Štev. 22. V Mariboru 30. maja 1895. Teöaj XXIX. List ljudstva v pocluk in zabavo. Uhaja vsak četrtek in vetja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom aa celo leto 3 gld. 50 kr., la pol leta 1 gld. 30 kr., la četrt leta (5 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulioe bštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. PoKameani listi dobe so v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr.. dvakrat 13 kr., trikrat 18 kr. Nemški „šulverein" liira. Pred tednom je imel nemški »šulverein« na Dunaju svoj občni zbor. Vršil se je precej mirno, ker nemški nacijonalci niso bili v večjem številu zastopani. Pomenljivo za sedanje politične razmere v Avstriji je pač to, da je društvu izrekel svoje simpatije namestnik grof Kielmannsegg. Mestni zastop dunajski pa ni bil ofici-jelno zastopan, kar seveda nemškim liberalcem ni po godu. V imenu liberalnih mestnih odbornikov je pa pač društvo pozdravil občinski odbornik žid Wunsch. Dohodkov je društvo lani imelo 274.933 gold., kacih 10.000 gld. manj nego prejšnja leta. Za šole se je izdalo 244.527 gld. Čistega premoženja ima društvo blizu pol milijona goldinarjev. Vzdrževalo je lani 28 šol s 67 razredi, dočim jih je predlanskim 29 s 69 razredi. Predsednika namestnik dr. Viktor pl. Kraus je obžaloval, da nemško prebivalstvo dovolj ne podpira društva, in tožil, da so ljudske mase popolnoma ravnodušne za narodno čast in da nekateri ljudje le svete dajo, a žrtvovati pa nečejo ničesa. Za vzgled je slavil Čehe in njih »Matico Školsko«. Tožil je, da celo na Dolenjem Avstrijskem napreduje slovanska agiticija. V planinskih deželah Slovenci dalje prodirajo, Nemci se pa umikajo. Lani je ministerstvo dovolilo koroškim občinam slovenski dopisovati z uradi. To se je zgodilo proti volji deželne vlade. Stajarski Slovenci zahtevajo, da se deželni šolski svet in kmetijska družba razdelita v dva oddelka. V Kranju se je pa za Slovence otvorila nova gimnazija. Slovansko gibanje narašča celo v nemških občinah, kakor v Radgoni. Slovenski delavci v Žalcu so se organizovali na narodni podlagi. Mariborsko slovensko glasilo že trdi, da je južna Šta-jarska že popolnoma slovenska. Potem je prešel govornik na celjsko vprašanje, na katerem se pokaže, če imajo Nemci še kaj upornosti. Malo nepovoljen je bil pač predlog krajne skupine Nemški Jasnik, naj se pravila predelajo, da bodo skupine same odločevale o vzprejemu članov. Ta predlog je bil očividno naperjen proti židom. Bati se je bilo, da se o tej stvari razbije društvo. Razgovor o tem predlogu je bil živahen, ali naposled se je pa stvar izročila glavnemu vodstvu, da popraša krajne skupine, kake premene pravil da želč in kako bi se dalo doseči ži-vahneje društveno delovanje, in poroča potem zboru drugo leto. — K temu poročilu moramo dostaviti par besedij. Prvi dunajski podžupan in vodja županstva, dr. Karol bueger, teh zborovalcev ni pozdravil v imenu mesta. Ko so ga liberalci zato prijeli v mestnem zastopu, povedal jim je na vsa usta, da je »šulverein« liberalno in Politično društvo. Ko je dunajska »šulvereinova« podružnica napravila dan po zborovanju veselico na čast pruskim (!) gostom, ni hotelo nobeno dunajsko pevsko društvo sodelovali. Večina krščanskih nemških Dunajčanov tedaj za »šulverein«, ki celó iz Prusije dobiva podporo, nikakor ne mara; le nemški zagrizenci in pa votli nemškutarji. Torej proč s »šulvereinom«, ker je za Nemce nepotrebno, za Slovane pogubno, pa tudi politično društvo, kakor je omenil državni poslanec dr. Dyk oni dan v interpelaciji do ministerskega predsednika! Gospodarska knjiga. (Konec.) Drugič bo knjiga našemu kmetu veliko koristila s toni, da bo pomagala odpravili pijavko narodnega blagostanja — oderuštvo ali goljufijo. Žalibog, da so mnogi naši kmelje še vedno tako priprosli, da gredo v kupčiji na roke brezvestnim ljudem, kateri se jim znajo sladkati in prilizovati. Toda ne mine par let tega dobri-kanja, pa pride ubogi kmet popolno v oblast takemu oderuhu, večinoma Židu, in v kratkem tudi na boben. Če pa imaš v knjigi natančno pisano, kako si tržil z njim, ne bode te mogel tako hitro prijeti. Natančen račun, katerega ljubi vsak pravični človek, le goljuf ne, bode ti kmalu pokazal, koliko si mu v resnici dolžen, pa bo ti tudi pokazal, koga imaš pred seboj, namreč — goljufa. In če hočeš sebi dobro, odkrižal se ga boš kar najprej mogoče. Če bi si vsi kmetje omislili natančne knjige, bi se takim in jednakim goljufijam najprej storil toliko potrebni konec! Tretjič bo knjiga tudi veliko koristila kmetom s tem, da bo jim pomagala pravično plačevati služabnike in delavce. Kolikrat je ravno vsled računa med gospodarji in delavci prepir, jeza in sovraštvo, celó tožbe pogosto izvirajo od nerednega plačevanja delavcev. Mislim, da ni mnogo kmetov, ki bi nalašč pritrgovali plačilo, temuč vse to izvira največ iz pozabljivosti. Če pa je v knjigi natančno zapisano, koliko se je obljubilo plačila in koliko že je delavec sprejel, potem ni mogoče več kake pomote, in delavec bo šel od kmeta zadovoljen, — ne bode ga klel in obrekoval, kakor se sedaj pogosto sliši med ljudstvom. Toda ne samo gospodarstva stroške in dohodke zapisuje si kmet v knjigo, temuč zapiše naj si natanko tudi vse pridelke svojega posestva. To je jako koristno zategadelj, da lahko razvidi, ali napreduje z njimi ali ne. Zraven tudi spozna, koliko pridelkov potrebuje za dom in koliko mu jih ostane za kupčijo. Dosti je kmetov, ki v jeseni pridelke za nizko ceno prodavajo, spomladi pa jih večkrat morajo sami in za visoko ceno kupovati. Sploh pa bo taka knjiga — kolikor stareja, toliko boljša — nadomestovala kmetu dobrega in sku-šenega prijatelja, ki mu bo krajšala večkrat dolgočasne ure in mu dostikrat kaj dobrega svetovala. Pa ne samo kmetu je jako koristno zapisovanje stroškov in dohodkov svojih, tudi rokodelcem in drugim delavcem bi ono jako koristilo. Spoznali bi ob koncu leta, koliko so med letom zaslužili, in ko bi morebiti ne zapravljali, koliko bi si lahko prihranili za starost! To bi jih nagnilo k varčnosti, in marsikateri bi si tako opomogel, da bi si pozneje pridobil domače ognjišče ter bi se mu ne trebalo po svetu potikati s trebuhom za kruhom. Premislite si ta moj svet, dragi rokodelci, in ravnajte se po njem, pa boste videli že čez malo let, da vam bo veliko koristil. * * * Ne bom več našteval mnogih in raznih potreb ter koristij gospodarske knjige za kmeta, le toliko še rečem, kdor ima skrb in veselje do gospodarstva, imel bo v knjigi, ako si jo natančno piše in rabi, vsikdar dobrega svetovalca, kar je posebno mlajšim kmetom veliko vredno. Po jednej strani bo jih svarila pred razvadami, branila pred goljufi in odkrivala vse rane gospodarstva, da se za časa popravijo; po drugi strani pa jih bo učila, kje in kako napredovati z dohodki, ter jih bogatila z izkušnjami. Pohorski. Cerkvene zadeve. Prelat Fran Košar. (Konec.) Druga božja pot v Trsat 1. 