TEDNIK
GLASILO   SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA
PTUJ. 26, novembra 1970
LETO XXIli., št. 46
Ceno 0,60 din
Ob 27. rojstinem dnevu
Darilo republiki
Vsakikrat smo ob DNEVU
REPUBLIKE seštelt, kar smo
novega dosegli in tisto, kar
smo zanemarili v preteklih
enajstih mesecih. Zabeležili
smo. pogostd. zgraditev no-
vih tovarn, cest. železniških
prog. Letos darujemo RE-
PUBLIKI vseljudsko zaupa-
nje in odločenost, da bomo
vsi skupaj, ob zavestnem
(Kirekanju, našli pot iz te-
žav, v katere, smo zašli. V
minulih petindvajsetih letih,
socialističnega razvoja je bi-
lo več takšnih, pa tudi težjih
obdobij, bodo pa tudi v bo-
doče, ker naša revolucija še
ni končana.
. Dan republike pričakuje-
mo sredi akcije, katere prve
rezultate, čeprav le delne, bi
lahko že našteli. Impulz za
to. lahko brez olepševanja in
odkrito ugotovimo vzroke, pa
tudi posledice najdemo ustre-
zne rešitve, nam je dala pr-
va konferenca ZKJ. Kakor
tista pred 30 leti v Zagrebu,
je tudi letošnja v Beogradu
opozorila na resnost gospo-
darske situacije v državi in
pozvala vse državljane, pred-
vsem pa komuniste, da se
uvrstijo v prvih vrstah v
boju, ki nikakorne bo lahek.
: To, kar sedaj najbolj po-
trebujemo, je bratstvo in e-
hotnost naših narodov na
novih samoupravnih teme-
ljih. To zgodovinsko prido-
bitev novembrskega zaseda-
nja AVNOJA v Jajcu 1943.
leta moramo imeti vedno
pred očmi. Vedno je treba
opoz'arjati na to, ker sta
bratstvo in enotnost tista je-
klena vez. ki ie vtkana v
vsp dokumente 9. kongresa
in prve konference, ki so
nam usmerjevalec v konkret-
^nih akcijah.
Naš dogovor ie. da damo
združenemu delu več mož-
nosti, da se razmahne ter
mu zagotovimo krepkejše
materialne temelje. Uresni-
čenje tega dogovora na vseh
nivojih od komune do fede-
racije bo dragoceno darilo
republiki.
Iniciativa predsednika Ti-
ta, da se s spremembami v
političnem sistemu, pred-
vsem v federaciji naredi ko-
rak naprej od klasičnih ob-
lik države, je naletela na
vsestransko podporo vseh
državljanov naše dežele. Pred
nami je še naloga usposobiti
občino kot temeljno celico
naše družbe, da bolj samo-
stojna, predvsem gospodar-
sko. Dozoreli so pogoji, da
bo demokratična in samo-
samoupravna občina enako-
praven  partner združenemu
delu — prostor, kjer bo nas
delovni človek kot proizva-
jalec in kot državljan lahko
odločal ter prevzel obvezno-
sti okrog zadev, ki pomenijo
njegov standard in vsakda-
aje potrebe.
Rojstni dan republike pri-
čakujemo po zelo. pomemb-
nem zboru neuvrščenih de-
žel v Lusaki, kar je pomeni-
lo za našo deželo nadaljnjo
afirmacijo njenega boja za
mir. za enakopravno sodelo-
vanje in sporazumevanje
med narodi in državami.
Srečanje predsednika Tita z
mnogimi državniki Evrope
so pokazala, da je Jugoslavi-
ja zelo zainteresirana na
tem, da  se  ohrani  mir  in
najdejo nove poti za sodelo-
vanje evropskih dežel.
Danes in v teh dneh praz-
novanja DNEVA REPUBLI-
KE ji želimo darovati pred-
vsem vsesplošno zaupanje,
odločenost, da bomo s skup-
nimi silami poiskali pot iz
težav, bratstvo in enotnosi
ter podporo v boju za mir.
To pa je tudi naš dolg do nje.
Velik uspeh mladih v Tehnoservisu
V prihodnost
z lastnimi močmi
Nekateri so zmajevali z
glavo, k<r so se pri obratu
KK Ptuj Tehnoservis odloči-
li, da bodo nasledili Tapovo
proizvodnjo kopirnih apara-
tov. 124-članski kolektiv pa
se-lahko v teh dneh ponaša z
novo. delovno zmago, ki je
r >:^da najlepše darilo repu-
/. i^^^l^ojstnem dne\ai. Tri-
je mladi strokovnjaki: teh-
nični vodja Anton Galun,
konstrukter inž. Srečko Pe-
vec in visokokvalificirani
ključavničar Konrad Lah so
izdelali prototip avtomatsike-
ga kopirnega aparata z amo-
niakovim postopkom, edin-
stven te vrste v Jugoslaviji.
Poglejmo najpreje neka-
tere značilnosti aparata, ki
so ga v Tehnoservisu imeno-
val: »Tehnimatic 70«. Delo-
vanje aparata je popolnoma
avtomatično. Vanj vložite le
Diazokop papir in original,
vse drugo opravi stroj sam
Avtomatično loči original od
kopije in ga vrne, v razvi-
jalnem delu razvije kopijo
in jo že uporabno odloži v
zbiralnem delu aparata De-
la z vsemi papirji, občutlji-
vimi na svetlobo in amoniak,
naenkrat pa je možno izde-
lati neomejeno število kopif.
Uporablja se za kopiranje
razne tehnične dokumentaci-
je v konstrukcijskih birojih'
in podobnih ustanovah.
Direktor obrata Alojz Gan-
za nam je ob obisku dejal:
»Zavedamo se, da ob odlič-
no izvedenih aparatov z za-
hoda, naš aparat ni noben
vrhunec tehnike, vendar pa
nam zadostujejo besede stro-
kovnjakov na nedavnem sej-
mu »Interbiro 70« v Zagre-
bu, ko so dali največ prizna-
nja funkcionalnosti našeg)a
»Tehnomatica 70«. Po tem
prav nič ne zaostaja po uvo-
ženimi, to pa je zaenkrat tu-
di bistveno. Zavedamo se tu-
di, da so tuj: stroji tehnično
bolje izdelani, -nanjših ob-
lik, to pa je tudi načrt za
našo prihodnost. Prvim v
Jugoslaviji nam je uspelo
narediti aparat, ki kopira in
razvija hkrati. Moram reči,
da so se s tem ukvarjali že
pr: TAP, tako da smo lahko
uporabiti tudi njihove ugo-
tovitve, vendar pa so nare-
dili naši strokovnjaki že ko-
rak naprej.«
Potom nam je direktor o-
brata povedal, da bo novi a-
parat stal 2 milijona 8.50 tisoč
starih dinarjev, to pa je ce-
na s katero lahko na trgu u-
spešno konkurirajo.
S serijsko proizvodnjo bo-
do predvidoma pričeli marca,
do takrat pa lahko dodajo
še nekatere novosti, do kate-
rih bodo prišli ob nadaljnjem
načrtovanju.
V, TehnDservisu se dobro
zavedajo, da lahko uspevajo
samo z novimi dosežki, kajti
konkurenca, predvsem za-
hodnih izdelovalcev sorodnih
aparatov, je velika. Ze TAP
je navedel stike z madžar-
sko tvrdko IGV iz Budimpe-
šte, Tehnoservis pa sodelo-
vanje nadaljuje, pogovarja-
jo pa se o pnorebitnem .pre-
vzemu njihove licence.
Prav tako Ptujčani razmiš-
ljajo o aparatu, ki ne bo de-
loval na principu amoniaka,
saj zahodna industrija izde-
luje aparate, ki delujejo na
principu nekaterih drugih
kemičnih sredstev.
Naj ob koncu še zabeleži-
mo da ie zadnji uspeh Teh-
noservisa. uspeh celotnega
mladega kolektiva v katerem
si vsi prizadevajo za napre-
dek in izboljšan iutriSnji
dan Trem strokovnjakom, ki
imajo največ zaslug, za iz-
boljšavo pa moramo iskreno
čestitati in>.t)rav bi bilo. da
bi iih KK Ptuj tudi primer-
no nagradil.
D. Utealr-smc
Giede na praznovanje dneva republike
v ponedeljek in torek 30. novembra in
1. decembra t. I. bo izšla naslednja šte-
vilka našega lista 9. decembra 1.1.
UPRAVA
Skupščina občine Ptuj
občinska konferenca ZKS
občinska konferenca SZDL
občinski sindikalni svet
občinski komite ZMS
občinsko združenje borcev NOV
želijo vsem prijetno praznovanje
DNEVA REPUBLIKE!
do nedelje, 6. dec. 1970.
Mlaj bo v soboto. 28
novembra, ob 22.14.
Napoved: ves čas bo
lepo iesensko vreme, le
v Avstriji bo 1. decem-
bra snežilo.
Alojz Cestnik
STRAN 2
TEDNIK — ČETRTEK, 26. novembra 1970
Prihodnje leto popis
prebivalstva
Od 1. do 10. aprila prihodnje-
ga leta bo v naši državi popis
psebivalstva. To bo priložnost,
da se zbere vrsta podatkov o
spremembah v družbeno-eko-
nomski in socialni strukturi
prebivalstva, o družbenem,
materialnem, imovinskem, kul-
turnem in pravnem položaju
prebivalcev. Za našo državo pa
je popis posebnega pomena za-
radi tega, ker bo mogoče u-
gotoviti gibanje, razlike in ten-
dence sprememb v pogledu de-
mografskih gibanj posameznih
narodov in narodnosti. Mogo-
če bo tudi ugotoviti razlike v
izobrazbi, v stopnjah porasta
števila prebivalstva ali šte-
vilo rr.ešanih zakonov.
Treba je podčrtati, da je pri-
šlo v pripravah na popis do
izraza stališče, da mora pre-
vladovati pri popisu ustavno
načelo enakopravnosti in na-
rodnosti. Glede na to so izde-
lana načela za izpovedovanje
državljanov o svoji nacionalni
ali etnični pripadnosti. Pri po-
pisu bo zagotovljena enako-
pravna uporaba jezikov naro-
dov in narodnosti Jugoslavije,
ki živijo v njej.
Podatke o narodnosti ali et-
nični pripadnosti državljanov
bodo vDisovali popisovalci v
rubriko z napisom: narodnost
ali etnična pripadnost. Ker ve-
lja načelo, da ne more biti dru-
gega merila za pripadnost dr-
žavljana tej ali drugi narodno-
sti ali etnični skupini razen
njegove zavesti, bodo ti podat-
ki vpisani brez kakršnihkoli ko-
mentarjev popisovalcev. Popol-
na svoboda v tem pogledu za-
gotavlja državljanu tudi pra-
vico, da se narodnostno ali et-
nično ne opredeli.
Sprejeto je načelo, da s poj-
mom »Jugoslovan«, v kolikor
bi kdo želel s tem izraziti svo-
jo narodnostno pripadnost, te-
ga v tem smislu ni mogoče ra-
zumeti. Teoretično in v na-
sprotju 9 programom ZKJ bi
bilo, če bi ljudje, ki bi se tako
opredeljevali, tretirali kot ne-
ko novo nadnacionalno ali na-
cionalno kategorijo. Nespre-
jemljivo je tudi stališče, da bi
bil tisti, ki bi se deklariral kot
»Jugoslovan«, bolj Jugoslovan
ko tisti, ki se deklarirajo kot
pripadniki enega jugoslovan-
skih narodov. Na drugi strani
pa, razumljivo, nikomur ni in
ne bo mogoče preprečiti ali o-
nemogočiti, da se ne bi dekla-
riral kot »Jugoslovan« in po-
pi-sovalci bodo morali to spre-
jeti brez vsake.ga komentarja.
DR
Kdo tepe potrošnika?
Naš potrošnik se počuti že
nekaj časa kot boksar, ki
izgublja bitko. Udarci oada-
jo z vseh strani nanj. tako
da nima niti trenutka, da bi
si'oddahnil. Ko ie pred krat-
kim zajel šapo z zamrznitvi-
jo cen. se mu je začela bli-
žati nova nevarnost.
Nov nasprotnik je tokrat
elektrogospodarstvo. Potroš-
nikom elektrike grozi za ko-
nec letošnjega leta zopet ne-
varnost da bodo brez toka
čeprav so morali, ni še tako
dolgo od tega. pristati na
»doplačilo« (v obliki višje
cene za energijo) — 210 mi-
lijonov dinarjev ravno zato
da bi se ognili te nevarno-
sti. Obrazložitev te podraži-
tve je bila naslednja: ni
sredstev, da bi zagotovili re-
zerve v elektrosistemu za
redno oskrbovanje potrošni-
kov Ti so nato pristal' na
podražitev dovolinih količin
podražitev Toda sedaj elek-
trogospodarstveniki ugotav-
ljajo, da bo zagotovitev do-
volinih količin elektrike od-
visna od darežljivosti neba
to je od padavin.
Elektrogospodarstvo res
ponuja dokumentirano do-
.lasnilo za eventualno po-
manjkanje elektrike Trdi.
da je bil? letošnja i seneša
da ie bila letošnja jesen iz-
redno suha ter da so se ba-
zeni izpraznili in onemogo-
čili delovanje vseh kapacitet.
Razen tega trdi. da ie elek-
trarna Rama prenehala ob-
ratovati zaradi oremikov tal
termoelektrarna Sisak slabo
dela zaradi pomanjkanja
mazuta. Morava pa zaradi
pomanjkania  oremoga.
Potrošniki spreiemajo te
razloge vendar jim ni vse
jasno. Ali niso prav zaradi
teh tfžav že doslej plačanih
onih 210 milijonov dinarjev?
Ce to niso nepredvidene te-
žave, katere so potem po
mnenju elektrogospodarskih
strokovnjakov? Z eno bese-
do, čeprav ie elektrika sedaj
dražja, se ie vse govorjenje
zreduciralo na ugotovitev,
da je redno oskrbovanje z e-
lektrično energijo odvisno
od vremenskih bi elektrogo-
spodarstvo Dostalo akumu-
lativno.   Toda. postavlja se
vprašanje, koliko ie pravilna
politika, da postane potroš-
nik »molzna krava« za vsa-
kega. Kako dolgo bo to vzdr-
žal? Končno pa se tudi po-
stavlja vprašanje: kdo pri
nas ščiti potrošnika, kdo go-
vori v njegovem imenu, ker
ima vse svoje meje in strp-
nosti je med potrošniki vse
manj. MS
6. Odlok o dopolnitvah fi-
nančnega programa za fi-
nanciranje graditve osnovne
šole v Gorišnici;
7. Odlok o dopolnitvi od-
loka o obvezni namestitvi
lovilcev snega na zgradbah
v mestu Ptuj;
8. Ustanovitev občinske
komisije za popis prebival-
stva imenovanje članov ko-
misije;
, 9. Imenovanje ravnateljev
osnovnih šol:
a) osnovne šole Leskovec,
b) osnovne šole Trnovska
vas,
c) osnovne šole Zavrč;
10.  Imenovanje  predstav-
nikov obč. .skupščine v sve-
te zavodov:
a) v svet zdravstvenega do-
ma Ptuj.
b) v svet osnovne šole
Franca Belšaka v Goriš-
nici;
11. Izvolitev novih članov
v upravni odbor zdravstve-
nega investicijskega sklada
občine Ptuj;
12. Razprava in sklepanje
o predlogu za sprostitev pro-
računskih dohodkov, izloče-
nih v posebno proračunsko
rezervo;
13. Potrditev statuta dija-
škega doma Ptuj;
11. Sklepanje o premoženj-
sko pravnih zadevah.
Skupščina občine Slovenska Bistrica
Občinska konferenca ZKS
Občinska konferenca SZDL
Občinski sindikahii svet
Občinski komite ZMS
Občinska organizacija ZB NOV
želijo vsem občanom prijeten praznik —
DAN REPUBLIKE!
Stimulacija kvalificiranih
in sposobnih?
Kmalu -bo konec leta in
pred republiške in občinske
organe bo zopet stopilo vpra-
šanje, kako obdavčiti skupen
dohodek državljanov. Oseb-
ni dohodki se iz leta v leto
Dovečujeio in ie vedno vec
•■•milijonarjev«. Razprave o
davčni Dolitiki tako postaja-
jo vse širše in vse boli žolč-
ne.
Lani ie prišlo na svetlo
mnogo argumentov proti
veljavnim predpisom o ob-
davčevaniu državljanov.
Največ kritike je letelo na
višino dohodka, ki ie pod-
vržen obdavčitvi.' Za letos
napoveduieio zvišanje meje
obdavčitve in uvedbo neka-
terih olaišav. vendar ni upa-
nja, da bi bila politika ob-
davčevania zelo spremenje-
na
Občine imaio velike po-
trebe od niih se mnogo za-
hteva in one v naprej ra-
čunajo s Domem. .sredstvi, k'
iih bodo dobile od »boliše
stoječih« državljanov. To ie
končno tudi ena izmed oblik
solidarnosti ter način, da se
zagotovi financiranje skup-
nih DOtreb. Kritiki pravijo,
da upoštevajo to realnost,
zamerjaio pa skrajnosti, do
katerih smo prišli, ker te že
destimulirajo delo in stro-
kovnost ter zatrjujejo, da
sedanji sistem obdavčenja
državljanov izziva  slabe e-
konomske in družbene do-
sledice.
Doslej še nobeno leto ni
bilo toliko opozoril zaradi
odhajanja naših strokovnja-
kov na delo v inozemstvo.
Po nekaterih cenitvah pred-
stavlja odhaianie naših stro-
kovnih moči v druge dežele
eno od največjih nevarnosti
za naše gospodarstvo. Kot
razlog za odhajanje navaja-
jo slabe osebne dohodke, te
pa iim zmaniša še davek na
skupen dohodek.
Del osebnega dohodka za
obdavčitev določaio različ-
no po republikah in občinah,
v največ primerih pa je
davčni obveznik tisti, ki za-
služi na leto več kot 20 tisoč
dinarjev. Z drugimi beseda-
mi, nri nas ie »miliionar« že
tisti, ki zasluži mesečno naji
1660 din. To pa zaslužijo v
vse večiem številu že tudi
kvalificirani delavci. Ce
imajo še nekai družinskih
članov, tem »miliionariem«
res nimamo kai zavidati, po-
sebno če upoštevamo* samo
letošnie podražitve.
Toda nezadovoljni so tudi
tisti davčni zavezanci, ki
imaio nekaj milijonov do-
hodka. Davčna stopnja je,
tako pravijo, mnogo preveč
orogresivna. da ie kmalu
konec interesa za delo in za-
služek, ki ga ie treba pozne-
ie odvesti v državno blagaj-
no. Sv
TOVARNA
AVTOOPREME PTUJ
Proizvajiiino opremo za osebne   in   lovorne
avtomobile,ter avtobuse.
Priporočamo naše tahografe ter '
varnostne pasove.
Ob 29. novembru
— DNEVU REPUBLIKE —
želimo vsem prijetne praznovaim^ej    _
OANES SEJA SO PTUJ
Za danes, četrtek. 26. no-
vembra, je sklical predsed-
nik skuoščine občine Ptuj
Franio Rebernak skupno se-
jo občinskega zbora in zbora
delovnih skurtnosti z nasled-
njim predlogom dnevnega
reda:
1. Vprašanfa in predlogi
odbornikov:
2. Razprava in sklepanje o
sanacijskem programu to-
varne perila in konfekcije
»Delta« Ptuj:
3. Razprava o osnutkih od-
lokov s področja urbanizma;
a) odloka o u^^anističnem
programu občine Ptuj,
b) odloka o urbanističnem
redu v občini Ptuj.
c) odloka o prenovedi nar-
CP«a''!Jo in graditve na ob-
močiii mesta Ptuja, za ka-
terega ia nredvidena zazi-
d«v3 zazidalnih načrtov:
4. Odlok o zadržanju
cen za posamezna živila in
storitve v prodaii na drobno
na ravni sedanjih cen v ob-
čini Ptuj:
5. Odlok o dopolnitvah fi-
nančnega proerama za fi-
nanciranje graditve osnovne
šole v Fodlehniku;
TEDNIK — ČETRTEK, 26. novembra 1970
STRAN 3
Proizvajalci bučnega olja zahtevajo odločne ukrepe
Kdo je odgovoren
za anomalije?   /
v Slovenski Bistrici so se
v petek sestali predstavniki
slovenskih in hrvaških pro-
izvajalcev bučnega olja, in si-
cer iz Frama, Središča ob
Dravi, Varaždina, Koprivni-
ce in Slovenske Bistrice; na
posvetu pa so bili tudi zvez-
ni poslanec Franc Hvaleč
dipl. ing., ter republiški po-
slanci Ivan Pučnik, Zoran
Lešnik in Boris Jarc.
