. G, namesto "prizivnim", 'porotnim".
Sir. 34, t. F, namesto "rezervni 'stroškovni".
Pri točki glede potnih listov se vname živahna debata.
Br. Ant. Nemanich predlaga, da se vsem onim članom, ki so odšli v staro domovino pred 1. julijam 1914 ter so v vojski ubiti, izplača smrtnina; ako so pa odšli po 1. juliju, se jim ista ne izplača.
Dr. Jak. Seliškar predlaga resolucijo, da se od sedaj zanaprej ne izdaje več potnih listov onim, ki odidejo v Evropo. O tcin naj obvesti gl. tajnik podrejena društva.
Oba predloga se dasta na glasovanje in sta sprejeta.
(Nadaljevanje na 8. strani.)
Na ladijah se govore vsi avstrijski | jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: I Za vsa nadaljna pojasnila se obrni | na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. & CO.
2 Wasnington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike y Z jed. državah in Kanadi.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
če boš kupoval od nas, ti bomo vse lej postregli z najnižjimi tržnimi ce nami. Mi imamo v zalogi vsakovrst nega lesa.
Za stavbo hii in poslopij mehki ia trdi les, lath, cederne stebra, desk ia šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi >< pri nas in oglej si našo zalogo I Mita bomo zadovoljili in ti prihranili denac
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
I? o z o r, roja ki !
Dobil sem iz Washin-tona za svoje zdravih serialuo Številko kter jamči. da so zdravili, prava in koristna.
Po dolgem času se mi je posrečilo iznajti pravo Alpen tiukture 111 Pomado proti izpadanju in za rast las, kakorSne nedosedaj na svetu ni bilo,od katera moSkiin in ženskim gosti lil dolgi lasje resnično popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali ter ne osiveli.
Ravno tako zrastejo moSkiin v 6. tednih krasni brki popolnoma. Re vin (tli zetu v rokah in nogah In križieali v 8 dneh popolnoma ozdravim, kurja očesa, bradavice, potne noge ln ozebline, se popolnoma odstranilo Da Je ti rosiiiea jamčim s $500. PlSite po cenik katerega poSljem zastonj.
JAKOB WAHCIC, 11092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
JT. W. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vogla I DES PLAINES IN CLINTON STS |
j. p. king #
OhaJeWon	lesni
Clinton in Desplaines Sti. Joliet
Garnsey, Wood & Lennon
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg.
V So. Chicago, Ills,: Soba 218 — 9206 Commercial A v«.
Telefon: South Chicago 579.
Hrvatsko-Slovensbi Dom.
[GEO. MIKAN
salun
201 Ruby St., Joliet, 111.
Chicago Phone 2952. N. W. 1252.
Oba tel. 891.
NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alleys) Free lunch vsak dan. :: Dobrodošli 1
Glasba po nizki ceni — Mance & JOLIET, ILL. I Cigo Co.

ZAPISNIK K. S. K. JEDNOTE.
(Nadaljevanje s 7. strani.)
Br, Jos. Zalar predlaga, naj se smatrajo izločenim oni člani, ki vstopijo v službo deputy-serifov, dokler ne prenehajo biti deputy-serifi. Ni sprejeto.
Rev. Ant. Sojar predlaga, naj prenehajo biti člani Jednote vsi, ki gredo v vojsko. — Sprejeto.
Točka glede Charterja (Articles of Association) se izpusti (str. 36, člen
U).
Str. 38, čl. 16. Beseda "prizivni" naj se izpusti.
Br. Jos. Zalar predlaga, naj se v pravila uvrsti forinular za "pripravo za tožbe in razsodbe" ter istega prečita.
Br. Ant. Nemanich predlaga, naj se dostavi, da velja to postopanje tudi za odbornike. — Podpirano in sprejeto.
V	člen 17 se ustavi: Noben uradnik kakega društva ali gl. odbora i. t. d.