1894. je bila zadnja njegova pot na zemlji. Košar piše gospodu župniku '), ki je bil pripravljen, spremljati ga v morsko kopelj Iko: »V Reki bi prenočila in se zjutraj peljala v "Trsat, ker je nekaj časa bivala Nazareška ali Lavrelanska Mali božja, in bi tako z božjo potjo pod varstvom Marije začela svoje zdravljenje«. Preden se Košar poda na pot, rešil je slednjo uradno pismo, tako, da ni niti enega ostal na dolgu. Tudi je uravnal vse svoje zasebne račune in jih izročil izvršitelju svoje oporoke, rekši: to je premoženje stolnega kapitola, to je moje, to je denar mojih služabnic, to je denar za tiste sv. maše, ki še jih nisem odslužil: da ne bo nobene zmote, če bi me ne bilo več nazaj. V četrtek (7. jun.) nam poštni vlak odpelje Kosarja na jug. Ravno osem dnij pozneje se vrača vlak, vozeč mrtvo truplo preblagega pokojnika. O tem potovanju poroča nam spremljevalec: »Ko se vračava iz Trsata v Reko, vlije se grozna ploha, in menda je piš in dež rajnemu gospodu nekoliko škodoval. V Reki sva imela južino, in okoli dveh popoludne odlaziva na parobrodu proti Iki. Rajni gospod so bili na barki jako dobre volje; govorili so z raznimi ljudmi, zdaj hrvaški, zdaj nemški, zdaj laški. Ob petih prideva v Iko. Predstojnik duhovnega sanatorija (zdravilnice) naju je sprejel v vrtu, usmiljene sestre naju pozdravijo pri vratih, oba bila sva prav vesela. Rajni gospod so imeli dve sobi v prvem nadstropju«. »V soboto sva se predpoludne oba v morju kopala. V vodi se je rajnemu spodrknilo in prišli so pod vodo. Ročno jih primem za roko, jih vzdignem ter pra-šam, kaj da je? — ne odgovorijo mi ničesar. V nedeljo (10. jun.) jih je mrazilo, in zavoljo tega se niso šli kopat. Pri obedu in pri večerji so bili prav dobre volje. Po večerji so se pa v vrtu sprehajali ter Mariji vezali — zadnjokrat —rožni venec; Mati brezmadežna pa je v nebesih pripravljala venec svojemu zvestemu sinu. Predno pa so se k počitku podali, šli so rajni ge v kapelico obiskat sv. Rešnjega Telesa. Kdo bi inish] da jim bo nebeški Ženin tako brzo — prav opolnoči —' vrnil obisk?« »Drugo jutro bilo nam je sumljivo, da rajnega oB določeni uri ni bilo v kapelo, da bi služili sv. mašo. Ravno sedim pri zajutrku, ko mi pride usmiljena sestra pravit, da gospod prelat čisto trdi v postelji ležijo. Mislim si, jih je pač božjast prijela, kakor drugekrati. Ko pa stopim v izbo, sodil sem, da spijo; usta so zapreta, oči zatisnena in postelja lepo urejena, kakor bi zaspali brez vsacega smrtnega boja. Ko pa potipam roke, bile so mrzle; zopet jih potipam, a ostale so mrzle roke, ki so mi toliko dobrega storile. Zdravnik je sodil, da so rajni gospod umrli za kapjo in da so že okoli polnoči izdihnili svojo dušo.« — Brzojavno poročilo o smrti prelata pretreslo je naša srca. Žalostne novice skoro ne moremo verjeti. Ko pa o naši britki zgubi ne moremo več dvomiti, skregali smo se z belo ženo, ki je ravnokar zbrisala smrtno koso, s katero je pokosila preblagega prelata. Nemila smrt, kaj si vendar storila! Zakaj jo segla tvoja mrzla roka po tako dragem življenju? Zakaj si ugasnila luč, ki je v hiši božji tako svetlo gorela? Zakaj si pokosila cvetlico, ki je tako lepo dišala na slovenskem polju? Zakaj si ustavila bogoljubno srce, ki je tudi za drage brale bilo vsaki čas? Plakaj lavanlinska škofija za svojim najboljšim delavcem v tvojem vinogradu! Razobesi slovenski narodni dom žalostno bandero, zrušil se ti je velikanski steber, in škoda je nepopisljiva! Strašna smrt, če si hotela raniti veliko src, nago-dilo se ti je! Kakor tat utrgala si v hišo stolnega kapitola ter pobrala najdražji zaklad. Veliko smo zgubili, a mogočnega priprošnika v nebesih pridobili. Tolaži nas pa naša sv. vera, ki nam zatrjuje »da ljubezen nikoli ne mine«. Vezi ljubezni med nami smrt ni pretrgala, za to je pretopa njena kosa! Dasiravno pa je prišel ženin opolnoči, vendar ni iznenadil duše modrega moža, nego našel jo je pripravljeno. To zlasti priča njegova oporoka od 10. junija 1889, ki se na čelu tako glasi: »Oskrbi svojo hišo, umrl boš.1) Mnoga znamenja vedno bolj pogosto ponavljajočih se nekdanjih boleznij me opominjajo, da število mojih dnij doteka ter mi nastaja dolžnost, po tem povelju božjega preroka oskrbeli svojo hišo, dokler sem pri čisti in zdravi pameti, kar tudi storiti hočem v na-slednjMaslnoročno pisani svoji oporoki«. — Živo obžalujemo, da ranjki ni prejel sv. zakramenta za umirajoče, a od druge strani sigurno trdimo, da ni šel v večnost brez popotnice. Kolikokrat je v svojem življenju v zgovorni besedi priporočal ljudstvu in še zlasti tudi duhovnikom, naj pri vsakem sv. obhajilu napravijo dober namen, da njim bodi sv. obhajilo tudi popotnica, ako bi jih Bog utegnil naglo k sebi poklicali. Košar je pa še dan pred svojo smrtjo maševal, in prav gotovo tudi sam ni storiti zamudil, kar je drugim priporočal storiti. Pogreb prelata se je vršil 14. jun. izvanredno slovesno. Ob 11. uri dopoldne se je truplo pripeljalo skrbjo gospoda stolnega dekana2), ki se je po mrliča potrudil v Iko, iz južnega kolodvora v stolnico. Popoldne ob treh so bile v stolni cerkvi mrtvaške molitve. Slovo so ganljivo govorili sami milostni knezoškof, ki so potem tudi vodili sprevod na mestno pokopališče. — Duhovnik po božji volji, vrli narodnjak, čisli značaj ■) IV. Kralj. 10, 1. ") Lovra llrg. _ Bog ti daj večni mir in večna luč ti naj sveti! Na veselo svidenje nad zvezdami! — Kanonik dr. Iv. Križanič. Mili darovi, nabrani za prebivalce ljubljanske škofije, po potresu poškodovane. I. Dekanija Maribor na 1. Dr. br. Maribor-stolnica fl. 8445, Maribor (cerkev sv. Alojzija) fl. 7 66, mariborski gg. bogoslovci fl. 18 04, g. p; of. dr. Sedlaček v Mariboru 11. 5'—, Ma-ribor-predmestna fara fl. 3213, Sv. Peter pri Mariboru fl. 50'—, Sv. Barbara blizo Vurberga fl. 550, Sv. Marjeta pri Pesnici fl. 30'—, Selnica fl. 27—, Kanlnica fl. 33-50, Sv. Križ nad Mariborom fl. 13— II. Dekani j a Gelje. Celje (mestna cerkev) fl. 7932, (nemška cerkev) 17 76, (sv. Jožefa cerkev) fl. 50'—, (mestni duhovniki) fl. 52-87, Gotovlje fl. 7 50, Žalec fl. 32—, Galicija fl. 10'05, Griže 26"—, Sv. Peter v Savinski dol. 25-—, Polzela 61-—. III. Dekanija Kozje. Kozje e, 5"—, Sv. Peter pod Sv. gorami fl. 201—, Podsreda fl. 5-12, Podčetrtek fl. 2050, Sv. Vid pri Planini fl. 5 —, Olimije fl. 7--, Dobje 5'—, Pilštanj fl. 20"—, Buče fl. 10 — Polje 1508, Zagorje' fl. 550, Preborje 10'—, Planina fl. 5'—. IV. DekanijaDravsko polje. Hoče fl. 29"85, Cirkovci fl. 30"—, Sv. Lovrenc na Drav. polju fl. 10'—, Sv. Janž na Drav. polju 10'—, Slivnica fl. 33"—, Fram fl. 10'—. V. D ek an i j a B raslo v če. Braslovče fl. 50 — Vransko fl. 24'—, Sv. Pavel v Savinjski dolini fl. 40'—, Šmarlin na Pa k i fl. 42 51, Sv. Jurij pod Tabrom fl. 4P52, Sv. Andraž nad Polzelo fl. 30 —, Gomilsko fl. 7 50, Reka fl. 814. VI. Dekanija Konjice. Konjice (v cerkvi nabr.) fl. 55'87, (po vaseh nabr.) 4417, (križevska družba za Vodice in Ropnjo) fl. 17.—, Prikovati. 16'— Ga-dram fl. 33'—, Loče 45 fl., Sv. Kunigunda na Pohorju fl. 22"—, Žiče fl. 7"(J6, Skomarje fl. 5 88, Stranice fl. 12—, Ke-belj fl. 6'—, Sv. Jernej fl. 25—. VII. Dekanija Ve-lik a nedelj a. Velikanedelja fl. 2843, Ormož fl. 40'—, Središče fl. 18'—, Sv. Miklavž pri Ormožu fl. 26 90, Svetinje fl. 12 40, Sv. Tomaž pri Vel. Nedelji 21'—, Sv. Bolfenk na Kogu fl. 10 —. VIII. Dekanija Jare-nina. Jarenina fl. 53 70, Sv. Jakob v Slov. gor. fl. 20'—, Sv. Ilj v Slov. gor. fl. 38 18, Svičina fl. 1604, Sv. Jurij pri Pesnici fl. 5 52, Spodnja Sv. Kungota fl. 8 —. IX. Dekanija Sv. Lenart v Slov. gor. Sv. Lenart v S!ov. gor. fl. 50'—, Sv. Ropert v Slov. gor. fl. 26'—, Sv. Trojica v Slov. gor. fl. 70—, Negova fl. 40—, Sv. Benedikt v Slov. gor. fl. 24'—, Sv. Ana na Krembergu fl. 36 — , Sv. Jurij v Slov. gor. fl. 31-, Sv. Bolfenk v Slov. gor. fl. 28'—, Marija Snežna na Velki fl. 1710. X. Dekanija Ljutomer. Ljutomer fl. 15*—, Sv. Jurij na Ščavnici fl. 20'—, Sv. Peter pri Radgoni fl. 40' , Sv. Križ pri Ljutomeru fl. 32'—, Malanedelja fl. 13 37, Sv. Anton v Slov. gor. fl. 17—. XI. Dekanija Ma-renberg. Marenberg fl. 5 —, Brezje fl. 12—, Muta (1. 