Stanje v proizvodnji buč-
nega olja je že prešlo kritič-
no mejo, tako da se lahko
samo še vprašujemo, kako
dolgo bo katera izmed tovarn
vzdržala v nemogočih pogo-
jih.
Oglejmo <i najprej nekate-
ra dejstva. Vrsto let proiz-
vajalci bučnega olja čutijo
' najrazličnejše anomalije, ki
se dogajajo na tržišču pri
odkupu bučnic. Ob vsakolet-
ni odkupni sezoni se sreču-
jejo z raznimi izvoznimi or-
ganizacijami, ki pa jih ie iz
leta v leto tudi več, tako da
se s temi posli trenutno uk-
varja 17 jugoslovanskih iz-
voznih podjetij, pričakujemo
pa lahko, da bo k donosnim
poslom pristopilo še katero.
Izvozniki tudi plačujejo buč-
nice po višjih cenah kot so
jih zmožni proizvajalci buč-
nega olja. Vse to pa ima za
posledico, da so najbolj pri-
zadeti potrošniki.
Povedati moramo, da je v
letu 1960 znašala poprečna
odkupna cena za 1 kg 0.68
din. Letos, ko so šele na za-
četku odkupne sezone, pa
smo že lahko priče pravim
licitacijam. Izvozne organi-
zacije seveda v vsakem pri-
meru nudijo več kot proiz-
vajalci. Tako že trenutno
zahtevajo prodajalci za 1 ki-
logram bučnic od 6.50 do 7.00
din, za kar obstojajo pisme-
ni dokazi, nekateri pa so šli
še dlje in ponujajo kilogram
bučnic že po 8.00 dinarjev.
Iz tega izhaja, da se je v
10-let. obd. povečala nabav-
na cena za približno 11-krat.
kar verjetno ni slučaj pri
nobenem kmetijskem pridel-
ku v državi. Pri tako visoki
prodajni ceni pa ugotavlja-
mo v Bosni, Slavoniji in Sr-
biji, da kmetu proizvajalcu
plačajo odkuone organizaci-
je največ 4,50 din za kilo-
gram bučnic. Pri tem ustva-
rijo razliko vsaj od 2,00 do
3,00 dinarje pri kilogramu!
Tovarna olja v slovenski Bistrici
Proizvajalci že nekaj let
skušajo najti skupne rešitve
z izvoznimi organizacijanai.
Sestali so se v Zvezni gospo-
darski zbornici v Beogradu,
vendar pa posamezniki no-
čejo sodelovati pri rešitvi
tako perečega problema za
proizvajalce bučnega olja in
naših potrošnikov.
Stalno zviševanje nakup-
nih cen bučnic in s tem v
zvezi vedno višje prodajne
cene bučnega olja ima za
posledico, da potrošnja buč-
nega olja stagnira, oziroma
ceio pada. V letih 1960 je bi-
la proizvodnja 2.274 ton. v
letu 1969 pa le 1506 ton. V
prvih devetih mesecih letoš-
njega leta pa ie proizvodnja
samo 942 ton.
V smislu najnovejših eko-
nomskih ukrepov je tudi ce-
na bučnemu olju zamrzni V.
Prodajna cena je bila ob tem
19,00 din, izhaja pa iz nakup-
• ne cene bučnic v lanskem
letu (4.60 din).
Zaradi vseh teh motivov je
proizvajalcem bučnega olja
onemogočen vsak nakup buč-
nic. To pomeni prekinitev
proizvodnje in s tem tudi os-,
krbe potrošnikov v^ečjega de-
la Slovenije in dela Hrvat-
ske, ki uporabljajo to olje
že vsaj 100 let.
Iz tega je razvidno, da so
pri reševanju tega nemogo-
čega stanja nujni hitri in u-
činkoviti ukrepi odgovornih
organov. Proizvajalci bučne-
ga olja so proti nadaljnje-
mu povišanju že tako viso-
kih cen bučnemu olju in se
povsem strinjajo z dosled-
nim izvajanjem stabilizacij-
skih ukrepov.
Rešitev vidijo v prepovedi
izvoza bučnic, ki jih tako vsa-
ko leto pridelajo manj. Ker
pa je sedaj začetek odkupne
sezone, je ukrene potrebno
čimprej sprejeti.
Omenili smo že, da so tudi
marže kmetijskih zadrug in
kombinatov, kot zbiralcev
bučnic. izredno visoke, saj
lih določajo sami. Zato oljar-
01 smatrajo, da za to surovi-
■ no določijo najvišjo maržo,
ki bi naj znašala največ 0,50
din Z9 kilogram bučnic.
S proizvedenimi količina-
mi bučnega olja rešujejo ol-
jarci tudi oskrbo določene-
ga dela prebivalstva z maš-
čobami, za katere surovine
pridelujejo doma. Ta uteme-
ljuje s tem. da družba po-
kritje potreb po olivnem ol-
ju, katerega trosi prebival-
stvo obmorskih predelov na-
še države, rešuje z uvozom,
ki je vsako leto konstanten
in je zahtevek za prihodnje
leto že 2500 ton.
Kaj bodo torej proizvajale
naše oljarne, če ne bo prišlo
do hitrih ukrepov? V najbolj
težavnem položaju so v Fra-
mu in Središču, kjer proiz-
vajajo samo bučno olje. v
Slovenski Pistrici pa imajo
poleg te,3a še proizvodnjo je-
dilnega olja. Bodo oljarci iz
Središča spomladi zare.^ od-
šli kopati v vinograde? In
kam bodo šli ostali, če se bo.
položaj še poslabšal?
Vse to je'zaradi nekontro-
liranega izvoza. Menda soci-
alistično gospodarstvo ven-
darle ne more dopustiti tak-
šnih anomalij?
Da so trditve o anomalijah
resnične, naj samo povemo,
da so letos naši izvozniki iz-
vozili okoli 120.000 ton sonč-
nic in približno 4000 ton
bučnic. Ali ni to že gospo-
darski kriminal, ko izvaža-
mo osnovno surovino, potem
pa uvažamo polproizvode?
Da bo mera zvrhana, pa naj
še povemo, da izvoz celo
premirajo! Surovo olje smo
že uvozili. Zanj smo dali ti-
soč milijonov dolarjev, ali
milijardo in četrt starih di-
narjev. Torej uvozili smo tu-
di olje. ki je morda proizve-
deno iz jugoslovanskih suro-
vin.
Celoten pridelek bučnic v
Jugoslaviji znaša okoli 8000
ton. Naše oljarne zagotavlja-
jo celotno predelavo. Ce bi
prišlo do viškov, bi lahko
izvažali končne proizvode,
kakšna pomembnost pa bi to
bila za naše gospodarstvo,
raje ne bi razpredali.
Poglejmo sedaj še nekaj
podatkov iz bistriške oljar-
ne. Celotna jugoslovanska
proizvodnja se je povečala
za 18 odstotkov, medtem ko
v Slovenski Bistrici beleži-
jo 46,5 odstotno povečavo.
Delo so organizirali v štirih
izmenah. Delavci ne poznajo
prostih sobot in nedelj, do-
damo pa naj še, da znaša po-
prečni osebni dohodek okoli
900 dinarjev, kar je seveda
pod občinskim, kaj šele pod
republiškim  poprečjem.
In še besedico dve o inter-
vencijskem uvozu olja. Zanj
smo dali več kot milijardo
starih dinarjev. Toliko sred-
stev ne bodo v skladih zbra-
le vse jugoslovanske oljarne
skupaj Vprašanje pa je. ko-
likšna je upravičenost. Do
uvoza je prišlo, ko v Beogra-
du teden dni ni bilo olja. Se
iugo=;lovanski interesi zares
pričenjajo in končujejo ob
mejah glavnega mesta? Olje
bodo uvozili v steklenicah jz
Italije ...
Težko bi bilo naštevati, pri
katerih forumih v?e so oljar-
ci poskušali intervenirati, ne-
uspešno seveda. Na posvetu
v Slovenski Bistrici so po-
slanci obljubili, da bodo v
svojih skupščinah postavili
poslanska vprašanja. Nekdo
bo moral na tržišču narediti
red, kajti problemi in rešit-
ve so jasno pokazani. Ozki
FRANC KOVACiC: direktor
bistriške oljarne
interesi sedemnajstih izvoz-
nih organizacij, vendarle ae
morejo odtehtati interesov
širše družbe, predvsem po-
trošnikov, ki tako in tako
potegnejo krajši konec.
D. Utenkar
POTRČEVI KMETJE NA
FILMU
v Ptuju in okolici so pred
dnevi končali s snemanjem
filma po Potrčevem romanu
»Na kmetih«. Za uprizoritev
tega filma so bili potrebni
številni zunanji sodelavci, ki
so nastopali v skupinskih pri-
zorih. Prošnji snemalne eki-
pe po sodelovanju se ie od-
zvala tudi gimnazija Dušana
Kvedra v Ptuju in nekajkrat
napotila svoje dijake, da so
nastopali zdaj v večjem zdaj
v manjšem številu kot po-
možni igralci. Dijaki so se-
veda z veseljem prevzeli in
odigrali dodeljene vloge in
naloge. Skupno je sodelova-
lo 193 dijakov in dijakinj, ki
se bodo filmskega krsta orav
gotovo dolgo spominjali
Živilski kombinat
iNitb, n^ariDor
Vse vrsfe moke, vsakovrstne izdelke iz moke
nabavljajte pri nas. Naše prizadevanje je
usmerjeno v vaše zadovoljstvo.
Ob DNEVU i>»EPUBLIKE
vsem naše iskic\*ne čestitke!
KMETliSK! KOMBINAT PTUJ
z obrati: gozdarstvo, kmetijstvo, m'ekarna,
tehnoservis »Jože Lacko«, mizarstva »Sloven-
ske gorice«, farma bekonov, mesnica in ko-
merciala
nudi interesentom le kvalitetno blago.
Prepričajte se!
Ob 29. novembru
— DNEVU REPUBLIKE —
želimo vsem prijetno praznovanje!
STRAN 4
TEDNIK — ČETRTEK, 26. novembra 1970
Tovarna glinice in aluminija
»Boris Kidrič«
Proizvajamo:
kalcinirano glinico Al,0:i, surovi aluminij v valjar-
niških ingotih in blokih, aluminijske legure, katran
in mešanice fenola.
Telefon: 79 610
Teleks Kidričevo: 221-18
Pošta Kidričevo, Železniška postaja Kidričevo
Vsem občanom čestitamo ob
DNEVU REPUBLIKE
ter jim želimo prijetno praznovanje!
DELTA Ptuj
NajpomembnejŠa naloga:
uresničitev sanacijskega
programa
Danes bodo odborniki obeh
zborov občinske skupščine v
Ptuju med drugim razprav-
ljali • in sklepali o sanacij-
skem programu tovarne pe-
rila in konfekcije Delta v
Ptuju. Podjetje je namreč
končalo poslovno leto 1969
z izgubo 228.736 dinarjev, ki
10 ie pokrilo iz sredstev re-
zervnega sklada, medtem ko
se je finančni položaj v le-
tošnjem letu še poslabšal.
Zato ie svet za gospodarstvo
občinske skupščine Ptuj Del-
ti priporočil izdelavo sana-
cijskega programa ter uved-
bo ukrepov, ki bi naj pripo-
mogli k rentabilnejšemu po-
slovanju podjetja.
, Vodstvo podjetja, zlasti pa
še samoupravni organi so
ta priporočila upoštevali ter
se lotili izdelave sanacijske-
ga programa, ki so ga ome-
jili le na najnu.jnejše ukrepe
ter se nanašajo na odpravo
raznih pomanikljivosti v
proizvodnji, tehnologiji in
organizaciji dela. prav tako
pa tudi v nabavno prodajni
službi, izgradnji potrebnega
skladišča (montažni tip) v
izmeri 1200 kvadratnih me-
trov. S tem bodo " pridobili
nekaj potrebnih prostorov
za proizvodnjo.
V ta namen bo potrebnih
kair 3.980.000 dinarjev; od te-
ga so liin bila sredstva v vi-
šini 500.000 že odobrena iz
gospodarskih rezerv pri ob-
čini Ptuj. Delta se bo z ure-
sničitvijo tega sanacijskega
programa delno preusmerila
v proizvodnjo iz moške na
žensko konfekcijo. Ta sana-
cijski program bi naj bil iz-
vršen v letu 1972 ter se bo
potem fizični obseg proiz-
vodnje povečal za 18.5 od-
stotka, medtem ko bi se ce-
lotni dohodek podjetja po-
večal kar za 72 odstotkov
oziroma od 5,450.000 na
9.400.000 dinarjev.
Zanimivo je tudi. da se
bodo po izvršeni sanaciji
oodjetia povečali osebni do-
hodki za približno 40 odstot-
kov oziroma od sedanjih
712,70 na blizu lOOl) dinar-
jev; s takim poprečiem o-
sebnega dohodka se 'bodo
približali poprečju osebnih
dohodkov v konfekcijski in-
dustriji.
Med sanacijske ukrepe
prav gotovo spada tudi spre-
memba statuta in pravilnika
o delovnih razmerjih. Zla-
sti bodo poostrili kriterije
za izredne donuste. izhode z
dela med službenim oziroma
delovnim časom. Prav tako
bodo obseg nadurnega dela
zmanjšali na minimum, zla-
s^ti pa bodo izpopolnili ob-
stoiečo organizacijo kontro-
le kvalitete končnih proizvo- .
dov kot tudi nabave materi-
ala oziroma ootrebnih suro-
vin. Pri tem se bodo pre-
usmerili le na nekaj večjih
dobaviteljev, ki bodo za pod-
letje najbolj ugodni.
Posebno skrb bo podjetje
posvetilo domačemu, zlasti
pa še zunanjemu tržišču,
predvsem se želiio vključiti
v trajnejše poslovno sode-
lovanje z nekaterimi večjimi
trgovskimi podjetji v državi.
S tem bodo preprečili kopi-
čenje zalog ter hromitev
obratnega kapitala. Vodstvo
podjetja pa bo moralo naj-
ti najugodnejšega inozem-
skega partnerja, ki bi bil
pripravljen skleniti s p<:'d-
jetjem trajnejšo poslovno
tehnične odnose ter bi naj
bil zainteresiran, da uvede
v Delti najsodobnejšo tehno-
logijo proizvodnje.
Vsekakor je pričakovati,
da bo Delta s predvidenimi
sanacijskimi ukrepi postala
likvidnejša. posebno če bodo
uspeli dobiti potreben viso-
ko strokovni kader, zlasti pa
še s hitrim prilagajanjem _
proizvodnega programa z za-'
sledovanjem mode doma in
v svetu. -fh
Podkupovanje -
je ali ga ni?
Ze nekaj časa postaja
predmet javnih razgovorov
pri nas podkupovanje, oziro-
ma korupcija, ki izziva ne-
godovanje in ogorčenost dr-
žavljanov. Po statističnih
podatkih sodeč pa ogorčeno-
sti ne bi smelo biti, ker iz
njih ne bi mogli sklepati, da
je teh pojavov toliko, kot se
govori. Zvezno javno tožil-
stvo objavlja, da je bilo v
zadnjih petih letih le po ok-
rog 200 ljudi obtoženih zara-
di dajanja ali sprejemanja
podkupnine.
Resnica je. da je takšne
prestopke težko odkriti, re-
alno pa je tudi verjeti, da to,
kar je odkrito, ni vse. Pravo
število je mnogo večje od u-
gotovljenega.
Ne gre pa tudi vse gladko,
ko se podkupovanje odkrije.
Mnogo več je obtoženih, kot
obsojenih. Čeprav je dejanje
odkrito, nastanejo težave na
obravnavi, ker priče spremi-
-njajo svoie izpovedi. In če
končno prestopniku krivdo
dokažejo, ie naihujša kazen
šest mesecev zapora, polovi-
ca kazni pa ie pogojnih.
Ce bi se torej ozirali samo
na statistične podatke, ne bi
bilo vzroka za zaskrbljenost.
Kazniva dejanja te vrste bi
bila manjšega pomena.
Dejansko stanje pa, seve-
da, ni takšno. Ce bi bilo, za-
kaj bi začeli o tem razprav-
ljati v družbenopolitičnih or-
ganizacijah ter napovedali v
zvezni skupščini debato o
tem vprašanju?
Eden od glavnih razlogov
za tako malo število odkritih
primerov korupcije je tudi
neefektnost v delu organov
pregona. Navajajo, da ni do-
volj strokovnjakov, speciali-
ziranih za delo na tem po-
dročju. Toda tudi če bi ime-
li dovolj takšnih strokovnja-
kov, kaj bi ti lahko storili
brez podpore in pomoči vseh
»drugih« faktorjvjv, posebno
v delovnih organizacijah.
Veliko večino odkritih to-
zadevnih prestopkov je od-
krila služba javne varnosti,
15   odstotkov   orimerov so
odkrili organi družbene kon-
trole ter delovne in druge
organizacije. VčaiSih prime-
rov podkupovanja ne prijav-
ljajo tožilstvom, temveč to
»uredijo« v delovni organi-
zaciji. Zvezno javno tožilstvo
prippminia, da v nekaterih
delovnih -organizacijah o-
cenjujejo dajanje raznih da-
ril svojim poslovnim part-
nerjem kot dopuščeno in ko-
ristno stvar, ki zagotavlja
prodajo blaga ali nabavo po-
trebnega materiala.
Zato bi bilo začeti zdravi-
ti ta pojav v delovnih orga-
nizacijah. Družbeno-politična
akcija organov samouprav-
ljanja, ZK, sindikatov, lah-
ko največ prispeva k spošto-
vanju zakonskih predpisov,
notranja kontrola samou-
pravnega mehanizma v vseh
delovnih organizacijah pa je
najefektnejša pot za prepre-
čevanje korupciie. Notranja
kontrola pa mora biti, da bi
bila kos tem nalogam, čim
bolj neodvisna od posamič-
nih organov upravljanja.
SV
NALOGE ORMOŠKIH
KOMUNISTOV
V torek. 24. novembra 1970,
je v dvorani Delavske uni-
verze Ormož potekal razgo-
vor o prvi seji zvezne kon-
ference ZKJ in nalogah ko-
munistov po prvi seji. —
Razgovora so se udeležili vsi
člani ZK s področja , mesta
Ormoža, prisoten pa je bil
tudi delegat prve seje zvez-
ne konference ZKJ — sekre-
tar medobčinskega * sveta
ZKS Maribor Lojze Briški.
O podrobnosti s tega raz-
♦'^vora bomo poročali v na-
slednji številki Tednika.
-FK-
Slovenska Bistrica
Izdelujemo iz čistega altiniinijn in iz aluminijskih legur pločevi-
no, trokove, rondele, rondelice, palice, cevi, profile, žico, vrvi,
vrvi z jeklenim vložkom, konstrukcije oken, vrat, fasadne ele-
mente ter nosilne konstrukcije.
Ob DNEVU REPUBLIKE želimo
vsem prijetno praznovanje!