K členu 16 naj se še dostavi po predlogu Rev. Ant. Sojarja:
Porotni odbor K. S. K. J. ima v sporazumu s predsednikom K. S. K. Jednote popolno pravico, soditi ali kaznovati vsakega člana K. S. K. J., ki piše v časnikih zoper K. S. K. Jednoto ali nje uradnike. — Sprejeto z 61 proti 2 glasovoma.
Sprejet je tudi predlog, da "večina navzočih pri seji more odstaviti društvene uradnike" po formularju.
Namesto "Uradno glasilo" v čl. 18, naj stoji novo ime.
Br. Jos. Klepec predlaga ime "Jed-nota."
Br. Iv. Zupan predlaga ime "Vest-nik".
Rev. John Kranjec predlaga ime "Kranjsko Slovenska Katoliška Jed-nota".
Br. Fr. Boje predlaga ime "Glasilo K. S. K. Jednote".
Sprejet je predlog br. Fr. Bojca.
Br. Fr. Boje predlaga, naj se v listu izpuščajo vsi lažnjivi oglasi.
Dr. Jak. Seliškar podpira ta predlog.
Preds. P. Schneller priporoča, naj se to zadevo prepusti uredniku, kar se vzame na znanje.
Br. A. Zupanec priporoča delegatom, naj agitirajo med obrtniki in drugimi osebami za oglaševanje v Glasilu.
Br .Jos. Zalar priporoča brezplačno priobčevanje vabil društev za obisk sej, veselic i. t. d. edino le potom dopisov; vsa druga vabila naj se smatrajo kot plačljivi oglasi.
Glede cene Glasila se vname živahna debata. Slednjič je sprejet predlog br. Jos. Sitarja, naj bo čena listu za nečlane K. S. K. J. $1.00 na leto.
V	čl. 18 se popolnoma izpusti 1. stavek, (konvencija ima pravico itd.).
Izpremeni se "Jednotino glasilo prejemajo vsi udje Jednote".
Izpusti se "ako isti niso uradnim potom listu vposlani".
Izpusti se zadnji stavek čl. 18 ter pristavi: Glasilo K. S. K. Jednote ima pravico objavljati reklame in oglase.
V	členu 19. str. 40, vrsta 4 in 5 se izpusti naštevanje imen skladov ter uvrsti "za razne sklade".
Str. 41 se uvrsti: V sltičaju smrti $250.00 i. t. d.
Točka 2, a) in b) se izpusti; isto-tako c), prvi odstavek.
Str. 42, 2. vrsta: za obe nogi "ali obe roki" i. t. d.
Na kon.su od-tavka se dostavi: "Za zlomljeno hrbtenico $500, in za opera-
cijo na slepiču ((appendicitis) in kili (treh vrst) $50.00.
Odstavek "Naznanilo onemoglosti" naj se izpusti.
Str. 43, Razdelitev smrtnih asesmen-tov se izpusti ter ustavi "Lestvica".
Str. 44, se ustavi nov članek, in sicer: Preskrbovanje onemoglih članov in njih certifikati. Ako je kak član ali članica vsled neozdravljive bolezni, hude poškodbe ali starosti popolnoma nezmožen za delo ,in je brez denarnih sredstev, da bi se mogel preživljati, sme dotični določiti gotovo vsoto ali celo zavarovalnino kakšni dobrodelni korporaciji, društvu ali posamezniku, j ki skrbi zanj ali plačuje njegove ases-mente. To velja le v onih državah, kjer je to postavno dovoljeno.
Pri članku "Zvišanje usmrtnine" naj •se izpremeni: "Član ali članica, ki želi svojo zavarovalnino zvikšati od $250 na $500 ali na $1000, oziroma od $500 na $1000" i. t. d.
Na str. 45, čl. 20, naj se uvrsti med predzadnji in zadnji odstavek: V slučaju, da se certifikat izgubi ter se izda novi certifikat, izgubi prejšnji eertifi-kat svojo veljavo popolnoma tudi v slučaju, da se ga spet najde.
V	zadnjem odstavku, čl. 20, 1. in 2. vrsta, naj se namesto besede "zaupnik" rabi beseda "pooblaščenec".