550, Pernice fl. 2'—, Sv. Ožbalt fl. 6'- , Sv. Jernej v Radvanji fl. 1*50, Sobota fl. 5' , Remšnik fl. 15'—. XII. Dekanija Maribor na d. Dr. br. Sv. Magdalena fl. 47 50,' Lembah fl. 24'—, Ruše fl.-50 —, Sv. Lovrenc v Puščavi fl. 2422, Sv. Marija v Puščavi fl. 30'—. (Konec prih.) Gospodarske stvari. Vez gorice. (Dalje.) Trsje v gorici pa povezuj: b) na kolje. Velike stroške in skrbi dela gospodarju kolje; vendar pa najlepša gorica ima žalosten obraz brez zadostnega kolja. Dober vinogradnik bi moral kolja imeti za eno leto naprej pri- pravljenega, da se lepo posuši in da ga imaš drugo leto k redu pri kopi, ko ga najložje k trsu postaviš. Nekateri velijo na zimo iz gorice odnesti kolje, naj bi nepotrebno ne prhnelo v zemlji. Pa po naših mislih kolje najhujše trpi spomladi in jeseni v mokri zemlji ob deževju ; ko je zemlja pa zmrznjena — po zimi pa ne. Trs tudi po zimi svojo podporo potrebuje, da ga sneg ali ljudje ne polomijo; zato gospodar trgavcem zapoveduj, da ti kolje, če treba, stavijo o trgatvi. Kolje iz gorice odnesti ali na kup v gorici naložiti bi le tačas kazalo, ako si jeseni rez opravil. Da bo kolje dalje trpežno, ga v ognju opali ali s terom namoči; tako se ga mokrota manje prime, in bo trikrat trpežnejše, kakor sicer. Tudi je treba, da si dobro in trpežno kolje oskr-biš. V sili rabijo vinogradniki na ubožnih krajih vrbovo kolje. Vrba je puhlo in slabo drevo, zato tudi vrb,ov kol ne more kaj prida biti. Rad se sloči, zlomi in hitro zagnije. Pa boljše nekaj, kakor nič; zato si vrbe pod gorico okoli zvirenčine nasadi ali za potokom, da boš vsaj za silo podpreti mogel svoj trsek, ki težko drži velike grozde. — Boljše je kolje iz neroda ali akacije (trna). Ta trn rad in bujno raste, ima precej trd les, ki ti vsako tretje leto daje dobro kolje. Ako imaš prostora, nasadi ga, pa ne blizu njive ali gorice, ker korenine daleč poženejo, iz njih pa novo steblo sredi gorice ali njive priraste, ter se tako močno zaplodi, da ga težko kdaj več izkrčiš popolnoma. Sicer pa je prav dobro drevo: bučelicam daje cvet dobro pašo, kolarjem pa les obilno denarja, in gospodinje tudi rade porabijo dišeče cvetje za okusno cvrtje. Navadno rabimo kolje iz smreke, kalano ali žagano. Žagano pa se rado prelomi, če ga nekoliko močneje hočeš v zemljo utrditi. Zato žaganega kolja radi ne kupujemo; tudi kalano ni vsako dobro ali trpežno; bolj ko je belo, slabejše je, ker ima malo smole in brž sprhni. Tako je kolje iz hojke. Boljše je kolje iz bora, ki se na svoji rudeči barvi hitro spozna; samo da ga pretanko kalajo, kakor bi ga hoteli za špalice porabiti. Ob Dravi na koroški železnici je mnogo koljarjev, ki kolje delajo in ž njim barantajo ali tržijo. Nabašejo si splav ter se po Dravi premikajo mimo Maribora, Ptuja proti Zavrču in Bog ve, kam na tuiško mejo. Ti pla-vičarji nam veliko dobroto učinijo, ko nam kolje pred nos pripeljejo; sicer se nam drago dozdeva po 9—12 gld., pa njihov (rud in potroški še brž plačani niso. Po železnici pa je pošiljatev nekoliko dražja; ali pri velikem nakupu še le najcenja ali dober kup. Ako hočeš kolje imeti, obrni se do g. Martini v Marenbergu, g. Paher-nika v Vuhredu, do g. J. Mecingerja v Vuzenici, do g. J. Pernata v Dravburgu, in mnogo drugih; oni ti bodo kolje poslali, če je treba v Ljutomer, Središče ali Brežice. Če si ob Dravi, vzami celi splav za 120 gld.; kar eno leto ne porabiš, si za drugo prihrani ali pa mejašu prodaj. Prakolje ali kratko in odprhnelo kolje pa naj viničar porabi, ker rado gori. Močna podpora za z grozdjem obložen trsek je nadalje tudi kol iz starega hrasta. Hrasti so nedaj bili kinč naših logov; mnogoteri ljudje so si to ime prisvojili za svoje rodovinsko ime ter so se zarad svoje moči začeli imenovati in pisati: Hrastnik. Le po krivem so si Nemci za svojo odliko zbrali hrast, hrastov list in pa želod, kakor da bi le na Nemškem svinje gonili v žir. Slovenci razločujemo dve vrsti hrastja: pravi hrast (quercus peduriculata ali pa qu. senili flora) in pa cer (quercus cerris). Pravi hrast ima svojo prednost po sadu in lesu. Hrasta ne podiraj, dokler je zdrav. Ko pa mu drobovina začne gniti, mu pokaži sekiro, jezer zobov — žago, drugače ga še podrl ne boš. Ge ga ne moreš prodati, naredi si kolja za svojo gorico, ki ti bo trsek podpiralo svojih 15 let. Mladega hrasta ali eera ne sekaj, ker ti da dobro nastelj, oziroma gnoj. In le želeti bi bilo, da bi gospodarji svoje golečine v logih zopet z želodom nasejali. Najžlahtnejši pa tudi najdražji kol je iz kostanja. Dober gospodar vse prej poseka, predno se zdravega rodnega kostanja loti. Sicer kostanj povsod ne raste m želi nekoliko višji prostor, da more črez druga drevesa gledati. Najdemo ga navadno na gorah blizu goric, katere ljubi in ž njimi tekmuje. Kadar namreč gorice zelenijo, poganja tudi kostanj, kadar one cvetejo, tudi ta omamljivo zadiši, ko one dozorijo, se tudi kostanjeva ježica razpoči. Kostanji so sploh priljubljena jed, ki se z moštom mora zaliti, dasiravno so težko prebavljivi; kuhani pa še celo škodljivi takim, kateri imajo prhka pljuča. Les pa je grozno trpežen. Jezerka takega kolja stane 17 gld., pa ga še dobiti ni. Le okoli Makolj še se v množini nahaja. Le kadar gorici senco dela ali prepir med mejašema, ali kedar je že votel ali slabe in pozne sorte, tedaj kostanj posekaj; drugače pa naj raste, ker daje dobro nastelj, masten žir in dragi promet. Naša dva kostaničarja razpošljeta tega sadu za 5—6 jezer goldinarjev vsako leto križem sveta. Posebno dragi so rani kostanji ali kvatršeki. Gospodarji, gojite jih! (Konec prih.) Sejmovi. Dne 1. junija v Poličanah (svinjski sejem), na Slatini in na Starih sv. gorah. Dne 4. junija v Ločah, Mozirju, Laškem trgu, Ljutomeru, Radgoni in Marenbergu. Dne 5. junija na Ptuju in v Imenem (svinjski sejem). Dne 6. junija pri Sv. Heleni na Slivnici, v Račah, pri Sv. Marjeti ob Pesnici, pri Mali Nedelji in na Bregu pri Ptuju. Dne 7. junija v Kapelah blizu Brežic in na Spod. Polskavi (svinjski sejem). -- Dopisi. Iz Gotovelj. (Poročilo) XVII. občnega zbora društva »Kmetovalec«, ki se je vršil dne 19. maja t. 1. Zborovanje se je pričelo ob četerti uri popoldne. Ljudstva se je zbralo vkljub slabemu vremenu veliko. Predsednik, g. Tone Goršek, pozdravi vse navzoče in otvori zborovanje. G. J. Bele prav praktično podučuje o gojenju in važnosti amerikanske trte. Govor g. Iv. Kača je bil zanimiv. Priporočal je namreč, kako naj bi kmetje krmili in zdržavali govejo živino, katera je pri nas zelo zanemarjena. Gosp. predsednik se nato v imenu društva gosp. govornikoma zahvali. Iz društvenega poročila pa smo slišali sledeče: udov šteje društvo 10 častnih, 5 ustanovnih, 62 rednih in 95 podpornih, vkup 172 udov. Odbor društva je imel tekom leta 6 odboro-vih sej, v katerih je razpravljal in sklepal o vsakovrstnih zadevah. Dalje sta se vršila tudi pretečeno leto 2 občna zbora. Kakor se je tudi že po časnikih poročalo, priredilo je tudi društvo »Kmetovalec« preteklo jesen dokaj imenitno sadno razstavo. Dohodke je imelo društvo preteklo