Tednik,
vaš list
Ml      : — ČETRTEK, 26. novembra 1970
STRAN 5
S skupščine ptujskih študentov v Ljubijani
Daleč je med Ptujem
in Ljubljano
Ptujski študentje v Ljub-
ljani so imeli v četrtek letno
skupščino, udeležili pa so se
je tudi nekateri predstavni-
ki družbenopolitičnih orga-
nizacij ptujske obč-ine. Naj
kar v začetku zabeležimo
morda najbolj značilno ugo-
tovitev: sodelovanje med štu-
denti  in  domačo občino je
prešibko, družbena pomoč
premajhna, vezi z domačim
krajem tako občasne, da se
upravičeno lahko vprašamo,
če razdalja med Ptujem in
Ljubljano zares ne predstav-
lja nepremostljive razlike.
In še bolj ocena kot ugoto-
vitev: v Ljubljani študira
nekaj več kot 100 študentov
iz ptujske občine.
/ Predsednik kluba Franc
. Purgaj nas je seznanil z de-
lom v preteklem letu^in pre-
pričali smo se lahko, da štu-
dentje vendSrle niso nare-
dili tako. malo. Sestali so se
s ptujskimi maturanti in jih
seznanili s pogoji študija na
posameznih fakultetah, pri-
redili so ogled opere in dra-
me, pretekli mesec pa so se
napotili na izlet v Prago.
Skoraj normalno je. da so
skozi vse leto krepko čutili
pomanjkanje denarja, ob-
ljubljeno dotacijo skupščine
občine pa so prejeli šele sre-
di junija, ko je dejavnost
zaradi študijskih obveznosti
zmanjšana na minimum. V
klubski blagajni je sicer o-
stalo še nekaj sredstev, ven-
dar pa so dolgovi vsekakor
večji. Komunalnemu podjet-
ju še vedno dolgujejo 1000
dinarjev, kar je ostalo od
stroškov   prevoza   izleta   v
Vzrokov za zamišljenost je veliko ...
Prago, »na/vesti« pa imajo
še en dolg, in sicer za na-
jemnino dvorane ob aka-
demskem plesu izpred treh
let. Slišali smo, da jim iz
Kidričevega grozi celo tožba.
V razpravi se je najprej
oglasil Alojz Gojčič, ki se je
zavzel, da bi študentje na-
vezali več stikov z absolven-
ti ekonomske srednje šole,
saj jih vse premalo nadalju-
je šolanje. Sodelovanje klu-
ba z gimnazijci je uspešno
in zakaj ne bi bilo tako" še
z »ekbnomci«?
Podpredsednik skupščine
občine Anton Žagar je ugo-
tavljal, da je za redno delo
vsekakor nujno potreben de-
nar, pri katerem pa se na
žalost največkrat vse začne
in' tudi konča. Vsekakor bo
potrebno kriti »izgubo« klu-
ba^ saj je to eden izmed po-
gojev nadaljnjega dela. po-
leg tega pa bolj vprašujoče
ugotavljal, da je razdalja med
Ptujem in Ljubljano morda
zares tako velika, da pred-
stavlja preveliko oviro. Ker
je študente zanimala v veli-
ki meri politika štipendira-
nja, je podpredsednik Žagar
pojasnil, da TIS daje 59 šti-
pendij predvsem za pedago-
ško smer, poleg tega pa še
22 za izredni študij. Sklad
za štipendiranje pri skup-
ščini občine razpolaga s sed-
mimi in pol milijoni starih
dinarjev. Štipendije so od
20 do 30 starih tisočakov,
podpore pa od 10 do 17 ti-
_sočako\r starih seveda. Šti-
pendisti pa si z uspešnim
študijem prislužijo tudi gib-
ljivi del.
Doslej so bila prizadeva-
nja, da bi vsa sredstva, ki
so namenjena štipendiranju,
neuspešna. V prihodnosti bo
ob tem problemu prav go-
tovo potrebno storiti kaj več,
saj ni mogoče pričakovati,
da bi vsa sredstva iskali v
občinskem proračunu.
Študent Franc Ivanuša pa
je hotel priti stvari do dna,
zato je predlagal, da pred-
sednik komisije za štipendi-
ranje odstopi, na njegovo
mesto pa se naj izvoli nek-
do, ki bo imel za to delo več
interesa.
Kakšen je pravzaprav po-
ložaj študentov v ptujski ob-
• čini. je morda najbolj raz-
vidno iz besed sekretarja
občinske konference ZK
Franca Tetičkoviča: »Nihče
v občini nima pregleda, ko-
liko je študentov, kaj študi-
rajo in v kakšnih pogojih
živijo. Čimprej bi bilo tre-
• ba izvesti ustrezno anketo
(udeleženci so jo izpolnili,
op. p.), ki lahko bistveno
prispeva k razjasnitvi polo-
žaja.«
V nadaljevanju pa je se-
kretar še dodal, da kadrov
v občini primanjkuje, prave-
ga odziva pa ni in ni. Ome-
nil je še misel. da. bi ^e se-
stali s predstavniki delovnih
organizacij, ki vsekakor ne
morejo in ne smejo stati ob
strani.
Sekretar občinske konfe-
rence ZMS Zvonko Masten
je študente pozval k večje-
mu sodelovanju z občinsko
konferenco, saj je nespre-
jemljivo, da tisti, ki zapu-
stijo srednje šole tudi pre-
nehajo z delom v mladinski
organizaciji. Prav tako je
treba računati, da je še več
študentov v Mariboru, ki pa
žal niso organizirani. Štu-
dentje bi pri uveljavljanju
svojih pravic moral; nasto-
pati enotno, orav gotovo pa
b' 'mel; precejšnjo podporo
v ZMS.
Nikakor ne moremo mimo
dejstva, da dobršen del štu-
dentov le s težavo premagu-
je študijske obveznosti, te-
žave pa najbolj pogosto iz-
hajajo iz ekonomskega polo-
žaja, ki je vse prej kot ugo-
den. Ptujsko gospodarstvo se
bo navsezadnje vendarle
moralo zavedati, da je nekaj
več kot sto kilometrov stran
baza kadrov, ki nekoč, mor-
da že v bližnji prihodnosti,
lahko pripomorejo k boljše-
mu jutrišnjemu dnevu. Za-
vedati se moramo, da je
strokovnjak iz domačih lo-
Zastopniki  družbenopolitičnih organizacij  so se dodobra
seznanili s študentskimi problem«;.
gov toliko bolj vreden, ker
bo skoraj zagotovo tudi dru-
žbeno zainteresiran. Korist
bo dvojna, premostimo pa
lahko tudi občutek, da nas
ne zanima usoda tistih, ki
bodo že jutri med nami.
Kakšni bodo. je v veliki me-
ri odvisno od nas. odvisno
je od tega. kako jim bomo
na.jlaže  omogočili,   da bodo
Po skupščini so prišli na vrsto tudi bruci, ki so nemočno
obstali pred »zasliševalci«
zasedli mesta, ki so morda
še danes šibka točka našega
gospodarstva.
Dejstvo je, da študentom
moramo nuditi pomoč, saj so
del naše  družbene  skupno-
sti, ki pa se včasih vse pre-
malo zaveda, da nekje izven
občine deluje celica, ki za
svoj obstoj potrebuje pod-
poro. Vsekakor tudi ne mo-
remo mimo misli, ki jo je na
skupščini študentov omenil
podpredsednik občinske kon-
ference SZDL Jože Stropnik,
da ta celica lahko del sred-
stev, ki jih potrebuje, pri-
služi   tudi  sama.   Študentje
bi lahko izdali glasilo, v
njem prikazali svoje delo in
problematiko. družbenopo-
litične in gospodarske orga-
nizacije pa prav gotovo ne
bi stale ob strani.
Naj bo kakorkoli: sodelo-
vanje med ptujskim klubom
študentov in matično občino
mora pognati   globlje kore-
nine, misel, da je med Ptu-
jem in matično občino fsh
jem in Ljubljano prevelika
razdalja, pa naj ostane samo
misel.
Danilo Uteokac
Tovarna volnenih
izdelkov Majšperk
Kvalitetno blago v lepili vzorcih in sodobnih
barvah je spričevalo našega prizadevanja
za potrošnike.
Ob DNEVU REPUBLIKE
vsem naše iskrene čestitke!
Trgovsko podjetje
»Zarja« Ormož
čestita vsem poslovnim partner.iem in odiemaloern
kakor tudi vsem delovnim ljudem naše in drugih
občin za DAN REPUBLIKE in priporoma nakup v
svojih 67 trgovinah na območju občin Oirmož. Lju-
tomer, Varaždin, Novi Marof, Ludbreg in Ivanec.
Prebivalstvo oskrbujemo z
ŽIVILI,
STANOV.\N,TSKO OPREMO
IN KONFEKCIJO.
Z INDLSTRITSKIMI IZOEI KI
IN GRADBENIM MATERIALOM ter
ALKOHOLNIMI IN BREZALKOHOI-NIMI
mAClAMJL    ^ -       ^......      ......     _
stran 6
TEDNIK — (M<rrRTEK, 26. novembra 1970
Trgovsko podjetje na veliko in malo
IZBIRA. Ptuj
nudi potrošnikom v svojih poslovalnicah veliko iz-
biro najkvalitetnejšega blaga po sprejemljivih ce-
nah.
Oglejte si naše zaloge iti se prepričajte o cenah in
kvaliteti!
OB DNEVU REPUBLIKE
VSEM NAŠE ISKRENE ČESTITKE!
Gospodarstvo v ormoški občini
Obetajoči rezultati
Ormožko gospodarstvo je
2 uspehom končalo devetrfte-
sečno olKiobje. V primerja-
vi z istim obdobjem lanske-
ga leta se je povečal celot-
ni dohodek, porabljena sred-
stva in dohodek. Zmanjšale
so se pogodbene ter zakonske
obveznosti, porast pa bele-
žimo tudi pri bruto osebnih
dohodkih.
Največji delež k razmero-
ma močnemu porastu celot-
nega dohodka sta prispevali
podjetji »Jože Kerenčič« in
»Zarja«, ki sta precej pre-
segli promet lanskoletnega
obdobja. »Jože Kerenčič« za
18, »Zarja« pa kar za 48 od-
stotkov.
Ugotavljamo lahko tudi
sedemodstotno povečanje
zaposlenosti. Največ delav-
cev so ' zaffBslili v tovarni
»Jože Kerenčič«, in sicer 32,
število zaposlenih pa sta
zmanjšala obrat Jeruzalem
(5) in Ograd (2).
Problem predstavljajo ob-
ratna sredstva, ki jih je fiaj-
več ^y zalogah, saj so za tret-
jino večje kot pred letom.
Med njimi je največ zalog
nedokončane proizvodnje:
precej visoke zaloge pa so
tudi pri gotovih proizvodih,
in sicer pri vinu.
Ugotavljali smo porast ma-
se osebnih dohodkov, ki pa
najbolj izvira iz povečanja
števila zaposlenih in iz po-
pravkov začetnih osnov, ki
so bile v nekaterih dejavno-
stih precej nizke. Nekoliko
boljši poslovni uspeh delov-
nih organizacij so omogočili
tudi izločitev večjega dela
dohodka za osebne dohodke
zaposlenih, vendar pa mora-
mo ugotavljati, da je pove-
čanje iz ekonomskega vidi-
ka v primerjavi z doseženi-
mi rezultati le malce previ-
soko.
Osebni dohodki so popreč-
no v devetih mesecih znaša-
li 1022. din, od tega v gospo-
darstvu 960, v negospodar-
stvu pa 1238 dinarjev.
Do sedaj je bila v občini
zelo živahna tudi investicij-
ska ^dejavnost. Delovne or-
ganizacije so od januarja do
avgusta vložile več kot
8.700.000 dinarjev, gre pa
predvsem za vlaganja v no-
ve investicijske objekte, o-
premo in dolgoletne nasade.
Ce upoštevamo sredstva, ki
so bila vložena še v septem-
bru, lahko ugotavljamo, da
je bilo skupno v gospodar-
stvo in negospodarstvo vlo-
ženo okoli 10 milijonov di-
narjev, število pa se bo do
konca let^ prav gotovo po-
večalo.
Za industrijsko proizvod-
njo je značilno, da je fizični
obseg v primerjavi z lanskim
večji za 36,7 odstotkov, na
povečanje pa ie najbolj vpli-
vala industrija plastičnih in
kovinskih proizvodov. Pove-
čanie pa ni zabeleženo pov-
sod. Pri obratu oljarna v
Središču je bila proizvodnja
nižja zaradi večjih popravil,
pri opekarni pa zaradi vre-
menskih razmer v aprilu, ko
so morali proizvodnjo nreki-
niti. Predvidev-ajo, da bodo
enomesečni izpad nadoknadi-
li do konca letošniega leta.
O rezultatih kmetijstva ne
moremo govoriti v celoti, ker
bodo znani zaradi nekaterih
značilnih poznih del nekoli-
ko kasneje. Proizvodnja kru-
šnih žit pa se je zmanjšala
taiko v družbenem kot zaseb-
nem sektorju za 3 do 3,5 od-
stotkov. Zmanjšanje gre
predvsem na račun neugod-
nih vremenskih pogojev. Pri
koruzi je pričakovati, da bo
proizvodnja enaka lanski,
občuten pa bo porast v vino-
gradništvu. •
or
ADAPTIRAN
SAMSKI DOM
V KIDRIČEVEM
Ker je bila iDotreba po dru-
žinskih stanovanjih za zapo-
slene delavce v tovarni gli-
nice in aluminija precejšnja,
so samoupravni organi skle-
nili adaptirati samski blok,
ki že dolgo ni več služil ti-
stemu namenu, za katerega
je bil zgrajen. Adaptacijo je
opravilo gradbeno podjetje
iz Ptuja in to v dveh etapah.
Najprej je bila adaptirana
severna, pozneje pa še južna'
stran. Tako je sedaj to kon-
čano in so stanovanja že tu-
di vsa razdeljena in zase-
dena s stahova»Ici, ki so pre-
cej časa čakali, da so konč-
no le prišli do stanovanj. Da
se pa ne bi več s to zgradbo
ukvarjalo podjetje, je odbor
za družbeni standard sklenil
predlagati delavskemu svetu,
da bi nai podjetje izročilo a-
daptirani samski blok Stano-
vanjskemu podjetju Ptuj, kar
je delavski svet tudi sprejel
ter istočasno tudi sklenil, da
ga je treba odpisati iz osnov-
nih sredstev podjetja. To je
treba urediti z aneksom k-
pogodbi o vložitvi našega
stanovanjskega fonda v Sta-
novanjsko podjetje Ptuj.
Prav tako je bilo tudi skle-
njeno, da bo imelo oodietje
pravico razdeljevanja stano-
vanj v tistih stanovanjskih
hišah, ki jih slano vanjs^ko
podjetje kupi iz dela stana-
rine, namenjene za amorti-
zaciio stanovanjskih hiš, vlo-
ženih s strani podietja TGA
v sklad stanovaniskih hiš.
Tako bo tudi samski dom.
ki sedaj praktično ni več
samki, ker so v niem le dru-
žinska stanovanja, v bodoče
služil svoiemu pravemu na-
menu.-kajti vanj so bila vlo-
žena ogromna sredstva, zato
je stanovanja treba tudi ra-
cionalno uporabljali.     M. F.
V PETEK SEJA
OBČINSKEGA ZBORA
v petek. 27. novembra
1970. bo v skupščinski dvo-
rani v gradu Ormož 18. skup-
na seja občinskega zbora in
zbora delovnih skupnosti
skupščine občine Ormož.
Na seji bodo poskušali re-
šiti nekatere probleme s
področja borčevskih organi-
zacij in sprejeli sklepe in
odloke kot so: sklep o pre-
nosu oristojnosti družbene
kontrole cen za osnovne ži-
vilske proizvode na svet SR
Slovenije, odlok o komunal-
nih taksah v občini Ormož,
odlok o zadržanju cen za po-
samezna živila in storitve v
prodaji na drobno na ravni
sedanjih cen, odlok o usta-
novitvi sklada za financira-
nje izgradnie komunalnih
obiektov v občini Ormož in
še mnogo drugega.
Podrobnosti iz 18. skupne
seje občinskega zbora in
zbora delovnih skupnosti
skunšeine občine Ormož bo-
mo poročali prihodnjič.
-KF-
Boj za uspešen referendum
za krajevni samoprispevek v
krajevni skupnosti GoriSnica
je bil dokaj hud in končno us-
pešen. Občani so pokazali veli-
ko razumevanja in volje ureja-
ti svoje zadeve po svoje s svo-
jimi lastnimi prispevki. No, us-
pehi se že kažejo. Sredstva
krajevnega samoprispevka so
namenjena za rešitev treh naj-
važnejših problemov: nova šo-
la, pokopališče in krajevne ce-
ste.
Ob dnevu mrtvih so se lah-
ko prepričali vsi obiskovalci
krajevnega pokopališča, da se
njihov denar dobro nalaga.
Snežnobelo pokopališče (polj-
čanski pesek) je narejalo vi-
dez urejenosti, čistosti na eni
strani, na drugi strani pa po-
kojnega miru in ljubezni ter
spoštovanja do mrtvih. Poseb-
no lepo je bilo na pokopališču
zvečer, ko je še gorelo stotine
svečk in je bil njihov odsev
med grobovi ves bel in čist.
Gorišničani bi radi svoje zad-
nje domove še lepše uredili, v
mislih imamo tudi novo mrt-
va.šnico z mrliškimi vežami,
vendarle bo verjetno za to de-
narja le še premalo. Ob no-
vemberskem obisku na poko-
pališču se nam je utrnila mi-
sel, kaj če bi potrkali tudi na
srca onih Gorišničanov, ki so
se odselili, pot jih pa le še vsaj
enkrat na leto (1. novembra)
pripelje domov.
Pred dnevi se je začela ures-
ničevati davna želja (in nujna
potreba) Gorišničanov — zače-
li smo graditi novo šolo. Grad-
beno podjetje »Drava« iz Ptu-
ja je začelo z zemeljskimi deli.
To bo mimogrede povedano že
četrta 'šola v Gorišnici. Bežni
opazovalci niti verjeti ne mo-
rejo, kako velika bo nova šola,
saj je okrog gradbišča že pra-
vo gričevje narite zemlje in
pripravljena proga za žerjav.
Kar toplo nam je pri srcu, ko
pomislimo na nove, svetle u-
čilnice, telovadnico, jedilnico
in ostale prostore, v " katerih
bo naši deci lepše in prijetne-
je. Vzidava temeljnega kamna
bo posebna svečanost, saj se
končno nove šole ne* gradijo
vsako leto.
Ob uvajanju krajevnega sa-
moprispevka smo bili prepri-
čani, da bo sam krajevni samo-
prispevek dovolj za urejanje
vseh vprašanj. Pa smo se mor-
da nekoliko zmotili v dobri vo-
lji in pripravljenosti občanov.
Vkljub plačevanju samopri-
spevka pridejo §e radi sami
na delo in jih nekdaj tako oso-
vražena beseda »kuluk« nič ne
moti. To kažejo naši ljudje v
teh dneh, ko se množično ude-
ležujejo prostovoljnega dela na
cestah. Za primer navajamo
samo vas Gorišnico, ko je 62
vaščanov razgrnilo 175 kubič-
nih metrov gramoza. Posebno
moramo pohvaliti gorišniško
mladino, ki je bila izredno po-
žrtvovalna. Vse gre, samo vo-
lje in zavesti je treba.
Urejeno okolje okrog spome-
nika NOV in nova šola bosta
gotovo prišla bolj do iwiaza, če
bo do njiju peljala sodobna
asfaltirana cesta. Tudi na to
mislimo. V načrtu imamo ag-
faltiranje ceste od zadružnega
doma do konca zadružne trgo-
vine. Med tem tudi vse poti
okrog spomenika in cerkve. H
krajevnem samoprispevku bo-
do Gorišničani še prispevali
posebne zneske. Z deli (nava-
žanje gramoza) bomo začeli
že te dni. Ob tem se obračamo
ne samo na Gorišničane, tem-
več na vse, ki bodo hodili in
se vozili po tej cesti, da jim
pač ne bo smelo biti žal dinar-
ja, za katerega jih bomo pro-
sili.
