POŠTNINA plačana v gotovini I Leto XIV. [Štev. 264 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana, Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, sreda 20. novembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ati do poSU 14 din. Dostavljen na dom 16 din. Wl|n» SO din. POSTNI ČEKOVNI RA C O Ni 11.40» Cena dfn 1*— M Nemška pot na jugovzhod panes se je sešla na Dunaju nova konferenca sil osi, na kateri bo sklenjen pristop Madžarske ■n nato še Romunije in Bolgarije k trojni zvezi osi — S tem bo tudi formalno odprta pot nem-vojski do Grčije in Turčije — Položaj Jugoslavije ostane nespremenjen — Na Dunaj je prispel tudi Hitler * LONDON, 20. nov. CBS. DANES SE ZAČNE NA DUNAJU KONFERENCA “Vseevropske koalicije proti angliji«. poleg kralja borisa je ®,L. KAKOR ZATRJUJEJO PRI HITLERJU SPREJET TUDI BELGIJSKI JSALj LEOPOLD. V SPLOŠNEM VLADA PREPRIČANJE, DA BODO NA DU-JptJ SKLENILI NOV SPORAZUM MED MADŽARSKO, ROMUNIJO IN BOL- garijo. Ža GURlH’ 20. nov. ZPV. O današnjem sestanku nemških, italijanskih in mad-lo državnikov na Dunaju poročajo švicarski listi, da gre v prvi vrsti za n.r^a,ni pristop Madžarske k trojni zvezi velesil osi. Ta pristop pa nikakor » teoretičnega, ampak popolnoma praktičnega značaja. S tem bi Midžar-j/T todi formalno prešla v tabor držav, ki se vojskujejo proti Veliki Britaniji oi>r -v3*10 Prehod nemških čet čez Madžarsko na jugovzhod tudi pravno I*'v'ičen. Po razgovorih bolgarskega kralja Borisa s Hitlerjem in razgovora Jr^UftSkega ministrskega predsednika generala Antonesca ter zunanjega mi-I *^a Sturdze v Rimu in pojutršnjem v Nemčiji, je treba pričakovati tudi y r«aino ureditev istega vprašanja glede sodelovanja Romunije in Bolgarije na strani sil osi. S tem bo tudi formalno odprta pot nemškim četam čez n3ažarsko, Romunijo in Bolgarijo do Grčije in Turčije. Udeležba na dunajskem sestanku lesnega prijateljstva med Nemčijo. Italijo in Madžarsko. Razpravljana bodo lu vsa vprašanja, ki se tičejo treh držav. Državniki bodo imeli priliko, da poglobe sodelovanje. Svoje zgodovinske in prirodaie dolžnosti ne more Madžarska rešili drugje, kakor na strani sil osi. 2c doslej je to sodelovanje rodilo dobre sadove. Madžarski narod polaga največjo važnost na lo svojo solidarnost let jo hoče še po-I globili in okrepili. Vsak Madžar se I zaveda, da je njegova dolžnost, sodc-I iovati pri novem redu v Evropi ob i strani sil osi. Madžarska jo bila dna. ki je s svojim energičnim zadržanjem BUDIMPEŠTA, 20. nov. Predsednik lade grof Teleki in zunanji minister aky sta odpotovala o polnoči na Du-Spremljali so ju višji uradniki zu-y j!!eRa ministrstva in nemški poslanik . oiriimpešti. Na postaji se je med dru-S|Rli. Poslovil od njiju tudi italijanski po-” k ter nemški odpravnik poslov. Ikl/ **V20. nov' *^a P0vabilo nem vlad© sta danes dospela na Dunaj madžarski ministrski predsednik grof Teleki in zunanji minister grof Csaky. DUNAJ, 20. nov. CBS. Na Dunaj je prispel tudi japonski veleposlanik v Berlinu Kuruzu, ki bo prisostvoval konferencam, DUNAJ. 20. nov. Transradio. Danes dopoldne je prispel na Dunaj vodja in državni kancelar Adolf Hitler. Pristop Madžarske k tropi zveii sta &UDJMPEŠT A, 2 odpotovala 20. nov, ZPV. Sinoči ministrski predsednik Teleki in zunanji minister grof 1(5,15 y na krajši obisk v Nemčijo. V iu-jsnHh političnih krogih prisojajo temu sku velik pomen. Sinočnji »Magyar- co^* '•P^e s tem v zvex’’ Fran* Španija pristopila k trojni zvezi, ki j. ®'la ustvarjena s pristopom Japonske C* Nemčije in Italije. Madžarska je litji država, ki se je prva izjavila'za po-"V 8!« osi> J® Pri teni direktno zaintere , *n je treba zato pričakovati, da bo 1? ,°na> morda že v nekaj dneh tudi prišla k omenjeni zvezi. Ta vest je bila sinoči potrjena tudi na nekem dobro poučenem mestu, kjer je bilo rečeno, da se bo to zgodilo še tekom tega tedna. Naj-brže bo pristop objavljen že po današnjem sestanku na Dunaju. Na uradnem mestu vesti niti ne -potrjujejo niti ne zanikujejo. BUDIMPEŠTA, 20. nov. Stefani. Ob današnjem sestanku, ki mu bodo poleg nemških in italijanskih prisostvovali tudi madžarski državniki, naglasa javno mne-je, da je diplomatska akcija sil osi v fazi realiziranja svojega programa v južno-vzhodnl Evropi. Zato bodo dunajski sklepi velikega pomena. «« onemogočila svojčas organizacijo vsega Podonavja pod jerobstvom zahodnih sil. To je Madžarska stoHla tudi tedaj, ko v Evropi sploh ni bilo opozicije proti Angliji in Franciji. Že od počelka se je Budimpešta znaSla ob strani sedanjih sil ošl, hi zašla v spekulacije tudi ne tedaj, ko je bil nemški liarod najšibkejši in oslabljen. Madžarska tudi ni bila med 32 državami, ki so slale v sankcijski poliiti-ki proti Italiji na strani Anglije. To je Rila nje politika časti in zvestobe, za katero zdaj upravičeno terja, da najde svoje mesto v novi Evropi in tako doseže uresničenje svojih ciljev. Z Romuni posebna konferenca BUKAREŠTA, 20. nov. Havas. Anto-nescu je danes odpotoval v Nemčijo, kjer ga bo sprejel Hitler. Obisk ima namen, da še bolj poglobi stike med obema državama. BERLIN, 20. nov. ZPV. Povodom sestanka italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa se v poučenih krogih zatrjuje, da se konference ne bo udeležil romunski ministrski predsednik general Antonescu. Aatonescu bo z ain. ministrom knezom Sturdzo sprejet posebej po sedanji konferenci. Kakor se na drugi strani izve, je sestanek italijanskega in nemškega zuuanjega ministra v zvezi z veliko akcijo bliskovite diplomatske vojne $ okviru druge diplomatske ofenzive sil osi. Prva ofenziva se je pričela s podpisom (trojne zveze med Nemčijo, Italijo in Japonsko, zaključila pa z obiskom Molotova v Berlinu. Položaj Jugoslavije je že določen NEW YORK, 20. nov. Associated Press. Dopisnik agencije javlja, da je na včerajšnji konferenci tiska na Wilhelmstrasse v Berlinu v nevezani besedi govoril s članom nemške vlade, ki je izjavil, da bo na dunajski konf. najbrž sodeloval tudi zastopnik Bolgarije. Dopisnik je v razgovoru ponovno vprašal, zakaj ne bo tudi Jugoslavija zastopana? Odgovorjeno niu je bilo, da sta Jugoslavija in Nemčija v vseh vprašanjih složni in da Jugoslavija ne prihaja v nobeno kombinacijo. Jugoslavija je država, iz katere ima Nemčija organizirati izvoz in preko nje prevoz tudi iz drugih držav. Zato nima Nemčija nobenih interesov, da bi ae ta organizirana država vznemirjala. Preko jugoslovanskega ozemlja ne gredo samo v Nemčijo, temveč tudi v Italijo mnoge poSiljat-ve ter zato ni nobenega razloga, da bi bd-la na dunajski konferenci zastopana tudi Jugoslavija, s katero so bila vsa vprašanja, ki interesirajo obe državi, v ministrstvih in diplomatskih razgovorih trajno fiksirana. Trije cilji današnjega sestanka CURIH, 20. nov. Reuter, V diplomatskih krogih se smatra, da ima današnji dunajski sestanek trojen namen: 1. razpravljalo se bo o vstopu Nemčije v vojno proti Grčiji, 2. Nemčija hoče urediti razmere med Italijo, Francijo in Španijo Komentar v oficielnem »Pester Lloydu p ^UtJIMPEšTA, 20. novembra. MTI. I lovanju madžarskih državnikov na l)u-'Uradrii .,Pester Lloyd“ piše ob po-1 naj. da je dunajski sestanek dokaz Sile viti boji za posest Korce ^*ii( so so bili okoli Korice, ki je deloma v plamenih, najsrditejši boji v vsem doseda ni«m poteku grško-itahjanske volne — Manjša aktivnost tudi na otočju Egejskega morja a, ITALIJANSKO POROČILO trdovratno braniH. Ofenzivna akcija gr- 20.' novembra. Štefani. Italijanski j ških čet na grebenih Marove planine sc preden bo sledil generalni napad na Gibraltar, 3. Nemčija hoče dobiti formalni pristanek Španije In južnovzhodnih držav k paktu trozveze, Ta pristanek naj pove svetu, da je vsa »evropska solidarnost« na strani osi. stari je izdal' 'včeraj' sledeče poro-j z uspehom in z nezmanjšano silovitostjo Vj° .operacijah na grškepi bojišču, nadaljuje. se ha bojišču v Epiru razvijale ATENE, 20. novembra. Reuter. — V nj n;,,. r^e’ t°da pri tem še bojna J:rta okoiici Korice se bijejo najstrašnejši *joji. še vedno v italijanskih je od treh strani že obkoljeno. Vzhodni del mesta gori. Grške čete so zasedle spet nekaj pozicij na planini Moravi ter zavzele kraj Eiseka (Herseg). tli nit* 1 tujini uu okoiici ivorice si Ito kJfr spremenila, izvzemški pri Eze- Mesto samo je *ier je sovražnik zasedel eno vas. | r0kah, čeprav j< Pad oddelki so izvedli hude na- ^ e na sovražnikove postojanke. Bombe ttu|>Qvzroeile eksplozije. Letala so s stroj obsiPa,a -zbirališča čet. Zbita sa n, 3 8ovražna letala. Eno naše letalo se ' VrnJlo. GRŠKA IN ANOLESKA POROČILA rojt'! > 20- novembra. At. ag. 21 spo- ‘lo vrhovnega poveljstva javlja: V lamas ’je bila kratka bitka, v kateri je !°čJu Korice so grške čete po hudem padlo 12 talijanskih vojakov, 30 jih je w osvojile položaje, ki so jih Italijani j bilo ranjenih, 75 pa ujetih. SPOPADI NA EGEJSKIH OTOKIH ATENE, 20. novehfbra. CBS. Uradno javljajo, da je skupina 15 grških civilistov prispela v motornem Čolnu na neki otok v italijanskem Dodekanezu, ubila nekega italijanskega podoficirja in 3 mornarje ter spet odšla. GRK! 7A^Fni i fpkfk ATENE, 20, novembra. Reuter. Italijani 1 ZAhtUU tKStK So obstreljevali grSki otok Samos kot ATENE, 20. novembra. Reuter. Grške j represalije za napad 15 grških civilistov čete so zasedle albanski kraj Ersek (Her-I na neki italijanski otok v Dodekanezu. seg), na poti med Korico in zahodom j RIM, 20. nov. CBS. Vrhovno poveljstvo ter s tem prevzele važno transportno ce- j javlja, da je bil odbit angleški poizkus sto. i zasedbe otoka Gaidaro v Dodekanezu. Grčija prosi za letala ATENE, 20. nov Reuter. Grčija je za-Sestreljenih je bilo 11 italijanskih bom-; proslla Veliko Britanijo in USA za »le- bnikov. BEOGRAD, 20. novembra. Reuter. — Na grški fronti je bila včeraj najhujša bitko v vsej vojni za Korico. Pri reki Ka- tala, letala in letala«, ki jih potrebuje za obrambo. Minister za tisk Theo Nicolou-dis je dejal, da apelira pred vsem na obe demokraciji, da ne smeta biti potolaženi z dosedanjimi uspehi. Dejai je: »Mi ne delamo iste napake kot junaška Finska, ki se je zadovoljila z začetnimi uspehi ter ni klicala na pomoč«. O položaju na fronti je dejal, da je vesel, ko po 23 dneh vojne lahko izjavi, da je zadnji del grškega ozemlja osvobojen. WASHINOTON, 20. nov. CBS. Kot odgovor na grški apel po orožju in letalih preučujejo sedaj vojaški krogi, če bo mogoče pomagati Grčiji z vojnim materialom, ne da bi trpele dobave V. Britanije, Novi večji letalski napadi V pretekli noči so izvrSila nemška letala velike bombne napade na razna angleška središča angleški bombniki pa se metali bombe zopet tudi na Nemčijo, med drugim na Berlin VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 20. nov. DNB. Včeraj je izdalo nemško vrhovno poveljstvo siedeče uradno vojno poročilo: Neka nemška podmornica je potopila 4 sovražne oborožene trgovske ladje z skupnimi 23.880 tonami. Neka druga podmornica je prav tako potopila 4 oborožene trgovske ladje, med njimi dve tankovski ladji s skupnimi 21.340 tonami. Napadi na važne vojaške cilje v Angliji so se nadaljevali tudi v noči med 17. in 18. nov. kakor tudi 18. nov. Razen na London so bili napadi tudi na več krajev ob južni angleški obali, zlasti pa na pristanišča in industrijske naprave v Southampthonu, kakor tudi na tovarno orožja v srednji Angliji. V noči med 18. in 19. nov. je nemško letalstvo izvršilo več napadov na angleška pristanišča in važna središča vojne industrije v Londonu in v mestih srednje Anglije. V Southamptonu, Birminghamu, Coventrvju in Liverpoolu je bila povzročena velika škoda in zanetenih veliko požarov. Bojna letala italijanskega letalskega korpusa so napadla neko mesto na vzhodni angleški obali. Pri napadih na konvoje ob vzhodni angleški obali sta bili potopljeni dve trgovski ladji po 3000 ton, tri trgovske ladje pa težko poškodovane. Nočni na- padi malega števila angleških letal na nemško ozemlje so ostali brez učinka. Izgub ni bilo. DANAŠNJE NEMŠKO P0R0CIS.0 BERLIN, 20. nov. DNB. V noči od torka na sredo so se skušala angleška letala dvakrat približati Berlina. Protiletalske baterije so pa preprečile napade. Le eno angleško letalo je prišlo nad mesto ter vrglo nekaj bomb. Te so zadele kliniko in nekaj stanovanjskih poslopij. Požari na strehah so bili naglo pogašeni. Sestreljeni sta bili dve angleški letali. DANAŠNJE ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 20. nov. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja: Glavni napad sovražnih letal je bil usmerjen proti Midlandom. Napad, ki se je začel kmalu po mraku, je trajal osem ur. Vrženih je bilo veliko zažigalnih in eksplozivnih bomb na veli. ko krajev. Požari so nastali, vendar pa so že vsi pogašeni. Največ škode je bilo na privatnih hišah, število žrtev je sorazmerno majhno. Najmanj 5 sovražnih bombnikov je bilo sestreljenih. POROČILO AMERIŠKE AGENCIJE LONDON, 20. nov. CBS. Nemški bombniki so v formaciji po 80 do 100 letal preleteli čez Kanal pri Inghfallu ter napadli industrijski centrum v Midlandih. Posebno hud napad je bil na neko mesto, katerega ime pa zaradi cenzure ni prišio v javnost, Napadi so bili izvršeni tudi na Škotsko, Liverpool, severnozahodno An glijo, vzhodno Anglijo, Kent in Wales, Sir Ed\vard Grigg, vojni podtajnik, je v parlamentu izjavil, da je treba še vedno ob vsakem času, tudi zimskem, pričako vati nemškega napada. ANGLEŠKE LETALSKE AKCIJE LONDON, 20. nov. Reuter. Po nemških poročilih je bil nocoj Berlin napaden od angleških bombnikov, škoda ni znana pač pa se zatrjuje, da je porušena neka bolnišnica ter več privatnih hiš. LONDON. 20. nov. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, t da je bil 47.476tonSki nemški veleparnik »Europa« bombardiran v doku v Bremenu. Isto ministrstvo javlja tudi, da je produkcija v Kruppovih tovarnah za 50 zmanjšana zaradi zrač nih napadov in škode. IZGUBLJENA ANGLEŠKA PODMORNICA LONDON, 20. nov. Admirali te ta jav lia. da je treba smatrati za izgubljeno angleško podmornico »Rainbovv« (»Mav rica«), Na krovu je bilo 50 mož. Pod' morniča je bila velika ter je imela 1475 ton. SSSR prizna Francov režim "".S” RIM, 20. nov. ZPV. V dobro poučenih italijanskih političnih krogih zatrjujejo, da }e Molotov ob priliki svojega zadnjega obiska v Berlinu izrazil pripravljenost SSSR priznati Francovo vlado v Španiji in upostaviti z njo redne diplomatske od-nošaje, ako pokaže tudi Španija za to zadostno pripravljenost. Zaradi tega sta skušala italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški zunanji minister von Rfbentrop pridobiti španskega zunanjega ministra Serana Sunerja za to, da izposluje pri generalu Francu, da pozabi na dejstvo, da je Sovjetska zveza podpirala v španski državljanskj vojni Fran- cu nasprotno rdečo vojsko. To prizadevanje temelji na prizadevanjih politike Rima in Berlina po odstranitvi vseh sporov med posameznimi evropskimi državami, da se zagotovi na ta način med njimi prijateljsko sodelovanje, Po nadaljnjih informacijah je bil cilj sedanjega sestanka s španskim zunanjim ministrom Sunerjem v Solnogradu in Berchtesgad-nu ta, da se pripravi Španija do tega, da zavzame svoje dokončno stališče do Anglije. Anglija mora že v najfeližnji bodočnosti spoznati, da se ustvarja okoli nje obroč. Po sestanku v Solnogradu bo sledila še nova diplomatska akcija. BUKAREŠTA, 20. nov. Rador. Sinoči ob 22.45 je nov potres stresel Bukarešto. Že prej poškodovane stavbe so do bile nove razpoke. BUKAREŠTA, 20. nov. CNP. Pri prvem potresu je bilo poškodovanih 10.000 hiš v Romuniji, t. j. vsaka deseta hiša Izpod ruševin hotela »Carlton« so potegnili 127 trupel, kar je doslej skupaj 427 žrtev. Računa pa se, da je pod »Carlto-nom še kakšnih 80 trupel. Kitajski pogoji za mir ČUNGKING, 20. nov. ZPV. Kitajska vlada Je sklenila, da pristane na sklenitev miru z Japonsko samo v primeru, ako Japonca v celoti izpraznijo vsa kitajska ozemlja do zadnjega kraja, ki so ga zasedli. V nasprotnem primeru bo kitajska vlada v Čungkingu vojno nadaljevala do popolnega japonskega poraza. ŠANGHAJ, 20. nov. ZPV. V zvezi z vestmi, da je japonska vlada sklenila predlagati Kitajski premirje in mir, seje izvedelo, da so bili sklepi v tem smislu v Tokiu res sprejeti, ni pa še znano, pod kakšnimi pogoji bi Japonci hoteli končati vojno s Kitajci. V kitajskih krogih ne verujejo, da M Japonci mogH staviti Kitaj- cem take mirovne pogoje, da bi jih ti lahko sprejeli. Kitajci vztrajajo slej ko prej na stališču, da je treba obnoviti status quo. Nagib, ki sili Japonce k sklenitvi miru s Kitajci je v njihovi želji pridobiti proste roke za vojne operacje proti Angliji in eventualno USA. Japonski načrti so v tej smeri ustvarljivi samo v primeru, ako se osvobode peze vojskovanja s Kitajci. Mimo tega je tudi japonska pomoč Nemčiji in Italiji v boju proti Angliji vse tako dolgo, dokler je japonska vojska zapletena v boje s Kitajci, lahko samo teoretičnega pomena, ne pa tudi praktičnega. Letalski napad na Aleksandrijo Angleški vpliv v Grčiji RIM ;20. novembra. Stefani. V zvezi z Mussolinijevim očitkom Grkom, da so sovražno razpoloženi do Italije, navaja „Messaggero“, kako so prišli Grki pod angleški vpliv. Ne smemo pozabili. da imajo tudi Grki v tujini velik vpliv na politiko v domovini. Vsi so bogati ljudje; njih denar je plasiran v Angliji ali v njenih kolonijah. Grška mornarica ima skoro dva milijona ton in je vredna blizu 30 milijonov funtov slerlingov. Skoro 17 milijonov te vrednosti je v angleških rokah. Anglija je vložila v Grčiji ogromen kapital, zato je usoda slednje vezana na Veliko Britanijo. London je financiral tudi vso Metaxasovo oboroževanje. Italijanski narod pozna resnico, zalo ga angleška propaganda ne vznemirja. Tudi Grčija bo morala spoznali, kako prav je imel Mussolini v svojem govoru. NEKJE V ITALIJI, 20. nov. Stefani. Italijanska lovska letala v Afriki so odnesla velike uspehe v boju z angleškimi letali nad oazo Sivo. Po bombardiranju je bilo opaziti na zemlji večje požare. RIM, 20. nov. Stefani. Razen napada na oazo Sivo so italijanska letala izvedla tudi uspešen napad na Aleksandrijo. Tu je bilo precej škode po bomdardiranju. Razdejana je bila tudi železniška proga pri Hamani in letališče Gazani, južno od Ismajlije. Več angleških trgovinskih ladij v Sueškem kanalu je bito zadetih in težje poškodovanih. KAHIRA, 20. nov. Reuter. Aleksandrija je doživela najtežji zračni napad. Porušenih je bilo več hiš ter napadena želez- niška postaja, kjer je bilo 41 žrtev v nekem vlaku, ki je stal na postaji. Kralj Faruk je dal večjo vsoto denarja za pomoč sorodnikom žrtev. KAHIRA, 20. nov. Reuter. Bombardiranje Aleksandrije v noči na 18. t. m. je terjalo 49 mrtvih in 70 ranjenih oseb. CARIGRAD, 20. nov. Transocean. O zadnjem italijanskem napadu na Aleksandrijo prihajajo podrobna poročila. Štiri alarmi so bili dani. število italijanskih letal se ne navaja, vendar se poudarja, da je bita obramba zelo huda. Ne ve se še, kakšna je škoda, ker angleški komunike govori samo o škodi v bližini pristanišča ter med civilnim prebivalstvom. Bolgari zahtevajo vzhodno Tratijo SOFIJA, 20. nov. Reuter. Bolgarski tisk je spet pričel kampanjo za dostop do Egejskega morja ter za povrnitev zahodne Traciie Bolgariji. List »Duma« piše, da je Bolgarija pripravljena pogajati se na miren način z Grčijo ter bi, če hoče Grčija upoštevati njene zahtevet sklenila z njo prijateljstvo. LONDON BRITSKI VERDUN NEW YORK, 20. nov. DNB. Komentirajoč vojne operacije v Angliji piše »New York Daily Mirror«, da povzročajo nemški zračni napadi mnogo škode. London je postal britski Verdun. POGREŠANA FINSKA JADRNICA HELSINKI, 20. nov. Stefani. Veliko finsko jadrnico, ki bi morala iz Buenos Airesa dospeti v Las Palmas, pogrešajo. Smatrajo, da se je 3200tonska »Koloram« potopila. Na krovu je bito 70 mož posadke. POŽAR NA AMERIŠKI LADJI CAMBEN, New Jersey, 20. nov. GNP. Ameriška oklopnica »South Dakota« (35.000 ton), ki je v konstrukciji, je bila malo poškodovana, ker se je neki stražar po neprevidnosti preveč približa! z baklo. Goreti je začel kavčuk, vendar so ga kmalu pogasili. PETAINOV ODHOD IZ LYONA LYON, 20. nov. Havas. Maršal Petain je zapustil Lyon. Iz svojega vagona je po radiu Imel kratek govor, v katerem se je zahvalil prebivalstvu za lep sprejem. Zaključil je: »Prepričam sem, da bo Francija znova stopila na noge.« Turške priprave za obrambo CARIGRAD, 20 nov. Reuter. TurčUa je začela priprave za obrambo. V vseh mestih je ukazana zatemnitev. Zaradi vojaških transportov je bilo ukinjenih 32 potniških vlakov. Saradžoglu pojde v Moskvo CARIGRAD, 20. nov. CBS. Kakor se je izvedelo, bo v prihodnjih dneh odpo*0" val turški zunanji minister Saradžoglu v Moskvo, da razčisti odnošaje s Sovjetsko zvezo. Prepoved nacističnega gibanja v Švici BERN, 20. nov. SDA. švicarski zvezni svet je zaradi varnosti v državi razpustil »Nemško nacionalno gibanje v Švici«* Prepovedano je vsako nadaljnje delovanje drušva in izhajanje njegovega glasila ali drugih propagandnih tiskovin. Vsaka organizacija, ki bi se ustanavljala z istim ciljem, bo odklonjena. Ugotovljeno je, d® se je ta organizacija prizadevala, izpre' meniti politični red in režim v Švici, dajala je članom tajna navodila, snovala taj' ne celice, zbirala podatke in ustanavljate tajne vojaške organizacije s prevratnimi cilji. Vsaka kršitev odloka bo strogo k®*' novana. AMERIŠKI NOVINAR MED ŽRTVAM* V CRNI GORI NVASHINGTON, 20. nov. CBS. Notranje ministrstvo javlja, da se je pri pade® angleškega bombnika Blenheim v čr®* gori poleg treh angleških pilotov ubil tudi ameriški novinar Ramph Bames, kli® bil dopisnik »New York Herald Tribun®«' ŠVICARSKI DEMANTI BERN, 20. nov. Stefani. Švicarska brzojavna agencija demantira vesti, da ie švicarski radio širil novico o tem, kako je Italija postavila posebno komisijo, k« naj razišče, zakaj- je italijanska protiletalska obramba v Tarentu delovala tak0 slabo ob zadnjem napadu angleški bombnikov in ladij na luko. Agencija ie objavila tudi italijanski demanti o tem* ROOSEVELT O MARTINIOUEU IN ANTILIH WASHINGTON, 20. nov. Reuter. novinarski konferenci je Roosevelt 113 vprašanje odgovoril, da ne bo prišlo resnih dogodkov glede possesti Martini' quea in Francoskih Antilov. TRGOVINSKA POGAJANJA MED ROMUNIJO IN SSSR MOSKVA, 20. nov. TASS. Romunska trgovinska delegacija in SSSR pod predsedstvom Petra Nemoianuja bo prišlav kratkeip v Moskvo ter sklenila trgov«1' ski dogovor med obema državama. KING PITTMANOV NASLEDNIK WASHlNGTON, 20. nov. DNB. V z“' nanjepolitičnem odboru je zamenjal Pittmana demokratski senator King, ki ie prevzel predsedstvo. REŠENCI Z ANGLEŠKE LADJE NEW YORK, 20. novembra. DNB. v mišljenju strokovnjakov, je bilo na par«1' ku, ki sc je julija letos potopil v Kanafjf’ 6000 angleških vojakov. Od teh jih L 4000 utonilo, del onih, ki so se rešili, ie dospel v torek v New York. VOLITVE SENATORJEV V ČILEtf SANTIAGO, Čile, 19. nov. CBS. V it ve senatorjev v provincah Valpai®^ in Aconcagua so bile zelo burne, ker f zahtevale 1 smrtno žrtev ter 60 rahi^ nih. Izvoljen je bil senator narodne fr°^ te proti konzervativcu. Zaradi tega j® nastal v parlamentu velik prepir ker r neki konservativni poslanec zahtev®” da se v Ciieu prepove komunistilč® stranka. SELDTE V GENOVI GENOVA, 20. nov, Stefani. Neflri^ minister Scldte je dospel sem. Prebiva1' stvo mu je priredilo lep sprejem. ^* BORZA. — C u r i ih, 20. nov. Devi t: * Beograd 10, Pariz 9.1214, London Newyonk 4.31, Milan 21.75, Madrid Berlin 172.50, Budimpešta 84. .. ■ Mariborska napoved: Spremenij1^. oblačno in stanovitno vreme. V&T J je bila maksimalna temperatura D' \ danes minimalna 0.4, opoldne 6.8- 1 davin je bilo včeraj 1.1 mm. Prazni|o se stare francoske domačije v Loreni Kaj pomeni teritorialna izguba Lotahnške za Francijo — Siten razmah industrije, obrti prometa po 1918 — Tragedija narodnostnega vprašanja, ki naj se zdaf reši z izselitvi c ' Dežela, ki je dobila svoje ime po Karolin-gu Lotariu II., je bila zdaj pod eno, zdaj pod drugo sosedno oblastjo. Segala je nekdaj tja do ustja Skalde in Rena ter je obsegala vso deželo med Meuso in Saono. Današnja Lorena med Metzorn in Nancyjem je bila že na kraju srednjega veka prizorišče hudih bojev. Leta 1552. je odtrgal Henrik 11. od Francije lotarinške