leto naslednje: letnine in ustanovnine se je nabralo 69 gld. 77 kr. Dohodki društvenega orodja 8 gld. 35 kr.; g. dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju, je poslal 40 kron s prav lepim pozdravom, za kar se mu v imenu društva srčno zahvaljujem. Stroškov je bilo to leto 75 gld. 19 kr. Vseh dohodkov do imenovanega zbora bilo 557 gld. 37 kr. Stroškov pa 554 gld. 7G kr.; ostanek v blagajni 2 gld. 61 kr. Društvo ima tudi precej lepo knjižnico z okoli 300 knjigami ter mnogo časnikov vsakovrstne vsebine. Društvena drevesnica se je povečala zopet za 700 drevesc ter šteje sedaj okoli 3 tisoč, večjidel že cepljenih drevesc. Pri volitvi novega odbora je bil zopet izvoljen večinoma stari odbor in sicer: Tone Goršek predsed., Anton Cilenšek predsed. namestnikom, Davorin Antloga tajnikom, Franjo Baš blagajnikom, Ivan Zupane tajnik, namestnikom in knjižničarjem, Franjo Vizovišek blagajnikov, namestnikom in nadzornik društvenega orodja, Andrej Antloga, Blaž Brinovec in Radoslav Baš odbornikom. Tudi poštene zabave se ni manjkalo. Naš domači poet Fr. Vizovišek nam je deklamoval zopet svoje nove zabavne poezije, na kar mu je sledilo živahno odobravanje. Pevci »Sloven. katol. delav. društva« v Žalcu pa so nas p-av povoljno zabavali s krasnimi pesmami. Zahvaljujem se tem potom vsem dosedanjim sodelovateljem in podpornikom ter prosim, da bi tudi zanaprej društvu naklonjeni ostali. Ker namerava društvo prihodnje leto ustanoviti tudi ameriško trtnico, opozarjam vse domače ude in vino-rejce, da se društva še zvesteje oklenejo, prosim pa tudi vse prijatelje in veščake vinoreje, da nas tudi v tem zelo potrebnem podjetju ne zapustijo. Davorin. Iz Ribnice na Pohorju. (Protest.) Lani je gospod c. kr. gozdar v Slovenjem Gradcu spoznal potrebo, da se sme iz gozda, kateri je lastnina župnijske cerkve sv. Jerneja v Ribnici, prodati nelaj dreves, ki so škodljiva mladim rastlinam. Taka drevesa je s privoljenjem višje oblasti c. kr. gozdar sam pokazal, da so se zaznamovala. Tukajšni bajtar Blaže Lopert, kateri nima toliko svojega zemljišča, da bi pol vagana krompirja mogel na svojem nasaditi, pa vloži tožbo proti c. kr. gozdarju in cerkvenemu predstojništvu na c. kr. glavarstvo v Slov. Gradec, da je cerkveni gozd v mladi rasli in ga je škoda iztrebiti. Kje se je ta Lopert gozdarstva učil, da bo to bolj znal, kakor c. kr. gozdar? Morda takrat, ko je pri Hamcu močnik kuhal in po Bibnici ostanke od hiše do hiše beračil? Ako ta bajtar našo častito duhovščino črni, kakor da namerava gozd prodati, dela s tem čast. gosp. župniku res veliko krivico !' Da bo pa ta bajtar nam branil cerkev povekšati, kar je močno potrebno, pa menimo, da ne bo šlo. Mi pa spoznamo potrebo povekšanja cerkve, zato bomo tudi nekaj dreves iz cerkvene hoste oddali in Loperta zato ne bomo vprašali! Več faranov. Iz Ormoža. (Velika Nedelja in nemški »fejerber«.) Mnogokrat smo poudarjali, da je gosp. Nadler človek velike energije. Prej se je tožaril vedno s kmeti ter jim pokazal svoje zobe, sedaj pa jih hoče osrečiti s »fejerberom«. No, da je imel pri tem namen, poslati »hopman« velikonedeljske garde, mu nikdo ne more zameriti, tudi mu ne bo nikdo oporekal zmožnosti, ker ni nikoli nosil »suknje bele« in »puškice nabasane.« Nadler je rojen za pravdanje, kakor za »fejerber-hopmana«. Koga drugega pa bi tudi naj volili? Morebiti šepavega gospoda krčmarja? Ljudje si pripovedujejo dosta smešnic o njem. Ko so baje pri ekserciranju nekoliko prena glo sopihali za svojim »hopmanom«, zaostajal je ta krčmar, in njegov prednik drl se je na vse grlo: »Longsam, longsam, goep. A. so malo betežni!« Da bi popravili utis teh slovenskih besed, upila je cela četa junaški: »Gut heil!« — Drugi gosp., kateremu bi radi preiskali »fejerberske« obisti, je trgovec Škvorc. Moramo v resnici reči, da živijo na svetu čudni in smešni ljudje. Jeden istih je tudi gosp. Škvorc. Živi se od slovenskih grošev, in vendar je bil on jeden glavnih bojevnikov za nemški »fejerber« ter si pridobil žalostno slavo slovenskega odpadnika. Moralo bi se mu samo nekoliko občutiti dati, koliko Nemcev šteje Velika Nedelja. Zdravilo za tega gospoda, kakor tudi za druge »fejerberske« obrtnike in krčmarje, bil bi ta moj nasvet: Noben zaveden Slovenec ne kupuj blaga, ne obiskuj krčem, ne dajaj dela nemškim »fejerberistom«, — potem bo isti kmalu pokopan! — Drugih članov »fejerbera« nočem danes več predstavljati. Sosebno ne bi rad kvaril teka »unterhopmanu«, gosp. Meško, kateri bo menda od sedaj tudi »purgamejster« in ne župan. — Da se ne bodemo vedno bavili z »nemškimi fejerberi«, moramo končno omeniti poštenjakov, kojim ni narodnost deveta briga, ampak svetinja, za kojo se bojujejo, mislim vrle velikonedeljske sosede Trgoviščane. Komaj se je razglasila ustanovitev »fejer-bera«, začeli so misliti na ustanovitev slovenskega gasilnega društva. Začetek je bil težaven, od kod pomoči? Nemški viteški red je odklonil njihovo prošnjo za podporo; ali pomoč je prišla. Slavna ormoška posojilnica je dovolila gasilnemu društvu za Trgovišče 200 gld. Ta svota seveda ne bo zadostovala za najprve potrebščine, kako še le za nabavljanje potrebnega gasilnega orodja in društvene obleke. Nadjamo se, da bodo tudi naše narodne posojilnice in okrajni zastopi po drugih krajih, kakor tudi naši narodni velmoži prihiteli na pomoč temu slovenskemu društvu, katero bo mogočen bran proti nemškemu »fejerberu« pri Veliki Nedelji. Živelo gasilno društvo v Trgovišču, prvo slovensko v našem okraju! Z Zdol pri Kozjem. (Bog nas tepe.) Prav obilo sta nam obetala sadno drevje in vinska trta; toda sneg dne 16. maja nam je skoraj vse upanje uničil. Kolikor pa je vinskih mladik snegu ostalo, popalila jih je dne 18. maja slana pri dolinah, v hribovitih krajih ne toliko. Sneg je ležal cele tri dni na zemlji, ker je bil pol metra visok zapadel, ter je tudi rž precej po-mandral in polamal. To znatno škodo so šli župan in odborniki pregledovat in cenit, ter so cenili samo v naši občini za več tisoč goldinarjev. Menda ga ni v naši občini sadnega drevesa, da ne bi bilo nekoliko poškodovano. Ljubi Bog naj nam to stoterno blagoslovi, kolikor še je ostalo ! Mladi ljudje pa ne bodemo nikoli pozabili te hude šibe, katero nam je Bog poslal 1. 1895. Bog se nas usmili! Od Sv. Ane v Slov. goricah. (Naše ljudstvo) rado prebira koristne knjige in časopise ter si s tem bistri um in blaži srce. Dokaz nam je v prvi vrsti slavna družba sv. Mohorja; udov so pri nas nabrali letos 126, za 24 več od lani. To je lepo število, ako pomislimo, da je jedna velika občina Rožengrunt že popolnoma v nemških rokah: akoravno znajo slovenski, vendar družba tam ne najde udov; zatorej je za ostali del število 126 častno. Matica slovenska šteje pet udov. Slovensko časopisje je razširjeno sledeče: »Slov. Gospodar« 15, »Dom in Svet« 5, »Detoljub« 6, »Domovina« 4, »Domoljub« 2, »Cvetje« 2, »Rimski katolik« 2, »Vrtec« 2, »Slov. Svet« 2, »Mir« 1, »Kmetovalec« 1; torej 42 iztisov raznih časopisov zahaja k Sv. Ani. V tem oziru posnemanja vredno; ne puščajte v nijedno župnijo nemško-liberalnih časopisov, kakor so n. pr. »Tagespost«, »Marburger Zeitung«, »Deutsche Wacht«, »Tagblatt«, ter slovenskega »Štajerskega kmeta«! Vsega tega mi ne beremo, vendar še živimo brez teh — evangelijev! —k— Iz Slov. goric. (Pariz, ne Ljubljana!) Med našim ljudstvom se trosi laž, da so v Ljubljani na veliki petek s pečenim prašičem uganjali bogoskrunske burke, ter ga potem — požrli. To pa ni res, to se je žal, letos godilo v Parizu na Francoskem pod predsedništvom zloglasnega dr. Robina. Napravili so takö: V gostilnici so na mizo postavili mrtvaško trugo in v njo raženj s pečenim prašičem. Nad trugo so napravili rudeč križ. Godci so igrali žalostinke. Prižgali so svečo in jo prašiču v gobec vtaknili; potem so na nosilnici nosili za križem prašiča po gostilnici, tudi v duhovnika se je jeden našemil in s klobaso druge kropil. Tak6 so zaničevali cerkvene obrede in Kristusa! Potem so zraven drugih mesnih jedij tudi prašiča — požrli! Toliko v obrambo tako hudo prizadetih in toli podpore potrebnih Ljubljančanov! Parižane bode pa Bog gotovo kaznoval, kakor 1. 