Političen list za slovenski národ.
P« poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. ¿0 kr. vee na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. .">i>.
V Ljubljani, v petek 13. marca 1885.
Letnik XIII.
Odgovor na glose liaiičnega ministra o vpeljavi slovenskega učnega jezika.
Ko sem s člankom: „Kaj bo z našimi slovenskimi gimnazijami?" v „Slovencu" od 11. decembra 1884. 1. opozoril naše državne poslance, da se niti ne misli izvesti resolucija storjena v državnem zboru o uvedenji slovenščine kot nastavnega jezika na gimnazijah v Mariboru, Celju, Ptuju, Gorici in Paznu (hrv. j.) ter na učiteljišči v Mariboru, nadjal sem se, da bode kteri od slovenskih poslancev povzdignil svoj glas, da se storjena resolucija izvede. In nisem se zmotil v nadi. Naš vrli poslanec dr. Tonkli se jo v proračunski obravnavi 30. januvarja prav živo potegnil za omenjeno resolucijo pri budgetu za srednje šole. Vprašal je namreč Tonkli, mar li misli minister predložene resolucije o slovenskem nastavnem jeziku izvesti in kdaj. Pa kak odgovor je dobil? Da so v navedenih zemljah, za ktere se zahteva ravnopravnost, čisto drugačne razmere, nego na Kranjskem. Z drugimi besedami bi se to reklo: Kranjska se ne moro germanizirati, s Koroško in Stajarsko pa že pojde, in Istra in Gorica naj se pa polašči, če se ne more ponemčiti. Mi si drugače odgovora ministrovega ne moremo tolmačiti. Če se ne misli to, naj se pa izvede ravnopravnost, ktera je od državnega zbora priznana, potem bodemo videli, pri čem da smo. Mi smo v omenjenem članku s številkami dokazali, da se na vseh omenjenih zavodih nahaja velika večina Slovencev in tako tudi Hrvatov v Paznu, a na učiteljišči v Mariboru je še posebno veliko Slovencev, ki se pripravljajo večidel le za slovenske ljudske šole, tedaj naj se po teh števikah opredeli, da imajo Slovenci popolnoma pravico svoje zahtevati. Tudi bode potem slovenski mladini na teh zavodih bolje, nego se je do zdaj godilo. Semkaj se nameščujejo večidel sami Nemci, ki že kar po rojstvu mrze Slovence ter jim delajo zapreko, kjerkoli morejo. (Saj je teh Nemcev že toliko na teh šolah, da ne vedo kam ž njimi! Že v Ljubljano jih pošiljajo, kakor da bi jih tukaj ne bilo že preveč!) Potem ni čudno, ko se bere, da se hočejo celi razredi seliti iz enega
zavoda na drugi. To pa ni samo na Štajarskem, ampak tudi na Kranjskem in sicer na Novomeški gimnaziji, ki se je zarad dveh nemških profesorjev že precej izpraznila, pa se bo še bolj, morda bode morala zavoljo pomanjkanja dijakov še celo prenehati, če se bo sedanji zistem branil, kakor smo čuli v oni debati. Odnošaje na Novomeški gimnaziji državnim poslancem posebno priporočam, ker za dolenjsko stran bi bil velik in hud vdarec, ko bi moral ta zavod zares prenehati.
Vrnimo se na odgovor ministrov. Kar je govoril o prošnjah za slovenski nastavni jezik, to je le velika zaušnica za slovenske državne poslance, ki gotovo bolj poznajo odnošaje one zemlje, ktere zastopajo, kakor pa strastni in zagrizeni nemčurski šolski odbori v omenjenih zemljab, ki so se ve da tako sestavljeni z državno podporo, da se le ravnopravnost ne more vresničiti. Ali na vse to in tudi zarad knjig in sposobnih učiteljskih sil, je dr. Tonkli dobro odgovoril. Tudi na zadnjo točko, da profesorji na vseučilišču v Gradcu tožijo, da dijaki iz ponemčenih slovenskih gimnazij ne znajo dosta nemščine, ni ostal naš vrli poslanec dolžan odgovora, kakoršnega je minister zaslužil. Jaz bi se usodil pa še to dodati, da naši Slovenci dobro nemški znajo, ali nekim profesorjem je samo žal, da se čutijo ti mladi ljudje za Slovence in da ne tulijo v veliki švabski rog. Žal jim je, da prihaja na to vseučelišče vsako leto toliko Slovencev in Hrvatov in da niso tukaj slušatelji sami Nemci, kakor n. pr. v Jeni in Ileidelbergu. Žal pa je to le nekterim profesorjem, ki so bolj Nemci nego Avstrijci in ki sploh Slovana ne trpe. Pisatelj teh vrstic ve iz skušnje, kako taki profesorji o Slovanih mislijo. Naj navedem samo en primer.
Bilo je 1. 1869, ko sem bil na vseučilišči v Gradcu. Predaval pa je prof. Adam Wolf geografijo Afrike ravno o Hotentotih. (Ta profesor ni bil geograf, ampak se jo le rad v vse mešal). Tisto leto so se bili potolkli na Jančem turnarji s kmeti, zakaj ? je še mnogim prav dobro znano. In ta profesor se je predrznil pred vsemi slušatelji javno izraziti : „Mi imamo Ilotentote pa tudi v Avstriji in to so Slovenci na Kranjskem, ki preganjajo kot divjaki civilizirane Nemce." Mene jo pograbila jeza ter
sem samo rekel: „To je pa vendar preveč!" in temu nemškemu profesorju to ni bilo prav ter me je opomnil, da sem tukaj kot Slovenec samo gost na nemškem vseučilišči.
Je li so to vseučiliščni profesorji, ki na tak način zlorabijo predavanja svoja ter psujejo javno narode ene in iste države. Sodite sami. Iz tega morete pa tudi lahko razumeti, kak duh veje na tem vseučilišči in da so tožbe po besedah ministrovih o neznanji nemškega jezika od strani profesorjev tega vseučilišča netemeljite, ampak je to le strastno napadanje na Slovence in obrekovanje do-tičnih zavodov.
Kam bomo prišli, če se bode na vsako izmišljeno pritožbo verjelo, na zahtevo državnih poslancev pa ne ozir jemalo!
Nadjamo se, da bodo poslanci slovenski tudi še o druzih prilikah o naših pritožbah gotovo zopet svoj glas povzdignili ter v slučaju takih odgovorov, kakor je bil prvi, tudi svoje daljno postopanje vravnali.	—a.
Pogled v Francijo.
(Konec.)
Ker so bili republikanci 1. 1871 navzlic naporom starega Thiersa v manjšini, pobijali so konstitu-cijsko oblast zbornice. Gambetta je večkrat izjavil v imenu svojih somišljenikov, da celo ljudovlade ne pripoznajo, ako jo vpelje ista zbornica. Ko pa se je (1875) vendar-le zgodilo, republikanci niso zamudili nobene prilike, da se okoristijo z novo državno obliko v osebne namene. O tem nas prepriča 2700 milijonov izvanrednih stroškov in povišanje davka za 377 milijonov, ktere so izdali od 1877 do 1883. Mac-Mahonovo ministerstvo je odstopilo 1. 1877, in od tedaj gospodujejo republikanci kakor Vandali. O tem nam priča zopet Germain: Izdavajo se milijarde za železnice, šole itd., da love svojo volilce, vtrjujejo svojo vlado ter molzejo deželo. Ljubezen do domovine, skrb za občni blagor, to vse jim je deveta briga. Zato puste Ferry-ju proste roke, da vlada bolj samooblastno, kakor vsemogočni Bismark v
LISTEK.