St. 46, čl. 21, naj se izpremeni: se razpiše poseben asesment "na podlagi pravil".
Čl. 22, naj se kot t. 2 ustavi: "Glasom državne zavarovalninske posta.ve se zamore določati posmrtnino samo sorodnikom do četrtega kolena, in v izvanrednih slučajih kaki dobrodelni inštituciji ali osebam izven sorodstva." (Vidi "preskrbovanje onemoglih članov.")
V	3. točki, namesto besede "zaupnika", naj se rabi "pooblaščenca".
Br. R .Kompare pojasni, da se smrt-nina more izplačati tudi zaročenki, o-ziroma zaročencu.
Br. Geo. Nemanich vpraša, se li zamore že sprejemati nove člane v društvo?
Preds. P. Schneller je mnenja, naj se s sprejemanjem počaka, dokler gl. odbor ne odpošlje poročila o sprejetju nove lestvice merodajnim oblastim.
Na str. 47, čl. 23, zadnja vrsta, naj stoji namesto "k reservnemu skladu", "k stroškovnemu skladu" i. t. d.
Str. 48, čl. 23, naj se zadnji stavek zadnjega odstavka izpusti.
Str. 49, čl. 24, izpade točka>D).
Glavnim uradnikom se določijo naslednje plače:
Predsednik, $500 na leto.
I.	podpredsednik, $20 na leto.
II.	podpredsednik, $20 na leto.
Gl. tajnik, $3000 na leto .
Pomožni tajnik, $50 na leto.
Blagajnik, $30p na leto.
Pooblaščenec, $100 na leto.
I. nadzorriik, $100 na leto.
Ostali nadzorniki po $50 na leto.
Uradniki porotnega odbora po $10 na leto.
Uradniki pravnega odbora po $10 na leto.
Rev. Ant. Sojar predlaga, naj se duh. vodji prizna in določi nagrada pri prihodnji konvenciji za njegovo delovanje zadnja tri leta. — Sprejeto.
Str. 56, t. 7, naj se namesto besede "blagajnik" rabi beseda "tajnik".
Za poroštvo naj se namesto $500 vpiše vsota $1000.
T. 7, 4. odst., se izpremeni: Član ,ki
VSTAŠKI GENERALI VILLA, GONZALES IN OBREGON.
Predsednik Wilson je pravkar zaukazal, da se ameriške čete umaknejo iz Vera Cruza, ker je nastal v Mehiki mir, odkar je zavladal kot zač. predsednik gen. Carranza. Na sliki so videti trije vstaški generali: Villa (na sredi), Gonzales (na levi) in Obregon (na desni), ki so zdaj "penzijonirani".
zastopa moško ali žensko društvo, pri gl. zborovanju" i. t. d.
V 5. odst. naj se izpusti: "ki je sc>-prog kake članice dotičnega društva."
Str. 59, t. 5, naj se pri zadnjem odstavku pristavi "ali K. S. K. J."
Br. Jos. Zalar nato še izjavi, da z ozirom na odsotnost dr. Jos. Graheka ne mara čitati pritožbe, ki jo ima on (br. Jos. Zalar)-proti dr. Jos .Graheku, ker se slednji ne bi mogel zagovarjati. Izjavi pa, da so bili vsi napadi nanj (na br. Jos. Zalarja) v raznih listih popolnoma neosnovani in neresnični, ter ima za svojo trditev popolnoma jasne dokaze v omenjeni pritožbi.
Izjava br. Jos. Zalarja se vzame na znanje.
Seja se zaključi z molitvijo ob 12. uri.
PAUL SCHNELLER, preds.
R. ZUPANEC, zapisnikar.
17. seja dne 26. avgusta 1914.
Predsednik brat Schneller otvori sejo ob 2. uri popoludne. Duhovni vodja moli.
Pomožni tajnik prebere zapisnik zad nje seje, kateri se na predlog brata Chas. Zalarja soglasno sprejme.