1871., ko so morali celó podgane jesti! —k— --- Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so dne 24. maja slovesno vsprejeli novega ruskega poslanika, grofa Kap-nista. — V državnem zboru je poslanec Fr. Robič priporočal, naj bi mali posestniki bili oproščeni osebne doho-darine, zato je nasvetoval, naj nastopi dolžnost napo-vedbe za osebno dohodarino pri dohodku 1500 gld. in ne pri 1000 gld.; pa njegova ni obveljala. — Zadnji ponedeljek je bil velikanski shod dunajskih katoličanov, ki so izrekli zapnico papeževemu nunciju Agliardiju. Češko. V nedeljo je bil shod zastopnikov čeških mest v Pragi. Vsprejeli so resolucijo, naj se odpošlje peticija državnemu zboru, da se spremeni davčna preo-snova v prid občin, da se tem popolnoma ali vsaj deloma vrne užitnina in da znižanje davkov ne bi uplivalo na volilno pravico. Šlezijsko. V glavnem mestu, v Opavi, so liberalci pri občinskih volitvah propadli v 3. in 2. razredu, pri volitvah v 1. razredu pa so vrgli puško v koruzo. Vsled tega so bili voljeni antisemitje in jeden češki konservativec. Štajarsko. Cesarski namestnik, baron Kübeck, bode junija praznoval petindvajsetletnico svojega namest-nikovanja. Baron Kübeck je zastopal svojo oblast zmerno in resno ter nepristransko in se trudil, biti pravičen tudi Slovencem. — O binkoštik bode v Gradcu deželna konferencija (posvetovanje) vseh štajarskih soci-jalističnih društev. Koroško. Pred 14. dnevi je izginil Janez Kušej v Vetrinji, zapustivši precej dolgov. Bil je hud nemškutar in podpredsednik »bauernbunda«. — Katoliško delavsko društvo so ustanovili v Št. Lenartu v Labodski dolini. Kranjsko Dopolnilne občinske volitve v Ljubljani se mirno vršijo, ker sta se katoliška in narodna stranka zjedinili. Daj Bog, da se vrne popolna sloga med kranjske Slovence! — Na shod dolenjskega katol. političnega društva v Kostanjevico je prišlo kacih 800 mož. Govorila sta dr. Marinko o liberalizmu in dr. Žitnik o socijalnem vprašanju. Primorsko. Na Goriškem bodo o binkoštih ustanovili posojilnice na teh-le krajih: v Bovcu, Kobaridu, Kanalu, Komnu in Sežani. — V pazinski mestni skupini je bil za deželnega poslanca izvoljen Italijan Constantini z 223 glasovi, v Izoli in Kopru Italijana Bartoli in Gambrini, v voloskem okraju pa slovanski kandidat dr. Andrej Stanger. Hrvaško. Dne 23. maja so odkrili v Zagrebu krasen spomenik pesniku Preradoviču. Bila je velikanska slavnost. — Senjskim škofom bode imenovan rektor zagrebškega vseučilišča dr. Ante Maurovič, učen in pobožen duhovnik. Vnanje države. Rim. Ogerska vlada je zahtevala, naj se dunajski nuncij Agliardi odstrani; toda papež tega niso hoteli privoliti. Neki časnik poroča, da se je ogerska vlada udala, in je torej vsa zadeva poravnana. Italijansko. Volitev v poslansko zbornico dne 26. maja je Crispi lahko vesel. Od 508 poslancev bode mu vsaj 326 prikimavalo. Le nekaj Crispija ne veseli; da so namreč izvoljeni njegovi največji nasprotniki, med drugim tudi Giolitti, ki bodo v zbornici na dan vlekli vse njegove grehe. Francosko. V Clermond-Ferrandu se je nedavno slavila 8001etnica križarskih vojsk. V slavnostni pridigi je dominikanec Monsabre pozival škofe in ljudstvo na križarsko vojsko 19. veka, na vojsko proti brezbožnikom, izsesovalcem in prostozidarjem, — in le-ti sedaj vladajo Francosko. Nemško. Državni zbor se je 24. maja zaključil. V zadnji seji so agrarci hudo napadali vlado ter trdili, kar tudi drugod velja, da vse nima nobene vrednosti, kar je vlada storila za kmetijstvo. VlacMfe so ik,narodni liberalci zagovarjali, pa dovolj nerodno, Bolgarsko. Zbornična komisija je te dni zabra-nila Stambulovu pot v inozemstvo. Ta komisija preiskuje delovanje prejšnje vlade, in Stambulov bi se rad tej preiskavi odtegnil. Srbsko. Vseh novejših srbslcift-političnih homatij so krivi Milanovi dolgovi. One dni se -ks zvedelo, da mora bivši kralj Milan v treh meseflitš ^Jačati celih 5 milijonov frankov dolgov! ^^^ Turško. Listi poročajo, da je carigrajski patrijarii, poglavar grške cerkve, naročil trem bogoslovcjm, *da sestavijo odgovor na papeževo pismo o zjedinjenju pravoslavne cerkve s katoliško. To je prvi slučaj, da je grški patrijarh stopil v razgovor z rimskim papežem. Azija. Kitajci so ravno mislili izročiti otok For-mozo Japoncem, ko se je ta otok proglasil za samostojno republiko ali ljudovlado. Kdo je Formožane k temu podkuril, še se ne vč. Morda kaka evropska država, da prepreči mirovne pogodbe med Kitajci in Japonci; bržčas po so to storili Kitajci. Amerika. Kakor znano,' se je otok Kuba spuntal zoper svoje gospodarje, Španjce. Pred dobrim tednom pa so le-ti velik uspeh dosegli. Imeli so hud boj z ustajniki, in v tem boju je padel glavni vodja ustajnikov, Marti. Španjci upajo, da bode sedaj kmalu konec ustaje. -- Za poduk iii kratek čas. Potres na Kranjskem. (Po lastnem ogledovanju spisal J. Žičkar.) »Slov. Gospodar« je že v mnogih člankih popisoval grozno nesrečo, katera je zadela vsled potresa belo Ljubljano. Toda treslo se ni samo glavno mesto Kranjske, ne le samo v stolnici so pokale hiše in cerkve; neznana podzemeljska moč je napravila tudi izven Ljubljane po trgih, vasčh in kmetskih selih neprecenljivo škodo. Da bi se o tem z lastnimi očmi vsaj nekoliko prepričal, podal sem se 12. majnika v Ljubljano, dan pozneje pa pogledal nekatere kraje v kamniškem okraju. Ge se voziš mimo Z&loga, ki je prva železnična postaja od Ljubljane proti Zidanemu mostu, poglej iz železničnega voza proti zapadu; zvonika pri cerkvi Device Marije ni več, vsled potresa je bil ves razdjan in so ga morali podreti. Iz Ljubljane ti podam le par prizorov. V nedeljo, 12. majnika pridem proti večni luči v Trnovsko predmestje. Kar zagledam na ulici trumo ljudstva, ki glasno s svojim duhovnikom moli pred kapelico Matere božje lavretanske litanije. Obhajale so se šmarnice na cesti; prelepa farna cerkva trnovska je razpokana in zaklenjena. Farna služba božja se obhaja vsled tega v bližnji kapelici. Poleg župne cerkve so postavili lično utico, v kateri visi 5 zvonov, katere so sneli iz razdjanega zvonika. Obiskal sem tudi Marijanišče. To vam je velikanska hiša, katero so pozidali z milimi darovi dobrot- niki mladine, da se v njej izgojujejo v krščanskem duhu siromašni dečki. Pred potresom jih je bilo tamkaj 170' vsled potresa so jih morali odpraviti 100. Večinoma vse izbe in hodniki so razpokani; vsi oboki so podprli z močnimi trami. Ali najbolj grozen je pogled v domačo poprej tako krasno kapelico. Strop je poknil od kora proti oltarju ter se znižal; podprt je z močnimi trami, — Stopiva