Dan republike bomo tudi le-
tos svečano proslavili. Pionirji
odreda Ruda Sever na osnovni
šoli Franca Belšaka bodo na
svoji proslavi v soboto, 28. t.
m.,' razvili svoj odredni prapor
in tako tudi na zunaj manife-
stirali svojo pripadnost idejam,
za katere Je toliko njihovih
vrstnikov med vojno žrtvovalo
svoja mlada otroška življenja.
Odrasle vabimo na akademi-
jo v soboto zvečer 28. novem-
bra ob 19. uri v zadružni dom.
Program pripravlja gorišniška
mladina in osnovna šola.
Po uspešnem delu pa sta po-
trebna počitek in razvedrilo.
Na to pa vabijo gorišniški ga-
silci v nedeljo, 29. novembra,
zvečer v zadružni dom. Po ki-
no predstavi ob 16. uri se bomo
lahko zavrteli ob zvokih naše-
ga znanega 2ibreta.
Gorišničani smo navajeni
delati in se tudi veseliti. Misli-
mo, da bomo v soboto zvečer
na proslavi in v nedeljo na ve-
selici to pokazali. Zato vsi, ki
nas poznate, iskreno vabljeni!
-žč-
Program dela
se uresničuje
po uvedbi krajevnega samoprispevka
v Gcrišnici
Gradbeno podjetje
»Ograd« Ormož
Čestita vsem poslovnim partner.tem in
delovnim ljudem ob dnevu republike,
priporoča pa svoje usluge, kot so:
— visoke in nizke gradnje
— strojno ključavničarstvo in  kleparstvo ter
elekiromehanična dela
— izdelovanje vseh vrst podov
— razpolagamo s kvalitetnimi lastnimi opečnimi
izdelki
— prodajamo pa tudi ves ostali gradbenoobrt-
niški material.
se priporočamo!
TEDNIK — ČETRTEK, 26. novembra 1970
STRAN 7
TCA Kidričevo
Priprave na občne
zbore sindikatov
v tovarni glinice in alu-
minija so že končane pripra-
ve na sindikalne občne zbo-
re, na katerih bodo izvoli-
li nova sindikalna vodstva.
Na sestankih so člani kolek-
tiva obravnavali tekočo pro-
izvodno problematiko ter o-
stale probleme, s katerimi
so se srečevali v proizvodnji,
kot tudi pri sindikalnem de-
lu. Le-to namreč tudi tok-
rat ni potekalo povsem po
začrtani poti in ni dalo tistih
rezultatov, predvsem zato,
ker v osnovnih organizacijah
sindikata po delovnih enotah
niso delali vsi člani, ampak
le nekateri, kar je imelo za
posledico precej slabše us-
pehe, kot so pričakovali.
Problemov je namreč v toku
leta bilo več kot dovolj, le
da jih niso pravočasno in na
pravem koncu odklanjali, kar
je imelo za posledico, da je
poslovanje bilo nekoliko pod
pričakovanjem. Seveda temu
ni krivo le nekoliko slabše
delo osnovnih organizacij
sindikata, ampak so na to
vplivali tudi drugi dejavni-
ki, s katerimi delovni kolek-
tiv nima nčesar skupnega.
Razprave na sestankih so
zelo jasno pokazale, kaj je
treba v bližnji prihodnosti
najprej spraviti iz dnevnega
reda, to pa je bil istočasno
tudi znak, da novoizvoljene
člane vodstev čakajo nič kaj
lahke delovne naloge, ki jim
bodo kos edino pod pogojem,
če bo vložil maksimum tru-
da sleherni proizvajalec, ki
mu je kaj do boljše perspek-
tive svojega podjetja. Opa-
ziti je bilo tudi to, da proiz-
vajalci tokrat mnogo bolj
realno gledajo na bodočo
perspektivo in. da se še ka-
ko dobro zavedajo težkih
nalog, ki jih čakajo že v na-
slednjem letu. Mnogo bo tre-
ba volje in odločnosti, da bo
delovni kolektiv kos težkim
preizkušnjam, ki ga čakajo,
saj je od dobrega gospodar-
jenja in povečanja proizvod-
nje odvisna- tudi nadaljnja
usoda kolektiva, ki se trud''
na vse načine, da se izvle-
če iz težav, ki seveda niso
zgolj slučajne in .ki niso le
v TGA. ampak se s podobni-
mi ukvarjajo tudi mtoge
druge delovne organizacije.
V nadaljnji razpravi je bilo
slišati precej pikrih in seve-
da upravičenih pripomb na
neizkoriščene sklepe minu-
le konference s popolnoma
razumljivo zahtevo članstva,
da se nekateri nerešeni pro-
blemi čimprej spravijo iz
dnevnega reda, predvsem ti-
sti za katere je jasno, da jih
je moč odpraviti. Pri tem gre
seveda ' največ za vprašanje
obveščanja članstva o tekoči
problematiki,   s   katero   so
mnogokrat precej pozno se-
znanjeni, kar ima večkrat
za posledico negodovanje in
nerazumevanje do sistemske-
ga reševanja. Na dnevnem
re^u predpriprav na občne
zbore je bilo tudi vprašanje
organizirane rekreacije za
člane kolektiva v "naslednjem
obdobju. Tu je bil celo po-
dan predlog za zgradnjo de-
padan.=« pri Treh kraljih na
Pohorju, vendar se članstvo
tu ni povsem izreklo za to
gradnjo predvsem zato, ker
niso bili podani konkretnej-
ši podatki o stroških take
gradnje in polnejše koristi
take depandanse. Zato sma-
trajo, da bi o tem vpra.šanju
še razpravljali, ko bodo zna-
ni nekateri podatki, ki zani-
majo proizvajalce.
Vrstili so se problemi še
in še. razprav je bilo dovolj,
vendar kaj več o tem v eni
izmed naslednjih številk!
F. M.
KDAJ BO REGULIRANA DRAVINJA?
Prebivalci, zlasti kmetje,
ki živijo vzdolž potoka Dra-
vinje v konjiški, bistriški in
ptujski občini so že na šte-
vilnih zborih volivcev po\^-
dali, da bi bilo nujno po-
trebno regulirati tudi ta, si-
cer mirni potok, ki pa ob
deževju postane zelo uniče-
valen. •
Dravinja namreč skoraj
vsako leto povzroča števil-
nim kmetom, ki imajo ob
porečju potoka svoja polja,
dokajšnjo škodo, ki gre v
stotisoče dinarjev. Kot mi
je povedal Slavko Brodnjak.
kmet v Dravinjskem vrhu,
je Dravinja leta 1968 kar
trikrat preplavila več sto
hektarjev obdelanih kmetij-
skih zemljišč ter tako po-
vsem uničila celoten pride-
lek. Prizanesla ni niti neka-
terim stanovanjskim hišam
in gospodarskim poslopjem
ter je tudi tu zapustila pre-
cej škode, ki je kmetom ni
nihče povrnil.
Slišali smo. da je bilo go-
vora, da bodo nekje v bliži-
ni Cirkovc na Dravskem po-
lju zgradili nekakšno aku-
mulacijsko jezero, ki bi ob
močnejšem deževju zadržalo
vodo. žal se vedno vse usta-
vi pri denarju. Ostanejo sa-
mo obljube, kar pa je dokaj
jalova tolažba za tiste, ki
plačujejo davke in trpijo
škodo.
Slej ali prej pa bo vendar
treija tudi ta potok ukrotiti.
če ne drugače s sofinancira-
njem vseh prizadetih občin
kot tudi kmetov, zlasti pa še
kmetijskih organizacij in
vodne skupnosti Drava-Mu-
ra, še posebej, ker se v nje-
ne sklade vsako leto stekajo
denarna sredstva, ki so na-
menjena za regulacije rek
in potokov, zlasti tistih, ki
ob poplavah oziroma večjem
deževju napravijo ogromno
škodo našemu gospodarstvu,
med te pa prav gotovo lahko
štejemo Dravinjo, kajti nje-
ne vode ne poznajo usmilje-
niau       .........^r......        ^ .
POSEBNA
ŠOLA
V
ORMOŽU
V torek. 17. novembra je
bila otvoritev posebne šole
•za usposabljanje otrok in
mladostnikov z motnjami v
duševnem in telesnem raz-
voju. Na otvoritvi so bili pri-
sotni člani komisije sekreta-
riata za prosveto in kulturo
SRS ki 10 Je vodil Mirko
Domanjko. nadalie Viktor
Svajger in Stane Stanič,
oredstavnika organizacijske
''note iz Maribora, zvezni po-
slanec Vlado Ožbolt, pred-
sednik občinjke skupščine
Ormož Franček Novak, pred-
sednik Temeljne izobraževal-
ne skupnosti Edvard Pajek,
pedagoški vodja Adelbert
Slekovec in drugi.
Uvodno besedo je ob otvo-
ritvi povzel ravnatelj Osnov-
ne šole Ormož Zlatko Kova-
čič. in med drugim dejal:
»Na tem področju področ-
ju posebnega šolstva smo do-
slej zaosta-jali za našimi so-
sedi. Z ureditvijo prostorov
posebne šole je bil storjen
prvi, vendar odločilen ukrep
v tej smeri. Zato ne morem
mimo tega. da se ob tem ne
bi zahvalil vsem. ki so po
svojih močeh pripomogli k
uresničitvi tega tako velike-
ga načrta. Želel bi opoz<)riti,
da je ta šola šele začela svoj
razvoj, da se lahko danes v
teh prostorih, ki jih odpira-
mo, nudimo vzgojo in izo-
braževanje le eni tretjini
naših prizadetih in kategori-
ziranih otrok ... Ko izročamo
to šolo svojemu namenu, že-
lim delavcem zavoda posebne
šole uspešno pedagoško de-
lo ... «
Potem so si prisotni ogle-
dali prostore posebne šole. ki
bo delala v sklopu Osnovne
šole Ormož. Čeprav majhen
je pa bil obenem storjen res
tudi odločilen korak tudi v
tei smeri. Vzgojiteljicam —
defektologinjam želimo us-
pešno delo v teh res sijajno
urejenih prostorih posebne
šole.
f. k.
Trgovsko podjetje
MERKUR, Ptuj
V naših trgovinah VELEBLAGOVNICA,
DOM. BISERKA. TEHNIKA, OPREMA,
JASMIN. ZVEZD.A in VOLAN nudimo
potrošnikom  izključno najkvalitetnejše
hlago po zmernih  cenah.
Ohiščjte nas in se prepričajte!
Ob 29. novembru
— DNEVU REPUBLIKE —
vsem naše čestitke!
gimnazija 'Dtjšana Kvedra v Ptuju
Pomembna
Neutrudno prizadevanje
ptujske gimnazije, da bi v
stari stavbi ustvarila pogoje
za soc^bnejši pouk. je opaz-
no skoraj že deset let. Mar-
sikaj je bilo popravl.ieno in
izboljšano, zamenjana opre-
ma, nabavljena učila, pri če-
mer pa delovna skuonost ni
izgubila upanja, da bo Ptuj
prej ali slej dobil za svojo
gimnazijo nove. sodobne in
funkcionalno urejene prosto-
re. Med največje težave je
sodilo doslej ogrevanje: več-
ji del prostorov je brez son-
ca, obrnjenih na sever in iz-
postavljenih vetrovom, peči
pa so že davno dotrajale. Šo-
li se ni bilo težko odločiti:
preiti 1e treba na centralno
ogrevanje. Prilika za to se je
ponudila ob stoletnici šole, ki
Ji je '■ovarna glinice in alu-
minija »Boris Kidrič« v Ki-
dričevem dodelila enkratno
znatno podporo. S tem denar-
jem in s posojilom Kreditne
banke v Ptuju so podjetja
Industrijsko montažno pod-
jetje Ljubljana, obrat Mari-
bor in Gradbeno podjetje »O-
grad« iz Ormoža ter elektro-
Maribor, obrat Ptuj, usposo-
bili avtomatsko centralno o-
grevanje s kurilnim oljem
vseh prostorov Gimnazije
Dušana Kvedra.
Peč je bila nrižgana v pe-
tek. 13. novembra 1970 na
veliko zadovoljstvo delovne
skupnosti, zlasti pa dijakov,
ki se jim odslej ni bati. da
bi pozimi prezebali.
Razmeroma veliko investi-
cijo sta omogočila Tovarna
glinice in aluminija »Boris
Kidrič« v Kidričevem s svo-
jim prispevkom in Skupšči-
na občine Ptuj. ki je kot u-
stanovitelj prevzela garanci-
jo za najeto posojilo. Zato
jim gresta zasluženo prizna-
nje in zahvala.
LUDViK SdLGŠl. KOTLARSTVO,
PTUJ
Interesentom nudim najkvalitetnejše
kotlarske izdelke.
I^repričajte se!
Oh DNEVU REin BLIKE želim
vsom prijetno praznovanje!
Montažno podjetje
ELEKTROKOVINAR Ptuj
Montažo termoenergetskih naprav, izdelavo
in montažo jeklenih konstrukcij, rezervoar-
jev, vodovodnih instalacij in centralnih kur-
jav, ventilacijskih naprav zaupajte našim
obratom.
Velike serije elektromotorjev iz našega
ohrata pričajo o kvaliteti našeg<vdela.
Ob DNEVU REPUBLIKE
čestitamo vsem občanom!
STRAN 8
tednik — Četrtek, 26. novembra 1970
Gradbeno podjetje
DRAVA, Ptuj
Tudi nnj/alitevnejše visoke in nizko gradnje
zaupajte nam in prepričali se boste o kvaliteti
našega dela.
Ob DNEVU REPUBLIKE
želimc vsem prijetno praznovanje!
PROBLEMI KS leVUENC NA DRAV.
POLJU
Skoraj vsakodnevno sliši-
mo z raznih strani, kako se
mnoge krajevne skupnosti in
družbenopolitične organiza-
cije borijo z mnogimi pro-
blemi, ki jim niso kos, pred-
vsem zato, ker ni na razpo-
lago dovolj finančnih sred-
stev. Zato tu krajevna skup-
nost Lovrenc na Dravskem
polju ni nobena izjema, saj
se vsakodnevno srečujejo s
problemi, ki iim ni kos. Ta-
ko so na enem izmed sestan-
kov obravnavali tudi vpra-
šanje organizacije izvedbe
dedka Mraza, ki ga izgleda
letos v tej krajevni skup.no-
sti ne bo. KS namreč nima'
skoraj nobenih sredstev
medlem, ko iih ima KO
SZDL le malo, v nobenem
primeru dovolj za organiza-
cijo izvedbe dedka Mraza za
najmlaiše. Da stanje po fi-
nančni olati zares ni rožna-
to, dovoli zgovorno pove tudi
podatek, da imaio že precej
časa odklopljeno cestno raz-
svetljavo, ker kratko malo
niso mogli plačati stroškov
za porabljen električni tok.
Tako je na celotnem področ-
ji krajevne skupnosti od-
klonlien električni tok in bo
po vsej verjetnosti še lep
čas Problem imajo tudi z
ureditviio mrtvašnice, ker
referendum ni uspel, t^ ne
morejo spraviti v stanje, kot
so si zamislili in kot si želi-
io. Videz je. da stanovalci
na tem oodročiu nimajo do-
voli posluha za reševanje
takih in podobnih proble-
mov. Denar, s katerim je
razpolagala krajevna skup-
nost na je snlahnel za drugp
prav tako nuine zadeve Ta-
ko so med drugim za dan
mrtvih uredili tudi pokopa-
lišče, ki so ga posuli in ure-
dili s peskom iz poličanskega
kamnoloma, za kar so pora-
bili PO iziav! oredsednika
KO GZDI. Lovrenc okrog
JOn.OOO S dinariev in to
menda celo brez vračunane-
ga   prevoza, medtem ko je
samo urejevanje ookopali-
šča za dan mrtvih odneslo
tudi približno 100.000 S di-
narjev. Navedeni problemi,
ki pa niso edini in osamljeni
kažejo, da sama krajevna
skupnost brez podpore in
pomoči občanov samih in o-
stalih forumov ne bo zlepa
prišla n slepe ulice in iz ko-
pice problemov. M. F.
Za ŠG]o v Podiehniku
Potrebna dodatna sredstva
Se preden je podl,ehniška
šola pričela dobivati svojo ob-
liko je prišlo do težav, ki jih
prej vsekakor niso mogli pred-
videvati. Na račun podražit-
ve materiala bo potrebno od-
šteti 1,540.00 dinarjev, za ne-
predvidena dela pa še dodatnih
850.000 din. Med nepredvide-
na dela sodijo: projektiranje
drenaže, kanalizacije in zuna-
nje ureditve^ s telovadiščem,
gradnja trar^ormatorske po-
staje, izvedba drenaže, izved-
ba zunanje kanalizacije s či-
stilnimi napravami in udelež-
ba pri gradnji javnega vodo-
voda.
Pri odkopu gradbene jame
so ugotovili, da gre za posebno
zahtevno zemljišče, ki zahte-
va dodatne rešitve, povezane
s temelji. Pri projektiranju pa
so predvidevali vodno oskrbo
iz lokalnega zajetja, > ugotovili
pa so premajhno izdatnost za-
jetja vode. Po strokovnih raz-
iskavah so ugotovili, da bodo
celotni problem rešili edino
z napeljavo vodovoda iz Drav-
skega polja, tako da bodo z
vodo preskrbljeni tudi v bliž-
njih krajih v Dravinji.
Z zgraditvijo javnega vodo-
voda bo možno oskrbeti s pit-
no vodo področja ob vznožju
Haloz direktno iz glavnega
cevovoda, ki bi bil speljan na
hrib do rezervoarja ustrezne
velikosti.
Načrte za ta vodovod bo iz-
delal biro za hidrotehniko pri
zavodu za urbanizem Maribor
ob sodelovanju s strokovnimi
službami vodne skupnosti
Drava—Mura.
S prvotnim gradbenim pro-
gramom ni bila nakazana re-
šitev odvajanja odpadnih vod,
prav tako pa ni bil izdelan na-
črt zunanje kanalizacije. Iz-
vedba kanalizacije . je nujna
in bi bilo potrebno naknadno
naročiti izdelavo načrtov in
gradnjo kanalizacije, ki bo
vodena prek objekta čistilne
naprave v potok Rogatica. Pri
načrtovanju tega objekta je
upoštevana tudi možnost pri-
ključkov nekaterih sedanjih
in bodočih objektov.
Med izvajanjem gradnje os-
novne šole v Podiehniku so
nastale tudi večje spremembe
v predračunskih postavkah iz-
vajalca, na katerih je le-ta dal
ponudbo in sklenil gradbeno
pogodbo. Te spremembe se na-
našajo predvsem na podraži-
tve gradbenega materiala in
na    povečanje    kalkulativnih
osebnih dohodkov. V letošnjem
letu so naša gradbena podje-
tja namreč začela izvajati spo-
razum o najnižjih obračun-
skih osnovah za delitev oseb-
nih dohodkov v gradbeništvu,
ki so ga podpisala vsa sloven-
ska gradbena podjetja. Osebni
dohodki delavcev v gradbeni-
štvu so se tako povečali za 24
odstotkov, izvajalec (gradbeno
podjetje Drava) pa zahteva v
smislu ustaljenih gradbenih
običajev od invenstitorja po-
kritje teh razlik. '
Povečali se bodo tudi stro-
ški za nabavo šolske opreme,
saj so ugotovili, da je dose-
danja neracionalna in v tako
slabem stanju, da je ni mo-
goče uporabiti in razporediti
v nove šolske prostore.