škofije Metz, Toul in Verdun. Leta 1670. so jo znova osvojili Francozi, dokler je niso 1697. spet priključili k nemški posesti. V poljski nasledstveni vojni so zasedli Loreno 1733 Francozi ter jo dve leti kasneje izročili njih varovancu, pobeglemu Poljskemu kralju Stanislavu Leszczynskemu. Po njegovi smrti je Lorena 1766 pripadla franciji. Do 1801. pa je še imela svoj glas >n sedež v nemškem državnem zboru. Lorena, industrijski center Francije • Kako je Lotarinška pripadla po zmagi pri Sedanu 1871 k Nemčiji, smo poročali včeraj. Po svetovni vojni 1918 je bila dežela priklju- čena spet k Franciji. Ta je dvignila tamkajš- i njo industrijo na visoko stopnjo ter jo zagradi ! Ia od južnega konca Alzacije pa tja do Se-dana z mogočno Maginotovo črto. Pokrajina, j ki je bila prejšnja desetletja večinoma revna I poljedelska zemlja, se je industrializirala. Danes tvorita dve petini površine z ovsem in pšenico obdelano zemljo. Vinogradništvo je za Francijo manjšega pomena, važnejša je živinoreja, posebno težki konji in perutnina. Mogoče ni nikjer drugod v Evropi tako razvito gojenje sladkovodnih rib, kakor prav tu, kjer je vse polno prirodnih in umetnih ribnikov. Izguba železokopov, težak udarec Parizu Industrijo Lotarinške tvorijg premogokopi, težka in tekstilna industrija. Lorena je dajala Franciji 11 "/o vseh državnih potreb premoga, 76% kamene soli ter celo 95% vse francoske produkcije železne rude! Odkar so stopile v akcijo moderne visoke peči, je železna ruda Lorene postala dragocen proizvodni činitelj države Pojavile so se v velikem številu železarne' in jeklarne, ki so dajale Franciji 79% železa, 71% surovega jekla in 63% jeklenih polfabrikatov. Kjer so bila še malo prej brezpomembna naselja, so nastala močna industrijska središča, kamor je v množicah pritisnilo delavstvo ne le z dežele, nego tudi iz Poljske, Jugoslavije, Italije in Nemčije. Papirnice, steklarne, kemikalije, tekstil Tekstilna industrija se je posebno razvila na zahodnih pobočjih Vogezov in okrog Nan-cyja. Znana je lorenška papirna in lesna industrija, steklarne ter visoko razvita kemična | industrija z živilskimi fabrikati. Dežela je bila že od nekdaj središče živahnega prometa in trgovine, ki so jo pospeševale važne ceste,1 kanali in reke. Narodnostno vprašanje Alzacije - Lorene Kakor v Makedoniji, baltskih državah, v Flandriji ali španski Kataloniji, tako se je tu- di v Alzaciji in Loreni, tej tipično prehodni zemlji, razvil mešani tip prebivalstva z značilno govorico in nacionalno orientacijo. Stara lotarinška tla, ki merijo brez spodnje Alzacije 23.652 kvadratnih kilometrov, štejejo 1,866.147 duš, med katerimi je nekaj nad 350 isoč Nemcev ali 18.7°/o vsega prebivalstva. Politično je Francija razdelila deželo na štiri departemente, ki se po površini, številu prebivalstva in gostoti na 1 kvadratni kilometer dele po zadnjem štetju takole: Meurthe et Moselle Meuse Moselle Vosges površina 5280 6241 6228 5903 preb. 1 km2 576.047 1Q9 216.934 35 696.246 112 376.926 64 Skupaj 23.652 1,866.147 Pogledi Nemčije na novo Evropo Ugotovitve predavateljev pred mednarodnimi pos ušaici Znanstveni institut za proučevanje tujine v evropski oder. Versajskemu miru so očitali, W • * * V* H O l T Vlil 1111111111 L. [ U 11VV 1» Ulij V llljlllV 1 Berlinu je priredil v 14 dneh oktobra poseben t^čaj pod naslovom »Das Reich«. Tečaja se {e udeležilo 350 politikov in znanstvenikov iz 34 držav. Poleg Arabca in Američanov so sedeli Kitajci in Japonci, močneje sta bili zakopani Španija in Italija. Predavatelji, vseučiliški profesorji in visoki "eniški častniki so razložili gonilno silo sedanje vojne: nemško vojaško moč, ki jo je ‘ujina na splošno podcenjevala. Klasična osno v® vojaških uspehov in nje strategija, uspeš-"o premakljiva vojna je bila, ki je dala disciplinirani nemški vojski dosedanje velike uspe-"e. Nemški generalni štab je točno preštudiral oboroževanje zahodnih sil in na podlagi "jih pomanjkljivosti izgradil svojo motorizirano udarno silo. Na suhem so bile postavljene močne motorizirane divizije, pa še močnejše letalstvo. In kar je bilo še odločilnejše za razpoložljivo orožje, Nemci so ga znali tudi spret "o uporabljati. Do veljave je prišla izobrazba !" nagla odločitev vsakega posameznega vojska. , Namesto vojne velikih množic s strahotno ^gubo krvi, je prišla zdaj strategija duha, z manjšimi žrtvami. . Vsak govornik je naglasil, da vojne še da-ni konec. Na morju, na kopnem in v zraku še mnogo hudih bitk za končno zmago. Kot glavnega nasprotnika smatrajo v Nemili Anglijo. Nasprotnika, so poudarjali predavatelji, in ne sovražnika, kajti nemški na-"°d ne mrzi Angležev, kljub njih močnemu bombardiranju. Kaj pa hoče Nemčija od Anglije? To, da ji Prizna vodstvo na Evropski celini. Spet enkrat, so naglašali predavatelji, stopa Nemčija kakor v srednjem veku skupaj z Italijo na tiSletnico življenja praznuje danes Predsednik centralnega izvršnega odbo-rP vrhovnega sveta SSSR, Mihajlo Ivanovič Kalinjin. Rodil se je v Vječni * rojici v Ivarski guberniji ter od kovinskega delavca postal najvišji funkcionar stranke, Moskva ima 4,342.000 prebivalcev. b*va milijona ljudi je zaposlenih. „ Kruh iz moke in krompirja jedo Mad-Zari. Ministrstvo je odredilo, da se mo-[a na vsakih 100 kg moke vmesiti 25 kg Krompirja. 1-100.000 brezposelnih je v Franciji. da je koristim dveh zahodnih sil podvrgel vso Evropo. Nemčija je obljubila malim narodom, da jih ne bo v novi Evropi nadvladala in tudi ne germanizirata. Toda vključiti jih hoče v pravičnejše sodelovanje z najmočnejšim narodom celine, kjer naj se politika podredi gospodarskim smernicam. K tej Evropi spada po nemško-italijanski tezi tudi vsa Afrika. Afrika in Evropa sta pri-rodno povezani med seboj. Prva nudi drugi obsežno polje udejstvovanja za njeno preo-bljudenost. Evropska nemško-italjanska os se mora raztegniti tudi na evrafriški svetovni ve-leprostor.« Akrile Weyganda in de Gaullea v Afriki Po vesteh »United Pressa« se general Weygand pripravlja na posebno akcijo v Afriki za primer, če bi Španija ali sile osi hotele segati po francoskih kolonijah. Vendar je, pravi ameriški vir, težko pričakovati da bi Weygand pri tem stopil v tesno sodelovanje z de Gaulleom. Oba generala sta se razšla v zelo težkih okoliščinah. Dne 10. junija je dospel iz Anglije de Gaulle s poročilom, da Angleži ne morejo nuditi več letal za defenzivno borbo Francozov, nego so pripravljeni poslati le suhozemne čete. Weygand je nato zastopal stališče, da je treba prekiniti vse odnošaje z Angleži, de Gaulle je bil nasprotnega mišljenja. Francija naj nadaljuje z vojno, pa če treba tudi v Afriki, dokler se Anglija ne oboroži. Oba generala sta se razšla sprta, de Gaulle je naslednjega dne z letalom odletel v Afriko. Oba generala loči tedaj tudi politično prepričanje. Če je res, da Weygand pripravlja svojo akcijo, tedaj bo ta šla samostojno pot v Afriki. Gibanje generala Weyganda pa bi zadajalo Petainovim nalogam proti Nemčiji velike težkoče. Skušalo pa bi obenem oslabiti angleški vpliv ki ga širi v francoskih kolonijah general de Gaulle. Turčija, ključ Balkana in Bližnjega vzhoda Dopisnik »Basler Nachrichten« razpravlja o položaju Turčije po zadnjem berlinskem sestanku, kjer je bilo gotovo govora tudi o njej. Pravi, da ima Turčija ključ do Balkana in Bližnjega vzhoda v svojih rokah. Turški radio je po berlinskem sestanku javil, da akcije sil osi niso uspele. S tem je menil, pravi omenjeni list, da je pomoč Francije in Španije odpovedala. Zato je bilo treba iskati pomoči Sovjetske Rusije na Bližnjem vzhodu. Carigrajski list »Ikdam« je svaril Kremlj pred nemško nadvlado na Balkanu in ob Dardanelah, kajti s tem bi bila Rusija zgrabljena za tilnik. Angleška akcija v Tarentu je poživila v Turčiji odpor proti nameram sil osi. Švedski dopisniki vedo povedati, da bo Turčija skoro prejela predlog, da odstopi Carigrad Rusiji, da bo tako Kremlj postal kontrolor ob Dardanelah. V zameno za to bi dobila Turčija kontrolo nad Mosulskimi petrolejskimi polji«. Turški tisk je pa odločno za nadaljevanje dosedanje zunanje politike. »Akšam«, vodilni turški list je napisal, da »je vprav Grčija dokazala, da v agresivnih načrtih ustvarjanja nove Evrope tudi mali narod premore čudeže v obrambi domovine, če ga preveva čut do svobode in samostojnosti. Turčija s svoje strani bo na isti način branila svojo samostojnost, če bo prizadeta.« Kariera Sorda Lloyda Lord Lloyd, angleški minister za kolonije, je predstavil .v nedavni avdienci kralju Juriju delegacijo muslimanov, ki hočejo zgradjti v Londonu džamijo. Lord Lk>yd je prebil večino svoje službe v vzhodnem delu imperija. V začetku našega stoletja je prepotoval vso Burmo, Indijo, Tibet, Egipt, Maroko in Malo Azijo. Postal je komisar za pospeševanje angleške trgovine s Turčijo, Mezopotamijo in Perzijo. V svetovni vojni je sodeloval kot častnik v Egiptu, na Galipoliju, v Mezopotamiji in Hedžasu. Bil je guverner Bombaya od 1918 do 1923, visoki komisar za Egipt in Sudan pa v 1. 1925 do 1929. Na Balkanu je znan kot predstavnik Anglije v pospeševanju kulturnih stikov s tujino. V tem svojstvu je potoval 1937 po balkanskih državah. Ko mu je bilo 50 let, je napravil pilotski izpit. Sjjjfura Problemi naših gledaliških igralcev Pglejmo si nekoliko pobliže naše igralce, kot so, njihov subjektivni odnos do “lektivno danih razmer. To je potrebno, da n°renio spoznati in razumeti njihovo življe-“le in. delo Naši igralci so, kakor vsak pravi odrski v,ejnik, iz dna duše vdani svojemu poklicu. V.ariborsko gledališče ima najmanjšo subven-']o v državi in zato tudi najmanjše število i"etniškega osebja. Medtem ko igra v drugih tališčih posamezen igralec po tri ali štiri ' sirijo pogajanja med našo državo in Ner»' eijo o carinskem in davčnem tretiranju Zelhvolle in njenih izdelkov. g Veletrgovci z živili v Sloveniji so * v obrambo svojih interesov proli stremljenjem, ki hočejo omejili svobodno ,ra0' mo. organizirali in ustanovili pri Ali bodo cene koruzi prisilno znižane? Pšenično moko bodo začeli mešati s koruzno. To mešanje je posledica dejanskega pomanjkanja pšenice in ne morebiti le posledica abstinence kmetovalcev, ki ne bi hoteli privažati blaga na trg. Svobodni režim na koruznem trgu pa zaznamuje kljub precejšnji letini visoke cene, ki so dosegle že 270 do 265 din za 100 kg. To je gotovo abnormalno. Zato si različne oficielne gospodarske ustanove prizadevajo doseči znižanje cen. To bi uspelo deloma s prekinitvijo večjih nakupov. Cim bi se doseglo znižanje lijonov din. (Zagreb sam 28 milijonov), bi cene maksimirali in uvedli prisilen odkup. Vprašanje je seveda, če se bo to Zvezi trgovskih združenj svoj osrednji odsek, ki se je konstituiral takole: predsednik Ivan Jelačin, podpredsednik Albin Sme1' I kol j, člani širšega odbora: 13. Lovšin, }• i Gregorc, I. Volk, A. Volk in Fr. Pogačnik vsi iz Ljubljane, Miloš Osel, Maribor,>• j Ravnikar in S. Gaberc, Celje, M. Senčar, ! Ptuj, Fr. Gorjanc, Kranj, R. Fngelsbergcr, Krško in Ivan Levstek, Rakek. Centralno tajništvo Delavskih zborni« popolnoma posrečilo ter postavile cene j jc jmc]0 v skoplju sejo odbora. Na tein . . _ - _ 1 _ ' U Ml MArTA . .. -I . — I... ■ . . 