še v cerkev Srca Jezusovega! Velika raz-poklina na stropu od vhoda proti oltarju je hudo poškodovala to zalo hišo božjo. Poglejmo zdaj nekoliko v ljubljansko okolico. V Medvodah, ki so druga postaja od Ljubljane na gorenjski železnici, izstopim iz železničnega voza. V tej vasi bodo kmalu popravili škodo, katero je napravil potres na hišah tudi tukaj. Pot me pelje mima Smlednika skozi razpokano vas Zapoge v Vodice. Čitali smo v časnikih, da v Vodicah so najhujše treskale neznane podzemske moči. Trdijo, da tukaj sta skupaj treščila dva sunka, vsak od nasprotne strani. Se pa tudi očitno poznajo grozoviti nasledki teh sunkov. Zvonik župne cerkve je vse križem razpokan. Stene v župnišču (farovžu) so odtrgane ena od druge; groza me je bila, hoditi po izbah. Pa to še ni najhujše. Stopim v župno cerkev sv. Marjete. Oj, kako krasna je bila poprej! In zdaj? V sredi cerkve zagledaš velik kup opeke in kamenja; med strašnim potresom se je kos cerkvenega stropa udri in razsul. Skozi velikansko votlino na oboku gledaš na cerkveno streho. Vse cerkvene stene so razpokane. Kako grozna je bila moč potresa tukaj, spoznaš iz tega, da je po potresu ležal stranski oltar na cerkvenih klopeh. Škodo te cerkve so cenili že trikrat: prvokrat na 20.000 gold., drugokrat na 30.000 gold. in tretjokrat na 36.000 gold.; to je: šest in trideset tisoč goldinarjev! Bazdjano je celo obzidje okrog cerkve. Blizu župne cerkve stoji kapelica, v kateri se zdaj opravlja služba božja za vodiško župnijo. Kaj pa kmetske hiše po tej vasi? »Poglejva si le eno — vsaj je drugih 30 ravno tako razdjanih«, mi rečejo gospod župnik. Izpraznjena je; kako bi neki ljudje mogli v njej prebivati? Pa saj to ni več hiša; dve steni sta zginili; kup kamenja in opeke ti kaže mesto, kjer so pred kratkim prebivali srečni ljudje. Zdaj se potikajo po podih. Res, ubogo, nesrečno ljudstvo! Zdaj v tem groznem mrazu prenočevati na ostrem zraku! Vendar sreča v nesreči: Da si ravno so se udirali stropi in stene, se vendar v vodiški župniji ni ponesrečil nobeden človek; ubilo se je pa nekaj glav živine. »Kdo se bo nas usmilil?« zdihujejo ti reveži kla-verno in obupno. »V mesto pošiljajo darove, nas bodo pa pozabili«. — »Ne bodo vas pozabili; tudi vam se bo pomagalo«. — »Kedaj boste pa začeli popravljati svoja poslopja?« — »Kedaj? ko bi tudi imeli denarjev, zdaj ne moremo; kajti vsi zidarji so odšli v Ljubljano«. Omenim še to-Ie. Tisto grozno noč so bili ljudje po Vodicah tako prestrašeni, da so sploh pričakovali sodnega dne. Na ves glas so torej molili grevengo ter klicali: Jaz ubogi grešnik ... in prosili svoja dušna pastirja: »Gospod, prosimo za vesoljno odvezo!« Iz Vodic se podam v Repnje. Repnje so zaslovele po naših krajih po zavodu šolskih sester iz mariborske materine hiše; tam imajo dvorazredno dekliško šolo. V nekem časniku*) sem čital, da je samostan šolskih sester v Repnjah tako razdjan, da se dvomi, je-li se bode kedaj več pozidal. Hvala Bogu, da temu ni tako! Hiša, v kateri prebivajo pobožne nune in imajo svojo dekliško šolo, je bila res poškodovana vsled potresa; pa 13. majnika, ko sem bil ondi, ¡e bilo poslopje že vse zvezano in popravljeno. TamoSnja cerkvica je pač zel6 poškodovana; božja služba je v njej prenehala. Toda menim, da jo bodo že zopet zvezali z močnimi železnimi vezmi, med tem, ko bodo brez dvoma morali župno cerkvo v Vodicah podreti. Hiše po Repnjah so tudi vse razpokane; enako tudi po sosednih vaseh: v Polju, v Selu, Golu, v Kosezah, Utiku, Rukovici in Skaručini. Čas mi ni pripuščal, da bi obiskal še druge kraje v kamniškem okraju, ki so blizu tako, kakor Vodice, silno poškodovani. Škoda v kamniškem okraju se ceni črez jeden milijon goldinarjev. Podal sem se preko Kranja k Mariji Pomagaj, da se zahvalim Rogu in Mariji, da so naši kraji na Štajar-skem bili obvarovani tolike škode in nesreče, ki je zadela naše brate na Kranjskem. Smešnica. Berač poprosi gospoda daru. Gospod mu reče: »Vi bi še lahko delali!« — Berač se pa odreže: »Berača siliti delati je ravno tako, kakor mačka siliti orati!« Eazne stvari. (Sv. birma in kanonična vizitacija.) Mil. knezoškof bodo letos v naslednjih krajih birmali: V dekaniji Maribor d. br. Dr.: dne 17. junija pri Sv. Magdaleni (samo kanonična vizitacija), dne 20. v Lem-baliu, dne 23. pri Sv. Lovrencu v Puščavi, dne 24. pri D. M. v Puščavi in dne 29. v Rušah. V dekaniji ve-Jikonedeljski v Središču dne 4. julija, dne 6. pri Sv. Bolfenku na Kogu, dne 7. pri Sv. Miklavžu, dne 8. v Svetinjah, dne 9. v Ormožu, dne 10. pri Veliki Nedelji in dne 11. pri Sv. Tomažu. Vdekaniji završki dne 28. julija na Zavrču, dne 29. pri Sv. Barbari v Halozah, dne 30. v Leskovcu, dne 31. pri Sv. Vidu niže Ptuja in dne 1. avgusta pri Sv. Trojici v Halozah. (Cesar na Štajarskem.) Nj. veličanstvo svetli cesar pridejo na binkoštni torek, dne 4. junija, ob 7. uri zjutraj v Gradec. Ob 11. uri dopoldne bodo pri ot-vorjenju novega vseučilišča. Gradec zapustijo v sredo, dne 5. junija večer ob 8. uri. (Potrjenje.) Svetli cesar so potrdili izvolitev Alfreda barona Moskona načelnikom in g. Gustava Del Cbtt njegovim namestnikom v okrajnem zastopu brežiškem ; nadalje g. Jožefa Zelenika načelnikom in g. Simona Ožgana njegovim namestnikom v okrajnem zastopu ptujskem. (Najlepši spomin za birmance) je gotovo »Duhovni Vrtec«. Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo na 250 straneh ima še poduk za sv. birmo in 169 svetih pesinij. »Duhovni Vrtec« velja v usnje vezan z zlatim obrezom 85 kr., tako vezan s kopčo 95 kr. Tudi priporočamo knjižico »Sv. birma. Poduk in priprava za ta sv. zakrament«. Ta knjižica stane 10 kr. Naročita se naj knjigi v tiskarni v. Cirila v Mariboru. (Odbor slov. k a t. a k a d. dr u S t v a »D anica«) na Dunaju se je v prvi redni seji dne 23. t. m. sledeče sestavil: Predsednik: drd. med. Frančišek Jankovič, podpredsednik: stud. med. Ivan Plečnik, tajnik: cand. phil. Zvonimir Dokler, blagajnik: stud. iur. Štefan Pregelj, knjižničar: stud. theol. Blaž Rrdnik, arhivar stud. iur. Pavel Valjavec. (»Izbrane pesmi«.) Zložil Anton Funtek. — Pod tem naslovom izidejo 15. junija najlepše pesmi proslavljenega slovenskega pesnika. Obsegale bodo 10. tiskanih pol in izidejo kot 38. in 39. snopič »Slovanske knjižnice«. Ali tiskane bodo lično in na boljšem papirju. Ta krasna knjiga bo posvečena Ljubljani, kar pove prva pesem. Tiskala se bo v 1000 iztisih nad število naročnikov. Posamični iztisi se bodo prodajali le po 50 kr, a čisti dobiček se pošlje mestnemu magistratu ljubljanskemu v pomoč revnemu prebivalstvu. Ako se knjiga razproda, dobi Ljubljana okoli 200 gold. — Založništvo prosi prijatelje lepe slovenske pesmi in naše nesrečne Ljubljane, naj bi zbirali odjemnike med svojimi znanci. (O d k r i t n a s 1 a v n o s t Krempeijnovega spomenika bode dne 11. avgusta t. 1. pri Mali Nedelji. Vsa slov. društva se najuljudncje prosijo, naj se pri nastavi svojih veselic ozirajo na to slavnost. Odbor. (Škoda po potresu na Krajnskem.) Tehniška komis ja je v Ljubljani cenila škodo na 3 milijone 138.700 gld. Na deželi se je cenila škoda na cerkvah in župniščih na 470 tisoč gld.; na šolah 44 tisoč gld. in na zasebnih poslopjih pa na 33/4 milijona gld. Vsa škoda po potresu na Kranjskem tedaj znaša 7 milijonov 402.700 gld. (Imenovanje.) Sodni pristav v Slov. Bistrici, gosp. Ivan Pirnat, je imenovan začasnim voditeljem okrajnega sodišča v Gornji Radgoni (Umrl) je v Mariboru pretekli petek drd. med. g. Jaroslav Žitek, sin umirovljenega profesorja in zaslužnega domoljuba go.