Ob koncu pa še poglejmo,
iz katerih virov naj bi zago-
tovili dodatna sredstva. Re-
publiška izobraževalna skup-
nost naj bi prispevala posojilo
v zne.sku 1,070.000 dinarjev,
posojilo Kreditne banke Ptuj
920.000 din, iz posebnih prora-
čunskih rezerv občine pa bi
prispevali 400.000 din.
O vsej tej problematiki bo-
do na današnji seji razpravlja-
li odborniki skupščine občine,
ki bodo tudi glasovali za ali
proti odloku za dopolnitve fi-
nančnega programa financira-
nja osnovne šole v Podiehni-
ku. or
Delovna skupnost*
zbravstvehega DOMA PTUj
želi vsem občanom prijetno praznovanje
DNEVA REPUBLIKE!
KAMENJE NA CESTI V LAHONCIH
Pred kratkim sem se po-
govarjal z gospodarjem Jane-
zom Zadravcem (bivšim za-
varovalnim zastopnikom) iz
Lahonec 14. Pogovarjala sva
se o marsičem. Predvsem pa
o težavah, ki tarejo vsakega
kmeta danes. Toda to, kar
mislim pisati, ni v sklopu
kmetijstva? niti v sklopu
kakršne koli druge delovne
orgai^izacije. temveč je to
»reševanje« vaškega spora,
ki pa je kljub temu nekoli-
ko »gospodarski«.
V Lahoncih so pred drugo
svetovno vojno speljali ce-
sto, ki se začne takoi prek
železniškega prelaza v Ivanj-
kovcih in vodi skozi cele
Lahonce in še naprej. Ta
cesta je, kakor pravi Janez,
bila orei kolovoz, kakor pa
cesta, vendar pa le toliko u-
rejena, da so se vaščani La-
honec lahko vozili. Toda, ko
je prišla voina. je z njo pri-
šlo tudi razdejanje. Ko pa
se je vojna končala, so Nem-
ci ob umiku porušili vse ka-
nale in cesto razdejali. Tako
ie bila prizadeta tujii cesta
v Lahoncih. Takoj po osvo-
boditvi so vaščani Lahonec
začeli z obnovo svoje ceste,
ki je pozneie postala občin-
ska. Dali so pripeljati gra-
moz, kanale, cement, skrat-
kn ves material, ki je bil
potreben za obnovo cestišča.
Vaščani so potem s skupnir
mi močmi začeli naporno de-
lo in vsaj deloma, obenem
tudi z ogromnimi stroški,
popravili cestišče. Cesta je
sedaj lepa, čeprav ponekod
iz nje moli tudi kamenje.
Toda ravno to kamenje daje
cesti trdoto ob .lalivih. Go-
tovo se tovariš Franc Lepu-
ša tudi vozi po tej cesti, in
mu to »štrleče« kamenje »gre
na živce«, da ga ie začel od-
stranjevati, in ga uporablja-
ti za svoje potrebe oziroma
namene. Zaradi tega se je
vnel vaški sPor. ki še traja,
saj vaščani zagovarjajo svo-
io pravico, češ. mi. ki smo
cesto gradili, jo imamo tudi
oravico braniti. Ne bomo
dopustili, da nam jo nekdo
Doškoduje in še to takšen,
ki si niti na ima nj ni priza-
deval pomagati pri nieni
graditvi. In res ie tako. Vsak
ima pravico zagovarjati svo-
ie pošteno in prizadevno de-
lo. F. K.
|il-tetnioa Marije
Škrabarjeve
Te dni praznuje Ptujčanka
Marija Skrabarjeva svoj 90.
rojstni dan.
Največ dni svojega življenja
ji je poteklo v Ptuju. Izšolala
se je zavdentistkodn delala kot
zobna tehničarka med obema
vojnama največ v Ptuju.
Poročila se je z znanim ptuj-
skim arheologom, notarjem
Viktorjem Skrabarjem, ki je
bil od leta 1910 steber ptuj-
skega muzeja. Pridobil si je
veliko zaslug pri raziskova-
nju rimskega Peetovia, prvi pa
je odkril tudi staroslovansko
nekropolo, 1. 1913 na ptujskem
grajskem griču. Njegova žena
je bila prva preparatorka v
muzeju, saj je po službi še re-
stavrirala iz najdenih keramič-
nih fragmentov posode iz
raznih arheoloških obdobij. Po
smrti moža, leta 1938, je poklo-
nila ptujskemu muzeju bogato
knjižnico svojega moža, v ka-
teri je prevladovala za muzej
pomembna arheološka literatu-
ra.
Po vojni je delala še nekaj
let kot muzejska preparatorka
v Ptuju, nakar je zaživela mir-
no življenje upokojenke v svo-
jem domu, v Prešernovi ulici
25. Tam živi še danes, dušev-
no čila in vedra, kakor nek-
daj, ko si je s svojim vedrim
in plemenitim značajem prido-
bila ugled in obilo prijateljev.
Slavljenkl iskreno čestitamo!
V. r.
OBVEŠČAMO CENJENE POTROŠNIKE
kuriva za oljne peči, da prodajamo kurilno
olje tudi na beneinskem servisu   v    Ptuju
ob parku.
Ob tej priložnosti čestitamo vsem svojim
odjemaleem ob prazniku. 29. novembru.
PETROL, Ljubljana
poslovna enota Ptuj
Nudirho najkvalitetnejše onekarniške izdeke
po zmernih cenah. Prepričajte se!
OB DNEVTT REPUBLIKE
VSFM NASE ISKRENE ČESTITKE!
TEDNIK — ČETRTEK, 26. novembra 1970
STRAN 9
Z {ivt^m v pešca
% AVTOMOBILOM —
15. novembra 1970 se ie ob
18. uri na cesti drugega re-
da v vasi Ivanjkovci, pred
hišo številka 10, pripetila
jiuiša prometna nesreča.
Voznik osebnega avtomo-
bila Anton Sleme iz Ziberc
13 pri Radgoni, začasno za-
poslen v Nemčiji, jef pripe-
ljal iz Ljutomera z avtomo-
bilom nemške registracije
M-AU-619 in s prednjim de-
lom avtomobila zadel pešca
Jožeta Cuparja (30) iz Ljuto-
mera, Ormoška 11 a, ki je no-
sil na ramah svojega trilet-
nega sina Roberta. Jože je
hotel prečkati cestišče, ne da
bi se prepričal, če je cesta
prosta. Sleme ga je nato za-
del s prednjim delom avto-
.mobila in oba, Jožeta in Ro-
berta vrgel na havbo, nato
pa zbil po cestišču. Jožetov
sin Robert je na kraju ne-
sreče podlegel poškodbam,
Jože pa je na zdravljenju v
ptujski bolnišnici, škode na
avtomobilu je za okrog 2000
dinarjev.
.-^ K. F.
Gorišnica
GORISNICA
29. novembra — ameriški '
film CAMELOT;
6. decembra   —   ameriški
film VELIKI UPOR;
LJUTOMER
28. in 29. novembra — an-
gleški film JAMES BOND
007. CASINO ROYALE;
2. dec. — francoski film
TETA CITA;
5. in 6. dec. — amer.-ital.
film GOREČA REKA;
9. dec.   —  angleški   film
MAROKO 7;
ORMOŽ
28. novembra — francoski ,
film  BARCICA PO MORJU
PLAVA;
29. novembra — ameriški
film LISJAK;
5. dec. — kolumbijski film
INTERLUDIJ;.
6. dec. — nem. film VRO-
ČI MILIJONI;
PTUJ
26. novembra — ahgl.-jap,
film MASCEVALKE Z OKI-
NAVE;  .
27. novembra — italijan-
ski film VOJSKA V SENCI;
28. nov.  —  švedski  film
BAMSE;
29. novembra   —   it.-šp.
film KANJON CITI;
30. novembra  —  it. film
VOJNA VOHUNOV;
TOMAŽ pri Ormožu
29. novembra — jug. film
NA SVOJI ZEMLJI;
6. dec. —  francoski   film
BRIDKOSTI LJUBEZNI;
VELIKA NEDELJA
28. novembra  — ameriški
film LISJAK;
29. novembra — francoski
FILM BARCICA PO MOR-
JU PLAVA:
5. dec. — nem. film VRO-
ČI MILIJONI;
6 dec. — kolumbijski film
INTERLUDIJ;
ZAVRC
29.   nov.    —   ,t.-šp.   film
RINGOVA VRNITEV:
fi. dec.   —  ameriški   film
RANC BRAVO.
ipiapoiaie zastave
SOŽITJE
Pokal
republik
v Ljubljani
v nedeljo se bodo v Ljub-
ljani pomerile na tekmova-
nju za pokal republik judo-
istične reprezentance vseh
jugoslovanskih republik.
V izbrani slovenski vrsti
bodo tudi člani Impola iz
Slovenske Bistrice. :n sicer
Franc FIRER, Milan PRE-
LOG Franc STERN in Stan-
ko TOPOLCNIK.
flenci : Ormož
v nedeljo, 15. novembra je
moštvo RK »Jože Kerenčič«
iz Ormoža odigralo doma pr-
venstveno rokometno tekino
z RK Radenci in bilo pora-
ženo z rezultatom 11:8 za go-
ste.
Ves čas tekme smo bili pre-
pričani, da bo moštvo »Jože
Kerenčič« zmagalo, čeprav so
gostje neprenehoma vodili z
enim ali dvema zadetkoma.
Domači so izenačevali, pa za-
čeli potem spet z nekoliko
bolj  »raztrgano« igro, tako,
da so Radenčani spet pove-
dli. Proti koncu so gostje da-
li še tri gole, tako da v zad-
njih minutah drugega polča-
sa rezultata ni bilo mogoče
več popraviti.
Treba je še pripomniti, da
je bil to prvi poraz moštva
»Jože Kerenčič«. Fantje so
ob pričujočem rezultatu bili
sicer v zadregi, vendar jih je
njihov trener Stane Cavii
bodril z besedami:
»Nikar se preveč ne raz-
burjajte; poraz je treba ena-
ko junaško prenesti, kakor
zmago!.Poraz je treba šport-
no prenesti!«
FK
;ie VINKO REŠ,
Kruh in pecivo iz naše pekarne dokazuje na-
še prizadevanje v korisf potrošnikov.
Vsem ohčanom želimo prijetno praznovanje
DNEVA REPUBLIKE in jim iskreno
čestitamo!
STRiiN 10
TEDNIK — ČETRTEK. 26. novembra 197
Ta teeJen v msi
bližnji zgodovini
1943 — ie bila v Teheranu
konferenca Churchill — Ro-
osevelt — Stalin. Sporazume-
li so se. da se odpre druga
fronta v Evropi .junija 1944.
Zaključna deklaracija je po-
udarila prizadevanja treh ve-
lesil po uveljavljanju demo-
kratičnih načel v povojni or-
ganizaciji miru in varnosti.
29, novembra 1943 — se je
v Jajcu začelo zasedanje An-
tifašističnega sveta narodne
osvoboditve Jugoslavije. Za-
sedanje je sprejelo odlok, da
postane AVNOJ vrhovno za-
konodajno in izvršilno pred-
stavniško telo Jugoslavije, da
bo Jugoslavija federativna
država, begunski kraljevski
vladi pa je odrekel pravice
zakonite vlade Jugoslavije.
Svet je imenoval nacionalni
komite osvoboditve Jugosla-
vije (NKOJ) kot prvo ljud-
sko vlado. Potrdil je odloke
o priključitvi Istre. Hrvatske
in Slovenskega Primorja k
Jugoslaviji. Dal je priznanje
narodnoosvobodilni vojski in
njenemu poveljniku Josipu
Brozu-Titu. ki je na pred-
log Josipa Vidmarja dobil
n^aslov maršal.
1941 — so nemške čete v
drugem obdobju svoje ofen-
zi\'ne operacije čez zahodno
Srbijo vdrle v Užice. kjer je
bil sedež vrhovnega štaba.
1945 — je Ustavodajna
skupščina na svojem zaseda-
nju proglasila Federativno
ljudsko republiko Jugoslavi-
jo. S tem je bila v imenu
vseh narodov Jugoslavije u-
kinjena monarhija, kralju
Petru II. in dinastiji Kara-
djordjevičev pa so bile od-
vzete ustavne pravice.
30. .lovembra 1941 — je
Draža Mihajlovič organiziral
na Ravni gori^ posvetovanje
vseh četniških komandantov
Kot komandant jugoslovan-
ske kraljevske vojske v do-
movini ie poudaril pomen bo-
ja proti partizanom in opo-
zoril, da mu je uspelo čet-
niš'ke .odrede pri okupatorju
legalizirati.
1943 — je odletela iz Gla-
moša v Kairo delegacija V?
NOV in POJ z nalogo, da
prikaže vrhovni komandi za-
vezniških sil za Srednji vzhod
Potrebo po sodelovanin zla-
sti glede oskrbe NOVJ z o-
rožjem, municijo in drugimi
vojaškimi  potrebščinami.
1. decembra 1936 — je za-
čelo v Mariboru izhajati gla-
silo dr. Kukovca Neodvisnost.
Leta 1937 je prišlo pod vpliv
partije in postalo glasilo
KDG. Izhajalo je do oktobra
1937.
2. decembra 1943 — so v
Črni gori iz italijanskih enot.
ki so prestopile v NOV, usta-
novili divizijo Garibaldi.
3. decembra 1922 — je KPJ
kot skupina okoli Delavskih
novic sklenila za občinske
volitve v Ljubljani sporazum
z Ijibljanskimi socialisti krog
lista Zarja in s krščanskimi
socialisti. Ta koalicija, ime-
novana Zveza delovnega
ljudstva, je bila pomembnej-
ša od navadnega volilnega
bloka, odpirala je možnost e-
notne fronte; dosegla je pri
volitvah večino in prevzela
ljubljansko občino.
PROJEKTIVNI BIRO, PTUJ
Pro.jekte za vse vrste gradenj naročajte
pri nas.
OB DNEVU REPUBLIKE VSEM
NAŠE ČESTITKE!
STANOVANJSKO-KOMU
NALNO PODJETJE
ORMOŽ
čestita vsem občanom in poslovnim partnerjem ob
29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE
in priporoča storitve svoje
GRADBENE,
KOVINSKE.
STANOVANJSKE in
KOMUNALNE eooie.
Lesnoindustrijsko in trgovsko podjetje
LES, Ptuj
Vse vrste lesa in vsakovrstne izdelke iz lesa,
knrivo nabavljajte pri nas. Vaše potrebe bo-
mo zadovoljili s kvalitetnim blagom.
Prepričajte se!
Ob 29. novembru
— DNEVU REPUBLIKE —
vsem naše iskrene čestitke!
Tovarna »Jože Kerenčič«
Ormož
Izdelnjcm« vse vrste volanov za tovorna motor-
na vozila oblo.ije kabine in tapeto »oda za TAM-
ova vozila, različno velikost' in oblike plastičnih
strtirnio za prehrambeno industrijo.
Prav tako izdelujemo široko potrošnjo vse
vrste plastičnih veder, raboie za sadie. razne oblike
in velikosti kuhinjskih, /eleniavnih in mesarskih
nožov ter kuhinjske in 4-dclne Rarniture »OPA-
TIJA« set za gospodinje.
SE PRIPOROČAMO
Obenem čestitamo vsem delovnim ljudem in po-
slovnim partnerjem ob 29. novembru —
DNE VIT KFVI'BI IKF
Tednik,
yaš list
Splošna bolnišnica
PR. JOŽETA POTRČA.
PTUJ m omot
želi vsem občanom prijetno praT:..-rrtnjc
DNFVA REPUBLIKE
Naša pisma
MOJ DOM
Doma sem v Apačah, ki
ležijo na "Dravskem polju,
blizu Kidričevega. Živim na
veliki ravnini.
Doma smo štirje člani:
brat, oče. mati in jaz. Brat
hodi v gimnazijo v Ptuj, o-
biskuje tretji letnik. Oče
hodi delat v Kidričevo, v to-
varno TGA. Mati je gospodi-
nja.
Doma nimamo kmetije.
Imamo dve mali njivi, ki ju
obdelujemo. Imamo tudi več
domačih živali.
Zdenka Klemenčič,
4. razr. osnov, šole
Lovrenc na Drav-
skem polju
PRVEGA OKTOBRA
Letos smo začeli delati v
klubu OZN na osnovni šoli
v Ormožu. Deluje že vrsto
let. Obiskuje ga šestnajst
članov iz sedmih in osmih
razredov. Klub je sestavljen
iz predsedstva in članov.
Mentor kluba je tovarišica
Gizela Blagovič.
Sestajamo se enkrat te-
densko. Učimo se vsega, kar
je pošteno in pravično. V
klubu študiramo na ambasa-
dorski način. Ob petindvaj-
seti obletnici ustanovitve
Združenih narodov smo imeli
v šolski avli kratko prosla-
vo. Vsakih štirinajst dni pa
menjamo stenčas. Vsi klu-
bovci pomagamo starim ob-
čanom, saj se z.avedamo. da
nas vse čaka starost. Redno
pregledamo pošto, ki jo do-
bimo, bilten pa preštudira-
mo. Poleg dela se tudi zaba-
vamo. Včasih imamo vesele
popoldneve, na katerih ple-
šemo, igramo šah in ping-
pong. Tudi odrasle bomo raz-
veselili z nastopom, ki ga
pripravljamo.
25. oktobra smo se udele-
žili osrednje proslave OZN
v Idriji. Poslušali smo govor
dr. Aleša Beblerja, pevski
zbor itd. Iz te osrednje pro-
slave smo poslali pozdravno
pismo predsedniku Josipu
Brozu Titu in sekretarju
generalne skupščine U Tan-
tu.
Vsi člani z veseljem dela-
mo v klubu OZN in upamo,
da bodo tudi naslednje gene-
racije skrbele za aktivnost
tega kluba.
Maja Ožbolt, pred-
sednica kluba OZN
na osn. šoli v Or-
možu
Ljubo doma, kdor
ga ima
V deželo je prišlo toplo po.
letje, z njim pa tudi moj(
prve počitnice. Bila sem pre.
srečna, kajti v izkazu so S(
veselo smejale prve petice.
Bilo je soparno julijsko po-
letje. V zatohlem ozračju sd
švigale mušice, čebele in dru.
ge žuželke.
' Nenadoma je veselo otro-
ško kričanje oglušil avtomo,
bliski motor. Na našem dvo.
rišču se je ustavil tetin av-
tomobil. Pustila sem igra«
in stekla v kuhinio za osta
limi. Teta je izrazila željo
da bi šla z njo na počitnice
Mama je nekaj časa okleva
la. nato pa vendar dovolila
Hitro sem se umila. pripra
vila vse potrebno za na pol
in čez eno uro je že avto zdr
vel z dvorišča proti Hajdinl
Bila sem vesela.
2e v prvih dneh počitni«
sem si poiskala' družbo de
klic, s katerimi sem se igra-
la. Toda to veselje je traja
lo le nekaj dni. Spomnila sem
se na mlajši sestrici in v me^
ni se je zbudilo domotožje
Iz dneva v dan sem postajala
nemirnejša in nič več se ni-
sem družila z ostalimi dekli-
cami. Tedaj je takoj opazila
spremembo in vedela, koliko
je ura. Ze naslednji dan me
je odpeljala domov.
Do .takrat nisem vedela,
da je doma najlepše. A zdaj
vem: ljubo doma, kdor ga
ima.
Kristina Bezjak. VII. a
osnovne šole Gorišnica
Dan republike
29. novembra praznik
slavimo,
dneva republike se veselimo,
v mestecu Jajcu se je rodila,
si s Titom na čelu ugled
pridobila.
Na drogovih visijo zastave
rdeče,
a partizanske grobove
krasijo sveče,
v spomin na hrabre brigade,
ki so za domovino bile težke
spopade.
Zatorej želimo republiki naši
spoštovani,
da v letih, ki so še pred
nami
močneiša naj postane
in v vaših srcih večno naj
ostane!