Brat Boje poroča, da je prišel 12. januarja t. 1. v uradnem poslu kot podpredsednik v Joliet v urad Jednote ter bil v saloonu brata Ant. Nemanich-a užaljen, med tem ko je bil brat Matija Pogorelec istotam neki dejansko napaden. Prišel je na to neki telegram v "Glas Naroda" z njegovim (Bojc-evem) podpisom. Brat A. Nemanich tožil ga je radi razžaljenja časti, vsled česar so mu nastali na čisto nedolžen način veliki stroški, kateri so zanj, ker je oče več otrok, hud udarec.
Brat Boje izjavlja, da on ni poslal telegrama v Glas Naroda, da ne ve, kdo je to storil, in da on sploh nikdar ni mislil, da bode ta zadeva prišla kdaj v javnost.
Brat Rev. Kranjec predlaga, da se bratu Frank Bojcu izplača vse stroške, kar jih je imel do sedaj glede te zadeve. Podpirano od brata Cvetkoviča in sprejeto.
Brat dr. Seliškar predlagaj da se sprejme sledečo resolucijo:
"Delegati, zbrani na XII. glavnem zborovanju K. S. K. J. se tem potom najostreje zgražamo nad gonjo, ki se zadnje čase vrši proti sv. veri in slov. katoliškemu duhovništvu v nekaterih slovenskih časopisih." Vsestransko podpirano in sprejeto. Rešitev zadeve Anton Jankeljna, člana društva sv. Jožefa št. 103, vsled katere mu njegovo prejšnje društvo št. 56, Leadville, Colo., noče izplačati pristojne mu bolnine, se po soglasno sprejetem predlogu brata dr. Seliškar-ja izroči glavnemu odboru.
Soglasno sprejel se je tudi predlog brata J. Remsa, da se izreče slovenski naselbini v Milwaukee za sijajen sprejem in izvrstno postrežbo delegatov najsrčnejša zahvala.
Sklenilo se je tudi, da se plača bratu Rafko Zupanec kot pomožnemu tajniku $4 na dan.
Prečital se je brzojavni pozdrav Mr. M. Sabath-a, Chicago, 111., ter taistemu zaklicala trikratna "Slava".
Pričele so se nato volitve glavnega odbora, namreč z listki.
Predsednik brat Schneller odredi kot .-krutatorje brata Frank Bojca, Josip Cvetkoviča in M. Ostroniča.
Izvoljeni so bili z večino glasov in sicer:
Predsednikom: br. Poul Schneller,
I.	podpredsednikom: lir. Josip Sitar,
II.	podpredsednikom: br. Anton Gr-dina,
I. tajnikom: br. Josip Zalar (soglasno),
blagajnikom: br. John Grahek, duhovnim vodji: br. •Rev. J. Černe (soglasno), pooblaščencem: br. Martin Muhič, vrhovnim zdravnikom: br. dr. M. J Ivec,
I.	nadzornikom: br. Josip Dunda,
II.	nadzornikom: br. Geo. Thomas,
III.	nadzornikom: br. John Povsha,
IV.	nadzornikom: br. Frank Petkov-
šek,
V.	nadzornikom: br Frank Frančič, 1. porotnikom: br. Mihael J. kraker,
H.	porotnikom: br. Geo. Flajnik, III. porotnikom: br. Anton Grego-
rich.
I.	pravnim odbornikom: br. Joseph Russ (Cleveland, O.),
II.	pravnim odbornikom: br. Frank Svete,
III.	pravnim odbornikom: br. Frank Pleme!.
Vsi izvoljeni zahvalili so se za ukazano jim zaupanje in obljubili posvetiti v*.e svoje moči v blagor in napredek Jednote.
Z večino glasov sklenilo se je, da se prihodnja konvencija vrši v Kve-letli, Mirni.
Predsednik brat Schneller izrazil je iskreno željo in upanje, da naj bodo nasprotstva pri tej konvenciji pozabljena in da naj se delegati razidejo kot pravi bratje in prijatelji.
Besede predsednika naredile so na vse navzoče jako ugoden vtis in ob 7. uri zvečer se zaključila konvencija.
PAUL SCHNELLER, preds.