Pisma iz tujine.
ii.
Danes vzamem pero v svojo desno roko, da Vam pišem svoje drugo pismo iz tujine. Najprvo Vas lepo pozdravljam in Vam naznanjam, da se mi dobro godi. Ali „povsod dobro, doma pa najbolje". Da, da, „ljubo domtl, kdor ga ima". Zemlja, kjer sedaj bivam, ni me rodila, ljubim jo, a vendar, ne morem jo ljubiti, kakor ljubim svojo domovino, ono zemljo, kjer glasi se mili slovenski jezik. Lepi so kraji ob Donavi od Dunaja pa do Pasavo in daljo, ali sedaj niso več v posesti Slovencev, kakor so bili nekdaj, na kar spominjajo še po celi progi krajevna imena. Pa kaj se hoče, sedanjih razmer ne bodemo več spremenili; zatoraj no zavidajmo Ncmcom posesti teh krajev, samo glejmo, da ostane to, kar jo sedaj naše, našo tudi v prihodnje. Narodnih preseljevanj v razmerah ob konci starega veka nam ni
pričakovati; kajti zemlja v Evropi je že posedena, razdeljena, obdelana, oplojena, po nekod tudi že iz-molžena. Narodi evropejski so domosedni narodi, ker jih prereja mati zemlja, vsako družino leto za letom isti kos zemlje, zato rodna zemlja; družino od kolena do kolena pokriva ista zemlja, očetov in materni dom, zato očetnjava, očetstvo, domovina. Dokler so bili naši predniki kočarji in lovci, niso imeli takih pojmov o materi zemlji, kakor jih imamo mi, niti niso mogli imeti iste ljubavi do domovine, kakor jo nahajamo v svojih prsih, kajti bila so to brezdomovinska ljudstva, ki so ljubila svoje čedo, ktere so jih prerejale in gozde in vode, kjer so od lova divjačine živeli. Ostanimo pri domosednih narodih ter govorilno o svoji domovini. Domovina nasprotna jo tujini in ker so vsaka reč najložje oceni primerja.je so s svojim nasprotjem, zato naj mi bo dovoljeno v svojih pismih iz tujino najprvo govoriti o domovini, ker sem si njenega nasprotstva popolno svest.
Večkrat sem se že vprašal, zakaj pa sem tukaj v tujini? Zakaj pa ne grem raje domu? In če mi
ni moč iti domu, ali naj si tukaj stavim svoj drugi dom? Kako sem prišel jaz na tuje in kako je prišel marsikdo drugi, o tem hočem raje pozneje govoriti v posebnem odstavku, zato naj sedaj v prvo odgovarjam na drugo gornje vprašanje. Ali naj si tukaj stavim svoj drugi dom? Ne, to bi bilo nehvaležno. Drugi dom? Drugi? Ali je v obče to mogoče? Po mojih mislih ne. Vsak človek ima na zemlji samo jeden dom, drugi mu bo v nebesih, kakor smo glede nebes tii na zemlji samo popotniki, tako sem popotnik v tujini glede svoje domoviue. Domovina so vam toraj nebesa na zemlji. Kdo si še ni naslikal nebes v svoji domišljiji? Domišljija slika prizor za prizorom domovino popotniku. Naj ti bojo kraji še tako mikavni, okolica še tako lepa, ali kraji tuji, okolica ne domača, ostajajo vendar le ozadje podobe, ktero imaš iz mladih let pred očmi. Mladost, mlada leta! Vi se strinjate z domovino, kakor strinja prostor s časom ali večnost z nebesami. Sedaj že nekoliko umevam. zakaj mi je domovina toliko mila in ljuba, da ni moč staviti si druge. V prvo ni moč izbrisati iz spomina onega sredotočja, kjer se stri-
Nemčiji. Tii dovoljuje potrebni denar državni zbor; v Franciji te navade več ne poznajo. Francoski finančni minister zajema lahko iz hranilnic, sirotin-skih (pupilarnih) zakladov itd., z edinim podpisom dobi stotine milijonov. „Ljudovlada je vlada, kjer smejo vsi republikanci prazniti državne blagajnice", rekel je nedavno nek nezadovoljnež in imel je prav.
Zbornici ste zborovali v pretečenem letu dobrih devet mesecev; toda edina nova postava večega pomena je ločitev zakona, niti državni proračun se ni določil. Še le 30. decembra se je vladi dovolilo 1033 milijonov za prve tri mesece 1885. Da bi se pa sklepi letnih računov zbornici predlagali, to je prišlo že iz navade. Ferry-ju se je tudi posrečilo pregovoriti zbornico, da je razveljavila postavo od 22. avg. 1876, po kteri so se morale oskrbovati zaloge za vojsko ločene od onih, ki so namonjene armadi v mirnem časi. Znano je namreč, da je Francija po zadnji prusko-francoski vojski nagromadila orožja in streliva v svojih orožnicah v vrednosti dveh milijard, ki pa je namenjeno le za vojsko proti sosedu. Toda po novi postavi (30. dec. 1884) sme Ferry obile zaloge vporabljevati za prekmorska podjetja; ne da bi moral vprašati zbornico. In vendar so ravno ti republikanci pred leti toliko napadali Napoleona III., ker je za mehikansko vojsko izpraznil vojaške shrambe.
Pazen čitatelj političnih pregledov se gotovo spomina, kolikokrat je zbornica vsled nevednosti in naglosti dala ministerstvu nezaupnico. Toda Ferry je moral ostati, in večina je hitro popravila svojo napako z nasprotnim glasovanjem. Tako propada parlamentarizem in raste moč vlade. Ker pa je Grevy politična ničla, gospoduje prvi minister, ako ima potrebno odločnost kakor ravno Ferry. Kot vzgled nam služi lanski kongres.
Leta 1875 se je bila izdelala po predlogu Wallonovem ustava konservativnega značaja, kakor je bila tudi tedanja zbornica. Po tej ustavi bi bil lahko shajal vsak spreten kralj namesto predsednika. Predsednik ima namreč pravico, razpustiti zbornico, ako dovoli senat. Po sestavi pa je bil senat bolj konservativen in zmeren kakor zbornica. Vrh tega je imel predsednik pravico izreči svoj „veto", čuditi se moramo, da so tačas republikanci pritrdili takemu predlogu. Toda 330 od 557 J. 1881 voljenih poslancev je postavilo v svoj program revizijo (pregled) ustave. Gambetta prevzame (koncem 1881) minister-stvo in poskusi z revizijo. Poslanci pa se zopet premislijo, ker nevarna se jim je zdela volitev po imeniku (Listenwahl), in padlo je „veliko ministerstvo."