Igor Ketiš,
6. d Os. šola Tone ZnidariS
tednik — Četrtek, 26. novembra 1970
stran 11
Dve zlati poroki, dve zgodbi, ki ju je napisalo življenje
Vedri zakonski veterani
Mnogim zakoncem, ki so v
zadnjem času na matičnem
uradu v Ptuju proslavili 50
let skupnega življenja, sta se
v soboto pridružila tudi Kata-
rina in Ferdo Potrč iz Apač,
takoj za njima pa še zlatoporo-
čenca Marjeta in Jakob Ke-
kec iz iiukovec. Oba zlalopo-
ročna para je zapregel v zlati
zakonski jarem Tone Žagar,
podpredsednik občinske skup-
ščine Ptuj, ki je med prvimi
čestital jubilantom in jim iz-
ročil tudi darilo občinske skup-
ščine Ptuj.
TUDI SIN .IE ZAIGRAL NA
SVATBI
Katarina in Ferdinand Po-
trč iz Apač sta prišla.v poroč-
no dvorano trdniii korakov^ in
nasmejana. Za nasmehom in
veselim razpoloženjem sta
skrila težo svoje starosti. Ka-
tarina je stara 77, Ferdinand
pa 81 let. V 50 letih zakon-
skega življenja sta okusila vse"
bridke pa tudi vesele trenutke
zakonskega jarma,'ki jima je
dal tudi sedem otrok, šest jih
še živi. Ferdinand se je že v
mladih letih oprijel zidarske
»kele« in v tem delu dočakal
tudi pokojnino. Nekaj sto ton
malte in opeke je šlo skozi
njegove roke, rasle so zgrad-
be, rasli pa so tudi .©troci, ki
jih je doma skrbno vzgajala
Katarina. Ko smo ju povpra-
šali, kdaj in kje, sta se prvič
srečala, sta nam oba hkrati
odgovorila, da je bilo to v Lju-
tomeru.  Iz  v začetku plahih
Zlatoporočenca    Katarina   in   Ferdo oPtrč iz Apač.
Foto: Langerholc
srečanj s pogledi je nastala
čvrsta vez, ki je bila v končni
lazi mladostne ljubezni zavo-
zlana pred matičarjem.
Slavnostnemu    ceremonialu
Marjeta in Jakob Kokec iz Bukovec s svatovskim sprem-
stvom na matičnem uradu v    Ptuju. Foto: S. Kosi
na matičnem uradu v Ptuju
je sledil tudi domači del slav-
ja. Sin Jože, ki igra v ansam-
blu Jožeta Krežeta je pripe-
ljal s seboj tudi svoje muzika-
lične kolege. . Zlatoporočenca
sta doma tudi zaplesala, vsaj
tako sta nam obljubila. Prav
gotovo sta obljubo in lastno
željo tudi izpolnila.
PARTIZANI   SO   BILI   NAŠI
GOSTJE
Tudi Marjeta in Jakob Ke-
kec iz Bukovec nista mogla
skriti, da je prag zlatega ju-
bileja razmeroma visok, še
posebej takrat, če ima neve-
sta na svojih plečih 75, ženin
pa 80 let- Vsa ta leta sta po-
svetila osmim otrokom od teh
živijo še štiri hčerke, zemlji,
Jakob pa še posebej krojaške-
mu in tesarskemu delu in voj-
ni. Sedem let je nosil vojaško
suknjo in bil ujetnik v Galici-
ji. Tudi 11. svetovna vojna ni
šla mimo njiju. Partizani so
se večkrat ustavili na njuni
domačiji, kjer sta jim nudila,
kar sta pač imela pri roki in
česar so bili najbolj "potrebni.
Posledica obeh vojn je Ja-
kobova naglušnost. Tudi na-
očnike mora nositi, vendar
redno prebira časnike in je na
tekočem z vsemi domačimi in
tujimi dogajanji. Nevesta Mar-
jeta nam je na vprašanje, s
čim se ukvarjata na stara le-
ta, takole odgovorila: »Dela je
vedno dovolj. Tega nam pač
na podeželju nikoli ne zmanj-
ka, saj življenje ne vpraša,
koliko si star.«
Posloviti smo se morali. Zu-
naj na hodniku je čakal na
poroko mladoporočni par z
vsemi svojin>i mladostnimi na-
črti in željami in morda tudi
na začetni poti, ki bo vodila
k zlatem jubileju. Kdo bi ve-
del, saj je življenje debela
knjiga, v kateri nikoli ne ve-
mo* kaj bo v njej napisal ju-
trišnji dan. -dai;
KOMUNALNO PODJETJE, PTUJ
Svoje storitve nudimo interesentom
pod sprejemljivimi pogoji.
Poslužujte se jih!
Potrudili se homo zadovoljiti vaše želje,
OB DNEVU REPUBLIKE VSEM NAŠE
ISKRENE ČESTITKE!
Gostinsko podjetje
»HALOŠKI BISER«, PTUJ
Ptuj
z obrati hotel Poetovio, grajska restavracija, go-
stilna pri Roziki, samopostrežnica Evropa, gostilna
pri pošti, restavracija Kidričevo
želi vsem občanom prijetno praznovanje ter jih va-
bi, da ob praznovanju DNEVA REPUBLIKE
obiščejo logove lokale.
PTUJSKA TISKARNA, PTUJ
Za vse, kar potrebujete natiskanega, se obrni-
te na nas. Potrudili se bomo v vaše popolno
zadovoljstvo.
OB DNEVU REPUBLIKE ŽELIMO VSEM
PRIJETNO PRAZNOVANJE!
Četrta zlata
poroka v Vidmu
V soboto, 14. novembra, je
bila v Vidmu že četrta zlata
poroka. Tokrat sta pristopi-
la kot zlati ženin in nevesta
Terezija in Martin Krivec v
spremstvu zlatoporočnih prič
ter njunih domačih. Ženin
Martin Krivec se je rodil 27.
okt. 1895 v Jablovcu, neve-
sta Terezija pa 26. sept. 1889
v Gorci. V zeleno zakonsko
/vezo sta stopila 8. 11. 1920
v Vidmu. Slovesnost zlato-
poročnega jubileja sta opra-
vila matičar krajevnega ura-
da v Vidmu Ignac Purg in
odbornik SO. Ptuj Avgust
Purg ter jima izročila zlato-
poročno plaketo in nakazilo
za 500 N din, dar skupščine
občine Ptuj, nevesti pa lep
šopek rdečih nagelj čkov,
vsem pa na pila z željo, da
slavljenca š-? dočakata v
svoji jesenski dobi biserni
poročni jubilej.
Med kramljanjem sta zla-
ti ženin in nevesta povedala,
da njuna življenjska pot v
zakonu ni bila rožnata, saj
so ju tepla tuja vrata. Bila
sta viničarja   in najemnika
ter tako služila osmim go-
spodarjem. Delo je bilo tež-
ko, plača pa minimalna, po-
sebno, ko se je družina ve-
čala in z njo tudi potrebe,
saj se jima je v zakonu ro-
dilo enajst otrok". Šest jih je
umrlo do treh let starosti,
pet pa jih še danes živi. tri-
je sinovi in dve hčerki. Po-
vedala sta tudi, da imata
petnajst vnukov in šestnajst
pravnukov. Njuni otroci pa
imajo vsak svojo družino.
Sama pa da živita s hčerki-
no družino na mali domačiji,
ki obsega 82 arov, kar sta
dobila od naše socialistične
družbe v Sovičah št. 6 pri
Vidmu, ter z zasluženo po-
kojnino, tako da ie vsaj na
jesen življenja malo posija-
lo sonce. Ženin je še tudi
povedal, da Je služil v prvi
svi^tovni vojni na italijanski
fronti, potem pa ie bil nekaj
časa v bojih za Koroško v
Maistrovih vrstah, in ker je
zbolel, je bil predhodno od-
puščen. Med okupacijo pa
je bil za viničarja v Sedla-
šeku in ie aktivno sodeloval
v NOV. A. p.
Nobiralna akcijo v Dornavi
Nekega nedeljskega dopol-
dneva smo se pred šolo zbrali
učenci dornavske šole. Nekate-
ri so s seboj pripeljali vozove
in konje. Brž ko smo bili vsi,
smo se razdelili na skupine-
Vsaki skupini smo oddelili eno
vas, v kateri je pobirala pri-
spevke vaščanov za šolsko ku-
hinjo.
Bila sem v skupini, ki je o-
stala v Dornavi. Brž smo se
odpravili na konec vasi. Usta-
vili smo voz in šlj v bližnje hi-
še. Ljudje so bili zelo radodar-
ni. Nekateri pa še pridelkov
niso imeli doma, zato so nas,
povabili, naj pridemo čez dva
ali tri dni.
Ko smo že obhodili vso vas,
smo odšli na dižavno posestvo.
Tam smo dobili največ. Direk-
tor nas je poslal na vrt in re-
kel, da si lahko naberemo, ko-
likor hočemo.
Proti šoli smo se odpravili s
polnim vozom. Tam so že sta-
li drugi vozovi, učenci pa so
nosili pridelke v shrambo. Tudi
mi smo se veselo lotili dela.
Klet se je hitro polnila. Ko je
bilo že vse pospravljeno, smo
z veseljem gledali skoraj pol-
no shrambo. Cez tri dni smo
šli še k hišam, kjer še v nede-
ljo niso imeli pridelkov doma.
Tako je naša šolska kuhinja
spet pripravljena za zimo.
Vsem, ki so k temu pripomogli,
najlepša hvala v imenu vseh
učerfcev.
Jožica Petrovič,
Osnovna šola dr. Franja
Zgeča, Dornava
STR Al J 12
TEDNIK — ČETRTEK, 26. novembra 1970
Kidričevo
LEPA PROSLAVA 08 TOVARNIŠKEM
PRAZNIKU
v petek. 20. XI. 1970 ob
19. uri ,ie bila v na novo ob-
novljeni veliki dvorani to-
varne glinice in aluminija
svečana — proslava v poča-
stitev tovarniškega praznika
ob 16-letnici obratovanja.
Prebivalci Kidričevega ter
bližnje okolice so se te sve-
čane proslave polnoštevilno
udeležili, saj je bila velika
dvorana polna do zadnjega
kotička. Po izvedeni Inter-
nacionali, so se pričele vrsti-
ti razne točke programa, ki
so ga izvajali predvsem o-
troci osnovne šole Kidričevo
ter mladi člani TVD Parti-
zana, ki so s svojimi izred-
no pripravljenimi - in dobro
izvedenimi točkami spravili
na noge staro in-mlado, saj
so kar uživali ob izvedenih
točkah. Isto je bilo, ko je
' nastopila folklorna skupina,
ki jo že vsa leta zelo uspeš-
no vodi tovarišica Visenjako-
va. ki ima ogromne zasluge
za tak napredek folklorne
skupine v Kidričevem. Raz-
ne recitacije in pesmi so bi-
le povezane v izredno pester
program, ki ga je Se prav po-
sebno počastil s svojim pri-
sostvom pevski zbor iz Le-
obna v Avstriji. Avstrijski
pevci so navdušili s svojim
petjem vse prisotne z izred-
no izvedenimi in izbranimi
pesmimi, katere so na dol-
gotrajno ploskanje prisotne-
ga občinstva večkrat ponav-
ljali, kar je še dokaz več, ka-
ko privlačna je dobra pesem,
če jo seveda tudi zapojo tako
dobri pevci in pevke kot so
to bili Avstrijci. Izveden«
proslava bo prav gotovo os-
tala v najlepšem spominu
mnogim ki so prišli in ka4;e-
rim ne bo prav gotovo žal
za čas, ki so ga preživeli ob
izredno dobro pripravljenem
programu ob tovarniškem
prazniku in, ki je istočasno
bila tudi že kot proslava za
dan republike, ker posebne
proslave ob tem prazniku ne
bo, predvsem vsled tega. kot
smo že orfienili v prejšnji
številki, ker b; glede na so-
delujoče bili v istem tednu
kar dve skoraj povsem enaki
proslavi. EIVI
Pet minut s televizijsko napovedovalko
Izbrana izmed mnogih
Vse skupaj se je pričelo bolj
v šali. Natašo Petrovič sem
srečal med študenti ptujskega
kluba v Ljubljani, ki so se
zbrali na letni skupščini. Znan
Nataša Petrovič: nekoliko dru-
gače kot na zaslonu . . .
obraz, pa vendarle je bilo po-
trebno malce pomisliti. Poteiri
me drezne s komolcem prija-
telj in v šali pokara, kaj ven-
dar čakam, ko pa za bralce do-
ma lahko pripravim »patriot-
ski« razgovor.
Nataša je seveda na skupšči-
no prišla povsem iz istega raz-
loga kot drugi študentje, pred-
vsem kot študentka in to je
hotela tudi ostati. Kljub vse-
mu, nekaj besed bo potrebno
spregovoriti . . . Vsak dan ne
srečamo televizijske napovedo-
valke, pa .še Ptujčanke po vrhu
vsega Kako pričeti razgovor
drugače kot 7. vprašanjem, ka-
ko se je /našla pr^d kamera-
mi? Skornignila je' z rameni
poterr pa- »Ne vem Izvedela
sem za razpis in se prijavila.
■ Izbrali so me. Nekje sem pre-
brala, da je bilo okoli 130 kan-
didatk."
Vsekakor me je zanimalo ka-
ko so reagirali najbližji: mož.
starši, prijatelji. Nataša pa
nič. Nekako so vendarle rea-
girali. Odgovor sem dobil od
njene prijateljice, ki kar ni
mogla skriti navdušenja, da
lahko videva Natašo na ekra-
nu: »Presenečeni so bili seve-
da in Se cel kup Ptujčanov po
vrhu. Ni kar tako priti za na-
povedovalko!« ,
Nekaj mesecev je že, odkar
se vsak teden pojavi na malih
zaslonih, povedala pa mi je še,
da je prvo »šolo« naredila--4rot
radijska napovedovalka v Ptu-
ju.
Nenehno jo kaj vprašujem,
bolj poredko dobivam odgovo-
re. Ni ji za popularizacijo, kaj-
ti pravi, da je k televiziji za-
šla povsem slučajno in da bo s
tem konec, ko bo končala s
študijem knjižničarstva Toliko
deklet sanja, da bi prišlo na
njeno mesto, ona pa se pogo-
varja, kot da je to nekaj vsak-
danjega. Delo je delo študentu
vsak dinar prav pride.
Ob mizah so se sprehajali
prijatelji in vsakdo ji je na-
menil nekaj besed. Ponosni so
na svojo napovedovalko, ptuj-
sko.
»Kdaj boš spet ,na televiziji',
jutri, pojutrišnjem?« vprašu-
je znanka. »Ne, v četrtek,«
pravi Nataša.
»Kaj pa prihodnji teden?«
ne popusti. Nataša pa v sme-
hu: »Tega pa zares še ne vem.«
Podobnih vprašanj in odgo-
vorov je bilo med najinimi pe-
timi minutami veliko. Vsak jo
nekaj vprašuje in vsak dobi
odgovor. Le za časopis je bolj
redkobesedna. Potem me zani-
ma, kako se počuti, ko je pred
objektivom kamere, v odgovor
mi pove, da pozabi na vse in
misli le na to. kako bi najbolje
napovedala program.
Napak pri takšnem delu za-
gotovo ne zmanjka, spet sem
radoveden, kako reagira v
takšnih primerih.
»Nikomur ni ljubo, če se mu
besede zapletejo. Ob večji na-
pak: se je seveda potrebno o-
pravičiti, manjše pa čim manj
opazno preiti,« se je malce raz-
govorila.
Potem sem skoraj še izsilil
iz nje. da je najbolj nehvalež-
na naloga napovedovati otroški
program, kajti najmlajši .so tu-
di najbolj strogi opazovalci in
kritiki.
Težav med najinim razgovo-
rom .nj^ bijlQ konca. Zadnjo mi
je »ušpičila«, ko sem pripravil
fotografski aparat. Mislil sem,
da bo vsaj tu popolnoma v
redu, pa mi ni bila nič kaj te-
levizijsko naklonjena.
Se vedno je bila prepričana,
da je najin razgovor bolj ne-
obvezen, kar je sicer bil zares,
seveda to še ni vzrok, da ga ne
bi vsaj »neobvezno« obeloda-
nil. D. Uieokad
Upokojenci se ne
zganejo
Kaj je s sestankom? vpra-
šujejo člani. In visokih ju-
bilantov se ne spomnijo.
Leopold Valner iz Prešer-
nove 30 je septembra slavil
90. rojstni dan. Znane* mu
naknadno iskreno čestitajo
z željo, da bi dočakal še mno-
go zdravih let. mogoče bo
pozneje UO^ upokojencev le
bolj agilen...
Tednik,
vaš list
PRAZNIK SONCA
Živilska industrifa
PETOVIA, Ptuj
Konservirano zelenjavo in žgane pijače nudi-
mo potrošnikom ter zagotavljamo kvaliteto
našega blaga.
OB DN»:VU RFPIIBI.IKE Ž!:iJMO VSKM
OBČANOM PRI.II:TN0 PRAZNOVANJE!
TEHMOSERVISOV USPEH
•TEHNOMATIC 70«
Opravljamo slikarska, pleskarska in antikorozijska
dela. polastamo vse vrste podov, keramičnih ploščic
ter opravljamo prevoze s tovornjaki.
OB DNEVU REPUBLIKE
7ELI1VIO VSEIVI PRI.IETNO PRAZNOTAN.FE!
TR1««1K — ČETRTEK, 26. novembra 1970
STRAN 13
Samo enkrat je videl
njegov obraz
Bil si maihen, suh in ko-
gčen. Kot žoga si skakal po
travniku, pasel krave in se
igral z otroki. Toda na.1raje
si bil sam in na tihem pre-
mišljeval. Nikdo ne bi vedel,
o čem si sanjaril kot otrok
in tega tudi nikomur ne bi
izdal. Morda si sanjal o le-
pih gradovih, o katerih ti
je pripovedovala babica,
morda o dalj njih deželah —
ali kdo ve kaj. Živel si, kot
pač živijo kmečki otroci, o-
biskoval šolo, ki je bila uro
hoda od tvojega doma. V
šoli si bil med odličnjaki in
mama te je imela rada. Kaj
pa oče? Zakaj nisi imiel oče-
ta, kot so ga imeli mnogi
tvojih let? Rad bi ga poznal,
zato si večkrat o njem spra-
ševal mamo. Ona ti je odgo-
varjala le s kratkimi, skrom-
nimi stavki, da ie .odšel,
preden si -.se rodil ti in da
živi sedaj tam daleč v A-
meriki, kjer služi denar,
služi dolarje za vas. Nisi več
spraševal, potešil si svojo
otroško radovednost, toda
prave predstave o njern ven-
dar nisi imel. Želel si, da bi
se kmalu vrnil, saj je v pi-
smih tolikokrat pisal, da bo
prišel in potem boste živeli
srečno, kot mnoge druge
družine.
Nekega dne je prišlo pi-
smo, težje kot navadno. Z
radovednostio si ogledoval
mater, ki ga je odpirala^s
tresočimi rokami in te kdaj
pa kdaj na skrivaj pogleda-
la. Kaj je bilo v njem? Bila
je srečna, ko je zagledala
znani obraz. Poznala ga je
kot sebe in sedaj ji ie poslal
še fotografijo. Nekaj trenut-
kov je molčala.' nato ti jo je
ponudila rekoč: »To je on —
tvoi oče. Ker ga ne poznaš,
hrani vsaj njegovo sliko in
spominjaj se ga. Morda se bo
kmalu vrnil in videl boš, da
ie dolar.«
Dolgo za tem si je ogledo-
val sliko in želel, da bi tudi
ti postal tak, da bi šel delat
daleč, kjer bi služil denar.