^p. Jožefa Ž'leka, po dolgi bolezni siar še le 28 let. Pogreba dne 26. maja se je razun mariborskih in nekaterih vnanjih Slovencev udeležilo tudi graško akademično društvo »Triglav« z zastavo. Rlagi pokojnik naj v miru počiva! (Ponesrečil) se je Janez Palir, kmečki sin v Ješovcu, kateri je šel pred tednom služit h g. J. Švaj-geiju v Kozje. Za božjo voljo so ga stariši prosili: »Ne hodi nam služit, saj imaš doma dosti dela in jela!« On pa ni hotel ubogati. Dne 21. maja je šel v Virštanj po vino, gredoč misli hitro na voz skočiti, po nesreči v takne nogo v kolo, da mu jo zdrobi. Kdor slarišev ne uboga, tepe ga nadloga! (Tatvina.) V noči od 25. do 26. maja so predrzni tatovi ukradli posestniku Kristoviču v Bukovcih štiriletnega rjavega konja, vrednega 250 gld., z opravo in žoltim koleseljem vred. Od kod so prišli in kam so se odpeljali, se ne ve. (Češki gostje v Ljubljani.) V Pragi se delajo priprave za poseben vlak, bi bode češke brate o binkošlih peljal v Ljubljano in Postojno. (Krstna imena v Avstriji.) Po zadnjem ljudskem štetju je v Avstriji: 1,834.000 Francetov, 1,384 000 Janezov, 1,085.000 Jožefov, 581.000 Leopoldov in 448.000 Vaclavov. Izmed ženskih imen je največ Anic — 1,780.000, potem 1,652.000 Marij in 1,260.000 Elizabet. (Nezakonska mati.) Dne 20. maja prinese mačka viničarja A. Kociper ja v Bunčah blizu Ormoža ročico novorojenega otroka v hišo. Prestrašeni ljudje to koj naznanijo žendarjem. Ti primejo ondotno sumljivo viničarsko hčer Lizo Šterman ter jo izročijo sodišču. Prisiljena po zdravniški preiskavi je povedala, daje 18. t. m. otroka porodila, ga umorila in pod »prešo« pokopala. (Poškodovana šola.) V Mozirju je ljudska šola vsled velikonočnega potresa toliko poškodovana, da jo ondi sedaj le poldnevni poduk. (Zopet plaz.) Pri Sv. Petru pod Sv. gorami so se na hribih, med katerima teče Sotla, pokazale na ka-cih 100 m širokem prostoru pokotine in so se jeli udirati manjši plazovi. Ker so se ondotni prebivalci bali, da bi nastala povodenj, ako bi so udri plaz in zasul strugo Sotle, prišla je 24. t. m. tja posebna komisija iz Brežic in iz IČlanjca. Komisija je odredila vse, kar treba, da se prepreči povodenj, ako bi se plaz udri. (N o v a sv. maš a.) Na binkoštni ponedeljek bode v župnijski cerkvi na Ilajdinju prvo sv. mašo daroval č. o. Roman Arnuš, frančiškan iz samostana Kaltern na Tirolskem. (Vinorejsko društvo zaSlov. gorice.) Vis. c. kr. minislerslvo na Dunaju je temu društvu brezplačno poslalo tri tisoče ameriških rezanic Riparia in Solonis. Prisrčna hvala! Priredilo se je pet društvenih trsnic, in nekaj komadov,- trt se je med diuštvcnike razdelilo. Tudi 270 kg. mtjdre galice je društvo naročilo in že razdelilo. Upamo, da trud ne bode brez uspelm. (Kmetsko bralno društvo v Ruš ah), priredi na binkoštni ponedeljek veselico v prid po potresu poškodovanih Ljubljančanov. Začetek veselice bode ob F), uri popoldne in se bo vršila brez ovirana vreme. K obilni udeležbi vabi vse rodoljube, tudi one, kateri morebiti vabila niso dobili, odbor. (Ljutomerska čitalnica) priredi v nedeljo, 9. junija pri Vavpolieu veliko g'eda!iško predstavo: »Materin blagoslov«. Igra obsrga pet dejanj ter so ji vpletene krasne pesmi. Vabijo se vsi zavedni Slovenci iz Ljutomera in okolice. (Požar.) Dne 23. maja ob 3/A2. zjutraj se je pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju užgala kopica slame na »znjah« Jožefa Franka. Kmalu so bli njegovi in hlevi obeli sosedov, Šlef. Preložnika in Mat. I'ogrneta, v ognju. Gospodinja Frankova se je močno p ž^ala — in drugi dan porodila. Boginelov sin pa se je pri od-gibanju prcvzdignil tako, da ne moro govorili in je na smrt bolan. Cirkovški in domači gasilci so ogenj omejili. Pogorelci so zavarovani. (Iz I! os ne.) Letina pri nas slabo obeta. Ozimina je večjidel uničena od vode. Orali se ne moro, ker je zemlja trda, obila in stlačena od vodnega deževja in velike zimo. Med ljudmi vlada veliko siromaštvo; pa še večje obeta, če Bog ne da boljšega lela. Ljudje iščejo pri vladi pomoči, pa ta je le majhna. One dni je bil občni popis po Bosni in Hercegovini. (Princezinja — n vi n a.) Dne 20. maja je vstopila v praški samostan benediklink ¿Olelna princezinja Hen-rij"ta Liehlenstein, hči konservativnega poslanca kneza Alojzija Lichlensleina, ter se tako odpove vsemu posvetnemu sijaju. (Silna toča na Rumunskem) je pouzročila okoli treh milijonov frankov škode. Mnogo ljudij in ži-valij je bilo ranjenih. (Redek ribji lov) Oseški ribič Martin Žetič je ujel te dni v Dravi pri Gatu velikanskega soma, ki je tehtal 106 kilogramov, in ga potem prodal v Budapešto. (»Buče bodo letos zelo debele!«) Dne 13. t. m. se je raznesla vest, da so se pri kopanju studenca v Rušah trije delavci zasipal'. Kako je ta po vsem lažniva vest nastala? Neka ženska je bojda šla bučnic sadit in si je to laž izmislila. (P o v o d e n j na Češke m.) Nad Smihovem pri Pragi in nad vasmi, ležečimi pri Smihovem, se je te dni utrgal oblak in pouzročil pol milijona škode. Voda je tako visoka, da seza ponekod do prvega nadstropja. Več oseb je ponesrečilo., mnogo živine utonilo. (lin d potres na Turškem) je razrušil mesto Paramylhia v Epiru. Nad 50 oseb je bilo ubitih, 150 ranjenih, nekatere se pa pogrešajo. Hiše so večinoma razrušene, 300 let stara grška cerkev pa je bila več metrov v stran potisnjena. Prebivalci morajo bivati noč in dan pod milim nebom, ker še niso mogli dobiti šotorov. (V m a jn i k u.'zmrznil.) Na Slemenu blizu Zagreba so 22. maja našli nekega kmeta zmrzlega. Siromak je zabredel v strašnem zametu, ki je bil po noči od 16. na 17. t. m., zgrešil pot in obtičal v snegu. (Po voden j na Hrvatskem.) V noči od 17. na 18. maja je sila narasla Sava, prodrla nasipe pri Vele-sovacu južno od Zagreba in je preplavila nad 50 tiso*: oralov obdelane zemlje. Vse setve so uničene in med ljudstvom je velika beda, ker nima niti hrulia. (Zima v Italiji.) Pred tednom je bilo v vsej gornji Ilaliji precej zimsko vreme. Blizu Florence je bilo gorovje pobeljeno od svežega snega. (Kje je moj klobuk?) Pri Dunaju je neki kmetic. skočil iz železniškega voza, še prodno se je vlak ustavil in padel med vozova? V hipu, ko bi moralo kolo iti nesrečniku čez noge, potegne ga neka gospa z relsa in reši gotove smrti. Prvo, i ar je potem kmetic,zinil, je bilo vprašanje: »Kje pa je moj — klobuk?