ISSN 1580-3554 Glasilo ob˜ine Markovci Leto 21, številka 5, december 2021 


Spoštovane bralke in bralci, 
vsako potovanje je doživetje. Nanj se odpravimo, da si odpo°i­jemo, se naužijemo lepot narave, doživimo mnogo lepega, a dom je vselej tisti, kamor se še najraje vrne-mo. Dom pomeni zavetje, toplino,je oaza miru .. Žal mnogi tega v svo­jih domovih ne ob°utijo. 
Danes vas skupaj z uredniškim odborom vabim na potovanje po zadnji letošnji številki ob°inske­ga °asopisa List iz Markovcev. Va-njo smo ponovno vpletli raznolike vsebine, ki ste nam jih posredovali ob°anke in ob°ani. Kljub posebnim razmeram, v katerih trenutno živi-mo, poro°amo o pestrem dogajanju v naši ob°ini. Zopet predstavljamo delo Ob°ine in ob°inske uprave, društev in organizacij, izpostavlja-mo posameznike, ki so v zadnjem obdobju bili uspešni, poro°amo iz vrtca in šolskih klopi, se spominja-mo preminulih ob°anov, predsta­vljamo podjetje ter še mnogo dru­gih vsebin. Hkrati vas tudi vabimo na decembrske dogodke, še pose-bej naše najmlajše. 
Ob sklenitvi leta 2021 se vam v imenu Uredniškega odbora zahva­ljujem za prijetno sodelovanje ter vas k njemu vabim tudi v prihod­njem letu. Obljubimo, da se bomo za obveš°enost ob°ank in ob°a­nov  trudili tudi naprej ter poskušali združiti izvirne ideje s svežimi infor­macijami. 
Rok za oddajo gradiva za List iz Markovcev novem letu 2022 je pe­tek, 11. februar 2022. 
Prijetne praznike ter zdravja polno novo leto. Alenka Domanjko Rožanc, urednica 










Drage obcanke in obcani Obcine Markovci, želimo vam lepe decembrske praznicne dni, vesel božic in srecno, zdravo ter strpno novo leto 2022. 











ŽUPAN 
OBCINSKI SVET 




OBCINSKA UPRAVA OBCINE MARKOVCI 







Spoštovane ob°anke, 
spoštovani ob°ani, 

v prejšnji številki Lista iz Markov-cev je bil objavljen zapis šestih °lanov Ob°inskega sveta naše ob°ine (Uroša Megli°a Mohorka, Daniela Korošca, Petra Majcna, Gregorja Zmazka, Hed­vike Rojko in Antona Kekca), na kate­rega sem dolžan odgovoriti, saj me-nim, da je v omenjenem zapisu veliko zlonamernega. 
Res je, kot je zapisano v omenje­nem sestavku, da DSO Ptuj ne bo izva­jal dejavnosti v našem domu, ker so od tega odstopili. Dokler nas o tem niso obvestili, se nismo ukvarjali s tem ali rabimo koncesijo, saj to DSO Ptuj ima. Ni res, da je izgradnja DSO Markovci samo predvolilna obljuba, saj je bilo govora o omenjenem projektu že v za°etku delovanja naše ob°ine (1998– 2002) in se je o tem vseskozi govorilo. Tudi v Strategiji Ob°ine Markovci za obdobje 2015 do 2030, ki smo jo izdali leta 2015 (vse zapisano in še nekaj zra­ven, razen DSO Markovci smo izvedli), na strani 30 piše, da je v središ°u Mar-kovcev predviden tudi dom upoko­jencev z okolico in gradnja fontane. O tem se je torej redno razmišljalo in se na tem tudi resno delalo, vse to pa je temeljilo na analizah in javno dosto­pnih podatkih, ki so kazali na to, da je potrebno na sprejem v DSO °akati ne­kaj mesecev ali celo let. Projekta smo se lotili resno, ne samo zato, kot so zapisali omenjeni svetnica in svetniki (no ja, pisal je samo en svetnik, ostali so samo potrdili), da bi zadeva izgle­dala resneje. Našli smo potencialnega investitorja. Potencialnega zato, ker je Ob°ina zavezana Zakonu o javnem na­ro°anju in ne more kar tako nekomu podeliti projekta brez javnega razpi­sa in bi se tudi ta moral nanj prijaviti. Ni res, da svetniki niso bili s tem sez­nanjeni, saj smo z DSO Ptuj in tudi s potencialnim investitorjem podpisali pismo o nameri. Res je, da sta s°asoma oba zapustila to zgodbo in da s podpi­som pisma o nameri ni bilo trdnih za­gotovil za to. Pisma o nameri namre° ne zavezujejo, ampak samo nakazuje­jo namero, kar že poimenovanje pove. To sicer v poslovnem svetu ni ni° ne­navadnega, omenjeni svetniki pa želi­jo to prikazati druga°e. 
So°asno je potekalo sprejemanje ob°inskega podrobnega prostorske­ga na°rta (OPPN) za DSO Markovci, ki ga pa prav omenjeni svetnica in sve­tniki niso hoteli sprejeti in potrditi (o °emer pa v sestavku ne pišejo) in smo za sprejem le tega imeli najmanj 4–6 sej ob°inskega sveta ve° in s tem tudi porabili °ez 15.000,00 € ve° za sejni­ne, kar omenjeni ozna°ujejo kot naj­bolj skrbno in var°no porabo javnih sredstev. Res? 
Nobene obljube niso bile dane, kot ponovno želijo prikazati omenjeni svetnica in svetniki, da bo DSO zgrajen do leta 2022, ampak je bilo za pri°ako­vati, da bo °asovnica takšna, °e bo vse teklo, kot je treba. Že nasprotovanje sprejetju OPPN-ja omenjenih svetni­kov je zavleklo stvar za nekaj let. 
“Rešitev”, o kateri pišejo omenjeni svetnica in svetniki, ki bi jo naj našla skupaj s direktorico ptujskega DSO, ni bila rešitev, ampak predlog, ki so nam ga po nekajkratnih sestankih predla­gali na Ministrstvu za delo družino in enake možnosti v Ljubljani in bi bila zelo dobra odlo°itev za DSO, vendar so bili spet proti. 
Prijava na kakršenkoli razpis, ne samo na ta za podelitev koncesije, je igra na sre°o, so zapisali. Seveda, saj nikoli ne moreš biti prepri°an, da bo prijava uspešna, dokler ni odgovora komisije. Ta zapis je pravi strel v praz-no in odraža popolno nepoznavanje delovnega podro°ja in zlonamernost njihovega zapisa. 
Omenjeni svetnica in svetniki so zapisali, da zelo dvomijo, da bi do kon-ca razpisa uspeli z lastnim zavodom pripraviti vso potrebno dokumentaci­jo, ki jo razpis zahteva in da, °e jo tudi bi, še to ni zagotovilo, da bi koncesijo tudi pridobili. Ja, poglej, ha, to pa je ugotovitev ... Normalno, da do odlo-°itve ni nobenega zagotovila. Hvala, da ste nam to povedali, kar je vsakemu normalnemu °loveku jasno že odkar obstajajo razpisi. Predlagali so iskanje investitorja in to manj kot mesec pred potekom razpisa, ki pa smo ga na sre-°o našli in ta investitor je v bistvu le nekaj dni pred potekom razpisa uspel zbrati vso dokumentacijo (nam, naše-mu zavodu pa je po njihovem ne bi us-pelo zbrati v veliko daljšem obdobju, ki bi nam bil na razpolago, °e bi usta­novili javni zavod). Zanimivo, ne? 
Spoštovana svetnica in svetniki, nismo spet na za°etku. Smo že zelo dale° in bi lahko bili še veliko dlje, °e ne bi vi tega zavirali. Uspeli smo naj-ti prijavitelja na razpis za koncesijo in bomo februarja izvedeli, °e je bila pri-java uspešna. 
Res je, da je bilo porabljenega nekaj javnega denarja, tako kot ga je za šolstvo, predšolsko vzgojo, šport, kulturo, gasilstvo itd. Ta je nujno po­treben, kot je nujno potreben DSO Markovci, da bodo/mo lahko jesen svojega življenja preživljali v °im bolj doma°em okolju, da bo v njem našlo zaposlitev okrog 60 ljudi, da bo posre­dno z njim sodelovalo veliko dobavi­teljev, šola, vrtec itd. .e namigujete, da ni bil smotrno porabljen, si prebe-rite nekaj stavkov nazaj, koliko je bilo porabljenega za sejnine. Ta pa je res bil nesmotrno porabljen. 