Večkrat si jo na tihem po-
ljubljal in takrat  še morda t
fiiti slutil nisi. da bo le slika j
tista, ki   ti bo   prikazovala i
f^iega, ki te nikoli ni vzel v.I
naročje, nikodi ti pogledal
v oči. Ko si tako doraščal, si
postajal iz dneva v dan res-
nejši in ko si kOnčal osnovno
šolo, je le še tvoj otroški
obraz spominjal na petnajst-
letnega fanta.
In takrat so prišla tista
strašna leta, leta krvi in vi-
harjev. Okupatorjeve puške
so segle v vsak skrit kot na-
še zemlje, vsaka bilka je
klonila pod njihovimi težki-
mi koraki. Pokale so puške,
talci ob zidovih so se>»sese-
dali, kakor bi se vgrezali v
mokro blato. Zrak je bil na-
sičen s smradom, ki je ozna-
njal smrt. In nekega dne, v
vročem popoldanskem soncu
je nenadoma črn oblak za-
kril svetlobo tudi nad tvojo
Vfisjo in ^obetala se je straš-
na nevihta. Izza gozda so si-
kale žareče iskre krogel in
ta žareča toča je pobijala iz
same strasti, iz krutega po-
želenja po padlih bilkah, ki
omahnejo, kot da bi jih po-
žgala slana. Rože so povesile
svoje cvetove, ptice so utih-
nile in bile priča temu zlo-
činskemu deianju. Vsa vas
je bila žareč plamen, iz ka-
terega ni bilo izhoda. Kdaj
pa kdaj je od bolečin zasto-
kal otrok. Toda ne samo o-
troci, vsi ste bili prepušče-
ni volji zločincev, njihove-
mu mučenju in uničevanju.
Izgnali so vas iz hiš in vas
obkolili s stražo. Tudi ti si
bil med njimi, bia je tudi
tvoja mama in teta. Niste
vedefi, ali čakate na smrt ali
usmiljenje. Sonce je tonilo
in prvi mrak se je spuščal
na zemljo. Takrat ste vedeli,
kam greste, kai kujejo skri-
ti načrti mrkega sovražnika.
Iz. rahle večerne megle so
zijale kot pošast velike luči
praznih tovornjakov. Zatre-
petali ste v smrtni grozi in
se nemo spogledali. Ti vpra-
šuioči pogledi pa so že sami
dajali odgovor: . »Naš novi
dom bo taborišče. Nič več
ne bo tople odeje, nič več
tople besede.«
Prazni tovornjaki so se
polnili, kot živino so vas na-
ložili in tako natlačeni ste
čakali še nekaj. Morda so
vam nudili čas, da bi se s
sorodniki še vsaj s pogledi
poslovili. Kriki razdvojenih
otrok in mater so se odbijali
v noč in nekje daleč v go-
zdu zamrli. Slišala so se sa-
mo še imena, grozni so bili
vzdihi izmučenih, trpečih
obrazov. Vsak je hotel še
priklicati svojega sina, oče-
ta, mater. Luna je lahno
osvetljevala skoraj med se-
boj več nepoznane obraze in
takrat ste izginili v temnem
gozdu. Še vonj zadnjega di-
ma pož^^anih hiš vas ie ob-
jel, nato ste odšli, morda za
vedno. .
Noč je bila mrzla, vedno
dalje so ostajale požgane hi-
še ki že ste se vozili po ne-
znanih cestah, vaši izmučeni
kriki so bili vedno redkejši,
vedno bliže ste bili sovražni-
kovemu cilju.
Nekje daleč na obzorju se
je prikazovala zarja in pri-
bliževalo se ie jutro. Jutra-
nji zrak tujega, nepoznanega
mesta vam je dahnil v vaša
izmučena, od ječanja in kri-
kov zdelana telesa. Za hip
se vam ie zazdelo, kot da se
vam vračajo moči. toda ob
pogledu na puste ulice, ki so
zijale v vas. ste zopet zaje-
čali. Dušil vas je zrak, na-,
sičen z vlago smrti, mučenj
in groze.
Tovornjaki so se ustavili.
Kot omamljeni od alkohola
ste se opotekali po stranskih,
blatnih cestah, kjer je bilo
le mokro in mrzlo zidovje.
Vabili so vas ti zidovi, če-
prav so bili že prenapolnjeni
z umirajočimi, s tistimi, ki
so morda pred nekai minu-
tami stopali pred vami tja,
kamor greste zdaj vi — v
smrt. Se par minut vam bo
pot osvetljevalo sonce, po-
tem vas bo sprejela tema
groze, ločiti se boste morali
od svojih npidražjih.
Prišli ste do velikih želez-
nih vrat. prepredenih z bo-
dečo žico. Na njej so se v
jutranjem soncu lesketale
strnjene kaplje krvi. ob plo-
tovih so ležala izmaličena
trupla talcev. Ob pogledu
nanje sie pozabili na vse.
pred očmi se vam je meglil
strahoten nanis: »TABORI-
ŠČE DACHAU«. Od vsepo-
vsod so zijali v vas krvi in
smrti željni okupatorjevi
mračni obrazi. Grozne ječe.
nanrave za mučenje, krema-
toriji — to so bili vaši se-
danji .tovariši. Tlačili so vas
v že prenapolnjene celice in
skozi gosto, zamreženo okno
si morda zadniič videl skliu-
čeno telo .švoie matere. Ho-
tela te le priklicati, njene oč^
so zaman iskale tebe in se-
^edla se je. Toda že jo je
oplazilo težko puškino ko-
pito, kri se ji je vlila
nienem izmučenem obrazu
še stra-šner- je bil nien krik
Vedno bolj se Je oddalieva-
la in vedel si, da te ie ro-
dila samo za smrt, da ji nje-
ne ljubezni ne boš mogel
vrniti. Sedaj si ostal sam
med tujimi, s teboj vred na
smrt obsojenimi, trpečimi
obrazi. Kljub smrti, ki te
morda čaka za ogalom te ce-
lice, nisi jokal — mirno in
junaško si ji šel naproti.
Kje je zdaj tvoja mama.
ali bi jo še spoznal med mno-
gimi, morda že umirajočimi
obrazi? Vedel si, da ti niko-
li več ne bo tako blizu in
hotel si priklicati v spomin
vsaj njeno podobo. Čeprav
je bila morda tako blizu te-
be, se ti je zdelo, da je ne-
skončno daleč, še dalje kot
oče. Takrat si se spomnil
nanj. Želel si. da bi bil ob
njem, tam daleč, kjer ni
vojne, kjer ljudje ne vedo
za strahote smrti: »Oče, ti si
srečen, ker si prepričan, da
se boš kmalu vrnil, da boš
kmalu zagledal svojega si-
na. Toda. ne oče. ne boš me
videl. Jaz bom umrl zato.
da boš lahko ti živel — umrl
bom za svobodo.«
V mislih si bil pri njem
tam daleč v Ameriki in niti
slutil nisi, kako blizu ti je bil
v tem trenutku.
Izgnali so vas iz celic in
vas postavili ob zid. Hoteli
so vam pokazati plod njiho-
vega dela, uspeh njihovega
mučenja. Iz kletnih prostorov
so prihajali jetniki kot goli
okostnjaki, sestradani, izmu-
čeni od muk in lakote ter
mirno stopali v smrt. Sko-
raj ni bilo več moč razločiti
moških od žensk, otrok od
odraslih. In takrat si zagle-
dal znani obraz, čeprav si ga
videl le na fotografiji. Nisi
mogel verjeti in zmečkana
slika ti je potrdila resnič-
nost. Da, to je bil on, bil je
tvoj vče. Kako so ga Nemci
ujeli, nisi vedel. Hotel si ga
poklicati, toda bilo je pre-
pozno. Sovražnikova krogla
mu je nrebila prsi in zgrudil
se je. Trupla so padala dru-
go za drugim in ga zakrila
pod seboj. Takrat si ga vi-
del prvič in zadnjič in sko-
raj nisi mogel verjeti stvar-
nosti.
Ti mračni zidovi, ti kruti
sovražniki so te ogoljufali za
tvoje najdražje — zaplenili
so ti očeta in mater.
Ostal si sam. Ko si se po
končani vojni vrnil v do-
mačo vas. so porušene hiše
s svojimi požganimi zidovi
štrlele v zrak in metale na-
te sovražno senco. Spomnil
si se dneva, ko so vas izgna-
li od tod in zdelo se ti ie,
kot bi bilo včeraj. Saj ni
dol,£;o, ko ti je mama pripove-
dovala o očetu, da se bo
kmalu vrnil, a sedaj si se
vrnil le ti.
Kje je ostala mama. niko-
li ne boš vedel za njen grob.
Kdaj se bo vrnil oče? —
»Kako hrepeneče je čakal
dneve radostnega snidenja,
toda na žalost — dočakal je
smrt.« Silva Razlag
Obrtno gradbeno podjetje
Nam zaupane novogradnje in rekonstrukcije
bomo izvršili v vaše popolno zadovoljstvo.
Ob 29. novembru
— DNEVU REPUBLIKE —
želimo vsem prijetno praznovanje!
PANONIJA - TRGOVSKO
PODJETJE NA VELIKO, PTUJ
Trgovskim podjefjem in po-
tr<^šnikom nudimo v naših skla-
diščih in poslovalnicah v mestu
in na podeželju prvovrstno bla-
go po zmernih cenah. Prepri-
čajte se!
Ob DNEVU REPUBLIKE
čestitamo vsem občanom!
DIMNIKARSKO PODJETJE, PTUJ
Naše delo služi vaši varnosti.
OB DNEVU REPUBLIKE VSEM NAŠE
ISKRENE ČESTITKE! ^
Trgovsko podjetje
POVRTNINA, Maribor
Interesentom nudimo svežo povrtnino in sadje
ter druea živila, semena in drugo bingo.
NAŠE GESLO IE KVAinTTA.
Ob DNEVU REPUBLIKE
želimo vsem občancm prijetno
Drf>y4iftvaiiije! ......
STRAM H
TEDNIK — ČETRTEK. 26. novembra 197|
Štirikrat okoli
ekvatorja
Znano ,ie. da zdravnika,
veterinarja, miličnika, goz-
darja, inkasanta za elektriko
in poštarja — ne sme in ne
more motiti ne visok sneg,
ne mraz, ne neurje, niti vro-
čina. Vsi ti namreč morajo
ob vsakem času obhoditi
svojo že v naprej določefio
pot; to še menda zlasti ve-
lja za pismonoše, ki morajo
pošto vsak dan razdeliti na-
slovnikom.
Eden izmed te, lahko bi
dejali, skoraj najstarejše ge-
neracije poštarjev v -ptujski
občini je Matevž SiBILA, ki
bo že februarja prihodnje
leto slavil mali jubilej v svo-
svojem poklicu, in sicer 25-
letnico službovanja na vi-
demski pošti, pod vznožjem
slikovitih Haloz. Njegovo
delovno območje je Pobrežje.
Sturmovci, Tržeč, Jurovci,
Lancova vas ter del Bari-
slavc. Zg. Pristave in Popo-
vec. Seveda ne obišče vseh
vasi in zaselkov vsak dan.
ampak vsak drugi dan. Dne-
vno napravi s svojim kole-
som od 2.5 do 30 kilometrov,
v zimskem času največ peš.
§e zlasti ko zapade visok
sneg in poti niso prevozne.
Šibila je v teh dolgih le-
tih službovanja marsikaj do-
živel in slišal. Nekdo ga je
tudi prevaril, ker mu je pre-
več zaupal. Zanimivo je, da
je v teh letih petkrat obšel
s svojim kolesom okrog ze-
meljskega ekvatorja, saj je
v tem času prehodil približ-
no 225.000 kilometrov dolgo
pot. Njegov delovni dan zna-
ša dnevno po 10—12 ur. Za-
nimivo, da šele od letos da-
lje prejema poleg osebnega
dohodka po 50 dinarjev me-
sečno za obrabnino kolesa,
čeprav je v službene narrjene
uničil pred tem že več dvo-
koles.
Njegova službena torba je
zlasti ob večjih praznikih,
posebno pa ob novem letu
dokaj zajetna, težka tudj do
35 kilogramov. Tedaj se je
treba oglasiti skoraj pri vsa-
ki hiši ter se ga v večini
primerov domačini veselijo,
saj jim prinaša-j^riajvečkrat
le vesele novice od znancev,
prijateljev, svojcev iz vseh
petih kontinentov sveta, ce-
lo iz Avstralije, Rusije, naj-
več pa seveda iz Avstrije in
Nemčije, kjer je zaposlenih
precej domačinov Nekajkrat
so mu že tudi psi parali hla-
Ce. no k sreči ni bilo kaj
hujšega in zato ni sodno
preganjal lastnikov.
Poštarji ne bi bili poštar-
ji, č? ne bi bili pravi stro-
kovnjaki za branje vsemo-
gočih hieroglifov. Pred tre-
mi leti je na videmsko po-
što prispelo pismo, ki je bi-
lo naslovljeno kar »Gospa
Jurovci. p. Videm pri ^Ptu-
ju«. Jurovci so namreč' ime
kraja, vendar je pismo kljub
temu našlo pravega naslov-
nika. Tedensko raznosi tudi
85 številk Tednika.
Kljub temu. " da je Šibila
zaposlen od jutra do noči,
kljub temu najde, zlasti ob
večerih in ob nedeljah, ne-
kaj časa za delo v gasilskem
društvu v Jurovčih, ki bo
naslednje leto praznovalo
40-letnico svojega obstoja. V
društvu je tajnik. Pred tem
pa je bil predsednik. Kot
smo zvedeli, tudi ne minejo
kakšne volitve, da ne bi- bil
v volivnem odboru ali v
kakšni drugi družbeno po-
membni akciji.
Pred nekaj meseci se je
poslovil od svojega dolgolet-
nega sodelavca Ignaca Mi-
lošiča, ki je odšel v zaslužen
pokoj. Tudi Milošič je. naj-
več po haloških gričih, raz-
našal novice nekaj nad 20
let. F. H.
Matevž (desno) z ženo Kri-
stino in sinom Milanom
Ravnodušnost, ali kaj?
Ob nesreči, ki se je pripe-
tila v torek, 24. novembra,
t. 1. okrog poldneva pred go-
stilno Zlatorog v Ptuju, ko
se je neznan kolesar prevrnil
s kolesa ter si hudo poškodo-
val glavo ne moremo, da ne
bi postavili tega vprašanja.
Poškodovanec je ležal na ce-
sti, okrog njega pa se je zbi-
ralo vedno več radovednežev.
Nobeden se dolgo časa ni
spomnil, da bi kaj ukrenil
za poškodovanca. Vsi so pasli
radovednost ter čakali, pa
sami niso vedeli na kaj.
Končno je mimoidoči možak
uvidel, da je treba ponesre-
čenca čimprej prepeljati v
bolnišnico. V gostilni Zlato-
rog niso   vedeli   telefonske
številke rešilne postaje. Na
cesti je mobiliziral nekega
človeka, ki je ponesrečenca
odpeljal s kombijem v bol.
nišnico.
Takšna ravnodušnost d)
človeka, ki leži na cesti in
nujno potrebuje pomoči, je
vse obsodbe vredna. Kako j«
mogoče, da se od tolikega šle,
vila ljudi nihče ne spomni,
da bi ponesrečencu pomagal,
poklical rešilni avto ali sploh
kaj ukrenil, da bi mu poma.
gal? Kaj bi se dogajalo v pri
meru množične nesreče, m
tresa. povodnji, vojne? Vedni
pomaga le akcija, dejanje
ukrep, pomoč, ne pa rado
vedno buljenje v nesrečo so
človeka.
SIGMA, Ptuj
Kovinske in gumijaste izdelke naročajte pri
nas. V našem servisu motornih vozil so vam
na razpolago kvalitetne storitve.
ČESTITAMO VSEM OB DNEVU
REPUBLIKE!
LETOVIŠČE GRAD BORL
z vsemi obrati
vabi goste na obisk ter jim zagotavlja v svo-
jih lokalih ob izvrstni jedači in pijači dobro
počutje.
OB DNEVU REPUBLIKE VSEM
NAŠE ISKRENE ČESTITKE!
Obrtno podjetje
»Pekarna«
Ormož
čestita vsem kolektivom in potrošnikom ob dnevu
republike in priporoča svoje proizvode.
TEDNIK — ČETRTEK, 26. novembra 1970
STRAN 15
$pet pomemben uspeh bistriškega špcrta
KROPF REPUBLIŠKI PRVAK
v nedeljo so z relijem Po-
horje, ki je veljal tudi za
slovensko prvenstvo, končali
tekmovalno sezono avtomo-
bilisti. Z veseljem lahko u-
gotavljamo, da se je sezona
izredno uspešno končala za
tekmovalca AMD Slovenska
Bistrica Ervina Kropfa, ki
!je osvojil naslov republiškega
'prvaka v kategoriji do 1300
ceni. Njegov uspeh je toliko
večji, saj vozi z avtomobilom,
ford 12 m, ki pa se skoraj ne
more primerjati s svojim:
konkurenti v tej kategoriji.
Itropf se je v letošnjem le-
tu uvrstil med naše najbolj-
še reli-voznike tudi v zvez-
nem merilu, vendarle njego-
va uvrstitev za državno pr-
venstvo ni tako uspešna, saj
se ni udeležil večine dirk. ki
veljajo za prvenstvo Jugo-
slavije.
Start relija Pohorje je bil
v Mariboru, tekmovalci pa
so morali prevoziti 388 kilo-
Pietrov. Vreme jim v nedeljo
ni bilo naklonieno. Na pro-
si ijh je ves čas spremljal
<3ež, na Pohorju pa celo sneg.
Prevoziti so morali tuda dve
SDretnostni preizkušnji in
dve    gorski dirki, poprečna
hitrost pa je bila predpisana
kar 65 kilometrov na uro,
tako da se je reli spremenil
v pravo hitrostno dirko. Za
nameček je avtomobiliste v
Mariboru čakala še hitrostna
dirka po mestnih ulicah.
Iz Slovenske Bistrice se
je relija udeležil tudi Franc
Pušnik, ki je vozil z NSU TT
in se prav tako uvrstil odlič-
no. V kategoriji do 1000 ccm
je v skupnem s.eštevku pri-
stal na četrtem mestu, med-
tem ko je bil ha hitrostni
dirki po Mariboru odličen
drugi. Na isti progi pa je bil
Pušnik in Krof iz Slovenske Bistrice sta bila odlična
odličen tudi Kropf v kate-
goriji do 1300 ccm. Osvojil je
četrto mesto, prav tako kot
v skupni uvrstitvi relija.
Naslov republiškega prva-
ka si je priboril že prej. ta-
ko da mu na zadnjem tekmo-
vanju sploh ne bi bilo po-
trebno sodelovati, to pa je
tudi najboljši dokaz njegove
premoči. V ekipni uvrstitvi,
sta Pušnik in Kropf pribori-
la bistriškemu AMD peto me-
sto, kar je seveda še lep do-
datni uspeh.
Za osvojeno prvo mesto v
republiki Kropfu iskreno če-
stitamo.
TAP ZMAGOVALEC
Komisija za šport in rekrea-
cijo pri Občinskem sindikal-
nem svetu Ptuj je v počastitev
<3neva republike organizirala
turnir v malem nogometu, na
'^atorem je sodelovalo 6 delov-
nih kolektivov.
Po dvodnevnih borbah so e-
•^ipc dosegle naslednje rezul-
tate: Izbira —Tiskarna 1:0.
Siema - Elektrokovinar 12:2.
Tiskarna — Elektro-Ptuj 2:2.
Tovarna avtoopreme — Elek-
trokovinar 4:1. Izbira — Elek-
tro-Ptuj 1:3, Tovarna avto-
opreme — Sigma 4:2. 1* pred-
tekmovanju v dveh skupinah
. so v finalu srečanja prinesla
na.slednje izide: Tiskarna — E-
lektrokovinar 3:0 b. b.. Izbira
—'Sigrna 6:3 in Tovarna avto-
opreme — Elektro-Ptui 5:1.