1*1. Z . . I .. ^1.. ni lil IV L na višino, ki ne bo previsoka. Mnogo krivde pri celem vprašanju nosi nezdravo tekmovanje med različnimi aprovi-zacijskimi in oficielnimi gospodarskimi ustanovami (Prizad, Diporis in Prevod). s „ ... .. . Sedaj na zimo je tudi zelo pereče vpra- ljavljenje zakona o podpori delavsko-na- meščenskega zadružništva in sicer s po sestanku je bila' sprejeta resolucija, zahteva med drugim diktirane maksimalno cene, takojšnjo veljavo uredbe o reorganizaciji OUZf), ukinitev borz dela in sl' steni dajanja miloščin ter uvedbo obveznega zavarovanja proli nezaposlenosti, uvC' - sanje preskrbe nekaterih pasivnih predelov, ki še nikakor niso preskrbljeni, pa bodo to delo težko ovirale tudi prometne neprilike, ki nastopijo vsako zimo. Posebno, če bi se preskrba še zavlekla. Pravilnik za občinske aprovtzacije Ravnateljstvo za prehrano je predpisalo obrazca pravilnikov za ustanovitev in delovanje občinskih preskrbovalnih uradov in potrošniških zajednic pri konsu-tnih. Po pravilniku je dolžnost občinskih preskrbovalnih uradov, da organizirajo preskrbo z najnujnejšimi predmeti prehrane in kurjave, predvsem z moko, pšenico, koruzo, mastjo, jedilnim oljem, čebulo, rižem, krompirjem, sladkorjem, s premogom in drvmi. Prodaja se bo vršila preko že obstoječih zadružnih organizacij, preko potrošniških zajednic pri podjetjih ali preko trgovcev, ki pa jim bo urad kontroliral prodajo in določal ceno. Blago pa bodo uradi lahko prodajali tudi preko lastnih prodajalnic. Lahko ustanavljajo tudi lastne kuhinje. Urad je samostojna poslovna ustanova javnopravnega značaja. Živila prodaja urad po nabavni ceni in sicer revnejšim, premožnejšim šele v drugi vrsti, kar bo določil odbor v skladu s krajevnimi potrebami in razmerami. Naloga potrošniških zajednic pri podjetjih je nabava živil in kuriva za delavce in nameščence. Podjetje je dolžno dati na razpolago potreben obratni kapital, prostore za skladišče itd. Uprava zajednice bo kupovala potrebne predmete od pridelovalcev, na tržiščih ali od občinskega preskrbovalnega urada po nabavni ceni, z zaračunanimi stroški. Ima pa pravico pobirati tudi največ 2% nabavne i;ene za rezervni sklad. Jugoslavije«, Nikola Aleksič piše o »Načrtnem gospodarstvu in Jugoslaviji«, Slavko Si-riščevič objavlja svoje predavanje »Promet Balkana in njegova postopna racionalizacija«, dr. Bogomil Vošnjak svoje aprilsko predavanje na Kolarčevi ljudski univerzi »Sociologija dela«, M. Agapov, strokovnjak za psiliometri-jo Centralnega higienskega zavoda razpravlja o izbiri poklica, Krfski o financah v naši državi in R. K. o slovenskih festivalih. močjo sredstev socialnega zavarovanja itd. g 44o/o surovin za proizvodnjo olja prejme banovina Hrvatska. g Tovarna aluminija d. d., ki obratuje 'r okolci Šibenika, je povečala svoj kapital od 20 na 30 milijonov. Investicije znašajo 75.8 milijonov, obveze za te investicije pa samo še 23.8 milijonov din. g. Romunija je znižala cene soli za 15 d« 20 odst. g. Naš klirinški dolg v Nemčiji, ki je že V oktobru narasel od 3.86 na 7.44 milijonov mark, se je po izkazu od 8. t. .m. dvigal se naprej na 15.79 milijonov mark ali 276 .mil** jonov din. Pač pa se je začetkom novembra zmanjšal naš klirinški dolg v češkomorav-skem protektoratu od 64.1 milijonov Kč. n1* 55.2 milijona. Izigravanje protidraginjskih predpisov Mesečnik »Matica rada" V Beogradu izhaja istoimensko glasilo »Matice rada«, ki ga urejuje inž. Vojko Koprivnik. Predsednik imenovane organizacije pa je tudi Slovenec dr. Bogomil Vošnjak. Oktobrska številka mesečnika, ki prinaša vse prispevke v srbohrvaščini, in sicer deloma v latinici, deloma pa v cirilici, ima poleg drugih tudi sledeče članke: uvodnik »Matice rada« o »Gospodarski in socialni organizaciji Urad za kontrolo cen pri ministrstvu trgovine je prejel prijave o izigravanju predpisov o kontroli cen po veletrgovcih oziroma producentih. Dogajajo se namreč primeri, da veletrgovci ali producenti v fakture, ki jih izstavljajo detajli-stom, ne vpisujejo celih količin prodanega blaga nego le del, zahtevajo pa, da jim ga detajlist plača po istih cenah, nadalje pa tudi, da v mnogih primerili pošiljajo blago slabše kvalitete nego je bilo naročeno, zahtevajo pa zanj plačilo po višjih cenah, t. j. po cenah za boljšo kvaliteto. Zaradi takega protizakonitega ravnanja se opozarjajo vsi prizadeti. P°' novno na zadevne predpise uredbe o P°' bijanju draginje in uredbe o 'kontroli cen, zlasti pa na občutne kazni, ki jih dene uredbe predvidevajo za take Kršitve. Maloprodajaloi so pa pozvani, vse podobne primere prijavijo pristojn policiji ali upravnim oblastvom, ker 3e to predvsem v njihovem interesu in J'1** tudi sicer gre pravica do nagrade 10 a° 20% denarnih kazni po čl. 2 uredbe nadzorovanju izvrševanja uredbe oV°' bijanju draginje Sl. 1.222 kos 40 z <->n 18. majnika 1940. RUBV M. AtfRES: DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN 39 — Prav dobro se ga še spominjam, — je mračno dejal Jimmy. — Velike postave in s polnimi žepi denarja... Ne, Kristina bi ga ne smela siliti v kupčijo. Kaj vse si ljudje dovolijo, če ni mene zraven. — Ne bi mogel reči, da je v tem kaj hudega, — ga je Sangster ljubeznivo pomirjeval. Jimmy pa se je osorno obrnil k njemu. — Da, ti, ti seveda ne vidiš v tem nič hudega, ker sproti pozabljaš, da je Kristina mikavna, — je izbruhnil Jimrny, ves rdeč v obraz. — Sicer pa bodi kakor koli: jaz tega ne trpim! — Ne vem, kako boš to utegnil pre-orečiti, razen... — Kaj, razen? — Razen če greš sam tja. — Sangster le govoril zelo trezno. Kljub temu, da je limmyju zatrjeval, da ni videl o Kette-ringu prav nič hudega, se mu je ven-larle zdelo Ketteringovo obnašanje ne-\‘am sumljivo. Sangster je dobro poznal moške nature. Ne, ta Kettering prav zanesljivo ne hodi v Upton Mouse samo radi kupčije, ampak tudi radi lepih oči n Mubeznivega nasmeha mlade gospodi me. Vstal je in položil Jimmyju roko na ramo. — Zakai sam ne greš tja? — je dejal brez posebnega premisleka. Jimmy je zaklel. — Saj tt pravim, da sem ji obljubil, da ne pridem... Ne, ne pojdem. Jaz se ne vdam... Če hoče, da bi prišel, naj mi sporoči. — Jimmy, saj vendar veš, da je preponosna, da bi kaj takega storila. Jimmy je spet zaklel. Ta hip se mu je zdelo, da je strašno nesrečen in nesramno ogoljufan. Skušal si je dopovedati, da ravnajo z njim kot z najbolj zavrženim beračem v Londonu. Vest ga" je pekla, da si ni vedel pomoči. Koliko noči že ni pošteno spal. Bolela ga je glava, živce je imel popolnoma razklane. — Ne, rečem ti, da ne grem, dokler me ne prosi, naj pridem. Sangster je molčal. Potlej se nekaj časa nista videla več. Sangster je sicer nekaj čul o Jiinmyju, vendar pa mu znanci niso vedeli nič natančnejšega povedati. — Mislim, da gre s tem ChaPonerjern precej navzdol. — mu je rekel :iek; zna-•nec. — Kaj se le godi s tem fantom? Za- pil se bo in zaigral svoje zadnje denarje. — Ne, to je nesmisel, — je dejal Sangster, toda v srcu mu je bilo neizmerno hudo. Ne, kaj takega ni mogel verjeti. Vedel je sicer, da je Jimmy lahkomiseln in trmast, če se stvari niso odvijale tako, kot si je sam želel. Toda kljub temu je sodil, da njegov znanec pretirava v sodbi o Jimmyju. Sklenil pa je, da najkasneje jutri obišče Jimmyja. Toda še tisti večer se je oglasil Co-stin, Jimmyjev sluga na Sangsterjevem stanovanju, ter vneto povpraševal po svojem gospodarju. Sangster je že s hodnika spoznal njegov glas. Prekinil je večerjo in stekel k vratom. — Ali iščete mene, Costin? Sluga ga je presenečeno pogledal. — Da, prosim. Bojim se, da je gospod Challoner hudo bolan, ali ne dovoli mi, da bi šel po zdravnika. Skrivaj sem rato prišel k vam. * Sangster je našel Jimmyja v naslonjaču. Glavo je imel naravnost razbeljeno. Ko ga je zagledal, je debelo zaklel. — Kaj, Costin je šel po tebe. Ta stari bedak! Mislil si je, da sem bolan. Prehladil sem se, to je vse. Kaj za vraga hočeš? Sangster ga je sicer zagotovil, da je prišel brez posebnega namena, v resnici pa je videl, da je Jimmy bolan. Stopil je h kaminu ter opazoval svojega prijatelja. — Kaj si vendar počel? — ga je vp"a' šal Sangster. — Počel! — je Jimmy osorno Sangsterjeve besede. — Prav nič niš'-1, počel. In zakaj sploh govoriš z menoj z dojenčkom. Človek vendar mora tieKSj početi, da prežene moreče ure, kajn®^ Toda, pravim ti, sit sem že tega živlF* nja do grla. Vse je samo vprašanje, kai< bi od ure do ure zapravil čas. z gnusom vstajam, zvečer z nepvoU ležem. Bog ve, da si želim, da bi že bi tega konec. y — Hm! — je pripomnil Sangster. ^ Jimmyjevem glasu je že zasledil PlV. znake histerije, vendar je zmagal v slc občutek sočutja. — Daj mi piti! — ga je prosil Jlnin«' - Tale bedak in idiot Costin ima ** pod ključem. V grlu imam pravo sus Bodi tako dober, iti daj mi piti! Sangster je natočil sodavice in >0 1*\ nudil Jimmyju. Poskusil je, ali je ta‘ izpljunil: _ — Ne, tele svinjarije ne bom pM, ogorčeno zarobantil. Vem, da ne boš, toda drugega »e dobiš. Glej Jimmy, nikar ne bodi '"!eSpgs meten. Bolan si, dragi prijatelj: iT1 ‘ hujše bo, če boš tako nadaljeval. ^‘|0 šaj moj svet: pojdi v posteljo. Odl^S ti bo. Kaj naj ti, storim? — Da, — .je zagodrnjal JimmV-Ostavi me samega. ^ Sangster je skomignil z rameni in pil k vratom. Bil je že na stopnicah, ga je Jlmmy poklical: JJovjce Kako pomagati lačnim šolskim otrokom Novi naročniki Zima stopa pred vrata in s skrbjo se vprašujemo, kako bo mogoče izvesti akcijo zimske pomoči za šolsko mladino. Mnogi otrooi hodijo še sedaj bosi v šolo, ko bo zapadel sneg, ne bodo mogli nikakor. Polovita otrok v razredu nima spodnjega perila, dve tretjini otrok pa že sedaj ne kruha. Za to našo mladino, ki nam bo vsem krojila usodo bodočih dni, se mora najti radikalna rešitev: Šolske občine naj izven rednega pro-računa prispevajo, kolikor jim je največ niožno, da bedo najmlajših in najpotreb- nejših omilimo. Banska uprava naj z izrednimi zneski podpre vse šole, kjer občine tega ne morejo storiti. Vsi denarni zavodi naj po svoji dolžnosti nakažejo svojim šolam čim večje zneske za revne otroke. Trgovska in obrtna združenja naj dajo primerne zneske iz svojih blagajn, svojim članom pa naroče, da vsak v svojih možnostih prispeva ali v denarju ali v blagu. Cisti dobički raznih jesenskih in zimskih prireditev vseli društev naj se uporabijo izključno v ta namen. Karitativna društva naj šoli in občini v njeni naj takoj po prejemu prve številke, ki ji prilagamo položnico s pogoji za naročbo, nakažejo ustrezno naročnino! Vsako na-akciji vsestransko pomagajo. Oblast P-i | kazilo za nas po položnici nam dostavlja naj najde ključ, da bo vsak prispeval res po svojih močeh. Pomoč je nujna! Vsak naj odpre srce, saj s tem pomaga naši celokupnosti in prijetno zavest bo imel, da je pomagal najrevnejšim. Vsi. ki morete in boste hoteli pomagati, vedite, da bo treba nasititi in segreti v mrzlih dneh tisoče želodčkov, jasniti tisoče oči, ki bodo z rdečimi lički zaupliveje gledati v svoj svet in lažje sledili pouku. nezdravi: postne razmere v rušah Razmeroma veliki poštni okoliš v Rušah ima mnogokrat samo eno moč, 111 sicer upravnika, ker pripravnike Uavadno kar čez noč razrešijo in premestijo. Seveda nadomestila ni, ena sama moč pa ogromnega dela v lem industrijskem kraju ne zmore. Mnogokrat dostavljajo poštne pošiljke v Ru-^ah šele popoldne, dopoldne pa mora-m hoditi stranke same na pošto. Turn telefonska služba ne ustreza, saj je telefon odprt le od 8. do 12. in od 15. d° 18.. kar je za kraj z razvito indu-stojo in 3.600 prebivalci vsekakor nezadostno. Zalo naprošajo gospodarski m^gi v Rušah pošlno ravnateljstvo. na jle nedostatke čimprej odpravi. ZARADI stavke razpuščena dva GIMNAZIJSKA RAZREDA Sanska oblast banovine Hrvatske je ^. Slavonskem Brodu razpustila zaradi jmaške stavke ‘VII. in VIII. razred tamkajšnje realne gimnazije. Tuja letala spet nad Bitoljem MOTILA SO SPOMINSKO SLAVNOST OBLETNICE OSVOBODITVE MESTA Včeraj so v Bitolju praznovali obletnico osvoboditve mesta v spomin na vkorakanje Srbov 19. novembra 1912. in 19. novembra 1916 v Bitolj. K slovesnosti se je zbrala ogromna množica ljudi. Med govorom bitoljskega župana je bil dan alarm za nevarnost zračnega napada. Takoj ob 9. uri je pričelo naše protiletalsko topništvo streljati na tuja letala, ki so letela proti Bitolju. Po strelih našega topništva so tufa letala neznanokam izginila. V skupini so bili štirje dvomotorni bombniki, ki so zelo visoko'prileteli od Prespanskega jezera proti Bitolju. Njihovih znakov zaradi velike višine leta ni bilo mogoče spoznati. Ljudje, ki so bili na spominski svečanosti, so se poskrili v zakloniščih. Ko je nevarnost zračnega napada minila, se je slovesnost nadaljevala. Naglo upadanje rek še včeraj zjutraj jc kazalo, da bo-Šrao v Sloveniji spet doživeli veliko poplavno katastrofo. Tekom včerajšnjega dne pa so začele vode naglo upadati, tako da je sedaj nevarnost poplav že za nami. Tokrat je najbolj grozila Sava, ki je poplavila velike kom- Ceije Proslava 500 letnice tiska trka Jo obletnico slavimo letos povsod, kjer še , zali so potek tiskovine od Gutenberga preko ka • i___i,..iI k* o Mprorpnthaloria in dru- izpolnjuje poslanstvo širiti kulturo in je A' ^menjala z ognjeni. Povsod, kjer sinovi 'jtenberga niso pozabili nanjo. . Presenečeni pa smo bili ob tako širokopo-uspešni proslavi naših vrlih Celjanov. Ji(.aiši celjski tiskarji so urneli podati in re-y' težko , go presenetljivo. V celjskem pdališču so se skupno s tamošnjo gled. dru-'ln°. in s sodelovanjem žel. godbenikov pred-mvilj javnosti s sporedom, ki bi zastavil mar-'kateremu odru problem. In to posebno v izdatnem, tudi širši javnosti razumljivem drastičnem prikazovanju razvoja črke-tiska. Rovsem 'od začetka, od rojstva upodablja-Ja misli: klesanja v kamen, vosek in les, na-rezanja z iglo, pisanja v kožo in naposled a Pergament. . , j, z. razumljivim podajanjem so nam »črni j bodo gostovali z njo kratje« prikazali svoj rov — stavnico. Prika- Koniga, Senefelderja, Mergenthalerja in dru gih do danes, do sodobnih robotov črne upiet nosti. .. L, ■ Jako posrečena je bila scena iz kavarne, ki je nazorno izpričala odnos in sodbo konsu-nienta in producenta. Izluščila je v krogu odrskih možnosti aktualno vprašanje današnje ga tiskarništva in draginje, ki ni prizanesla niti kulturi-tisku. Vse lo so nam podali Celjani v soboto z občudovanja polnim ritmom. Obelodanili so delo, edinstveno v odrski umetnosti, odlično v režiji in logično v podajanju. Spisal in režiral je to veliko stvar grafik Kleč iz Celja, ki mu gre poleg sodelujočih vse priznanje. Na zakuski, prirejeni gostom in sodelavcem sem imel priliko izvcdgti, da bodo eostovali z njo v Mariboru. -ič. SMRTNA NESREČA V TOVARNI celjski tovarni »Brauns« se je zgodila tež-4? nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. -u''etna delavka Marija Bučarjeva je po kon- Č«. VIV_1CI V !