Pišete tudi, da svetnik ima samo dve možni vlogi: ZA in PROTI. Res je, takšna je demokracija, vendar moraš vedeti, zakaj si ZA in zakaj si PROTI oziroma ko si proti kakšnemu predlo­gu, moraš to obrazložiti ter predlagati svoj, boljši predlog. 
Ljudje me opozarjajo, da v javnosti govorite o tem, da do sej ob°inskega sveta ni° ne izveste in šele tam, ko mo-rate glasovati, dobite podatke. Je res tako? Ste pozabili, da deset (10) dni pred sejo dobite gradivo in ga lahko, °e želite, predelate vsak dan znova, da ga do seje veste na pamet? In da imate kadarkoli možnost oziroma ste dolžni, °e °esa ne razumete, to preveriti na ob°inski upravi pri ustrezni osebi? 
Z vašim zadnjim stavkom v prejšnjem zapisu pa se popolnoma strinjam. Za uspešno delovanje druž-be in najboljši razvoj naše ob°ine se to mora res spremeniti. Razmislite o tem. 
Drage ob°anke, dragi ob°ani, pred nami so boži°no novoletni prazniki. Skupaj z vaškimi odbori smo se potru­dili, da bi vam v teh negotovih °asih pri°arali °im bolj prazni°no vzdušje. Tudi na naše najmlajše nismo in ne bomo pozabili.
Želim vam lepe, tople, bogate in vesele praznike. Preživite jih, kot rad velikokrat re°em, s tistimi, ki jih imate radi, in še bolj s tistimi, ki imajo radi vas. Pa ostanite zdravi in sre°no novo leto. 
Milan Gabrovec, prof. Vaš župan 


PODRAŽITEV SMETI 

Ob°inski svet Ob°ine Markovci je po ve° razpravah na oktobrski seji sprejel Elabo-rat o oblikovanju cen gospodarske javne službe varstva okolja, na podlagi katere­ga bodo zneski za mešane komunalne odpadke v prihodnjem letu višji za 16,37 odstotkov. Omeniti velja, da je cena zbir cen treh gospodarskih javnih služb, in sicer za odvoz, odlaganje in predelavo odpadkov. Po preverbi cen na trgu bomo še vedno imeli najugodnejšo ceno odvoza, ceno odlaganja in predelave pa žal postavlja kon°ni izvajalec in niti ob°ina niti prevoznik nanjo nimata vpliva. 