Sedaj, pod Ferry-jem so vedno zahtevali revizijo intransigenti ali radikalci, toraj Ferry-ju ni bilo ravno treba z revizijo na dan. Toda Ferry se je hotel vtrditi proti vsakemu napadu ter tla spodmakniti radikalcem — in sešel se je kongres v avgustu lanskega leta. Povedali smo že na tem mestu pred meseci, kako burne so bile seje od 4. do 13. avg. Besneje so ropotali intransigenti kakor Starčevičevci v sosednem Zagrebu. In kaj se je sklenilo in popravilo na prejšnji ustavi? Popravilo nič, pač pa skazilo marsikaj. Ako se sedaj razpusti zbornica, razpisati se morajo nove volitve v dveh mesecih in ne v treh, kakor preje. To pa zato, da imajo posamezni poslanci manj časa za agitacije. Členi 1—7
njajo vsi žarki in vsa svetloba; res ne — niti izbrisati niti pokriti — v drugo pak me tarejo stareja leta, kajti prvo polovico sera že odrezal in druga polovica me opominja na pepelnične besede: „Pulvis es et in pulverem reverteris."
Naj se toraj povrnem na tla, na kterih mi je tekla moja zibelka in tam naj grem še le pod zemljo.
Doslej sem govoril večinoma samo o sliki, v kteri se mi prestavlja domovina na tujem. To sliko gledam z očesi. Kaj pa uho? Kaj pa glas? Kaj govor? Kaj pesen? Ali slavec, vračajoč se na spomlad iz tujine v svoj raj samo veselo poskakuje od vejice do vejice, ter pregleduje, če je vse pri starem? Ali ne zapoje tudi pesni in ali ni ta prva pesen hvala domovini? O presladki glasi maternega mi jezika, o nebeške skladbe! Domača beseda, pristen govor, nežna govorica, krepek izrek, očin golč, ma-terni jezik kam vas naj primerjam? Fantovska pesen, moški zbor, dekliško žvrgoljenje: vsi vi slovenski glasi, vi polnite domovino, ktera bi bila brez vas prazna, vi ste ji živa meja, ki tujcu pravi: stoj! Ta kos zemlje, kterega imenujemo slovenskega, obrodil nam je slovenski jezik, ta kos jo naš. Do sedaj, lahko se pohvalimo, zvesto smo ga gojili.
prejšnje ustave o sestavi senata so se izpustili, črtal so je tudi člen, ki govori o božji službi pred parlamentarnim zasedanjem ; in na predlog intransigentov vrinil se je člen, ki potomcem v Franciji vladujočih kraljev ne dopušča, da bi bili predsedniki Ijudo-vlade. Glavnega pa, kar je Ferry nameraval, vendar ni dosegel. Po vladnem, bolj prav Ferry-jevem predlogu bi zgubil senat vso pravico do budgeta. Kakor znano, sklepati morata senat in zbornica o vsakem predlogu, ki namerava spremembo ustave, preden se predloži kongresu. Senat, kar je naravno, uprl se je odločno onemu predlogu in zbornica je isto storila, akoravno je bila dva dni prej Ferry-ju pritrdila. In kar smeši vse parlamentarno delovanje je to, da je Ferry tirjal v senatu en dan odloga in se prepriča, kaj poreče zbornica.
Sploh bi imel oni predlog malo praktičnih posledic, akoravno bi bil prodrl, ker se v resnici že sedaj malo ozira na senat.
Kakor propada parlamentizem in poštenost vplivnih oseb, tako gine tudi nravnost in javna varnost. Vezi države in družine razpadajo, strah pred kaznijo se manjša, ker republikanske sodnije nimajo pravega prepričanja o božjih in naravnih postavah. Grevy je povsod le slamnat mož, le kedar je treba pomilostiti zločinca, takrat je hitro pripravljen. Vsled tega se množe od dne do dne umori in poboji, bodisi iz sovraštva ali političnih nagibov. Da, streljajo se celo, da se njihova imena čitajo po listih. Postavni red teptd se z nogmi, porotniki iu sodniki kaznujejo pregrehe z — oproščenjem! Znana je pravda, ki se je vršila 9. jan. v Parizu. Stala je pred sodniki Jeanette Clovis Hugues, ki je premišljeno in zlobno umorila svojega navideznega sovražnika. Bila je oproščena, in navzoče občinstvo iz višjih krogov je odobravalo ostudni zločin. Ta razsodba razjasni zadostno nravnost sedanjega Pariza. In ko bi bil to edini slučaj! Vsi listi so se pečali s to zadevo in vsi obsodili onečastenje postave. Tako je pisal Pariški „National" 9. jan.: „Radikalna vzgoja in razširjevanje naprednjaških naukov rodita svoj sad. Socijalno življenje grozovito propada, glave so zmedene, spačena sta pojma o pravici in krivici. Javne oblasti so v neredu in brez orožja; blato in kri tečeta brez jezov in se razlivata čez poštena imena in čast javnega življenja, ne da bi sodnije zajezovale to povodeuj, ne da bi se javno mnenje s srdom ustavilo tem podlostim. Strašno norčevanje, ki ga imamo! Umori so slavni; ljudje proslavljajo morilce. Za morilce ni je nevarnosti. Imamo predsednika; njegov posel je, da porailoščuje morilce. Gode se zločini tako rekoč le za kratek čas. Zagovarjajo se le krvoločniki, trinogi, grozo-vitneži. Nekaj ur krvoločnih dejanj pridobe človeku več „slave" in „imena" v družbi, nego dvajset let pridnega, vstrajnega dela."
„Vsako leto pada duševno in nravno stališče za eno stopinjo nižje; kako se hlinijo, ki se trgajo za javne službe! Kolikor globokeje se valjaš v blatu, toliko višje se povzdigneš, in kolikor bolj znaš klečeplaziti, toliko večjo pravico imaš do najvišjih služeb. Poprašajte skrivaj kteregakoli senatorja, poslanca, ministra ali politika, pripoznal bo, da popolna prostost spridenega časopisja in odra, kjer se javno uči zločin, da neverjetna zanemarjenost pra-
Gojirao ga še dalje. Posebno na tujem ne pozabljati ga!
Ker na tujem ni mogoče žive domače bosede poslušati, treba si je naročiti knjig in časnikov iz domovine. Vsak človek ima okoli sebe krog, v kterem se izvajajo samo njegove osebne zadeve. Ta krog naj bode vsakemu popolnoma naroden in sicer širok naroden krog. Stanovanje, namenjeno ti na tujem, ima te spominjati vsak trenutek na milo domovino. Toraj pač no gré tam pogrešati zemljevida slovenskih dežel, na mizi treba, da so slovenske no-vine, v omari slovenske knjige. Po stenah viseč naj te razveseljujejo prizori naravskih lepot iz naših krajev, naj to pozdravljajo glave naših zasluženih mož iz okvirjev. Tako si lahko stvariš tudi na tujem svoj „slovenski dom"; v tem naj vladajo iste šege in navade, kakor sploh doma. Tako ostaneš to, kar si se rodil — Slovenec, slovenski domoljub, naj imaš še toliko in tako daleč po svetu hoditi ter so še tako in toliko s tujimi zadevami vkvarjati.
(Koncc prih.)
vosodje rušijo in spodkopujejo družbo. Vprašajte istega moža javno, molčal bo, ker se ne upa prodreti splošnih predsodkov. Zapustili bi ga besni prijatelji, edini, s kterimi se sedaj računa. Ako ga silite, tiho vam odgovori: naše razmere so v resnici strašne; toda ako se jim uprem, po meni je. Rajše ostanem, kar sem, nekaj dni še na svetu."
Ljudovlada gospodari na cesti, to je resnica. Najprvo strast, potem postava. Samokres, ta odloči. Pa saj ni čudno, ako izganjajo Boga iz šole, iz družbe, da, celo iz cerkve. Slednjič imajo oni prav, ki trdijo: „Se hujše mora priti, da bode zopet boljše."	H-t-b-r.