Zma.govalec je prejel od OSS
Ptuj pokal v trajno last; vrst-
ni red je naslednji: Tovarna
avtoopreme Ptuj, sledijo Elek-
tr^-Ptuj. Izbira, Sigma, Tiskar-
na in Elektrokovinar.
Organizacija tekmovanja je
bila pravdobra.
Komisija pripravlja še druga
tovrstna tekmovanja, ki bodo
v zimskem času popestrila
športno zatišje v zimskem ča-
su.
PTUJSKA OSEBNA
KRONIKA
Rodile so: f
Cecilija Emeršič. Pohorje
40 — deklico; Marija Lazar,
Veličane 9 — Silvo; Erika
Kolarič, Strelci 3 — Stanka;
Elizabeta Podgorelec, Hum
90 — Dragico; Neža Kociper,
Placarovci 3 — dečka; Ma-
rija Kajzer, Sp. Hajdina n. h.
— dečka; Marjeta Zadravec,
Sia. Ključarovci 26 — dečka;
Lidija Potočnik, Trstenjako-
va 9 — deklico; Marija Ko-
rez, Zetale 17 a — dečka; Ma-
rija Zamuda, Formin 27 —
deklico; Marija Kukovec,
Stojnci 131 — Mileno; Tere-
zija Sagadin, Zlatoličje 116
— dečka; Helena Ambrož,
Senik 18 — Janeza; Terezija
Mavric, Radomerščak 51 —
dečka; Anica Klasič, Apače
112, — deklico; Elizabeta Mi-
slovič, Dornava n. h. — An-
tona; Ivanka Bedenik. Coj-
zova pot U — dečka; Berta
2erak, Cirkulane 53 — de-
klico; Ana Feguš, Zagojiči
10 — Tanjo.
Umrli so:
Ivan Ivanuša, Obrez 113,
roj. 1878, umrl 14. 11. 1970;
Ivan Zupanič, Virje 21, roj.
1941. umrl 16. 11. 1970; Ur-
šula Furek, Zlatoličje 50, roj.
1888, umrla 19. 11. 1970.
Rezervirano
za Lujzeka
Dober den drogi Prleki no
fsa rezervirana žlohta z mo-
jega rezerviranega kota!
Gnes mo m.alo boj uraden
no van nemo dela prevejke-
ga uvodnega guča. Rajši po-
glednimo, kaj nan je napisa
Mihalek od Vejke Nedle:
Liibi no zloti moj Lujzek!
Vena si si že misla, ke je
šla Matilda z menoj, saj se
ti že tak dugo nesen» nič
zglosa. Veš tista poletna
vročina me je čista doj po-
sišila, glih tak kak v mihov-
šken štaciini kvos, veš pa
tiJdi, nekšni betežen sen bija
no mi neje bilo za pisaje.
Lujs. gnes mon za tebe
eno vprošajet »Kaj ti lekič
veš ge se Prlekija začne?«
Pri vejkonedlšken - štacjuni,
tan kak korte za cug odov-
lejo? Pod napison BLAGAJ-
NA piše: Prpravite drobiž.
No Lujs, 11 vena veš, ke se
piše PRIPRAVITE. Tistega
ijeka so pač viin spiistili pe
te lidje ve.ip, ke je tan zače-
tek Prlekije.
Pa še neke bi te rad po-
bora. Ke je resen tak, če doš
griint prek, ke te dobiš so-
cialno podporo od občine?
Pri nas so kmetje že začeli
tak delati. Griint deci. — na
občino pa prošjo za socialno
podporo. Tiidi jas bi niica
nekšno mesečno podporo, pa
mi je niben vrag neče dati.
Vsaj tej ko, da bi mi neše da,
ke bi si lehko marke kiipa, da
bi ti lehko boj pogosto pisa.
Zodjič si neke jomra, kak
te mo tvoja ta štora pod ko*
mandoj. Te pa ne veš, kak
gre liibezen? Kdo sj mlodi,
je vroča kak ogenj, te pa iz
leta v leto toti ogenj tak po-
malen vgašovle. na štora le-
ta pa čista zamrzne. Glih tak
so veš. ženske. Gdb je mlo-
da je sladka kak med no
cortava kak mloda močka, te
pa tak pomalen britka gra-
čiivle pa tiidi cortaje vrog
vzeme. Pa še nekaj driiga je.
Boj je "^stora, vejkši oficir bi
rada bila pri hiši. Moški pa
smo te glih tak kak regrutl.
ki moremo izvršovati jene
komande. Pa bog ne daj, ke
bi kero mlodo diklino po-
gledna. Pje, te je ogenj v
strehi. Takoj ti našteje enih
por orokletih kur. kur....
kuruznih rožičof, ki jih mo-
reš za pečjoj liiščiti. Veš,
najbojše bi bilo, če bi ob-
čine naredle dume za one-
mogle može, ke bi lehko tan
vsaj v miri človik'smrt po-
čaka.
Lujzek, z.glosi se kaj pri
meni. Smarnica je že zavre-
la, meso pa si kre sebe pri-
nesi. Mija z Uršiko še nesma
nič »cvilila«.
Tvoj vdoni Mihalek od
Vejke Nedle pri Ormoži.
Pozdrovleni Mihalek!
Lepo, lepo. ke si mi posla
pismo. Resen sen si že mi-
sla. ke te je Matilda v večno
pohrijstaje transportirala.
No. pa Vidin, ke si še žif no
zdrav. Veš. jas provin, ke
kopriva ne zmrzne tak hitro.
Pišeš, ke bi niica nekšno
podporo. Pje, tudi jas bi se
moga fčosik malo podpreti,
pa mi niben pesjanar neče
pomogati. Veš, lidje so tak
neusmiljenih src. Kak pa je
oje te s tvojoj liibeznijo. Pi-
šeš, ke ti je zmrznola. Sre-
čen človik. če še ti kaj zmrz-
ne, meni se to že duga leta
več ne zgodi. Veš zato oa
mon takšne križe no težove
z mojoj ta storoj. To neje
hec, pa more človik pač vse
potrpeti.
Neke si pr-edlaga. da bi
naj občine naredle dume za
onemogle može. Mihalek. to
je joko pametna pogriinta-
cija. Samo veš, vejki plot z
tistim pikečin droton bi mo-
gli okoli nareti, ke ne bi za-
čele babe prek krez olot
skokati. Naša mladina ie re-
sen tak. gdo ta stori griint
prek do. te si lehko začne
še s pokopičon dober gra-
čiivati no na občini za pod-
poro prositi, s
Neke me vobiš na šmarni-
co pa pišeš, ke z Uršiko §e
nesta nič cvilila. Veš,*ias sen
oač toke sorte ftič, ke mi
smarnica najboj paše, če
oret eno čunto mesa pojen.
Jas si nač mislin, ke bi nej-
raiši tačas svoj obisk na tvo-
ji domačiji odloša, ke te va-
šemi -ujdeki diJšo oihnoli no
v nebesa poslali.
Te oa srečno no dobro se
mejte!
Lepo vas pozdrovla Lujzek
Obvestilo
Po 41. členu odloka skupščine občine Ptuj
o obveznem odlaganju in odvažanju smeli
ter o vzdrževanju čistoče na javnih površinah
v mestu Ptuju in naselju Kidričevo (Uradni
vestnik občine Ormož in Ptuj, št. 3/70) z dne
26. februarja 1970 so upravljavci, uporabni-
ki in lastniki stanovanjskih in poslovnih
zgradb dolžni, najkasneje v roku šeslih mese-
cev po uveljavitvi tega odloka, nabaviti po-
trebno število smetnjakov. Ker je rok za na-
bavo teh smetnjakov potekel z 21/9-1970 in
ker se je ugotovilo, da še veliko število last-
nikov stanovanjskih zgradb ni nabavilo smet-
njakov in ker ti lasfniki stanovanjskili zgradb,
ki smetnjakov ninajo. odlaj.ajo smeti in dru-
ge odpadke na bregove Drave, v potok Gra-
jena in na zelene površine, ki niso določene
za odlaganje smeti.
Zi)ra<!i tega opozarjamo vse upravljavce,
»porabnike in lastnike stanovanjskih zgra<lb
in poslovnih prostorov, da si najkasneje do
'51''12-1970 nabavijo potrebno število smetnja-
kov.
Pripominjamo, da bomo proti vsakemu last-
niku, upravljavcu, uporabnik^i stanovanj-
skih in poslovnih zgradb, ki si do zgoraj do-
ločenega roka smetnjakov ne bodo nabavili,
ukrepali pa obstoječih predpisih. Smetnjake
se la' ko naroči in nabavi pri Komunalnem
podjetju  Ptuj.
0<ldelek za inšnel.cijske slu/bf
skupščine občine Phij
STRAN  16
TEDNIK — ČETRTEK, 26. novembra 1970
TV spored
NEDELJA, 29. novembra
9.25 Poročila, 9.30 Po do-
mače s Štirimi kovači, 10.00
-Kmetijska oddaja, 10.45 Mo-
zaik. 10.50 Otroška matineja,
11.15 K. D^stovnik-Kajuh:
sedem ljubezenskih. 11.30 TV
kažipot, 13.30 Poje Miroslav
Cangalovič, 14.00 Športno po-
poldne, 18.30 Mestece Pe.v-
ton. 19.45 Cikcak. 20.00 TV
dnevnik. 20.35 3-2-1,20.35 Le-
vičarji. 21.20 Videofon. 21.35
Športni pregled, 22.05 Poro-
čila.
PONEDELJEK, 30. novembra
10.00 Poročila. 10.05 Otro-
ci revolucije. 10.25 Glasba ne
pozna meja. 11.15 Radost Ev-
rope. 11.35 Kolo okrog sveta.
12.35 Folklorni festival po-
donavskih dežel, 13.25 R.
Dhomi: godalni kvartet v F-
duru. 13.35 S. Rahmaninov:
Prvi nedokončani godalni
kvartet. Športno popoldne,
16.45 Madžarski TV pregled.
18.00 Zgodbe o Tuktuju. 18.15
Obzornik, 18.30 Znanost in
mi, 19.00 Mozaik, 19.05 Ma-
ksimeter. 19.50 Cikcak 20.00
TV dnevnik. 20.30 3-2-1,
20.35 A. Ingolič: Ubita samo.
ta — TV drama, 21.25 Pla-
men. 21.55 Plošča Evrope,
22.30 Poročila.
TOREK, 1. decembra
10.05(1 Poročila. 10.10 Na-
rodna glasba, 10.45 Radoved-
ni slonček. 11.25 M. Kozina:
Simfonija, 12.15 Povojno čr-
nogorsko" slikarstvo. 15.20
Nove melodije, 16.30 Okto-
ber življenju, 17.00 L. van
Beethoven: simfonija št. 4,
17.45 Dve poljski pravljici,
18.00 Risanka. 18.15 Obzor-
nik, 18.30 Vesela jesen. 19.00
Mozaik. 19.05 Oblike samo-
uničenja, 19.30 Osebna nega,
19.50 Cil<cak.' 20.00 TV dnev-
nik. 20.30 3-2-1. 20.35 Starec
in otrok. 22.10 Trije ljube-
zenski dueti. 22.40 Poročila.
SREDA. 2. decembra
9.35 TV v šoli, 11.00 Osno-
ve splošne izobrazbe.   16.45
Osnove splošne izobrazbe,
17.15 Madžarski TV pregled,
17.48 Napoved sporeda. 17.50
Veliki in majhni, 18.35 Na
sedmi stezi, 19.00 Mozaik.
19.05 Glasbeni dnevnik, 19.20
Dolina Gatske 19.50 Cikcak,
20.00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1,
20.35 I. Cankar: Kralj na
Beta j novi, 22.20 Plošča Ev-
rope, 23.00 Poročila.
ČETRTEK, 3. decembra
9.35 TV v šoli. 10.30 Nem-
ščina. 10.45 Angleščina. 11.00
Francoščina, 14.45 TV v šoli,
15.40 Nemščina. 15.55 Angle-
ščina, 16.10 Osnove splošne
izobrazbe, 16.45 Madžarski
TV pregled. 17.45 Veseli to-
bogan. 18.15 Obzornik, 18.30
Velika pustolovščina, 19.00
Mozaik. 19.05 Enkrat v ted-
nu. 19.20 Doktor v hiši, 19.50
Cikcak. 20.00 TV dnevnik,
20.30 3-2-1, 20 35 A. Maro-
dič: gobarji. 21.20 Kulturne
diagona.le. 22.00 L. Van Beet-
hoven: VII. simfonija, 22.45
Poročila.
PETEK. 4. decembra
9.30 TV v šoli. 11.00 Angle-
ščina. 14.40 TV v šoli, 16.10
Osnove splošne izobrazbe.
18.45 Madžarski TV pregled.
17.45 Bratovščina sinjega ga-
leba. 18 15 Obzornik. 18 30
Popularna glasba 19-00 Mo-
zaik, 19.05 Svet na zaslonu,
19.45 TV dnevnik. 20.30 3-2-1,
20.35 Bratje Marx na dirkah.
22.v0 Obletnica v hiši. 23.05
Poročila.
SOBOTA, 5. decembra
9.35 TV v šoli 11.00 Osno-
ve splošne izobrazbe. 11.30
Oddaja za prosvetne delavce.
16.45 Obzornik. 16 50 Po do-
mače. 17.20 Ivanhoe, 17.45
Državno prvenstvo v košar-
ki. 18.35 Mozaik, 18.45 Na-
dalievanie košarkaškega pre-
nosa. 19.20 Po. poti slovenske
državnosti. 19.45 Cikcak.
20 00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1
20.35 Rodovnik. 21.35 3-2-1,
21.40 Svet v katerem živimo.
22.05 Nepremagljivi. 22.55 TV
kažipot. 23.15 Poročila.
ZAVOD »OLGE MEGLIČEVE«,
Pdij, Vošnjakova ulica 6,
telefon "7 002, 7" 552
Proizvajamo:
— kovinske izdelke iz pločevine
— avtomobilske dele (okvirje za stekla,
okrasne palice, vložke   za uravnoteženje
koles, senčnike, itd.)
— pletarske izdelke i-, šibe in rogoze
— konfekcijo — pletiljstvo
Kvalitetna izdelava — cene solidne. .
Se priporoča kolektiv!
Na podlagi 162. člena zakona o prispevkiti in
davkih občanov (Uradni list SKS, št. 7-32/69), in po
40. členu statuta krajevne skupnosti Ormož, je svet
Krajevne skupnosti Ormož na seji dne 13. novem-
bra 1970 sprejel
Sklep
o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samo-
prispevka za območje krajevne skupnosti Ormož
1.
Svet krajevne skupnosti Ormož razpisuje refe-
rendum (.glasovanje) o uvedbi krajevnega samopri-
spevka v denarju in v delovni sili za obdobje pet
let (1971—1975), za naselja: Ormož (del izven ožje-
ga gradbenega okoliša). Pušenci, Frankovci, Leper-
šice, Hum, Pavlovci, Hardek, Litmerk, Lešniški vrh,
Lešnica, Spodnji Ključarovci. Hardek, po naslednjih
stopnjah:
a) V gotovini:
— 5 "/o od skupnega katastrskega dohodka za-
sebnih kmetijskih zemljišč,
— 5 "/o od ugotovljenega čistega dohodka zaseb-
nih obrtnikov.
— 5 "/o od enomesečne pokojnine upokojencev,
če ta znaša več kot 600 din,
— za zaposlene delavce glede na kvalifikacijo:
Nekvalificirani 20 din. polkvalificirani 25 din,
kvalificirani 35 din in visokokvalificirani 55 din na
leto.
b) V delovni sili:
— Za občane stare nad 18 let, ki drugače niso
obremenjeni s samoprispevkom in niso družinski
člani zavezanca opravijo en delovni dan na leto.
— Zasebni lastniki traktorjev in tovornih av-
tomobilov opravijo prevoz gramoza in sicer 20 m'
do oddaljenosti 6 km.
2.
Krajevni samoprispevek je namenjen za vzdr-
ževanje krajevnih cest, poti. pokopališča, javne raz-
svetljave, za gradnjo mostov, brvi in drugih komu-
nalnih. objektov na območju krajevne skupnosti.
3.
Referendum bo v nedeljo. 13. decembra 1970 po
postopku, ki velja za izvedbo volitev odbornikov
občinskega zbora skupščine občine Ormož.
4.
Ta sklep se objavi v »Uradnem vestniRu« ozi-
roma »Tedniku« Ptuj.
St.: 38/70
Ormož, dne 16. novembra 1970
krajevne skupnosti Ormož
Anton Vaupotič, 1. r.
Predsednik
Rdeči petelin
V ponedeljek, 16. novem-
bra 1970 je ob 17. uri. 15 mi,
nut še iz do sedaj nepojasnje,
nih vzrokov izbruhnil požar
na gospodarskem poslopju
posestnice Antonije Petek iz
Cvetkovc 83. Domnevajo, da
nastanek požara izhaja loj-
trskega voza. n^aloženega s
koruznico. Morda je kdo i^:
objestnost; podtaknil ogenj,
vendar pa, kot že rečeno,
vzrok požara za to poblašče-
ni še raziskujejo. Gospodar-
sko poslopje ie popolnoma u-
ničeno, razen zidov, škode pa
je za 50.000 dinarjev.
K. F.
aji ogiasi
HiSO z gospodarskim poslop.
jem v Spuhlji 37 prodam.
Vprašajte Marijo Macun,
Spuhlja 40.
PRODAM 30 strešnikov in 300
zidakov. Tomislav Arsič, Gre-
gorčičev  drevored  8,   Ptuj.
UGODNO PRODAM tračno žago
za razrez hlodovine. Spuhlja
113. Ptuj.
KUHINJSKO KREDENCO |j -
dam. Gregorčičev drevored 7,
Ptuj.
OTROŠKO POSTELJICO, zelo
dobro ohranjeno z vložkatn
in odejo prodam. Naslov v
upravi.
KUHINJSKO KREDENCO pro-
dam.  Gregorčičev drevored 7.
SOBO s posebnim vhodom in ^^a-
ražo iščem.  Naslov  v  upravi.
NUJNO prodam gratlbent pair-
celi. Naslov  v  upravi.
NOVA   tridelna   okna   prodam.
• Anton   Kosi,   Naselje   brato/
Reš n. h.
PRODAM kopalno kad, dobro
ohranjeno. Lucija Vaupotič,
Slovenski trg 9,  Ptuj.
PROD.^M dobro ohranjen kom-
biniran otroški voziček. Vpra-
šajte pri Stalcerju. Ptuj. Lac-
kova 5/a (nad novo ■ mesnico..
— vhod Iz Miklošičeve uUce)^
UGODNO PRODAM tapeciram«
vložke za dve postelji, foto-
aparat znamke »rewuefle« ■ t
aiO mm teleobjektivom ter
elektronskim flešem skupaj s
torbico.  Na.slov  v  upravi.
NUJNO RABIM prazno sobo S
posebnim vhodom v Ptuju.
Ponudbe pošljite na uipravo
pod »najemnino plačam' na-
prej«.
7 AROV GRADBENE PARCELE
Z gradbenim dovoljenjem z
Izkopom kleti v Brstju pro-
dam. Naslov v upravi.
VINOGRADNIKI — SADJARJU
cepljenke raznih sort ceplje-
ne na podlagi Kober 5BB la
podsajanje in za obnovo vi-
nogradov, st naročite pri trs-
ničarskem odseku JurSincl,
sadna drevesa jablan In hru-
ške pa dobite v znani dreves-
nici Holca Franca pod Gomilo
pri JurSlncih.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujsiki tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. — Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik le Anton Bauman  - Izha-
ja vsak četrtek. — Tekoči račun pri SDK Ptuj. št. 524-3-^72. — Tiska Časopisno podjetje Mariborski tisk, Maril>or, Svetozarevska ulica 14.