ZNIŽANA CENA ZA UPORABO MRLIŠKE VEŽICE 
Na oktobrski seji OS so svetniki znižali višino najemnine za uporabo mrliške veži­ce, in sicer po novem znaša: 
- 
za klasi°ni pogreb 50 € (prej 83,09 €) 

- 
za žarni pogreb 35 € (prej 51,55 €) Na novo je uvedena tudi grobarina za na novo urejen prostor za raztros pepela ob markovskem pokopališ°u. Ta se pla°a v enkratnem znesku v višini 29,25 € + DDV. Zneski za pla°ilo grobarine ostajajo nespremenjeni. 



PRORA.UN 2022 

Postopki za sprejem prora°una za leto 2022 so tekli nemoteno in po zastavljenemterminskem planu. Župan je v sprejem podal predlog prora°una, ki je bil v °asu javne razgrnitve nekoliko spremenjen, saj je predlagatelj prora°una sledil pobu-dam po dodatnih spremembah. Tako je bil 1. decembra 2021 sprejet prora°un za leto 2022. V njem je planiranih 5.638.375 € prihodkov ter 8.271.342 € odhodkov. 
Razlika 2.632.967 € je prenos sredstev iz preteklih let. Ena izmed ve°jih investicij, ki nas °aka v letu 2022, je skupen projekt z Mestno ob°ino Ptuj in Ob°ino Gorišnica. To je izgradnja povezovalne kolesarske poti, za katero bomo namenili 522.523 € lastnih sredstev v letu 2022 in 125.928 € v letu 2023 (prihodki iz tega naslova so zagotovljeni v skupni višini 726.241,70 €). Prav tako namenjamo 200.000 € za izgradnjo kolesarske poti Stojnci-Borl. Ve°ja sredstva so namenjena tudi gasilstvu: 149.239 € za nabavo gasilskih vozil, 
250.000 € za adaptacijo GD Borovci. Tudi v prihodnjem letu zagotavljamo znan­tna nepovratna sredstva za naše podjetnike in kmete, prav tako tudi za subven­cioniranje vode in kanalš°ine našim ob°anom. Poskrbljeno je tudi za rekreacijo naših ob°anov, saj so ve°ja sredstva namenjena za šport, za izgradnjo kolesarskih stez, pump trackov in ÿtnesov na prostem. 
M. B. K., Ob°inska uprava 




Širitev obrtne cone Novi Jork – IV. faza 
Ob°ina Markovci je zaklju°ila z izgradnjo komunalne infrastrukture na obmo°ju EUP MA17. Gre za obmo°je širitve cone vzhodno od obstoje°e pozidave, ki zaje-ma obmo°je komunalne urejenosti zemljiš°a skupne površine 2,3 ha. 


Projekt komunalne ureditve širitve obrtne cone IV. faza je izdelala družba UMARH 
d.o.o. Gradbena dela je izvajalo Cestno podjetje Ptuj d.d. Vrednost izvedenih del je 364.411,14 EUR (brez z DDV). Gradbena dela so v celoti zaklju°ena. Trenutno smo v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja. Po pridobitvi bodo ko­munalno opremljene parcele predane v uporabo novim lastnikom, ki so bili izbra­ni v okviru postopka javnega zbiranja ponudb. 

Z razširitvijo obstoje°e obrtne cone je dana osnova razvoju mikro, malih in sre­dnje velikih podjetij, s tem pa je tudi omogo°en hitrejši gospodarski razvoj lokal­ne skupnosti, regije in širše. 
PROJEKT JE SOFINANCIRAN S STRANI EVROPSKIH STRUKTURNIH SKLADOV V VIŠINI 345.000,00 EUR. 


Ureditev pokopališ°a v Markovcih 
Ob°ina Markovci v letošnjem letu zaklju°uje investicijska vlaganja v ureditev po­kopališ°a v Markovcih. Po arhitekturnem na°rtu, ki ga je izdelala Nataša Vidovi° Hohnec, mag. inž. arh, smo z deli pri°eli že v letu 2018, in sicer s postavitvijo ograjnih elementov, ure­ditvijo okolice pokopališ°a, kot je izgradnja deponije (za odpadne sve°e, rezano cvetje), tlakovanje in osvetlitev plo°nika ob ograji pokopališ°a. V sklopu zunanje ureditve pokopališ°a je bila v obdobju 2019–2020 izvedena tudi zasaditev dreves na površini 40 a. Gre za zemljiš°a, ki so po planskih aktih predvidena za širitev pokopališ°a. Zaradi interesa opravljanja bogoslužja ob pogrebnih slovesnostih na pokopali-š°u oz. v pokopališki vežici so bili zagotovljeni dodatni zaprti prostori. Z manj­šim gradbenim posegom je bilo pridobljenih 60 m2  zaprtih površin. Vklju°no z obstoje°im prostorom je sedanja skupna površina namenjena bogoslužju na 120 m2 . Ti prostori so primerno ogrevani oz. letnemu °asu primerno hlajeni. Za zagotavljanje dodatnih pokritih zunanjih prostorov ob vežici je s severne in južne strani objekta dodatno zgrajen nadstrešek skupne površine 46 m2. Z vidika gradnje gre za manjši gradbeni poseg na objektu vežice, z vidika izva­janja pogrebne slovesnosti pa za pomembno prelomnico, saj se cerkveni obred sedaj lahko izvaja v prostoru vežice. Investicija v ureditev vežice se zaklju°uje v letošnjem letu z obnovo (prepleskom) fasade vežice in obnovo ozvo°enja na pokopališ°u. Ena ve°jih prelomnic pri izvajanju pogrebne dejavnosti v Ob°ini Markovci je tudi možnost posipa pepela pokojnika na primerno obeležje, saj smo v letošnjem letu kon°ali z izgradnjo obeležja za potros pepela pokojnikov. Tudi to obeležje je ar­hitekturno oblikovala Nataša Vidovi° Hohnec, mag. inž. arh. Dela je izvajalo grad-beno podjetje Strelec d.o.o., Stojnci 122, Markovci. Vrednost del vklju°no z DDV je 48.420,36 €. 