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. marca.
Uiotranje dežele.
Izvrstno spričevalo daje „Politik" izbornemu govorniku Patru Greuterju glede njegovega poslednjega govora v državnem zboru, s kterim je na-učnemu ministru očital vnemarnost, da bode požidil naše velike šole. Ko je P. Greuter govoril, zbralo se je okoli njega mnogo poslušalcev, ki so izvrstnega tirolskega poslanca pazljivo poslušali. Govoril je, kakor vedno, duhovito iu je brez milosti razkrival razmere, ktere so v resnici zboljšanja potrebne. Če tudi njegovi govori na marsikakem mestu kažejo posebno versko stališče, se je vendar Greuter z veliko gorečnostjo za program samoupravne stranke poganjal. Pod to zastavo, sklepa „Politik", se'bomo vedno našli s skušenim boriteljem za pravico in resnico. Greuter je omenjal žalostnih razmer na Dunajskem vseučilišči, češ, tako daleč smo že prišli, da se je moral pred cesarjevim obiskom rektor z dijaki pogajati, pod kakimi pogoji da bodo mirovali vsaj v navzočnosti presvitlega cesarja. — Po slovesnostih otvorjenja velike šole jo rektor zopet dijake k sebi poklical, da se jim je zahvalil za dostojno obnašanje. Rektor morda ni mogel drugače delati, če je hotel, da se slavnost ni vstavila, ali pa, da se niso zgodile reči, ki bi bile za vso Avstrijo silno sramotne. Pozneje so se res vajeti bolj napeli in pet dijakom je bil potni list podpisan. Ker sta bila pa med njimi dva Žida, je bila zopet vsa „aliance israelite" kviško. Kako jo to, da je med 159 profesorji na univerzi 64 Židov? Ako bo to v tem razmerji še dalje trajalo, bodo židje kmalo druge učenjake spodrinili in iz Dunajske univerze dobili bomo orijentalno akademijo. Tukaj se mora tem več kaj zgoditi, ker so se velike šole iz katoliških ustanovnih denarjev napravile. Če se bo v tem smislu pri oddajanji služeb še dalje postopalo, bodo židje vedno bolj neznosni postajali. Način plačevanja kolegijskega denarja naj se popolnoma predrugači, kajti sedaj si profesorji dijake tako rekoč iz rok pulijo. Tiste denarje naj pobira država sama in naj jih ona med profesorje poleg redne plače deli. Disciplina naj se poojstri. Naučni minister je sicer učiteljem šibo iz rok potegnil, zato jo je pa velikošolcem v roko dal. če si dva rokodelska pomočnika v lase skočita, je takoj orožnik za njima, če si pa velikošolci z jeklenimi klinami obraze razpraskajo, smatra se to za olikanost! Preveč se pije in potepa in premalo uči. Počitnic je preveč, nekteri profesorji nikdar svojih učencev ne vidijo. Dijak in profesor se navadno za vse življenje le en sam trenutek vidita. Na Tirolskem hočemo si postaviti katoliške šole na podlagi samoupravne prostosti; podpirali nas bodo vsi katoliki, konservativci in celo Mladočehi ne bodo izostali. Kajti v mojem pravu gospodje svoje pravice zagovarjajo, in njihove pravico jaz v svojem pravu zagovarjam. Ako duh Avstrije na ta „železni obroč" vdari, slišali bote, da ni še počen, da ima še jasen, čist in krepak glas, ki nas spominja bodoče politične spomladi!
Starčevičeva „Sloboda" si vse prizadeva, karkoli jo mogoče, da bi Hrvate odvrnila, naj bi se ne vdeležili slavnosti sv. Metoda na Velehradu. Celo Ruse vtika vmes, češ, da se bodo s tem Rusi razžaljene čutili, ker se menda ne bodo vdeležili slavnosti na Velehradu, ali pa k večem po deputa-ciji. „Slobodo" zavrača hrvaški „Katolički List" naštevajoč dobrote", ktere so ravno Hrvatje od svetih bratov dobili in dokazuje, da ni Metodova krivda, če se je po katoliškem slovanskem svetu po zapadu slovanski jezik iz liturgije zgubil, kterega bi sedaj zopet radi vpeljali. Če se Hrvatje ne bodo slavnosti vdeležili, to pač vpeljave slovanščine v cerkvene obrede nikakor ne bode pospeševalo. Sicer pa pri službi božji jezik ni prva in poglavitna reč! pač pak vera in njene naprave, ki so so na podlagi tistega pri Slovanih blagodejno razvijati jelc. Čo so Rusi slavnosti ne vdeležijo, kaj bilo bi čudnega? Oni so žalibog trmoglavi razkolniki ter se drže zmot, kterih Ciril in Metod nista oznanovala.
Vjetniki so se jeli kujati v Brnu na Moravskem. Kakor povsod, tako jih tudi ondi z delom kratkočasijo. Posebno trojo vrst rokodelstva jo v najlepšem cvetji med jetniki in sicer „čevljarstvo, mizarstvo in tkalstvo". Razdeljeni so
po rokodelstvu na tri velike dvorane. Plače so do sedaj od zaslužka dobivali po 48%, 52 odstotkov si je pa državna oblast za svoje stroške, za hrano in režijo sploh zaračunila. Ker pa to ni zadostovalo, so minuli teden pri e. kr. državnem pravdništvu v Brnu sklenili, da se bode kaznjencem od zaslužka že 10% na državno korist odtegnilo in se jim bo zanaprej le po 38% izplačevalo. Ta sklep nabil se je v prepisih po dotičnih dvoranah, da ga je vsak lahko bral. To je bil pa ogenj v strehi pri sitih in dobrorejenih jetnikih. Vsi kar od kraja vstavili so delo in niti jeden več zanj ni prijel, ter pravijo, da tako dolgo ne bodo delali, dokler se jim stara plača ne povrne. Da se jim želja ne bo spolnila, pač ni treba dvomiti in da jih bodo znali k delu prisiliti o tem ni dvombe.
Vnanje države.
Po Albaniji vprli so se zopet nekteri rodovi turški oblasti in je tu pa tam tudi že kri tekla, kar za one kraje ni sicer nič novega; kajti Albanci ves čas svojega življenja v večnem boji prežive. Boj jim je tako rekoč prirojen, brez kterega živeti ne morejo. Če se ne pulijo s Črnogorci, ob kteri priliki se okoli Podgorice in Skadarskega jezera nekoliko krvi prelije, pustošijo pa doma ali po sosednji Macedoniji in Srbiji, kjer jim za kak umor več ali manj še mari ni. Obojega tega že siti, upro se pa redno na vsako drugo leto turškim oblastnijam, ktere jim večinoma niso kos in se morajo navadno z njimi pogajati za mir. Tudi sedaj je nekaj takega. Teklo je nekaj krvi in sultanova veljava se je upornim albanskim roparjem zopet v glavo vtepla. Za koliko časa, se ne vč, za dolgo gotovo ne.
Turčija jela se je z dogradbo svojih železnic po Balkanu podvizati. Povabila je srbsko in bul-garsko vlado na konferenco, kamor naj pošljete svoje zastopnike na razgovor, glede posamičnih podrobnost pri sklepih. Dogovorili se bodo glede mejnih kolodvorov, ali naj se napravijo skupno ali naj ima vsaka država svojega; dalje se bodo zmenili zarad službovanja pri pobiranji carine, pri opravi pošte in brzojava ter prometa pri poštnih vlakih. Turški minister javnih del, ima v tem smislu izdelan načrt pri sebi.