JOS. REMS, pomožni tajnik.
nbvo poroto. Ko'se je danes pričela zppetna razprava, sta 102 od 112 po-zvancev za sestavo porote rekla, da imata gotovo mnenje glede Petrasove krivde, vsled česar jih je sodnik Carnes skupaj opravičil. Novo povelje je bilo izdano za nadaljnjih 100 mož iz farmskih okrožij, ki imajo priti pred sodnika jutri.
*0*0*040*0«0*0*0*0*
Za kratek ča
♦G^ec
is. i

Na boljem.
A.:	"Kaj pa vam je?"
B.:	"Glava me boli tako, da bi kmalu znorel."
A.: "Zahvalite Boga, da ste na boljem kakor jaz. Mene zob boli in žena mi zmeraj prigovarja, naj ga dam izdreti. Vaša menda vendar ne bo zahtevala, da si morate dati glavo odrezati!"
Dnevna novica.
"...K sreči je bil umorjeni tujec zjutraj svoj denar dal v hranilnico in je torej, ko je bil napaden, le življenje izgubil."
V zaporu.
Tujec jetniku: "Ali pa tudi lepo ravnajo z vami?"
Jetnik: "To že; ampak silno nezaupljivi so. Nikdar nam ne dado ključa do vrat."
Pred sodnikom.
Sodnik: "Komaj da ste prišli iz ječe, ste zopet ukradli celo obleko!"
Tat: "Kaj sem pa hotel? Vse mi je bilo pretesno, ker sem se bil v ječi za 50 kil izredil!"
j* MALI OGLASI. ^

Joliet Citizens Brewing Co
North Collins St., Joliet, 111.
Fiite "Elk. Brand" pivo
i Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
ŠT]
V
Itali
Union Coal & Transfer Co
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving-.
Chicago tel. 4313.	Northwestern tel.
NA PRODAJ: LEPA LOTA ZA stanovališče na jugovzhodnem voglu Raynor ave. & Plainfield Road, s 94 čevljev širokim pročeljem ob Raynor ave. Lepa priložnost! Vprašati: The Schoenstedt Agency, Loughran Bldg. Chicago Phone 168.
PEČ ZA GRETJE —PENNINSU-lar Base Burner — za trd premog, naprodaj za pol cene. And. Kolu-drovič, v Eagle prodajalni, Joliet, 111.
POZOR 1 POZOR!
Obleke za spomlad in leto.
Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, ka&or tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri.
Velika zaloga najmodemejih klobukov in kap vseh velikosti.	%
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri.
Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta.
Frank Juričič
1001 N. Chicago St. JOLIET. ILL
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
W. H. KEEGAN,
Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najbolj!«' so po najnižji ceni? Gotovo! V m*"'
J. & A. Pasdert
se dobijo najboljše sveže in Pr'( jene klobase in najokusnejše ®e1. Vse po najnižji ceni. Pridite torej poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežb naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati na«1 našej mesnici in groceriji na vog^ lu Broadway and Granite Stre*'*
Lo Paris
Chic. Phone 2768. N. W. Phone >'
Joliet, ill.
PIVO V STEKLENICAH. 1,
Cor. Scott and Clay Sts. Both Tel ephones 26. JOLIET, ILLl\J
N. W. Phone 809.
mihael kochevak
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor Ohio in State Sts loliet. IS
Bray-eva Lekai
Se priporoča slovenskemu obS
v Jolietu. Velika zalog* Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mostfc^j
— Če Vam je naročnina potekla, ste naprošeni poslati isto takoj, ker inače se Vam mora list ustaviti.
Petras pred drugo poroto.
Geneva. III., 14. sept. — Anthony Petras, obtožen, da je umoril Terezo Hollaender na nekem samotnem pokopališču zadnjo zimo, bo zdaj v drugič toien. Silno težavno bo, izbrati
Naročite zaboj steklenic
novega plvaf ki se imenuje
EAGLE EXPORtl

ter je najboljša pijača

E. Porter Brewing Company
Ota telefon 405,	S. Bluff St.. Joliet"
»O
»n
t ■■/