\C» jdUIIJU JV t' ~ ----- slivem delu odklopila motor. Nastal je kratek to-i Ručarjevi se je vnela obleka in je dobila n-.«1_l ‘Irt urAfO t \T C%k e.opekline po životu, katerim je včeraj v bolnišnici podlegla. g.C' Obsojeni pretepači. Pred okrožnim sodi-rtjj’ v Celju so bili včeraj obsojeni radi težke |Pt . °dbe: 19-letni Stanislav K. na 1 leto, 26-rt n' Franc černoša na 1 leto, 30-letni Vinko n®ra°ša na 4 mesece, 21-letni Franc Krivec Sp 4 mesece, 27-letni Anton čonč na 4 me-2fL?’ 27-letni Janez Perkovič na 6 mesecev, p ~*etni Janez P. na 4 mesece in 19-letni Fr. „l.!,a 6 mesecev zapora, vsi iz okolice Ro-24 ke Slatine. Obtoženi so bili, da so letos St IVaica z noži in koli težko poškodovali v ,ja v'du pri Sv. Emi Leopolda in Ivana Stre- nu' v^Sodaj sta pričela. Včeraj sta se pred r Vjnim sodiščem v Celju zagovarjala zaradi ‘bojništva in prestopka zoper varnost jav-A,f.a prometa in imovine 17-letna delavca S,'n O. in Franc Z., oba iz Krške vasi pri okt iCah- Dejanja sta izvršila septembra in re>-°. ra v Krški vasi. Albin O. je oropal le-rta'1' Blažičevi 600 din in jo hotel spečo za-loi-t * * °ha Pa sta čez most v Krški vasi ponj''13 12 tramov, s čemer sta ogrožala iavm )i,“met, izvršila sta tudi nekaj tatvin m go-2 !• Obsojena sta bila Albin O. na 18, Franc ' na 19 mesecev težke ječe. J;- Zaradi nečednih poslov se je včeraj za-h . arjala pred okrožnim sodiščem v ■v.erju č*3 Ivanka II. iz Trbovelj. Z njo jc sedelo lv, *at°žni klopi tudi par njenih pomagalk. stfrt a H- je bila obsojena na 16 mesecev Rega zapora. , si „■ » kropom se je polil po životu enoletni DriCek dninarja Milan Trbovc iz Sp. Hudinje 0riAeliu- Težko poškodovanega otroka so ali v bolnišnico. . sin i kolesa je padel 31-letni gostilničarjev . -eopold Zupanek iz Vojnika. Poškodoval le težko po obrazu in životu. c. Aretiran je bil v neki trgovini s krznom brezposelni mizarski pomočnik Peter čoki iz Zagreba. Trgovka se je spomnila, da je lani v njeni trgovini ukradel večjo vsoto denarja. Policija ga je aretirala in ugotovila, da je bil že 37 krat kaznovan zaradi tatvin. POŽARNA KATASTROFA UNIČILA PRI BITOLJU 40 DOMAČIJ V nedeljo zvečer jc .silen požar uničil v gorski vasi Bojištc v okolici Bi-tolja 10 hiš. Skoda je ogromna in je na desetine ljudi ostalo čez noč brez strehe in brez vsakih sredstev. Katastrofa jc še lem večja, ker je razsajal v isti vasi pred 15. leti požar, ki je takrat uničil 180 hiš in si mnogi oškodovanci še niso povsem opomogli. o Dva splava so ujeli pod samostanom usmiljenih sester v Radečah, ki jih je odtrgala naglo naraščajoča Sava. Vodomer-ska postaja lxdeži 5 m nad normalo. plckse zemlje ter napravila tudi že precej škode. Pa tudi Savinja je zlasti v zgornji Savinjski dolini naglo naraščala in že prestopila bregove. Iz vseh krajev, od koder so nam še včeraj poročali o poplavah, prihajajo danes pomirjevalna poročila. Plul p V Majšperku, kjer je tekstilna tovarna „Vunatex in tovarna strojil, sp delavci uvideli ,du bodo lahko uresničili in branili svoje upravičene, zahteve za izboljšanje svojega položaja šele leduj, ko se bodo organizirali. V la namen so sklicali zborovanje ,na katerem se je večji del delavstva organiziral. Lastnica tovarne, gu Kubrichl, ki vidi v organiziranem delavstvu nevarno orožje proti delodajalcu, pa hoče preprečili vsak poskus organiziranja. Prvi ukrep je bil, da je odpustila 3 agilne delavke, in enega delavca jiod pretvezo, da ni dela. Medtem je že sprejela nove moči. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes m jutri „Raj glasbe". p Nesrcčif. Triletnegša fantka Potočnika Jakoba iz St. Janža na Dr. polju je krava sunila tako hudo v.oko, da mu jc izteklo. p Drava je Izstopila in poplavila nekatere predele. V noči od ponedeljka na torek je Drava tako narasla, da je na več mestih prestopila bregove. Ptujski vodokaz je kazal zjutraj 2'90 m nad normalo. Bobneči valovi so se. divje zaganjali v leseni most, da se jo ves, tresel. Desni breg ob železniškem mostu ji' Drava prestopila. Ob levem bregu je prodrla do cestnih svetilnikov v spodnjem delu parka. Zbile hišice, ki jih jc 'postavilo regulacijsko podjetje v Budini za delavce in orodje, jc valovje obkolilo .Med Plujem in Borlom se je Drava razlila po travnikih in poljih ter grozila ,da vdere vsak hip v obdravske vasi. Močno šumenje se je slišalo že na kilometer daleč. Občinstvo sc je zbiralo ol) obrežju in občudovalo silno reko. VELIKO NEURJE NA JADRANU Iz Splitu poročajo, da je na vsem Jadranu veliko neurje. Orkan besni s hitrostjo 150 km na uro ter jc napravil v mnogih krajih precejšnjo materialno škodo. Pomorski promet je zelo otežkočen, ponekod pa celo one1 mogočen. Nevihte spremljajo hudi nalivi, kakršnih niti stari ljudje ne pomnijo. Poštna hranilnica v Ljubljani, kar traja po več dni, zlasti ako je vmes kak praznik. Ako prve naročnine ne prejmemo čez nekoliko dni po odpošiljatvi prve številke, pošiljanje lista ustavimo. Pismene pritožbe radi tega niso potrebne, marveč samo pravočasno nakazilo. — Najcenejša naročba pa je z istočasnim nakazilom prve naročnine po položnici golici, ki jo dobiš pri vsakem poštnem uradu in jo izpolniš s številko našega čekovnega računa in naslovom: 11—409, »Večernik« — uprava Maribor, Na srednjem delu zgoraj pripiši »Nov« ali »Naročam list«, zadaj pa morebitne posebne želje radi načina pošiljanja lista, kar nič ne stane. Uprava »VECERNIKA«, Maribor, Kopališka ulica št. fi. Ljubljana a O mehaniki potresne sile pri zgradbah bo predaval inž. Stanko Dimnik v društveni predavalnici v poslopju ,,Zvezda1 v jietek. 22. t. m., ob 20. Predavanje bodo pojasnjevale skioptieuc slike. a Za sekanje in prodajanje božičnih drevesc je banska uprava že 11. nov. 1932 izdala jiosebno nuredbo z naslednjimi glavnimi določili: Kdor prodaja in prevaža božična drevesca., mora dokazati njih izvor s potrdilom županstva one občine, v katere območju so bila drevesca ] ki sekana, to potrdilo, kolkovano z din 20'—, ki ga izda županstvo po predpisanem vzorcu in iz katerega mora bili poleg imena lastnika razvidno tudi natančno število posekanih drevesc, prav tako jiu tudi, do kdaj velja jKitrdilo za izvoz in kraj, kamor so drevesca namenjena, mora imeti oseba, ki prevaža božična drevesca, vedno pri sebi pri prevozu ali prodaji ter ga mora pokazali med drugim tudi na zahtevo mestnih trošarinskili organov. o Napredovali so profesorji: Viktor Schvveiger, Srečko Boiiear, dr. Mirko Rupnik, Roman Savnik, David Zupan, Rihard Aplcnc, Alojz Merčun, Kalinka Rihar, Anton Gorup, Ljubo Jurkovič, Albin Mali ,dr. Malija Skcrlep, dr. Silvu Trdina, Olga Sterle, Frane Štrukelj, Milana Šlular, France Vodnik v Ljubljani, dr. inž. Marija ■Perpar. Janko Pvesker in Franc Rojšck v Celju ter Rajko Burg v Ptuju. o Zaradi parkljevke iti slinavke zoprt jiromct s parkljarji v okolici Brežic je spet dovoljen. Dovoljeni so tudi živinski sejmi. o Epidemija trebušnega tifusa ogroža prebivalce okoli Koloribe. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da sc bolezen omeji. o V podgorjanski vasi Gaberje jc požar do tal upepelil gospodarska.poslopja Franca Boltesa in Jožeta Erjavca, ki sta gospodarsko popolnoma uničena. o Grajski kino v Soboli predvaja od četrtka do sobote veseli film „Korajža velja". o Poldrugi milijon potnikov prevozil. Na brodu preko Drave, ki veže cesto iz Ruš v Selnico, že 42 let opravlja službo brodnika 62-letni Pongracij Rozner. Povprečno 50-krat dnevno prevozi Dravo v vsako smer. Torej je brodnik v 42 letih prevozil Dravo že 1,535.000 krat, kar je tudi posebne vrste rekord. o. Službo zdravnika razpisuje banska uprava za združene zdravstvene občine Novo mesto. Prosilci morajo imeti vse pogoje za sprejem v banovinsko službo, dovršeno zdravniško pripravljalno dobo ter vsaj 6 mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije- n Hrvatski hišni posestniki so pričeli akcijo proti znižanju najemnin čim so zvedeli, da obstoja namen izdali naredilo o znižanju. n Tudi Zagreb ima svojega Tarzana. Je to 25 letni pustolovec Franjo Pahor, ki spi v isti kletki z levom s katerim sla najboljša prijatelja. Pahor se je uril v vseh sposobnostih filmskega I arzana na Sljcmenu nad Zagrebom, sedaj pa jioluje iz kraja v kraj in kaže s svojim levom tarzanške spretnosti. Preimenovanje ulic v Murski Soboti V soboto se je pod predsedstvom gimnazijskega ravnatelja inž. Zobca izvršilo preimenovanje nekaterih soboških ulic, kakor tudi imenovanje novih, ki so nastale v zadnjih letih. Preimenovali so predvsem tiste ulice, ki so dosedaj nosile res brezpomembna in neslovenska imena. Znano je, da so imena nekaterih soboških ulic bila enostavno prevedena iz madžarščine. Zato je ta sklep obč. odbora vzbudil veliko pozornost ne samo v Soboti, temveč po vsem Prekmurju. Preimenovanih je bilo 6 ulic, dočim je bilo na novo imenovanih 23 ulic. Preimenovane so bile sledeče ulice: Soteska ulica v Sotesko, del cerkvene ulice od sodišča do železniških zapornic pred ■pokopališčem v Slomškovo cesto, od železniških zapornic pa vse do kat. meje občine Raničan v Panonsko cesto, Radgonska cesta ph v Kralja Petra cesto, Šolska ulica v Ivanoczyjevo ulico, Križeva v Gregorčičevo ulico, Nova ulica v Cankarjevo ulico in Glavni trg v Trg kneza Koclja. Poleg tega so dobile nove ulice sledeča imena: Trubarjev, drevored, Štefa- na Kuzmiča ulica,*Mikloša Kuzmiča uL Prešernova ulica, Kardoševa ulica, Krekova ulica, Ciril-Metodova ulica; za parkom na levi in desni strani nove Kralji Petra ceste so nastale sledeče ulice: Ko-šičeva, Avgustičeva,' Temlinova, Borov-njakova, Vrazova, Raičeva in Aškerčevi ulica, Kopitarjeva in severno od parka oz. od strelišča pa Razlagova ulica. Za pokopališčem pa: Čopova ulica, Korenova, Trstenjakova m Vegova ulica. V okolici Martinišča pa Dolga, Žitna in Kuharjeva ulica. samo Nenavadno zanimive pa so o rojitvi. Zanimivosti Ob častitljivem jubilefu žogobrca Človeštvo se že nad 2000 let ukvarja z žogobrcem — Bretonci so v srednjem veku brcali žogo na pustni torek Žogobrc je dandanes pravcata velesila. (Navadno mu pravimo nogomet, toda Danilo Uoflja je v »Totem listu« ime pravilno popravil v žogobrc!), čez mestna obzidja je prodrl na deželo in v vas. Kdor se mu kot »nazadnjak« upira, tega brezsrčno pohodi, kajti kdor hoče veljati dandanes za modernega in naprednega človeka, ta mora vsaj po imenu poznati žogobrc. .0 zgodovini žogobrca pa vedo tudi žogo-brcarji prav malo. In vpray v našem stoletju doživlja ta igra svoj častitljivi jubilej, namreč 2000-letnico svojega rojstva. Ameriško zgodovinsko in zemljepisno društvo je več let brskalo po zgodovini, da bi ugotovilo, kdaj je prav za prav nastala ta igra. Pred nedavnim je bila izdana tozadevno obširna publikacija, ki govori o zgodovini žogobrca. Ugotovili so, da so že stari Rimljani prav radi igrali neko igro z napihnjeno žogo. Tudi galski kronikarji so že pisali o neki igri, slični našemu žogobrcu, ki so jo igrali na Irskem že v letih pred Kristusom. Legionarji Juliia Cezarja so pred 2000 leti igrali v osvojeni Britaniji neko igro z napihnjenim svinjskim mehurjem. Med prvimi uredbami rimskega tesarja Avgusta je bila izprememba pravil takratnega žogobrca. Zgodovinski zapiski sicer nič ne govorijo, koliko publike je prisostvovalo takim igram. Vemo, da je prisostvovalo rimskim konjskim dirkam v Circu Maximu do 300.000 ljudi, gladiatorskim bitkam v Kolizeju pa do 70 tisoč. 