Angleški prestolonaslednik princ Veliki podal se bo na letošnjo spomlad na Irsko. Vsled njegovega prihoda se bo visoka stena razpora, ki se sedaj med prijatelji angleške vlade in med zatiranimi Irci neprestopna dviguje, še zdatno povišala. Po nekterih krajih Irske sostavljajo se že mestni odseki, ki bodo za sijajno slavnost skrbeli, po deželi pa tlačeno ljudstvo vpije, da se slavnosti no more vdeležiti, sploh da ne čuti nikake ljubezni do vladarske hiše v sebi tako dolgo, dokler so mu ne povrnejo pravice, ktere se mu kot narodu spodobijo. Zato so tudi sklenili brez posebne vdeležbe pri sprejemu princu Velškemu resolucijo predložiti, da irski narod poprej ne more srečen in zadovoljen biti, dokler se mu ne povrnejo pravice njegove. Vsled nekega nasveta so pa sklenili predložitev te resolucije za dve leti še opustiti. Če je sicer to resnica; čuduo bi bilo vsekako, da bi tako priliko zamudili.
Knez Kantakuzen je Vilnanskemu kano niku Ilarazimoviczu, v Velsk prognavši ga, zažugal, da, če je tudi on kakega uamestnika na mesto sebe za škofijskega oskrbnika postavil, bode Harazimovicz pregnan v Koly (mesto v severni pokrajini Arhangelski). Tudi Vilnanski kapitelj si sam ne sme oskrbnika voliti, temveč bo oskrbništvo škofije vlada sama prevzela, če tudi le za kratek čas, kajti Vilnanška škofija se bo razdrla na povelje ruske vlade.
Lord Wol8eley pohvalil je v dnevnem povelji svoje vojake zarad njihove požrtovalnosti in spretnosti tako-le: „Kraljica, ktera z največjo pazljivostjo sledi delovanju svojih vojakov in mornarjev, mi je naročila, da naj vam izrazim njeno občudovanje Vaše požrtovalnosti in Vašejra poguma. Ponosen sem silno na to, da sem zapovednik takim možem in ni je za-me večje časti, kakor z Vami na čelu, če bo božja volja, še to leto v Chartum prodreti. Vaši plemeniti napori glede rešitve generala Gordona bili so brezvspešni, toda temu niste vi krivi. Prenašali ste vojne težave po suhem, na vodi in v puščavi brez godrnjanja; v boji ste se vedno zmagoslavno odlikovali; vse kar je možem le mogoče storiti za rešitev svojega tovariša, storili ste vi, toda Chartum padel je po izdaji dva dni poprej, preden smo ga bili doseči zamogli. Sedaj smo, žal da, navezani na čas, v kterem ne bomo skoraj nič storiti zamogli. Ta armada se sicer ni sostavila, da bi oblegala Chartum in se moram sedaj zadovoljiti s pripravami za prodiranje na jesen. Prepričan sem, da bote poletno vročino z ravno tistim pogumom prenašali, s kterim ste vse dosedanje težave zmogli. Boljšega Vam res no vem želeti in v bodočnosti ne morem nič druzega od Vas zahtevati, kakor da z isto natančnostjo in ljubeznijo spolnujete svoje dolžnosti, s ktero ste se do sedaj odlikovali." — Razdeljena bode pa angleška vojska po Sudanu v bodočem poletji tako-le: Glavni tabor bo v Dongoli, jedro armade ostane pa okoli Kortija. Mudirjevo iete vtaborile se bodo z dvema topoma in s „črno stražo", ki je oddelek 19. huzarskega polka v Me-ravi. Dve jako gibčni koloni so bodete sostavili, ki bodete vsak trenutek pripravljeni, če bo kje vdariti
treba, kar izvestno ne bo izostalo, kajti Mahdi bo vroče poletje porabil, da bi Angleže popolnoma vničil. Prva od teh gibčnih kolon vtaborila se bode s tremi batalijoni pešcev, oddelkom huzarjev in 4 topovi pri Debehu. Zapovednik ji bo general Dor-mers. Druga bo pod zapovedništvom generala Brackenburyja med Debehom iu Handakom čakala Mahdija. Velika kamelna kolona čakala bo pa nasproti Haunekovim kataraktom (slapovom.) Za vojake bodo postavili koče iz trstja in ilovice, ker bi poleti pod šotori vročine živ človek prenašati ne mogel. O Wolseleyu se sploh govori, da se bo na Angleško povrnil, ker mu oči hudo pešajo. Na enem očesu je vsled neke rane že zdavnej slep, sedaj ga je pa še drugo boleti jelo in se Wolseley boji, da bi popolnoma ne oslepel.
Iz af(janskc(ja vprašanja ne bo nič posebnega; že je stopilo v tisti položaj, v kterem se v politiki vsaka reč in sama od sebe poneha. Časniki so namreč vgibati jeli, kaj da bo in danes ravno narobe pišejo, kar so včeraj za trdno resnico prodajali. Prej je nekaj dni grozno ropotalo in gromelo; včeraj se je že čulo, da so se Angleži in Eusi kar čez noč premislili in ne bo vojske; danes pa se že zopet bere, da so Angleži ojstreje proti Rusom pisati jeli, kakor kedaj poprej in pravijo, da vojska med obema narodnostima ni nemogoča. Strup bi smeli brez škode izpiti, da se bo to vprašanje do velike noči po časnikih zvijalo kakor morska kača: danes da, jutri da ne; danes že nabijajo topove, jutri pa bratovščino pijo pod Heratskim ozidjem.
Izvirni dopisi.
Iz Kranja, 12. marca. Malokdaj se kdo oglasi iz metropole gorenjsko v vaših predalih, ali ne mislite, da so se že spolnile besede častitega dopisnika s proroškim duhom navdanega: „Jutri bo skala pokala in nas polovico Sava, polovico pa Kokra v svoje hladne valove zajela." Da bi nas ne zadela ta šiba božja! Vsaj je še nekaj poštenih v mestu, če tudi jih je dosti, posebno med mlajšimi, kteri le preradi prezirajo cerkvene in državne postave. Za prve se po največ ne briga oni mladi svet, kteri si rajše pripravlja pot v pogubo svojo in svoje duše po oglajenih plesalnicah in društvih, ktera pa ne prištevamo narodnim, kjer se uče le novih razvad in, kakor sem opazil na večer Vodnikov, tudi ne-vzglednega vedenja. Ali bi ne bilo bolj umestno, da bi vsaj med tednom napravili veselico in ne na Gospodov dan ali še celo v praznik? Marsikdo vdeležencev teh veselic bi bil potem lahko pri sveti maši in ne ves zmeden med službo božjo pijančeval ali spal. Tudi iz druzega vroka bi svetoval to storiti, ker se navadno dogodi, da se mladi ljudje, po večjem ta dan prosti, do večera že precej omamijo s pijačo, in kak ti je nasledek, če pride človek v tak položaj; da bi se odgojeval v društvu, lahko umeješ. Bi li ne kazalo bolj gojiti pošteno petje bodisi umetno ali narodno, razveseliti nas z umestnimi deklamacijami, predavanji itd. Mnogo več bi koristilo tako delovanje društvu in posameznim udom, kakor ples — edini ples. Čemu napravljati veselice le za mladi svet, starejim udom nič? Kjer udje nimajo po večjem zabave v društvu, tam bo sčasoma propalo. Pustite pri vsaki veselici vrata na stežaj odprta, tako so udov ne bode manjkalo, pa bode tudi kaj koristilo.