Obvestilo o poteku projekta: 'Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju, odsek 3: Ptuj– Markovci–Gorišnica' 
O projektu izgradnje kolesarske steze ob glavni cesti G1-2, ki zajema obmo°je Mestne ob°ine  Ptuj, Ob°ine Markovci in Ob°ine Gorišnica v zadnjih dveh števil­kah Lista iz Markovcev nismo poro°ali. To ne pomeni, da so aktivnosti za realiza­cijo projekta zastale. Nasprotno, Ob°ina  Markovci je v zadnjih mesecih vodila postopek izbire izvajalca za gradnjo tega odseka kolesarske steze (Ptuj–Markov-ci–Gorišnica ) in ga tudi uspešno zaklju°ila. Za izgradnjo omenjenega odseka kolesarske steze je izbran izvajalec »JAVNESLUŽBE PTUJ d.o.o., Ul. heroja Lacka 3, 2250 Ptuj«, skupaj s partnerjem »HER­MES GP d.o.o., Rogozniška cesta 33, 2250 Ptuj«. Ponudbena vrednost izvedbe del za celoten omenjen odsek ceste »Sklop 3« znaša 2.387.641,78 EUR oziroma 2.912.922,97 EUR z DDV. Dela se bodo pri°ela v za°etku prihodnjega leta in se kon°ala v za°etku leta 2023. Gradbena pogodba za izvedbo del je v fazi usklaje­vanja in bo predvidoma podpisana še v tem letu. 

»Naložbo soÿnancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija«. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa za izvaja­nje Evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020, Prednostne na­ložbe 4.4 Spodbujanje nizkooglji°nih strategij za vse vrste obmo°ij, zlasti za urbana obmo°ja, vklju°no s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi.« 

Projekti, soÿnancirani s strani LAS-a: 


Vizualizacija v prostoru stalne zbirke etnološke dediš°ine 
Etnološka zbirka pustnih obi°ajev in tradicionalnih pustnih likov, ki jo je Ob°ina Markovci postavila v letu 2014, je v letu 2021 dobila nadgradnjo v obliki vizualiza­cije, ki omogo°a pristno doživetje pustovanja tudi izven obdobja pusta. Zbirka predstavlja tradicionalne pustne like zibelke ''fašenka'', Ob°ine Markovci, ter koranta na interaktiven na°in v doma°em okolju kot izven meja naše ob°ine. Vizualizacija omogo°a doživetje korantovega skoka s pomo°jo senzorja, ki zazna­va gibanje obiskovalca, virtualno obla°enje v koranta in zven zvoncev ob skoku oziroma korantovem plesu. 
Štajerski tednik, 1. oktober 2021: Bliskovita akcija za oddajo vloge za koncesijo 