2ogobrc pa takrat še ni bil tako priljubljena ljudska igra. Pač pa poročajo zgodovinski zapiski, da je bila igra deležna velikega navdušenja. Žogobrc so v takratni dobi gojili tudi stari Grki. Vendar so takratna pravila imela kaj čudna načela. Med drugim je slabše žogobrc -no moštvo smelo postaviti več igralcev na zeleno polje, da so se na ta način sile izenačile. Pa tudi Mavri, Filipinci in prebivalci Faerskih otokov so že takrat poznali prastaro igro, podobno žogobrcu. Du Cange-jev srednjelatinski slovar ima pri besedi »Cheolare« naslednje tolmačenje: zračno žogo brcati z nogo. To je bila narodna igra Picardov. Te igre so na pustni torek vsako leto prirejali Bretonci. Namesto gola je bil postavljen velik obroč, prevlečen s papirjem, ki ga je bilo treba z žogo predreti. Zmagovalno moštvo je po tekmi plesalo z ženami narodni ples branle, dočim so smeli poraženi samo gledati. Karel V. pa je leta 1369. Poklici in kalorije Prav zanimiva je statistika, ki nam pove, koliko energije porabijo ljudje v svojem poklicu in športu. Dekle za pisalnimi strojem porabi v eni uri 94 kalorij, krojač 114, čevljar 160, snažilka 180, pianist 200, perica 230, tesar 234, igralec ping-ponga 312, plesalec valčka 350, novinar 438, tekač 550, plesalec polke 590, kolesar, dirkalec 600, plavalec 624 itd. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko kalorij potrošijo oni ljudje, ki nič ne delajo, pa vedno tožijo, da so strašno utrujeni. O teh pa statistika ne ve ničesar povedati. prepovedal razne igre, med njimi tudi žogobrc, ker je zaradi iger pešala vnema za orožje in vojaške vaje ter igre. ( Prva angleška vest o žogobrcu izhaja od kronikarja Fitzstephana iz XII. stoletja, ki med drugimi igrami fantov opisuje tudi »slavno igro z žogo« na pustni torek. Verjetno je to bil žogobrc, kajti tudi Picardi in Bretonci so vprav na ta dan vsako leto igrali žogobrc. Določneje se ta igra omenja v angleški zgodovini šele v letu 1349., ko jo, je kralj Edvard III. prepovedal, ker je izpodrinila igro z lokom in puščicami. Prav tako kot v Picar-diji, so igrali žogobrc tudi na Škotskem, vendar s to razliko, da so tu igrali oženjeni možje proti samcem. V 17. in 18. stol. je žogobrc kot igra nekako izginil. V 19. stol. pa se je spetpojavil ter se nato do današnjih dni strahovito razmahnil po vsej zemlji in njenih peterih kontinentih. Kadar padejo bombe na pokopališče Podoba z nekega nemškega pokopališča, kamor je padla angleška bomba. Hladnokrvni Kitajci in burmanska cesta KAR JAPONCI Z LETALI PORUŠIJO, TO Kot znano je bila 17. oktobra spet odprta burmanska cesta, ki je sedaj najvažnejša prometna žila Kitajske z zunanjim svetom. ^ Po tej cesti dovažajo čete generala Cangkajška v glavnem vojni material. Že drugi dan po otvoritvi ceste so Japonci silovito napadli z letali cesto ter jo na več mestih z bombami poškodovali. Poslej se napadi dan za dnem vrstijo. Toda Kitajci so hladnokrvni kot še nikoli. Kitajski delavci so Čebele na filmskem platnu V Pragi je pravkar izdelal F. Šimak daljši kulturni film o življenju čebel. Film nazorno prikazuje najprej razne vrste starih in novih panjev in ulnjakov, nato pa na izredno zanimiv in tehnično posrečen način prikaže gledalcu celotno življenje, ki se razvija v panju. Na platnu se vrstijo čebele-delavke, troti in matica. Podrobno je orisano spomladansko in poletno delo čebel, leženje jajčec in »rojstvo« novega zaroda. Režiser ni pozabil niti srditega boja med delavkami in troti ter rooarskega napada divjih čebel na panj. dobe tudi po- KITAJCI TAKOJ POPRAVIJO si vzdola vse ceste postavili na tisoče kolib, v katerih stanujejo. Cim japonska bomba zadene cesto in jo pokvari, jo delavci takoj popravijo. Promet pa se nemoteno nadaljuje. Vlada generala Cang kajška sicer poudarja, da japonsko letalstvo lahko moti promet, ne more ga pa prekiniti, kajti; kar japonska letala porušijo, to pridne roke kitajskega delavca sproti popravijo. Muzef M. Gorkega Pravkar so mniila tri leta, kar je bil odprt s ’ posebno uredb0 muzej »Maksima Got V treh letih obiskalo muzej nad ljudi. Muzej prostran ter je'ureje-v njem več dvo-V 11 sobah so samo potreti in slike slavnega pisatelja* Med njimi je tudi nekaj del znanih nikov, kot n. pr. ruskih slikarjev Sior va, Njestrova m Brodskega ter nem:sK ga slikarja Orlika. V muzeju je tudii »P Maksima Gorkega, delo kiparja MttbM* V ostalih sohah so razvrščene razne izda' je del Maksima Gorkega, rokopisi, P*SI? in osebni spomini. Na posebnem Pr0S ru pa je vitrina s številko »Kavkaza« 0 12. sept. 1892, ko je prvič izšla Gorkeg pripovedka »Makar Cudra«. Po s*5^a. soban pa visijo številni grafikoni, ki kažejo delavnost Gorkega v poedinih taz dob jih. Tako je n. pr. Gorki samo le ^ 1896 napisal 40 pripovedk (črtic) in esejev, 207 feljtonov, 10 člankov in knjižne kritike. Temperatura -78° Ruski znanstvenik Kerski je z več' letnim proučevanjem Sibirije ugotovi* da je doslej najnižja zabeležena teinPe' ratura na svetu v Sibiriji na plan0, Oimekum, ki se razprostira 670 km n Vrhojanskim. Tu je Kerski izmeril tem' peraturo 78 stopinj Celzija pod ničlo. BOLGARSKA POVEČAVA SVOJ 2E' LEZNIŠKI PARK Pred kratkim je bolgarska vlada na' jela večje notranje posojilo, ki ga bo, poročajo, uporabila v glavnem za P°v®’ Čanje svojega železniškega vozovne^ parka. Nabavila bo 160 potniških va£°' nov in 2000 tovornih, 2500 starih vagon0 pa bo dala temeljito popraviti. NA POLICIJI , — Rad bi našel svojo ženo, — je na policijskem uradu ter izročil fotografijo svoje žene. Policijski uradnik se je zagledal fotografijo in vprašal: — Zakaj? ^ V Budimpešti čistijo »preroke sreče" Policijski svetnik dr. TartsanV je po več mesecih preiskave ugotovil, da je samo v Budimpešti pad 200 raznih prerokov, napovedovalcev sreče, grafologov Ihironratov dn podobnih oznanjevalcev sreče in nesreče. Madžarsko časopisje pa k temu dostavlja, da je Madžarska naravnost preplavljena s temi preroki m napovedovalci. Madžarska policija je pričela sedaj strogo čistiti ter je pri delu naletela na več naravnost čudovitih slučajev. Neka dama, ki je veljala med najboljšimi budimpeštanskimi krogi za izvrstno astrologinjo, je sprejemala svoje klijente v neki napol podrti krčmi v razvpitem budimpeštanskem predmestju. Klet te podrte krčme je bila preurejena v pravcati urad, v katerem sta bila zaposlena dya tajnika in štiri strojepiske. »Gospa« astrologinja je sama sprejemala obiske klijentov, in sicer na kaj čudežen način: bila je maskirana ter oblečena v starodavno tuniko. Policijska preiskava je dognala, da ji je posel sijajno cvetel ter je zaslužila na mesec nad 25.000 dinarjev. V nekem drugem predmestju je policija odkrila neko Rusinjo, ki je znana K preseljevanju narodov Podoba o preseljevanju Nemcev iz Besarabije, ki jo je zasedla sovjet. Rusija. Preseljevanje je organizirala Nemčija sama, ki je poslala v Besarabijo in Romunijo svoje pomožne in zaščitne oddelke, ki so pomagali besarabskim Nemcem pri selitvi. v Budimpešti kot »hiromant z magičnimi očmi«. Pr injej so se klijentje najprej dobre pol ure guncali v gugalnici, in šele nato jim je prerokovala srečo in nesrečo. Ko jo je policija aretirala, je našla v njenem razkošnem stanovanju cele kupe dragocenosti in denarja v znesku nad pol milijona din. Na splošno pa je pričela policija odločno čistiti ter iskati razne preroke in napovedovalce, kajti ugotovljeno je bilo, da je bilo zadnje čase v Budimpešti radi teh prerokb in napovedi precej samomorov, ločitev zakonov in podobno. — Toda jamčiti mi morate, da nu podoba zares podobna. — Prav rad; toda vi mi pa ul ,A. jamčiti, da io boste zares kupili in p čal». N ti sz or i 4&-leinega Sirindbergc* Leta 1897 je danski umetnostni kritik Georg Brochner poslal 48-letnemu slavnemu švedskemu pisatelju in dramatiku Avgustu Strindbergu dolgo polo z vprašanji. Strindberg je na šanja odgovoril ter mu jih naslednjem objavljamo vprašanj in odgovorov: Kaj je glavna poteza vašega značaja? — Neka čudovita mešanica najgloblje melanholije in največje lahkomiselnosti. Katero človekovo lastnost najbolj cenite? — Pomanjkanje sleherne malenkostnosti. Katero sposobnost bi najraje imeli? — Sposobnost rešiti svetovno uganko spoznati smisel življenja. Katero napako si najmanj želite? — Malenkostnost. Kaj najraje delate? — Pišem drame. Kaj bi vam pomenilo največjo srečo? — Da bi nikomur ne bil sovražnik ter ne imel nobenega sovražnika. Kakšen položaj bi najraje imeli? — Da bi bil dramatik, čigar dela nepretrgoma igrajo. Kaj bi vam bila največja nesreča? — Izgubiti svoj miren značaj in ijisto vest. Kje najraje stanujete? — V morju stockholmskih otokov. Katera barva vam je najbolj všeč? — Zamolklo zelena in ametistno vijoličasta. Vaš najljubši cvet? — Alpska vijolica. Katero žival imate najraje? — Metulja. Katere knjige imate najraje? Biblijo, Chateaubriandov »Duh Vic' stva«, Swedenborg »Arcana Coelestia«) tor Hugo »Les miserables«, Dickensova * la Dorrit«, Andersenove pravljice, B er nji. de St. Pierre »Harmonije« in romani Pela na. Katere slike so vam najbolj všeč? Rousseaujeve »Paysages intimes« in P linov »Otok mrtvih«. Kakšno glasbo najbolj cenite? — Beethovnove sonate. In katere zgodovinske osebe? . net- — Francoskega kralja Henrika IV. m narda CIairvauxa. In žene? — Elizabeto Thtlrinško in Marjeto salsko (ženo kralja Ludvika PobožnegaJ- ^ Kateri zgodovinski značaj najbolj sov — Nimam pravice, da bi koga sovražil- Kateri literarni lik vam je najbolj vsej ^ — Balzacov Louis Lambert in škof gojevih »Bednikih«. In ženski literarni lik? gr — Marjetico iz »Fausta« in Balzacovo raphito. Katero ime vam najbolj ugaja? — Marjetica. Katero slabost najlaže odpustite? — Razsipnost. Vaša najljubša pijača in jedača? — Pivo in riba. Kateri letni čas in kakšno vreme cenite? . — Poletje po vročem deževju. fšorMbpr- Zasebni nameščenci v borbi m obstoj Sinoči so se zbrali v dvorani pri »Za-?!?rcu« zasebni nameščenci raznih poklicev, da slišijo poročilo g. Josipa Pegana o poravnalnem postopanju med zastopniki delodajalcev in delojemalcev Pfi banski upravi v Ljubljani. Uvodoma le Predavatelj omenil vse dosedanje na-Dore organizacij zasebnih nameščencev ka izboljšanje materialnih prilik v današnji draginji. Že od začetka so opozar-la*U naj se prepreči navijance cen v spekulativne namene in ustanovi organizirana aprovizacija. Ker pa tozadevni nkrepi niso mogli zajeziti naraščajoče Praginje, so se začeli nameščenci energi-£peje boriti za zvišanje prejemkov, s hper so le ponekod uspeli. Mnogi delodajalci za mirno rešitev tega vprašanja niso bili dostopni, zato so nameščenci zaprosili bana za poravnalno postopanje, i je bilo sklicano za 11. novembra v lubljani, vodil ga je inšpektor dela inž. a’raka, mariborske organizacije pa je Nastopal predavatelj. Pri tem so nekaki delodajalci odklanjali postopanje, češ p ne obstaja spor z delojemalci in da udi nimajo pobiastila za pogajanja. In-jPpktor dela je zaradi tega sklenil predati sporno vprašanje ministrstvu, raz-Wavo pa preložiti na kasnejši termin. — t^stopniki nameščencev so nato predlo-" osnutek za nekako kolektivno po-k°dbo med delodajalci in delojemalci gle-e izplačevanja draginjskih doklad zadonim nameščencem. V tem predlogu v° Po lestvici določene doklade, porodi nameščenci z otroki naj bi dobili vf v&č, 1. XII. 1940 naj bi vsak name-r^nec dobil dvojno plačo, delodajalci. v1 so že popreje zvišali prejemke, bi pla-al\ samo razliko, ako pa je nameščenec Prejemal že večjo doklado, kakor io Pstviea predvideva kot minimalno, mu stane dosedanja doklada. Pogodba nai ž stopila v veljavo retroaktivno s 1. XI. i za podlago pa so vzete olače dne ‘XI. 1939 Nameščenci so po brezpogojnem oo-li^Palnem pogajanju v Ljubljani na sta-- cjh da je treba voditi akcijo za zbolite dalje ter zaprositi bana dravske banovine, naj se reši to vprašanje na isti način, kakor so ga rešili Hrvati, uvesti je treba obvezne minimalne plače za vsa podjetja. V to svrho se morajo vsi zasebni nameščenci včlaniti v svojih organizacijah, ki bodo močne in laže intervenirale pri banu, da se zadeva uredi s prisilno uredbo glede povišania prejemkov. Spregovorila sta še gg. Dragotin Gi!