Toliko znabiti ne bo neumestno zdaj opomniti, ker je še post, vgoden čas za premišljevanje, vendar pa je tudi že po sredpostni sredi, kedar bo toraj spet treba misliti na zabavo za povelikonočni čas. Naj bila bi pač vselej taka, da lahko vsim koristi, kteri so dobre in poštene volje, nikomur pa v škodo ali priliko za greh in razujzdanost.
Domače novice.
(Preč. g. dr. Janez Kulavic) je sedaj v istini imenovan za kanonika na mesto ranjkega gosp. Fr. Kramarja in bode tudi vodja v duhovskem semenišču Kakor se čuje, dojde prihodnji teden k vmestovanju ter so po beli nedelji preseli v Ljubljano. Škofiji naši je čestitati, da si pridobi tako izvrstno duhovsko moč, in pečastitemu gospodu kličemo iz srca: Dobro došel!
(Popularno-znanstvena predavanja) na korist „Narodni šoli," društva v podporo slovenskemu ljudskemu šolstvu. I. 19. dne marca 1885. Dr. vit. Bleivveis-Trsteniški: „Kaj so imenuje bolezen uma?" — II. 22. dno marca 1885. Profesor Andr. Sene-kovič: „O električni razsvitljavi" (z različnimi poskusi).
—- III. 25. dne marca 1885. Dr. Janko Babnik: „O slovanski ženi." — I. in III. predavanje se bode vršilo v Čitalnični dvorani, II. v fizikalni dvorani c. kr. višje realke, 2. nadstropje na desno. Začetek vselej točno ob 11. uri dopoludne. — Vstopnina: Za jedno osobo vsa 3 predavanja 1 gld. — Za jedno osobo 1 predavanje 50 kr. — Za rodbino štirih osob 2 gld. — Za dijake vsa 3 predavanja 60 kr. — Vstopnice se dobivajo v čitalnični trafiki, v špitalskih ulicah v trafiki, in na dan predavanja pred vstopom.
(Mesto šolskega sluge) na Novomeški gimnaziji je razpisano. Služba nese 300 gold. letne plače, postavno službeno doklado in prosto stanovanje. Prosilci vlože naj svoje prošnje do 20. aprila 1885 na c. kr. ravnateljstvo višje gimnazije Novomeške. Vojaki, ki bi za to službo prosili, morajo imeti postavni certifikat. Sploh pa mora vsak prosilec dokazati, da je nemščine v pismu in govoru popolnoma zmožen. Slovenščine r.i treba. — Kolikor je nam znano, je Novomeška gimnazija glede narodnosti obiskavajočih jo učencev popolnoma slovenska gimnazija, na kteri je do sedaj tudi šolski sluga slovenščine zmožen bil. Pri novem slugi tega ne bo potreba, ker se edino le nemščina zahteva in ga bo vodja Fischer menda za adjutanta imel ali kali, ker le znanje nemščine v pisavi in besedi od njega zahteva, človek bi si skoraj mislil, da ima Fischer morda že kje kakega trdega Nemca pripravljenega za to službo, sicer si pač ne moremo razjasniti, zakaj da se od dotičnih edino le znanje nemščine zahteva. Ali je pa morda ta ukrep že korak dalje, že posledica ministra Conradovega postopanja nasproti slovenskemu učnemu jeziku?
(Po gorlcih dnevih), ki so tudi Ljubljansko okolico ledenega snega popolnoma očistili, da ga je le še za kakim zidom v senci za radovednost najti, nastopil je zopet nek neprijeten, pa zdrav mraz, ki nas, če tudi brez silnega piša — na kraško burjo spominja. Če je pa vremenski pregovor resničen, da pred sv. Jurjem snegu grmi, ga bomo pa letos še imeli, kajti ravno danes teden zvečer okoli 7. ure je bliskalo se in gromelo nad Ljubljano, kakor o poletnem času.
(Predsednik jugoslovanske akademije) preč. g. dr. Fr. Rački nameraval je sklicati, kakor „Vater-land" poroča, v Zagreb v posebno posvetovanje pisatelje slovanske, a da je ta shod prepovedal ban Hrvatski. Kaj more pač temu biti vzrok?
(Za dvornega svetnika) imenovan je finančni nadsvetnik pri Tržaški c. kr. finančni prokuraturi, dr. Anton Verdin v znak priznanja njegovega izbornega službovanja.
(Zgorela je) triletna deklica Lopanova v Rojanu. Stariši so odšli v nedeljo zjutraj po svojem opravku v mesto in so dvoje otrok, desetletnega sina in pa triletno deklico, poslednjo prvemu v varstvo izro-čivši, doma pustili. Deček je komaj videl, da sta se oče in mati za prvim voglom skrila, jo že k svojim tovarišem na igrališče vbere, deklica si je pa pri ognjišči igrati jela, kjer je bilo zakurjeno. Po neprevidnosti prišla je z ognjem v dotiko in h krati se ji je vsa obleka vnela. Ubogo dete teče venkaj, obleka ji je pa vsled tega še hujše gorela. Ko so ji ljudje na pomoč prihiteli, je bila že vsa opečena in je kmalo na to umrla.
(Sleparija in neumnost.) Anton S., kmet v Tržaški okolici, rojen v Montoni v Istri je predzadnjo nedeljo pil v gostilni Gergola Miha pri Sveti Mariji Magdaleni zgornji. Kadar je bil čas plačila, rekel je krčmarju, da naj mu upa onih 40 soldov, ker nema drobiža. Krčmar pa mu je na to odgovoril, da naj mu da debelo. — Anton S. na to potegne nek bankovec iz žepa in praša krčmarja, ako pozna petdesetake. Gostilničar vzame papir, ga le površno pogleda in spravi v listuik, pivcu pa odšteje 49 gl. 60 kr. dobrega denarja. — S tem jo pivec popiha. V ponedeljek krčmar prešteje svoj denar in si na-tanjčneje pogleda prejeti pedesetak. Ker pa je videl namesto številko 50, visoko številko 50.000 gld., pokazal je bankovec razumnejšemu prijatelju g. N., kateri nam je to stvar povedal, in ta razložil debelo gledajočemu krčmarju, da to ni bankovec, ampak loz loterije „Kincsem." — Prestrašeni krčmar je zdihoval potem več dni po svojih 49 gld. 60 kr., toliko bolj, ker omenjenega pivca ni poznal. Ali zadnjo nedeljo je prišel prav isti slepar zopet pit v krčmo Gergola, kteri pa je poslal precej po policijo. Zdaj sedi slepar in bode imel časa dovolj, da študira „Kincsem" loterijo.	(„Edinost")
Razne reci.