Markovci – Svetniški zbor ponovno o domu upokojencev 



Svetniki ob°ine Markovci so na torkovi izredni seji dali zeleno lu° za podelitev stavbne pravice zasebniku na zemljiš°u, ki je v lasti ob°ine Mar-kovci in na katerem je predvidena gradnja doma upokojencev. 
Stavbno pravico, ki na nek na°in pomeni dolgoro°ni najem zemljiš°a, je pridobilo novoustanovljeno podjetje TEAM-KO iz sosednje ob°ine Gorišnica. Podjetje je bilo v bazo Ajpes vpisano v ponedeljek, 27. septembra, isti dan je ob°ina Markovci svetnikom razposla-la gradivo za izredno sejo, na kateri so dan kasneje, torej v torek, odlo°ali, da se podjetju za zemljiš°e doma upoko­jencev podeli stavbna pravica. Svetni­ki so z 10 glasovi za dali zeleno lu°, da se projekt nadaljuje. Danes, v petek, 1. oktobra, se namre° izteka rok za od­dajo vloge za pridobitev koncesije, ta pa pomeni soÿnanciranje dejavnosti s sredstvi države. Za ob°ino Markovci bo vlogo za koncesijo tako oddalo zasebno podjetje TEAM-KOv lasti in upravljanju družine Milana Kostanjevca. Kosta­njevec je tudi lastnik enega najve°jih transportnih podjetij v regiji, družbe Ko-trans s sedežem v Muretincih v ob­°ini Gorišnica. Podjetje posluje 30 let in zaposluje ve° kot sto sodelavcev. V posesti imajo vozni park, ki obsega °ez 85 tovornih vozil, ve°inoma opravljajo mednarodne prevoze (špedicijo). Lani so pri 14,5 milijonih prihodkov ustvarili 
586.000 evrov °istega dobi°ka. V minu­lih letih je bil dobi°ek še višji, nekaj let zapored celo lepo °ez milijon evrov. 
Odlo°ali o stavbni pravici, ostalo stvar nadaljnjih dogovorov 
Kostanjevec bo za stavbno pra­vico na zemljiš°u, kjer bi gradili dom upokojencev, ob°ini Markovci pla°al 
160.000 evrov, za obdobje 40 let. Stav­bna pravica njegovemu podjetju TE­AM-KO omogo°a, da bo lahko oddal vlogo za pridobitev državne koncesije za izvajanje dejavnosti varstva in oskr-be starejših v Markovcih. Ni pa še jas-no, °e bi koncesijo pridobil, ali bo tudi investiral v gradnjo in dejansko izvajal dejavnost. Obstaja namre° možnost, da se podjetje s koncesijo vred proda. Kostanjevec je pojasnil, da bo o celot­nem poslu potrebno izdelati natan°ne kalkulacije. „Danes odlo°amo samo o stavbni pravici, ker °e je ne podelimo, se zainteresirani ne more prijaviti za koncesijo. Vse ostalo bo stvar nadaljnjih dogovorov,“ pa je poudaril markovski župan Milan Gabrovec. Najve° vprašanj v zvezi s poslom je imel svetnik Daniel Korošec. Med drugim ga je zanimalo, ali bo ob°ina Markovci tudi soinvestitor gradnje doma upokojencev in kako bo z njenim dosedanjim vložkom v projekt, saj je nedavno naro°ila še izdelavo PZI dokumentacije, kar naj bi okvirno sta-lo okoli 200 tiso°akov. „In ali se zasebni investitor sploh strinja, da bi bil v solas­tništvu z ob°ino?“ je vprašal Korošec. Milan Kostanjevec je dejal, da verjetno ne. „Konec koncev lahko vložek ob°ine v projekt tudi odkupimo.“ 
Kaj pa po 40 letih, ko se stavbna pravica izte°e 
Nekaj dileme so svetniki izrekli v zvezi s trajanjem stavbne pravice, ki bo 40 let, kolikor traja koncesija. Kaj bo z nepremi°ninami (domom upokojen­cev) po tem? Župan je povedal, da se stavbna pravica lahko podaljša ali pre-kine, objekt pa odkupi po amortizirani vrednosti. Iz razprave na seji je bilo ra­zumeti, da je ogromno zadev v zvezi z investicijo v markovski dom upokojen­cev odprtih in se bodo po županovih besedah o njih odlo°ali sproti. Na torko-vi seji je bilo pomembno, da se podjetju TEAM-KO podeli stavbna pravica, da bo lahko danes oddalo vlogo za koncesijo za socialno-varstveno oskrbo starejših. 

Ta teden se je zgodba o domu upokojencev Markovci odvijala s svetlobno hitrostjo. 
Podjetje TEAM-KO, ki je potencialni investitor v markovski dom upokojen­cev, je bilo ustanovljeno v ponedeljek. V torek mu je ob°inski svet za ob°insko parcelo podelil stavbno pravico, danes bo podjetje oddalo vlogo za koncesijo, ki omogo°a državno soÿnanciranje dejavnosti. 
Brez državne koncesije, izklju°no samo­pla°niško, je namre° dejavnost za upo­rabnike zelo draga. 
.e dobijo koncesijo, mora dom zaži­veti v za°etku leta 2024 
Župan Milan Gabrovec je povedal, da ima ob°ina Markovci za gradnjo doma upokojencev pridobljeno grad-beno dovoljenje, objekt bi bil grajen v dveh nadstropjih in z ravno streho, v domu bi bilo 120 postelj. Ob°ina Mar-kovci je za projekt doma upokojencev (parcela, dokumentacija, takse ...) doslej potrošila blizu pol milijona evrov. V teku je izbira projektanta, ki bo izdelal PZI dokumentacijo, kar bi predvidoma sta-lo okoli 200.000 evrov. „Takšna je oce­na, kakšne bodo ponudbene vrednosti, bomo videli. Lahko da bodo nižje ali pa višje od ocenjenega zneska.“ 
V primeru, da bi podjetje TEAM-KO uspelo pridobiti državno koncesijo, je pogoj, da se dom upokojencev v Mar-kovcih zgradi do konca leta 2023 in se v 2024 za°ne izvajati dejavnost. Direk­torica uprave ob°ine Markovci Marinka Bezjak Kolenko je navedla, da so infor­macije ministrstva, da bi bili rezultati razpisa za koncesije znani februarja prihodnje leto. Rok za gradnjo in zagon dejavnosti bi tako bil relativno kratek, le 20 mesecev. 
Štajerski tednik, 



LAS BOGASTVO PODEŽELJA ob Dravi 
in v Slovenskih goricah 
OBJAVLJA 


JAVNI POZIV ZA NABOR PONUDNIKOV ZA USTVARJANJE IN NADGRADNJO TURISTI.NE PONUDBE OBMO.JA LAS IN ŠIRŠE 
LAS Bogastvo podeželja  v okviru projektov sodelovanja Incoming agencija (ki pokriva obmo°je 6 LAS v SV Sloveniji od Maribora, preko Slovenske Bistri­ce, Ptuja, Lenarta vse do Ljutomera) in skupnega LAS Projekta Ustvarjamo tu­rizem oblikuje turisti°no ponudbo na obmo°ju LAS Bogastvo podeželja (to je ob°in Kidri°evo, Hajdina, MO Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Destrnik in Trnovska vas) za vse obiskovalce od blizu in dale°, zato si v okviru strateških smernic razvoja slovenskega turizma v prvem koraku najbolj želimo: 
-
 postavitev tržnega modela  - incoming turisti°na agencija 

- 
povezovanje razli°nih ob°in in mikro destinacij v okviru projekta Ustvarjamo turizem - oblikovati ITP (integralno turisti°no ponudbo). 