-čvert in Ivan Vrisk, nakar je bila soglasno sprejeta sledeča resoSuci^a: Privatni nameščenci brez razlike stroke, zbrani na javnem sestanku v Mariboru, 19. XI. 1940, po poročilu o poteku razprave glede poravnalnega postopanja za ureditev plač privatnim nameščencem v Sloveniji pozdravljajo akcijo začeto od strani nameščenskih organizacij v Sloveniji za obvezno povišanje plač in sklenitev kolektivne pogodbe za privatne nameščence v Sloveniji, jim izražajo pcJno zaupanje ter jih naprošajo, da naj započeto akcijo nadaljuje jo do končnega uspeha. Zahvaljujejo se g. banu dravske banovine, da je na predlog nameščenskih organizacij sklical poravnalno postopanje za sporazumno rešitev vprašanja plač ter da je izdal uredbo o minimalnih plačah. Naprošajo ga, da navzlic nerazumljivemu nastopu zastopnikov delodajalcev na razpravi reši vprašanje zvišanja sedanjih plač na podlagi predloga nameščenskih organizacij in obvezno za vse delodajalce in njihove nameščence. Vse privatne nameščence pozivajo, da započeto akcijo nameščenskih organizacij in g. bana z vsemi močmi podpirajo ter da v ta namen pristopijo v svobodne strokovne organizacije privatnih nameščencev, da bodo postale legitimne zastopnice vseh nameščencev in tako uspešno branile njihove pravice v borbi za zboljšanje prilik. Ka| pravil© cePski brivski pomočniki Iz krogov celjskih brivsko-frizerskih pomočnikov smo prejeli: Če si frizerski mojster iz Ljubljane dovoli, da odgovarja na članek brivskih pornočnikuv iz Maribora, si tudi mi pomočniki iz Celja dovoljujemo odgovoriti g. Milanu Turku iz Ljubljane. Nima pomena, da se veliko o tem piše, ker nimamo prav za prav odgovarjati nič posebnega, saj nam g. Turk ni prav nič posebnega povedal v svojem članku, razen da je veliki nasprotnik pomočnikov. Čudimo se temu gospodu, da v teh težkih časih govori o nekakem luksuznem življenju brivskih pomočnikov. G. Turk očita pomočnikom kina i zabave, kakor da je brivski pomočnik ustvarjen samo za to, da ves dan smrdi v salonu, a zvečer da gre s kurami spat. G. Turk ve, da gre pomočnik v kino, a ne ve ali je ta pomočnik sit Mi ne; kajti če hoče videli kakšen film, si mora večerjo pri-trgati. Ali je res g. Turk pozabil, da je tudi on bil pomočnik? Ta g, mojster pravi, da pomočniki ne delajo na dan več ko 2—3 ure. Naj g. Turk ve, da bi pomočniki raje ves dan delali kakor sedeli. Naj si g. Turk tudi to zapomni, da vsem mojstrom ne gre tako slabo kakor mogoče g. Turku, da ne bi imeli več opravka ko samo za 2—3 ,ure. Mislimo, da želodec vseeno zahteva svoje, pa najsi dela 2—3 ure ali 9—10 ur. Mi pomočniki bi bili zelo zadovoljni, da imamo primerne plače, pa da napitnino pobirajo mojstri. Še končno povemo gospodu Turku, da si naj vzame vzgled po tistih mojstrih, kateri se skupno s pomočniki borijo za to, da se‘ uniči šušmarstvo, odpravi napitnina in dobijo zakoniti cenik, ker se marsikatera stranka sama doma brije, da mu ni treba napitnine dati, a brez nje inu je nerodno zapustiti salon. Ko bodo te tri točke rešene upamo, da bo bolje za gg. mojstre kakor tudi za pomočnike. Torej g. Turk, več objektivnosti in socialnega čuta. Brivski nom. Celja, m Surovost brez vsakega vzroka. Marica Jasenik iz .Studencev je prijavil;« orožnikom, da je 33 letni Josip Vešner iz Studencev na cesti brez vzroka začel neusmiljeno pretepali njenega G letnega sinčka Alojzija. Prizadejal mu je poškodbe na glavi in ustih, tako da je morala iskati zdravniško pomoč. Vešner dejanje priznava ter je bit prijavljen sodišču. Spomladi bo otvoritev novega muzeja Kljub navideznemu zastoju dela za Voritev novega mariborskega muze-y v gradu sc priprave lepo nadaljuje-lV11 se bližajo koncu, tako da so Mursko društvo. Zgodovinsko društvo ■ Uiestna občina sklenili, da sc do-£Cl otvoritev na 24. in 25. maj 1911. odh ° 1° ti°l°čen poseben pripravljalni obor, ki ga tvorijo dr. Leopold Po-Dhec kot predsednik, dr. Josip To-^ lbŠek kot podpredsednik, prof. Jo-Y Košar kol tajnik, upravnik Niko *f . 1 kot blagajnik ter kanonik dr. jj°izij Osterc, ravn. Janko Glascr, inž. "gon Baumgarlner in arhivar Franjo TJ kot odborniki, k priliki otvoritve bo v Mariboru Ob tretje zborovanje slovenskih zgodovinarjev. 24. maja dopoldne bo ravn. Janka Glascr v študijski knjižnici poročal o njej kot viru za zgodovinarja, popoldne bo v muzeju sličen referat o muzeju, nato pa predavanje o krajevni zgodovini v srednji šoli. Zvečer bo predavanje za širšo javnost o zgodovini in razvoju mariborskega muzeja. Drugi dan popoldne bo spomeniški konservator poročal o estetskem vrednotenju mariborskega gradu, nakar bo župan dr. Alojzij Juvan predal muzej javnosti. Za popoldne je določen izlet k Sv. Trem kraljem v Slov. goricah z ogledom najlepšega umetnostno zgodovinskega spomenika v Slov. goricah. m Zid se Je zrušil na 28 letnega delavca Krušnika Ancijana iz Maribora pri zgradbi Vz. zavarovalnice pod drž. mostom ter mu poškodoval noge. SOKOLSKO DRUŠTVO MARIBOR-MATICA priredi v proslavo Zedinjenja v soboto, dne JO. novembra 1940 ob 20. uri SLAVNOSTNO TELOVADNO AKADEMIJO. Vstopnina din 10’— in 25'—. — V nedeljo, dne. 1. decembra 1940, ob 11. uri dopoldne SLAVNOSTNO ZBOROVANJE. V nedeljo, dne 1. decembra 1940, ob 20‘30 uri zv. SLAVNOSTNI PLES. Vstopnina din 15—. Slavnostni kroj narodne noše temna obleka. Vse prireditve sc vršijo v Sokolskem domu. Predprodaja vstopnic pri PUTNIK-u SI G N 111N E S T A M PI L J K E IN BARVA „SOFKA“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 m Nepričakovano je padla s kolesa delavka Alojzija Ditingcrjeva z Bctnavske ceste, ko se je peljala mimo avtobusne postaje na Glavnem trgu proti Kneza Koclja ulici. Oblež.ala je nezavestna ter so jo reševalci prepeljali v bolnišnico, od koder je bila pozneje odpuščena v domačo nego. K sreči je dobila le par odrgnin vsaka tuj: krivda je izključena. m Težje notranje poškodbe jc dobit mesar Močnik Jožef z Radvanjske ceste, ki se jc pri mestni klavnici v naglici zaletel v gare mesarskega pomočnika Stank-Zupančiča, tako da šo ga morali prepeljali v bolnišnico. m štiri tatvine koles beleži včerajšnj; kronika. Ob kolo so zavirač Ferdinan! Zabert, tehnik Albert Egger, delavec Igna< Koželj in tesar Viktor Šauperl, kateremu pa so kolo že vrnili, ker jc stražnik ustavil zvečer dva moška, ki šta se na njemh ukradenem ženskem kolesu vozila brce luči. Sta to delavca Mauko Stanko iz Studencev in Braun Ivo iz Zagreba. Mauko je trdil ,da je dobil kolo od nekega neznanca na državnem mostu. m Oblasti je zaprosila za intervencije Marija_ Copak na Pobrežju ,ker je 19 le trii urarski pomočnik F. D. že prve dni v novembru izvabil čez mejo njeno 16 letno hčerko ter živi sedaj z njo po vsej verjetnosti v Gradcu. m Ker je hotel zapustiti državo, so oblasti prijele na prijavo njegovih bratov Josipa m Alojza tekstilnega delavca Karli-Brunčiča, _ ki je nepričakovano odpovedd službo in izjavil, da bo odšel. K temu ga Sr nagovarjala neka Baumanova, ki jc priznala, da je spravila že več ljudi čez mejo. m Pri podiranju drevja v gozdu Je padel 25 letni hlapec Peter Bruharl iz Ribnica na Pohorju ter si zlomil nogo, prepeljalFs» ga v Maribor. m Oje jc padlo na trebuh 34 letnemu posestniku Jožetu Benku iz Sv. Ruperta s Slov. goricah pri popravilu voza ter gl teže jioškodovalo. m te večkrat so izpraznili kurnik neznani dolgoprstneži radvanjskemu šolskemu upravitelju, ki jc zaradi tega za v aro vri' hlev z ključavnicami in alarmno napravo. S pomočjo slednje so sedaj res presenetili tata, ki pa jc pobegnil ler pustil pri kurniku vrečo, preveč korajžno upraviteljevo služkinjo pa je udaril s palico jv glavi, da sc jc zgrudila. m Se dve tatvini kolesa. Trgovskenu jiomočniku Petru Vujčiču jc nekdo izprec trgovino njegovega očeta v Kolodvorski ulici odpeljal kolo „Radion“ s tov. štev. 2027489 ter cvid. štev. 2-47084, vredno 700 din. slikarskemu vajencu Janezu Marinu iz Juršincev pa je iz nezaklenjene delavni-vc v Žolgarjevi ulici izginilo kolo znamke „Ncger“ z evid. štev. 2-22964-19 in tov. štev. 1289, vredno 1000 din. Na 140 letnici Slomškovega rojstva Predvečer 140. o-bletnice rojstva 2g°,a dr. A. M. Slomška v ponedeljek, štol 1?°vertlbra, bo ob 20. v mariborski deč?* cerkvi spominska slovesnost s sle-■j J1]1 sporedom: 1. Ob 20. koncert Slov. spaS • Sa druthva »Maribor«. 2. Ob 21. TJenski govor prevz. vladike dr. I. J. ^mažiča. 3. Molitev za blagor domovi-‘liu? Za beatifikacijo Slomška. 4. Za-cna pesem, poje »Maribor«. ta? Napredovanja profesorjev. V 4/1 jc riof ?Vaia prof. Hermina Robas, v 4/11 -hia -n kl) Trobci, v 5. skup. pa prof. Grobe j ,vsi v Mariboru. Jrju, P.deči križ obvešča vse, ki so sc 'Perto za bolničarski tečaj, da sc prično / avjll>.ia v četrtek, 21. nov. t. I.. ob 19. JariK Liu državne realne gimnazije v ^boru, Gregorčičeva 2 loL0b ‘»blelnlel Sokolskega planinskega tok ina •‘ohorju je daroval drž. tožilec v adru,,.' - Ivan Jančič din 1000' - stavbeni ur s , »Sokolska planinska koča“, za -L‘ mu najlepše zahvaljuje. Vim<> nenadoma umrle zasebnice Kg j ..{mhlerjeve Im na predlog državne-! V? ''m/.lolescno, da sc ugotovi srm-ii m Literarni večer bo, priredila Ljudska univerza v Mariboru v petek, 22. novembra. Pisatelj in režiser ljubljanskega gledališča dr. Bralko Kreft bo čilal iz svojih del odlomek iz „Vclike puntarijc“, kratek esej o gledališču, ki ga jc govoril na mednarodnem gledališkem kongresu v Pragi, in izbrano poglavje iz najnovejšega dela „Kranjski bomendijanl". m Ljudska univerza v Studencih. Jutri ob 19. bo predava i v dvorani deške šole prof. Franjo škof iz. Maribora o temi ..Sladkor nekdaj in danes". Skioplične slike! S lem popravljamo včerajšnjo objavo. m Vsako odlaganje zemlje, smeti in odpadkov na desnem bregu Drave nasproti državni III. deški ljudski šoli v Mariboru na Ruški cesti je odslej prepovedano. m Listnico z 58.0110 dinarji, ki so bili le deloma njegovi, je izgubil na poti od Sv. Miklavža do Maribora pekovski mojster Hinko Gelan s Tcznega. V njegovo vd-liko presenečenje mu je celi znesek prinesel na doni čevljarski mojster Alojzij Babič od Sv. Miklavža, katerega je Čelan za njegovo poštenost bogato nagradil. m Drava se vrača v svojo strugo. Drava je zaradi dežja narasla za skoro 4 metre nad normalo .sedaj pa je začela polagoma upadati, vodna gladina se jc od včeraj znižala za dobrega }>ol metra. Voda še vedno prinaša precej lesa, ki ga ljudje lovijo iz valov. m Pri padei; s kolesa si jc v Rušah poškodoval nogo 501elni delavec Peter Seleer iz Ruš. m Občinstvo na državnem mostu sc je zgražalo, ker sla hlapca Markuš Ozvald in Jenuš Franc pretepala pod mostom izčrpana konja, ki sla bila vprežena v voz z 1 m3 gramoza. Krivdo za to sla zvalila na lastnika Ruperta Kermcka, češ, da jima je 011 tako naročil. Da so lahko vožnjo nadaljevali, so del tovora odložili. m Iz hodnika v II. nadstropju klasične gimnazije je nekdo ukradel 1920 din vreden zimski plašč in šal osmošolcu Bogdanu Mariniču .sinu mariborskega zdravnika. K A R T O T E K K „S O l R A* Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 m Okoli 509 kg premoga je neznani zlikovec ukradel iz drvarnice upok. inženirju Janku Urbasu v Dvoržakovi ulici Odpalinil je dve lati ter kradel skozi to odprtino. Odnesel mu je jk) tej poli tudi sesalko za kolo. m Zaradi trpinčenja živine, je naznanjen oblasti Kovovnik Ivan iz Peker ,ki je pretepal konja, s katerima jc vozil gramoz iz Tomanove ulice preko travnika k Po-žaukovi stavbi. Konja zaradi slabe ceste lovora nista mogla speljati. očala ? ... tiipl. optik peteln m Mesini avtobus na progi Maribor-Murska Sobota je. ponesnažil v vinjenem stanju delavec Mihael Dvoršak, zaposlen pri Kifmanu, ter povzročil med potniki mnogo negodovanja. Pristojbine za čiščenje ni hotel plačati. m Aktovko je nekdo izmaknil s kolesa skladiščniku Kosu Ludviku iz veže v neki hiši v Vojašniški ulici. Odnesel mu j< v njej službeni plašč in odprernno knjigo ŠTAMPILJKE „S O F R A“ Maribor, Gregorčičeva 24. — Id. 2341 Sokol Maribor I. poziva vse svoje članstvo, da se udeleži pogreba pokojnega brala Vane Vlastimila jutri v četrtek, 21. L m. ,ob 15. uri na Pobrežju. Bratje ,ki imajo kroje, naj pridejo v istih, ostali v civilu z znakom. Uprava. CROMBIJ za moške plašče v veliki izbiri v modni in manufaktumi trgovini Josip SRAJ, Maribor. Vabile! Sokol Maribor-matica vabi svoje članstvo na družabni večer, ki ga pri-rede lutkarji ob priliki 10 letnice obstoj'a stalnega lutkovnega odra našega društva, ki sc vrši v soboto ,dnc 23. novembra t. I. v sejni dvorani Sokolskega doma, ob 20. uri. Na sporedu so prizori na lutkovnem odru in prosta zabava. Vstop prost. Pogrnjene mize. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 16. do vključno 22. novembra lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul. 12, tel. 28-12, ler lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova c. 33, tel. 22-13. Narodno gledaMim Sreda, 20. nov.: ,.Nenavaden £lovek“ (gostovanje v Celju). Četrtek, 21. nov.,ob 20.: ,;Na Dnu“; Red C Petek, 22. npv,: zaprlo. Sobota, 23. nov., ob 20.: „Cyrano de Beiv gerac“. Zadnjič. Znižane cene. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 20. nov., ob 20.: ..Nenavaden človek* . Gostovanje mariborskega gledališča. • Esplanade kino. Znameniti francoski velefilni „Obala v megli*1 z Jean Gabinont in Michelle Morgan. Sledi „Baron Trenk“. Grajski kino. Samo vključno do četrtka ,,Danko Pišta". Javor Pal. Od pe-tka dalje izborna češka veseloigra „Na okrožnem uradu". Vlasla Burjan. * Kino Union. Od danes, pa do vključno petka „2iv!jenjeu. Senzacijonplna filmska Iragedija z znamenito francosko umetnica Hedviko Fcuillcrc v glavni vlogi. pohištva Spomnite se CMD l LUŽUG DO&I ISSK Maribor Ob skorajšnjem začetku nove zimskošportne sezone vabi ISSK Maribor, ki že dolga ista uspešno dela za propagando belega spor-ra pri nas, vse prijatelje zimskega športa k sodelovanju za propvit in razvoj te lepe športne panoge. Klub je vzgojil v svojih vrstah smučarje, ki so dosegli zavidanja vredne uspehe doma in drugod. V svojih vrstah ima |1a tudi funkcionarje, ki so častno rešili svojo rtalogo pri raznih prvenstvenih tekmovanjih na območju MNP. ISSK Maribor pripravlja tudi za _ letos obširen tekmovalni spored v alpskih in klasičnih disciplinah, ki se bo deloma razvijal y bližini mesta Maribora, težišče vseh prireditev pa bo prej ko slej preloženi v idilično okolico Ribnice na Pohorju, kjer ima SPD svojo postojanko Senjorjev doni. Zimsko saortni odsek ISSK Maribora ima redne članske sestanke vsak četrtek ob Upravni odbor Slovenske težko-alletske zveze v Mariboru, ki jo bil izvoljen na občnem zboru (>. novembra, o katerem smo poročali, se je na svoji prvi seji konstituiral sledeče: predsednik M a Lel a Leopold, podpredsednika Krušeč Stefan, Vidic Jože, tajnika Lasič Ivan, Zidašek .Miloš, blagajnik .lazbinšek Josip, lehn. referent Šapec Friderik, gospodar Kozič Vlado. odborniki Pirhcr Ivan, liano Drag:>, inž. Stergar Vlado. Nadzorni odbor tvorila inž. Lah Ivan in Fišer Karli, tehnični odbor Krušeč Stefau, Sape e Friderik. /A- SOBA IN dvema cesta < Soorf u n c pred vstopom v novo zšnrtsko sezono 19. v posebni sobi gostilne Štibler (prej Kirbiš) v Vetrinjski ulici, kjer se sprejemajo tudi prijave novih članov. Novo vodstvo STAZ zimskosport-ki že dolga k lepe sport-v svojih vrstah danšek Miloš, kazenski odbor pa Krušeč] Stefan. Zidanšek Miloš, Kebrič Franc, Špa-1 nor Franc, Čander Ignac. ZAKLJUČEK JUNIORSKEGA PRVENSTVA j V nedeljo se bo odigrala zadnja jesenska : juniorska prvenstvena tekma med Rapidom in ! Mariborom. Rezultat tekme teoretično utegne | izpremeniti vrstni red klubov na 2—1 mesto, j dočim je naslov jesenskega prvaka že oddan j ISSK Maribor«, četudi bi ev. tekmo izgubil. S Prvenstvena tablica ie sledeča: ni odbor Slovenske ležko-atletske ki je bil izvoljen na o katerem rvi seji kon-k Matela Leo-rušec Slefan, Vi-Ivan, Zidašek Mi-lebn. refe- | Kozič Via- j I Maribor železničar Slavija Rapid PETO KOLO POVRATNIH LIGAŠKIH TEKEM V nedeljo- je na sporedu slovenske nogometne lige peto kolo spomladanskega dela tekmovanja, ki bo obenem bržkone tudi zadnje v letošnjem letu. Srečali se bodo sledeči pari: Maribor—Železničar v Mariboru, Ljubljana—Mars v Ljubljani, Kranj—Olimp v Kranju, Bratstvo—Amater na Jesenicah. s ISSK Maribor (zimski spori). Pozivamo vse tekmovalce, da lakoj izročijo tajništvu (Legvart - Putnik) verifikacijske izkaznice v svrho obnovitve za leto 1910-11- ZA OBKA.MBO ZAGREBA. BEOGRADA IN LJUBLJANE pred zračnimi napadi je bila v Zagrc' bn konferenca strokovnjakov. Na ic? konferenci so razpravljali o izboljšanju melod obrambe civilnega prebival-siva. Bile so sprejele nove smernice in metode protiletalske obrambe. o V grob jc holcl skočili iz žalosti z* svojim umrlim bratom Viktorjem Reiu* harloni njegov ciganski brat. Sele s težko muko so mu to namero preprečili števila1 ciganski pogrebci, ki so se zbrali 'na jeseniškem pokopališču. Spravili so ga V gostilno, ker se j-e končno potolažil Pri kozarčkih dobrega vina. Službo dobi KUHARICA *ostitao takoj. Taborska 20- 20228-3 Iščem pridnega NAJEMNIKA n/tjcromiVA s koncesijo za gostilno v bližini mesta. Nas1*'- - —1 odd. »VecerniKa«. lastev v o«! 2Č217-2. Krojaikega ;r%v’ poj z* velike komade st?fel’me Ukoj krojaStvo ^Obnova«, Slovenska 36, Maribor. 20210-2 preizkusen redilni prašek za »vinje poapeluj« apetit in hitro zdebeljenje. Uspeh za-j »m feni! *av. OTDINA stanc din 8*—. Poštnina povzetje *»lj2,3all4zav. din II*- DROGERIJA KANC Maribor, Tyrševa ulic« 1 in v*e podeželake trgovine ' dekle polteno In zanesljivo, zmožno vseb del. sprejme gostit, na. Zg. Radvanle 51, pri Mariboru. 20216-2 Samostojna MODISTINJA se išče za takoj. Nožir Vrečko, Slomškov tre 6. 20227-2 SlUlCO IŠČE POTNIK ki ic dobro vpeljan v Speče-rilskih trgovinah, bj prevzel kakršen koli artikel. Ponnd-be na ogl. odd. »Ve&ernika« PQd, »Zanesljivo«. 30220-3 (StcJtno močno pošteno • DEKLE vešča slovenskega in nem-IkCfut jezika, zna kuhinjska delt- želi službo v gostil *1 ali privatni Mii. Naslov v «gl. odd. »Večernika«. 30306-3 Dvosobno STANOVANJE v Vili, parketlrano, se odda t vrtom za «0 din v Jadranski ulici 53, Vhod iz Aljaže-ve—Marksoive ulIcc. 2020S-5 Sončno STANOVANJE soba in kuhinja, se odda s 1. decembrom alt takoj. Dravska ulica 10. 20224-5 KUHN.IA Pobreška '(U bliža cerkve. 20205-5 STANOVANJE ODDA Odda se SOBA IN KUHINJA za kadetnic«, Studenci. Vprašati Meliska cesta 65, v pekarni 20230-5 STANOVANJE IŠČE Mirna stranka išče DVOSOBNO STANOVANJE Ponudbe na ogl. odd. »Večer pika« pod »Dvosobno«. 20219-6 SOBO ODDA OPREMLJENO SOBO oddam eni osebi. Ruška c. 3. dvorišče. 20222-8 OPREMLJENO SOBICO oddam z oskrbo ali brez. (io-soeina 7 vrata 6- 20229-8 Odda se OPREMLJENA SOBA mirni gospodični. Maistrova uica 13. vrata 2 20209-8 POSEST Prodam krasno PARCELO radi odkotovanja, JM1 ms. (zatišje). Strašek, Krpanova 27a, Studenci. Vprašati popoldne. 20223-11 Nova, enonadstropna HIŠA 15 a zemlje in domači mlin na vodni pogon se proda za .34.000 din gotovine iu nekaj hipoteke- Vpraša se Pri Ka-gar Franc, Delavska ulica. Zgornje Radvanje Pri Mariboru. 20213-11 I Prodani VINIČARI.IO --------- j za ceno 65.000 din. Vprašati v ogl odd. »Večernika*. ____________________ 20203-11 HIŠO Z DOBRO GOSTILNO Ut vrtom v okolici Maribora kupim. Ponudbe z navedbo cene na 'ogl. odd. »Večernika« pod »Miša z gostilno«. 20226-11 OBRT TRGOVINA < K E R A M I K A < Hišni posestniki in najemniki, preglfejte Vaše peči in štedilnike, predno .lastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela Izvršuje solidno in poceni Aflton Rajšp. Maribor. Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbenikt in pečarji popust. 5212-13 ŽENSKI KOTIČEK MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko oeriio naiceneie pri S Ketlš-u Stolna I. 11406-18 NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg (rinlce. » 16799-18 POSKUSITE TUDI VI! Kvalitetno ' najboljši sladek rženi kruli iz pekarne Rakuša. Koroška cesta 24 19031*18 ASTROLOŠKA SPECIALISTKA Mme. FELICITAS zopet v Mariboru ter sprejema ob torkih in petkih. Sodna ulica 26-1II/8. 1P754-18 Solina za signirunjc zabojev, vreč, sodov, kož, kamenja itd. Štampiljke iz gumija in kovin imoii Maribor, • Telefon 25-10 BELI KltOMPIU no din 1-10'— za 100 kg in beli krompir „K resni k“ (Schneflocke) po din 170'— za 100 kg; apneni prah po din 26‘— za 100 kg in pristen meti oddaja Kmetijska ttmžbn; Mrljr 'tol. 20-83. 19944-18 GLASBILA LJUBLJANČAN ki je prejšnjo soboto spremljal gospo čez most, prosi za naslov pod »Ljubljančan« na ogl. odd. »Večernika« 20231-19 C | jj o “1 kratek in dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Večernika pod Prodam malo rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK boljše kvalitete. Tržaška c. 26-1. 20221-22 PRIDELKI Kupim več vagonov SLAME prešane, Iranko vagon. Josip Herlah. Laško- 20215-15 RAZNO VAZNO ZA VSAKOGAR! Pred nastopom z'ine naročite nove ali dajte popraviti Vaše peči in štedilnike pri prvovrstnem pečarskem podjetju-Stalno velika zaloga najnovejših modelov peči. štedilnikov in stenskih oblog. Pečarstvo Strašek Gustav, Maribor, Tvrševa ulica 12. 18218-28 GLASOVIH Bluščcc koren proti revmatizmu /. navodilom o uporabi se dobi pri Curku. Maribor, Vojašniški trg 8. 20197-28 FRIZERKA sposobna za prevzem irizer-išče. Informacije daje g. No-išče. Informacicj daje g. Novak Franc, brivcc, Maribor. 20226-28 Continental ati ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 34 Llubljsna. Prešernova ul. 40 Zlato in srebro, Jriljante, iastavljalne istke ščenumo za naku>' M. Ilgeriev sin, ftlariboi, oosposka ulica 15 MODERNI VOZiCKI po vseh cenah BOGOMIR DIVJAK Ulica kneza Koclja * Iščemo žensko ali moško s perfektnim znanjem slov«* ščine. srbohrvaščine iu nenf ščine v govoru in piSavi, slo* venske in nemško stenogra* iije ter strojepisja. Prednost imajo kandidatje s pri železarskih iiidustriiskin podjetjih. Lastnoročno pisane ponudbe s priloženo sliko 6x9 cm in opis dosedanje?® udejstvovanja je nasloviti Kranjsko industrijsko Jesenice-Fužine. l^4,1 Moda je lepota Solidno in natančno Vam dela obleko, plašč, kostim i® damski plašč le krojaštvo Obnova n i« Maribor. Slovenska ulica 36j ^134* Oglejte si razstavo pisarnlikege po popolnoma novem sistemu od 15. do 25. novembra 1940 MARIBOR, PREŠERNOVA 4 Ogled neobvezen! Zahtevajte prospekte ! Remec & Co., Kamnik MALE OGLASE za sobotno-nedeljsko številko. „ Večernika" čim pr e j v tednu, najkasneje do petka\7. zvečer, ker so do tedaj oddani mali oglasi brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani. »V EC ERN IK« Oglasni oddelek. Damski plašči najnovejši modeli, obleke, perilo, klobuki ugodno pri jtrna Maribor, Jurčičeva ulica " 1 ■ ...... 111 M' ■« 1 ■ I ■ ■ ---------------------------— --------------------------------------- '-------------------------------------------------------- tod Lq urejuje ADOLF lUBNlKAB v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik sl a »jj ui. I v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi sc mm U«e4*tiUve I« uprava: Maribor. KopaUSka ulica 6. — Teleioo uredniltva stav. 25-67 in uprave itov. 28-67. — Poitoi čekovni račun štev. U« 409»