— Nova zavor niča, „Carpenter"-eva imenovana, vpeljala se bo menda po vsih državnih železnicah. 9. t. m. poskušali so jo pri brzovlaku na cesar Franc Jožefovi železnici med Gmilndom in Prago in so se poskušnje izvrstno obnesle. Ta za-vornica ima memo vseh druzih dosedanjih prednost, da vlak vsak potnik v svojem kupeji sedeč lahko vstavi, kedar mu nevarnost žuga. Napravljena je namreč v vozu nekaka vinta, ktero je le zasukati treba in vlak že stoji. Če se bo ta zavornica po vseh vozeh napravila, bo to na vsak način pomenljivo že zarad varnejega potovanja po železnici glede napadov hudobnih ljudi, kakor pa je to bilo dosedaj. Koliko se je že ravno v najnovejšem času roparskih napadov in umorov po železnicah zgodilo, ko hudodelcev še dandanes iščejo in jih prej ko ne tudi nikdar našli ne bodo. Hudodelni morilec je svojo žrtev, s ktero se je sam v kupeji vozil, napadel, umoril in oropal, ter brez sledu zginil, ker se mu napadenec dostikrat niti braniti ni mogel. Kaj pomaga vpitje, če tudi še tako glasno, se pač lahko ve, pri toli-košnem vrišču, ki ga drdranje voz dela. Oe bo pa potnik v nevarnosti z eno samo roko takoj cel vlak vstaviti mogel, si bo pa že pomagal, kakorkoli, ker takrat bo vse osobje, potovalno in službeno, pozor imelo, toraj se hudodelstvo ne bode moglo tako lahko izvršiti in hudodelec ne tako lahko brez kazni od-laziti.
—	Plavajoča cerkev. V „Naši Slogi" beremo popis cerkve, ki bode služila na vodi. Anton Macedo Costa, škof Parski v Braziliji (Amerika) biva sedaj v Evropi, da si priredi plavajočo cerkev, ktera bo plavala po Amazonski reki. Ta cerkev na brodu ima biti dolga 130 čevljev, a široka 30 čevljev, in se bo imenovala „C h r i s to p h or us". Na gornjem delu broda ima po osnovi biti postavljena krasna cerkev z oltarjem, krstilnikom, prižnjico, spovedni-cami itd. Dolnji del imel bode stanovanje za škofa, svečenstvo in drugo pomožno osobje. Brazilijanska vlada odmenila je v to svrho 100.000 gl. „Christo-phorus" plaval bode po vseh predelih Amazonske reke, ter poiskal prebivalce, da jih podučuje v verskih resnicah in v gospodarskih strokah. Duhovniki, ki bodo v „Christophoru" namesteni kot učitelji, se imajo kmalo naučiti jezik prebivalcev okolo reke Amazonske. Upati je, da bode mnogo duš po tem potu pridobljenih katoliški cerkvi; podvzetje bo pa tudi veliko koristilo strokam današnje znanosti.
-- Šivanke. Rojstno leto prve šivanke je leto 1545, njena domovina je Angleška, njen oče je pa neki Indijan. Ko je on umrl, izumrla je tudi umetnost, kako se delajo šivanke. Ali ta iznajdba ni ostala na veke pokopana, 20 let pozneje začne neki Kri-stofor Irining ravno take šivanke delati, kakor so bile prejšnje, in od njega so se te umetnosti drugi naučili.
—	Kjer ni Boga, tudi življenje nima vrednosti. To se kaže posedno na Francoskem, kjer so pregnali Boga iz vlade, iz šol, deloma tudi že iz družine in mu zadnjič že v cerkvah ne dajo miru. Kolikor bolj pa gine vera v Boga, toliko bolj se množe samomori. L. 1830 je prišlo na 100 tisoč ljudi 5 samomorilcev; 1. 1850 že 10, 1. 1880 pa celo 15. L. 1881 si je z lastno roko vzelo življenje 6650 oseb in med njimi je 79 odstotkov možkili. Samomor pa ne divja samo med odraslimi, ampak tudi med mladino. Od leta 1876 do 1. 1880 se je usmrtilo 198 dečkov in 46 deklic, ki še niso dosegle 15. leta. V resnici nadepolna mladina! In pri nas? Bližamo se z mogočnimi koraki ravno taki blaženi dobi!
—	Kaj je svet? Nekteri pravijo da je svet raj in nebesa, drugi pa trdijo, da je kraj nadlog in dolina solza, neki računoslovec pa dokazuje s številkami, da je svet eno samo veliko — pokopališče. Izračunil je ta učenjak, da je živelo na celem svetu do tega časa nič manj kakor 46.627.843.275 milijonov ljudi ali na vsaki kvadratni milji 135 milijonov, ali na vsakem kvadratnem čevlji pet ljudi. Na prostoru, kteri se potrebuje za deset grobov je pokopanih 28 ljudi in ako bi hotli vse ljudi, ki so že živeli na zemlji sedaj zopet pokopati, bi morali cel svet 128krat prekopati. Ali ni potem takem zemlja res le eno samo veliko pokopališče?
_ Morska glob oči na. Iztočno morje med
Nemškim in Švedskim ni globokeje kakor 38 mtr.; adrijansko med Trstem in Benetkami pa ni globokeje od 40 mtr. Največa globočina morske ožine med Fracoskim in Angleškim ne znaša več kakor 85 mtr., ali na jugo-zapadu od Irskega je morje 850 mtr. globoko. Gibrealtarska ožina ima mesta, kjer je morje 282 mtr. globoko, le nekoliko dalje proti vzhodu znaša pa globočina že več kot 850 mtr. Morje ob španski obali je globoko 170 mtr., ob pobrežji „Dobrega upanja" v Afriki 4215 mtr., pri otoku sv. Helene pa 7600 mtr. Poprečna globočina atlanškega morja znaša 7000 mtr.
_ Kam preide zlato? Dr. Fajer dokazuje, da se je v severni Ameriki samo za napol-njenje votlih zob potrošilo do pol milijona tolarjev. Ako pojde tako še dalje naprej, bo vse zlato, kar ga je v severnih državah v 300 letih v votlih zobeh. Nadalje je izračunil isti zdravnik, da se v zedinjenih državah 3 milijone votlih zob na leto napolnuje in
da ima poprečno med 8 osebami komaj eden zdrave in cele zobe.
Telegrami.
Dunaj, 13. marca. Železnic ni odsek rešil je včeraj ostale paragrafe predloga o severni železnici.
Dunaj, 13. marca. Proračun o naučnem ministerstvu jo ves rešen. Pri ljudskih šolali sprejela so je resolucija za podporo ljudskega šolstva na Tirolskem. Pri razgovorih o tej resoluciji navajal je Proinber razne pomi-slike proti njej, ter jih je vtemeljeval s celo vrsto napadov na šolsko pravo, na politično oblast in na cesarskega namestnika na Mo-ravskem.
Minister Oonrad ga je zavračal rekoč: Trditev, da državni uradnik službovajoč na jako odličnem mestu nepostavno postopa in obdolženje, da jo strankar, ni prav nič druzega, kakor obdolžitev, da se je zakrivil nad temeljnimi postavami. Na temeljne postave je vsak prisegel, pred vsemi drugimi pa deželni načelnik. Njemu žalenje temeljnih postav podtikati, se pravi obdolževati ga pre-lomljenja prisege. Minister se proti takemu sunmičenji najojstreje zabranjuje in to tem več, ker se dotičnemu ni mogoče na take napade osobno zagovarjati. Visoke zbornice nevredno je neprisotnega tako obsojati.