« (Priporočb a.) Zavarovanja vseh vrst pri »Unio Calolica«, Gradec, Radecki-jeva cesta šiv. 1. Zastopniki, na deželi se želijo. I jOtefijiu- «i vil It«». Trst 25. maja 1895: Line » * 81, 75, 03, 24, 5 6, 67, 33, 66, 54 Fulard-svila 60 kr. do 3 gld. 35 kr. meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših obrazcih in barvah, kakor tudi čr»a,i bela in barvana Hennebergova svila meter po 35 kr. do 14 gld. 65 kr. — gladka, rižasta, karirana, pisana damast itd. (hlizo 240 razi. baž in 2000 razi. barv, obrazcev itd'J Poštnine in carino-prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje. 4—16 Tovarne za svilo G. Henneberg (c, in kr. dvor. lif<) Zürich. Na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru se vrši od 17. do 20. junija t. 1. za hospilante in viničarje poduk v poletnem obdelovanju in zelenem cepljenju trt. Kdor se hoče poduka vdeležili, se naj do 0. junija t. 1. pri ravnateljstvu v Mariboru oglasi. Ubogi lahko dobijo podporo od dežele. Več so izve pri ravnateljstvu deželne sadje- in vinorejske šole v Mariboru. Gradec, v maju 1895. Od staj. dež. odbora Najboljše molitvenike v slovenskem in nemškem jeziku, različno vezane, svilnat papir v 80 barvah, bli-ščeč papir eno- in dvobarven, zlat papir gladek in stiskan, cvetlični I sti in drugi deli umetnih cvetlic, manehete za cvetlice in papir s čip-katii priporoča na izbiro po nizki ceni 7-:;7 AntlreJ B"lnlsef, (prej Edv. Feritne,) gosposke ulice štv. 3, v Tltii-ihoi u. - Lepa pekarija na deželi se da pod ugodnimi razmerami v najem. Več se izve iz prijaznosti pri c. kr. poštnem uradu pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Ponudbe naj se blagovolijo doposlati temu uradu. 1-2 Izvrstne c. kr. izklj. priv. Škropilnice proti peronospori inženirj a Ž i v i c a, katere so se splošno uvedle vled njih preprostosti, tr-pežnosti, lahke uporabe za vsako rejo trt itd. prodajajo, da-si so mnogo zbolj-šane, vendar po dosedanjih nizkih cenah. Živic in družb. Trstu. Cenike odpošiljaj} na zahlevanje franko. Na vse c. kr. poštne urade pošiljajo popolne škropilnice franko, proti povzetju 10 gold. 7-10 Izdelujejo tudi stroje za prašenje z žveplom, neprestano delujoče stiskalnice itd. 7p vsako iaro, za vsaki poštno-uradni okraj in za vsako okolico, kjerkoli je ljudska šola, se razumna, spoštovana in krepostna oseba kot opravnik in posrednik proti ozira vrednemu postranskemu zaslužku od nekega avstrijskega finančnega zavoda prve vrste nastavlja. Ponudbe pod „111.895" Gradec poste restante. 17-25 Izliorno postonjsko apno, katero je prav mastno in se jako dobro na-rase, se prodaja prav po ceni v vsaki množini in vsakem času pri stalni apnenci Jll/.. ŠilljKt'1' V 1'oMojlll. 5 Qpganistp 2-3 ki je ob enem tudi mežnar, se sprejme takoj v službo. Prednost ima vešč rokodelstva. Cerkv. predstojništvo na Breznem (Fresen.( Gostilno želi vzeti nekdo na račun v takem kraju, kjer bi bilo dosti posla. Tudi" trgovina se vzame na fačun. Ponudbe pod F. C. poste restante Faal pri Mariboru. 2 Uradne in trgovske KUVERTE s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. G^^N /\ /*V /-V rt /-v rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt . W v vv s/ v vv/ v/ \7 v/w v v/v v v Vsi stroji za kmetijstvo "^vinarstvo in moštarstvo! Mlatikicc, vitle, trieure čistilne mline za Mo rezalti!cc zn hrmo unodalnjote aparate proti peronesperl tlačilnice za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, sesslnlce za vso namene, ka občo: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo , razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah •fIG. HELLER, DUNAJf 2 2 Pratorstrasse Nr, 49 Bogalo lltutTOTMl katalogi » n.nrihem In .ioT.nafccm Jetiko «»■ton| l« l>u4luiuu pru.to, Kajkulantnejil pogoji. — Jamitvc. — Stroji »e dajo na po»kuin|o Ceat ¡d :t mu nilalt! Prtlijonlcei «atti popust! 9 9 9 9 9 9 9 9 9 6 9 9 9 9 9 9 (!) Cementne izdelke, kakor plošče za tlak v vie'i oblikah in barvah, stopnice, korita (kopanje) za hleve in pri Studencih, podboje itd. Prevzamem kanalizirarije z svojimi cementnimi cevmi,: koje izdelujem v šestih velikostih od 12—50 cm v premeru, in koje priporočam občinam in oktajnim zastopom za cesto namesto mostov. Zlasti se priporočam prečast. duhovščini za tlakanje cerkev. V teku zadnjih štirih let sem potlakal z lastnimi cementnimi pločan.i farr.e cerkve ]iri Veliki Nedelji in Svetinjah pri Ormožu in Vurberku, podružnične cerkve v Zavrni in Ceza-njevcih, v grajščini nemškega viteškega reda pri Veliki Nedelji in v vse novejša poslopja in vije v kopališči in slatini radinski, ter polagam ravnokar cementni tlak v lepo farno cerkev ljutomersko in veliko nekdaj romarsko cerkev na Kazim/j i. Nadalje imam edini pravico za politična okraja Ljutomer in Ptuj izdelovati patentovani cementni z asfaltom in katranom inpregnirani falccigel, dozdaj najboljša kritba, lepa, lahka in trpežna streha. Omenim, da izdelujem vse te stvari tudi pri moji filijali v Dravskem Sr-dišči, na železnični progi Pragerhof Pluj. S spoštovanjem •3—5 nii lil Jožef ilS ii rs a r» j > j i pri Ljutomeru. r (!) 9 (!) (!) P (!) (!) (!) 9 9 (!) (!) (!) (!) (!) (!) (!) G rt rt rt rt rt rt rtrt rt rt rt rt rt rt. rt. rt rt rt rt rt rt rt rt rt /|> v\7W vv^ vX/v/W v/ v/ v>"\7\/š7\7s/ Kneippova kava v rudečih zavitkih l s podobo žw))iiir / kovo, nadóme- , stuje lioltovo \ k» 1«, od bratov Oelz vBregens-u. V kraje, kjer se naši pridelki" ne dobe, razpošiljamo poštne zavitke po gld. 2-10. 6—10 Črcz 2009 koinadoy je v rabi! Znano izvrstne Ljutomerske škropilnice preti peronospori naj se izvolijo naročiti naravnost pri A. lliiber-ju V I J j lltO 111 G1' 11. (V'iin in filfii /sotHtifli •i leseno puto ... H. fO*— s kuferno puto . . ,, 14"— Za otovórjenje škropilnic s kuferno puto se računi SO kr., z le. eno puto —-— Pošilja se frmieo (Poštnina brezplatnp) do vsake pošte avstr. ogerske države. 2-5 W1 C Veliko potrdil Izvrstne ranljivosti! | Že za dolgotrajne mučne bolezni mojega ljubljenega sina, bivšega med. drda. Jarosiava Žitek-a, skazivali so prijatelji moji in njegovi z besedami in v dejanju mnogo iskrenega sočutja za njrga in mene; po njegovi dne 24. t. m. preselitvi v večnost pa v tolikej obilnosti, ustmeno in v pripisih, da mi za zdaj ni možno vsem pojedinim pristojno se zahvaliti. Nikoli pozabljeno, srčno zahvalo pa naj že tukaj izrečem po imenu p. n. zdravnikom gospodom dr. A. Mally-ju, dru. F. Terču in dru. M. Schmirmavlu, koji so zaporedoma, blizo polna štiri leta, bolnika iz čiste kolegijalne ljubezni lečili in z dobrimi soveli prijateljski tolažili; isto tako tudi čast. gg. duhovnikoma F. Simoniču in prof. dr. Medvedu za njiju večkratne telesne in duševne mile poduke in blage tolažbe. Dalje si smatram za sveto dolžnost: najučtiveje zahvaliti se visokočastnejšim gg. kanonikom dr. Križaniču, dr. Pajeku, dr. Mlakarju in drugim gospodom duhovnikom, koji so blaženo molitev, pokojniku tako omiljeni sveti rožni venec, pobožnim spremljevalcem glasno naprej molili; vi-sokočastitemu gosp. stolnemu župniku za premile, prave krščanske ljubezni polne, preprijazne, zlate besede, koje so spregovorili pri odprtem grobu pokojnikovem; slav. čital. pevskemu društvu za neskončno ganljivo spevane žalostinke pri ločitvi z doma in pred grobom; slav. akad. društvu »Triglavu«, spremivšemu po zastopnikih svojih bivšega, zastavi vedno vernega souda do kraj hladnega groba; in vsem in vsakemu, ki je dobremu Jaroslavu v življenju ali po smrti kaj ljubeznivega storil; — obilno naj zaplati dobrotljivi Oče v nebesih! V Mariboru, dne 29. m. majnika 1. 1895. Jože Žitek, dosluž. gimnazijski profesor, sé sini. V zalogi tiskarne sv. Cirila v Maribora se dobi ■ Za birinaiicc lep spomin f in sploh za odrasle koristen molitvenik l gf „DUHOMUI ^¡STEC" 5 ¡> v IV. natisu. v Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 250 stra- neh še poduk za sveto birmo in 169 svetih pesmi: velja nevezan s podobo vred 32 kr., v usnje vezan z zlatim obrezkom 85 kr., v usrje vezan z zlatim obrez-kom s kopčo 95 kr. Sv. birma, Poduk in priprava za ta sv. zakrament za šolo in dom v II. natisu. 1 kom. velja 10 kr., 10 kom. 90 kr. in 100 kom. 8 gld. t tffrjdfr ¿fo «V, <2£><3£>< j£> .ji. .2£>