Za vzpostavitev vseh teh klju°nih aktivnosti potrebujemo raznoliko ponudbo iz terena. 
K sodelovanju vabimo vse ponudnike, ki imajo uradno registrirano dejavnost ali pa jo bodo v bližnji prihodnosti registrirali, in delujejo na podro°ju: 
•
 NASTANITVE 

•
 DOŽIVETJA 

•
 DRUGE TURISTI.NE PRODUKTE To je 



-
 lokalnih izdelkov (pridelava in predelava prehrambenih artiklov, piva, vina, žganih pija°, sokov (dopolnilne dejavnosti na kmetiji, s.p., d.o.o, osebno do-polnilno delo)); 

-
 doma°ih obrti in imajo možnosti sprejemanja manjših ali ve°jih skupin na ogled; 

-
 imetnike zbirk, ki bi jih želeli pokazati širši javnosti (zasebne zbirke in muzeji); 

-
 imetnike namestitvenih kapacitet, glampingov, apartmajev; 

-
 lastnike po°ivališ° za avtodome, avtokampe; 

- 
ponudnike razli°nih zanimivosti, ki se lahko smiselno vklju°ijo v turisti°no ponudbo; 

-
 ponudnike športnih aktivnosti obmo°ja; 

-
 ponudnike tradicionalnih dogodkov obmo°ja LAS; 

-
 druge zgoraj neuvrš°ene ponudnike, ki imajo možnost vklju°itve v turisti°no ponudbo. 


Prijave zbiramo do 31. januarja 2022; na e naslovu: ponudniki@las-bogastvopodezelja.si, lahko pa prijavnico ÿzi°no pošljete na naslov: LAS Bogastvo podeželja Ormoška cesta 28 2250 Ptuj 
Za namen vzpostavitve turisti°ne ponudbe v okviru obeh projektov smo predvideli individualne obiske strokovnjakinje za razvoj turisti°nih destinacij, gospe Sonje Breznik, mag. turizma – oblikovalke turisti°ne ponudbe in de­stinacij, ki ima bogate izkušnje na podro°ju turizma in ki bo s svojimi obiski pri°ela v novembru 2021 po predhodni najavi. Vabimo vas, da se aktivno vklju°ite, predstavite vašo obstoje°o ponudbo in morebitne vizije,  saj je prava pot v turizmu medsebojno povezovanje. 
SKUPAJ, PRIVLA.NI, PREPOZNANI, USPEŠNI! 
Ekipi projektov Incoming Agencija in Ustvarjamo turizem
Upravna enota PTUJ 

Pomo° ob°anom v primeru nasilja v družini 
• 
pokli°ite policijo, v kolikor ste neposredno ogroženi ali posredujete informacije: Policijska postaja Ptuj: (02) 780 91 00, 113, 

• 
pokli°ite krizni center, v kolikor potrebujete takojšnji umik na varno: Krizni center za žrtve nasilja v družini Maribor: 02/250 26 60 ali 051 324 211, 

• 
pokli°ite ali pišete v svetovalnico za žrtve nasilja, ko potrebujete informacije, usmeritev ali individualno strokovno pomo°: Svetovalnica 