V dopolnitev včeranje izjave minister po-vdarja, da on sam spozna, kako nevarna da je klika na univerzi za učenost in kako ovirajoča za delavnost posamičnih učiteljev. Takemu klikarstvu se bo minister povsod jako rad protivil, ter bo rad sprejel pritožbe na svoje rame, ktere je Greuter o vseuči-liščnih profesorjih izgovoril, ter jih trpkim in občutljivim očitanjem proti stavi, kterega Greuter sicer ni sam mislil, pač pak mu je povod dal v očigled vlade. Minister skonča rekoč: Odpustimo si nasprotno obe razžaljenji ter ločimo se v miru.
Rod, 13. marca, Cesarjevič Rudolf in Štefanija bavila sta se dva dni v Makri, kjer so jima napravili velikanske love. Danes sta prišla na Rod in bodeta tudi Lindo obiskala. Vreme je nad vse lepo in se cesarjeviča prav dobro počutita. V Pirej dospeta na 15. t. m.
Berolin, 13. marca. V državnem zboru so bilo na dnevnem redu podpore parobrodstva. Linija Brindisi - Aleksandrija sprejela se je do Trsta podaljšana. Ravno tako se je sprejel predlog, da naj se novi parniki le na Nemškem izdelujejo. Bismark je hotel pregledati trgovinske knjige onih podjetnih društev, kterih parniki vživajo državno podporo, pa se mu ni dovolilo.
London, 13. marca. Vlada je prejela včeraj miroljubne zagotovila od ruske vlade.
J>unajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 13. marca
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Ces. cekini.......
Francoski napoleond......
Nemške marke......
Od 12. marca.
Ogerska zlata renta 6%
83	gl. 20 kr.
83	„	55
107	„	90
99	„	10
864	„	-
300	„	40
124	„	40
60 „ 55
kr.
„	n	»
„ papirna renta o% Akcije anglo-avstr. banke „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice „ Tramway-dmštva velj. 170 gl 4% državne srečke iz 1. 1854 4% „ „ „ „ 1860 Državne srečke iz 1. 1864
„ „ „ 1864 . . Kreditne srečke^ .... Ljubljanske srečke .... Rudolfove srečke ....
200 gld.
250	gl. 500 „
100	„
50	„
100	„
20	„ 10 „
Tuj c i.
11. marca.
Pri Maličl: Kntremont, Feldnor, Gerich, Schweritz, Weiss, trgovci, z Dunaja. — J. Demetz, trgovec, iz Prage. — Gabriel Jolovšek, trgovec, z Vrhnike. — Urbančič, grajščak, iz Polh. Gradca.
Pri Slonu: Dr. Krystufok, c. k. profesor, iz Kraljega Gradca. — A. Schnabel, trgovec, iz Dessendorfa. — Janez Demšar, strojar, iz Železnikov. — Anton Suša, trgovec, iz Senožeč.
Pri Južnem kolodvoru : P. Engels, trgovec, z Dunaja. Pri Avstrijskem caru: J. Globočnik, agent, iz Zagreba.
49 komadov za samo 7 gold. 70 kr. .^mss£ftrss Žlice, noži in vilice
Britanije-srebra
s fabriškim pečatom.
Silno potrebno za vsako družino! , pozor, in strmite!

Čujte,
Za deset let jamčim pismeno vsakemu, kdor si kupi pri meni namizje iz britanija-srebra, ktero je poprej več nego 30 goldinarjev veljalo, da mu ostane belo, kakor pravo srebro. Namizjo za obed in za desert je iz čistega, težkega in masivnega britanija-srebra, ktero jo skoraj tolišne vrednosti kakor pravo srebro, ter se sedaj skoraj zastonj 1 e z a. pravo svojo ceno prodaja.
Garnitura obstoji iz sledečega: 6 namiznih nožev z izvrstno jekleno klino, 6 pravih anglo-brit. srebrnih vilic, 6 masivnih anglo-brit. srebrnih žlic, 12 anglo-brit. srebrnih žličic za kavo, 1 težka anglo-brit. srebrna zajemalka za juho, 1 masivna anglo-brit. srebrna posnemača za mleko, 3 masivne anglo-brit. srebrne žlice za desert, 3 prave angla-brit. srebrno vilice za desert, 3 lepe masivne čašice za jajca,
1 izvrstno skrinjico za poper ali sladkor,	(14)
3 tase lepo cizelirane,
1	cedilce za čaj najbolj fino,
2	lepa svetilnika za salon,
1 prekrasna krušnica indiški in kitajski vdolbena.
49 reči, to je, 49 komadov, ki se lahko dobe proti predplači zneska ali pa po poštnem povzetji za 7 gld. 70 kr.
Svarilo! Le ono britanija-srebro je pravo, ktero ima zgoraj naveden pečat vtisnjen. Za dokaz da moja ponudba
ni sleparija
se obvežem tukaj javno, vsako blago, ktero bi komu všeč no bilo, brez ugovora nazaj vzeti. Vsak ga sme toraj brez zgube naročiti.
Kdor želi dobrega in solidnega blaga, obrne naj se hitro, dokler je še kaj zaloge, zaupljivo ie na
Haupt-Depot der Angflo-Britan. Silberfabrik, Wien, II., SehilTamtsgiisse 20. HiKix.iliii j)rah za navedeno namizje prodajam v škatljicah po 15 kr.
Zobozdravnik
z Dunaja
pri „Malici" II. nadstropje štev. 23 in 24
ordinira vsak dan od 9. do 1. ure in od 2. do 5. ure popoludne.
Čisto nov način
pripravljanja umetnih zob in zob za sesanje brez prožil (peres),
po kterem jih vstavljam
po običaji dr. Henry-jevem iz Amerike.
Vse zobovje je za las pravemu podobno, se prav. izvrstno obdrži in je priprava njegova edino le meni znana, ker sva več let skupaj ljudem v tej stroki pomagala. (5)
od	(6)
Lübbers & Wallisa v Hamburgu.
Kot posebnost ponudimo sedaj po jako znižani coni v poštnih zavitkih po 48/t kilo proti povzetji (franko) sledečo vrsto kave:
Pravi arabski Mocea, močan . . . . gl. Java M ('Hildo, rujav, jako fin .... „ Java Precinger, rujav, močan .... „ Goldjava, ff., po gl. 4.50 in ... Plantagen Ceylon, višnjevkast, jako mocan
4.75 4.70 4.65 3.90 4.50
iimmim» v^j.—..j- ,j	„
Ceylon Perl, izdaten ....... „ 4.60
.50 4.05 3.95 3.75
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 40 kr., — domača 6 gl. 90 kr. — Rž 6 gl. 26 kr. — Ječmen 5 gl. (jO kr. — Ajda 5 gl. 45 kr. — Proso 6 gl. 27 kr. Turšica 5 gld. 60 kr. — Oves 3 gl. 62 kr.
j»o rt or i po, temno-višnjevkast, močan Costarico, modro-zelenkast, prelep . Lnguayra, višnjevkast, prav lep . .
Guatemala, zelenkast.....
(iuateinnla Perl, zelenkast, mocan . Cuba, priljubljen, močan, lep . . .
Perlmocea, polnodišeč......." „r
Zelen Java, jedrnat ........ „ 3.75
Campinas, prav mocan, po gl. 3.80 in . „ .140 Santoa, „ „ v, „ 3.50 „ . „ 3.30
Ki o, čist, okusen . ......... ; 10
Afrikanski Mocea, polno-jedrnat.....¿.»O
3.75