 Obvestilo ob°anom glede zbiranja ostankov od zakola doma°ih živali, ki nastanejo pri zakolu za lastno doma°o porabo 
Zbiranje ostankov od zakola doma°ih živali, ki nastanejo pri zakolu za lastno do-ma°o porabo, se uvrš°a med naloge državne gospodarske javne službe ravnanjas stranskimi živalskimi proizvodi (v nadaljevanju: ŽSP), ki jih opravlja od države izbrani koncesionar. 
Za obmo°je celotne države je bila z odlo°bo Vlade RS družbi KOTO d. o. o. pode­ljena koncesija za izvajanje državne gospodarske javne službe ravnanja s živalski-mi stranskimi proizvodi (v nadaljevanju: ŽSP) kategorije 1 in 2 (to so ostanki od zakola, ki se ne morejo uporabiti za prehrano ljudi ali živali). Ostanki od zakolaoziroma ŽSP se prevzemajo na prevzemnih mestih in v zbiralnicah oziroma regi­striranih obratih, ki so urejeni in potrjeni v skladu s predpisi s strani veterine (klav-nice, predelovalni obrati), pa tudi na kmetijskih gospodarstvih, kjer nastanejo odpadki pri proizvodnji živil za lastno porabo (zakol živali izven klavnice za lastno doma°o uporabo). Ravno tako se prevzemajo v primeru množi°nega po­gina živali ali ob naravnih nesre°ah in drugih nesre°ah ter v primeru nelegalnega odlaganja ostankov od zakola. 
S selitvijo veterinarsko higienske službe v Maribor se je zaprl dotrajani objekt veterinarsko higienske službe in zbiralnica za sprejem ŽSP na Ormoški cesti 28 na Ptuju. Odlaganje tovrstnih odpadkov na zbiralnici na Ormoški cesti 28 na Ptuju torej od 15. 4. 2021 naprej ni ve° mogo°e. 
Koncesionar KOTO d. o. o. ima za zbiranje ostankov od zakola izbranega podiz­vajalca. To je Nacionalni veterinarski inštitut, ki ostanke od zakola, ki nastanejo pri zakolu za lastno doma°o porabo, prevzema po sistemu »od vrat do vrat« na kmetijskih gospodarstvih, ki so vpisana v register KMG-MID in ki imajo registrirano rejo praši°ev, ovc, koz, divjadi v oborah, kuncev ali perutnine. 
Odvoz odpadkov, ki nastanejo pri zakolu za lastno doma°o porabo, je mogo°e naro°iti na naslednjih telefonskih številkah:
      02 749 36 78 Nacionalni veterinarski inštitut Maribor 02 749 36 87
      02 461 31 50 
Prevzem se izvaja le ob delovnih dnevih, in sicer od ponedeljka do petka med 
7. in 15. uro. 
Prevzem na lokaciji nastanka (na kmetijskih gospodarstvih) je mogo° le proti pla-°ilu. Strošek prevzema po uradno objavljenem ceniku znaša 9,86 EUR brez DDV, dodan pa mu je še strošek prevoza, predelave in odstranitve, ki znaša brez DDV 0,1924 EUR na kg prevzetih ostankov od zakola. Strošek prevzema je soÿnanciran v višini 3,50 EUR s strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Skladno s trajnostnim delovanjem družbe KOTO in vsled zmanjševanja vpliva na proces predelave se prevzemajo ostanki od zakola izklju°no brez embalaže ali v biološko razgradljivih vre°kah. 
Podrobnejše informacije glede izvajanja gospodarske javne službe lahko preberete na naslednjih povezavah: 
http://www.koto.si/Izvajanje-storitev-javne-slu%C5%BEbe 
https://www.gov.si/teme/rokovanje-z-zivalskimi-stranskimi-proizvodi-ki-nastanejo--pri-zakolu-za-lastno-domaco-porabo/ 
https://www.vf.uni-lj.si/obvestila/prekinitev-sprejema-zsp-k1-k2-ostankov-klanja--za-lastno-porabo-na-zbiralnici-na-ormoski 
Ob°inski inšpektorat Skupne ob°inske uprave ob°in v Spodnjem Podravju 
Kapljica: 070 445 660, kapljica@arsvitae.si; Društvo za nenasilno komunikacijo: 01/434 48 22, 031 770 120, info@drustvo-dnk.si ali pokli°ite na dežurni SOS telefon: 080 11 55, 
• 
pokli°ite Center za socialno delo, v kolikor potrebujete informacije in razbremenitev ali posredujete informacije: CSD Spodnje Podravje, enota Ptuj: 02/787 56 00, v kolikor potrebujete nastanitev na varnem, 

• 
pokli°ite na CSD Spodnje Podravje, enota Ptuj, Varna hiša Ptuj: 051 368 299. 


Tukaj smo in lahko vam pomagamo. 




Predstavitev aktivnosti projekta zaDravo 



Foto: Simon Vebri° Foto: Monika Podgorelec Divje orhideje Polnaravna traviš°a 
Projekt zaDravo nadaljuje ter nad­grajuje aktivnosti in dobre prakse že izvedenih projektov s podro°ja naravo­varstva iz preteklosti. Vodilni partner pro-jekta je RRA Podravje - Maribor, ki skupaj s projektnimi partnerji izvaja projekt z namenom izboljšanja stanja dravskega re°nega in obre°nega ekosistema in dvi­ga kakovosti življenja v Dravskem obre°­nem prostoru, tako za ogrožene živalske in rastlinske vrste kot tudi za °loveka. 
Aktivnosti potekajo že leto in pol in so po besedah Borisa Keuca, vodje pro-jekta, zelo zahtevne, saj se pri ve°ini ak­tivnostih partnerji sre°ujejo z razli°nimi interesi deležnikov v prostoru. Tudi situa­cija s COVID-19 nam ni naklonjena. 
Aktivnosti projekta segajo od Mari-bora do Ob°ine Središ°e ob Dravi. Da je prav na tem obmo°ju reka Drava z obre°­nim prostorom prava zakladnica biotske raznovrstnosti in zato eno izmed naravo­varstveno najpomembnejših obmo°ij v Sloveniji, je poudaril Simon Veberi°, ko­ordinator projekta na Zavodu za varstvo narave. Obmo°je reke Drave je del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. Drava in obmo°ja ob Dravi  ima­jo razli°ne naravovarstvene statuse, kot so npr. varstvena obmo°ja Natura 2000, zavarovana obmo°ja in naravne vredno­te. Pomembno je, da v Podravju vidimo zavarovana obmo°ja tudi kot razvojno priložnost in jih na razli°ne na°ine prib­ližamo ciljnim skupinam. Glede na to je v projektu med drugim na°rtovana tudi interpretacija - vzpostavitev u°ne poti vŠturmovcih s ciljem ozaveš°anja obisko­valcev o ohranjanju traviš°. Vzpostavljen bo tudi info center na Ptuju, medtem ko za info center v Ob°ini Videm partnerji še °akajo na potrditev spremembe vloge na Ministrstvu za okolje in prostor, ki so podlaga za izvedbo aktivnosti. G. Bran-ko Marini°, župan Ob°ine Videm, upa na pozitiven odziv, saj imajo v ob°ini dolgo­ro°ne na°rte na podro°ju varovanja oko­lja in narave. 



Lokacija ukrepa – košnja slabo vzdrževanih in zaraš°enih travnikov, ki ga izvaja ZRS Bistra Ptuj, se nahaja naobmo°ju Krajinskega parka Šturmovec. Obmo°je obsega 215 ha in je življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst, od katerih so mnoge na rde°em seznamu redkih in ogroženih vrst. »V okviru projekta zaDravo na obmo°juŠturmovcev ponovno vzpostavljamo habitatni tip polnaravna suha traviš°a in grmiš°ne faze na karbonatnih tleh, saj so se v zadnjih sto letih površine traviš°mo°no zmanjšale«, pove dr. Štefan .e­lan, direktor ZRS Bistra Ptuj. Zmanjšanje traviš° je predvsem posledica intenzi­ÿkacije kmetijske rabe na eni strani in opuš°anja ekstenzivnih oblik kmetova­nja ter zaraš°anja kmetijskih površin na drugi. Konkretno bodo na projektnem obmo°ju na 6,0 ha izboljšali stanje travi­šnih habitatov z ekstenzivno košnjo. 

Takšno izvedbo ukrepa pozdravlja tudi Milan Gabrovec, župan Ob°ine Mar-kovci, saj vidi velik pomen ohranjanja tradicionalne košnje na zaraš°enih in sla­bo vzdrževanih traviš°ih. Le-to ohranjajo tudi v Konjeniškem društvu Nova vas pri Markovcih, ki je prikaz ro°ne košnje na travi tudi izvedlo. 
Dodatne informacije: Boris Keuc, vodja projekta, 041 917 001, boris.keuc@rra-podravje.si Ve° informacij o projektu: www. drava-natura.si 

Sedem desetletij elektrarn na Dravi v besedi in sliki 
Natanko 1. oktobra 1951 je bilo ustanovljeno podjetje Dravske elektrarne Maribor, ki danes združuje osem velikih hidroelektrarn, pet malih hidroelek­trarn in štiri son°ne elektrarne. Ob svoji 70-letnici so v družbi skupaj s °asopi­som Ve°er postavili uli°no razstavo, na kateri so na kratko predstavili zgodovi-no elektrarn na Dravi, njihovo kapaciteto in vizijo družbe za prihodnost.
Vse, ki si razstave na Trgu Leona Štuklja v Mariboru ne morete ogledati v živo, vabimo k ogledu digitalne verzije razstave na tej povezavi vecer.com/ razstava-slik-dem. (www.vecer.com) 
Foto: RRA Podravje MariborNovinarska konferenca v Šturmovcih 

PARTNERJI 

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. 






OGZ Ptuj stopila v šesti mandat delovanja 
8. oktobra 2021 je Obmo°na gasil-Nato je predsednik delovnega pred-ska zveza Ptuj izvedla 26. redno skup-sedstva pre°ital še ostale °lane orga-š°ino, ki je bila obenem tudi volilna nov, ki so že bili izvoljeni po gasilskih skupš°ina, a tokrat brez gostov in kul-poveljstvih ob°in. turnega programa. Edvard Pušnik je za svojega name-
Po uvodnih besedah predsedni-stnika imenoval Emila Ogrizka, povelj­ka zveze Marjana Megli°a je vodenje nik zveze Uroš Paveo pa Jerneja Lipo­skupš°ine prevzelo tri°lansko delovno nika. Na konstitutivni seji organov so predsedstvo, ki mu je predsedoval Ja-bili v organe imenovani še ostali °lani. nez Liponik. Delegati so za skupš°ino Predsednik in poveljnik sta predstavila prejeli zajetno gradivo z vsemi pot-tudi program dela za leto 2021. rebnimi vsebinami, predsednik in po-Regijski poveljnik Dušan Vižintin veljnik pa sta podala njihov povzetek. je v skladu s Pravilnikom o gasilskih Poro°ila so bila v celoti tudi potrjena priznanjih in odlikovanjih Podravske s strani delegatov. Po poro°ilu nadzor-regije zaslužnim °lanom zveze podelil nega odbora in veriÿkacijske komisije gasilska odlikovanja. Prejeli so jih: Mar­je sledila dopolnitev statuta in raz-jan Megli° za 15-letno vodenje zveze, rešnica dosedanjim °lanom organov Zvonko Glažar za 18-letno vodenje po­zveze. Predsednik volilne komisije Igor veljstva zveze, Branko Lah za 27-letno Ambrož je izžrebal vrstni red kandida-vodenje gasilskega poveljstva ob°ine, tov na volilnih listi°ih. Delegati so za Marica Mlakar za 20-letno vodenje °la­novega predsednika izvolili Edvarda nic v zvezi in regiji in Janez Liponik za Pušnika in poveljnika Uroša Paveo. dva mandata vodenja regijskega po-
Nova pridobitev PGD Markovci 

veljstva in en mandat vodenja Sveta podpoveljniki, predsedniki in pod-Podravske regije. predsedniki zveze, od katerih sta se 
Skupš°ine sta se udeležila mag. dogodka udeležila Peter Vajnbeger in Janez Merc v imenu MO Ptuj in po-Dušan Vojsk. džupan ob°ine Markovci Franc Kosta­njevec. Vabljeni so bili še vsi bivši OGZ Ptuj 




ELJA RODI, PO MIRU, LJUBEZNI, DOBROTI ZA VSE LJUDI ... 

Blagoslovljene božicne praznike in srecno v 2022 vsem vašcanom in obcanom želi Vaški odbor Markovci in Prostovoljno gasilsko društvo Markovci 


Ne glede na težave, ki jih povzro°ajo tre­nutne razmere, gasilci vseeno ne mirujemo, saj nesre°a nikoli ne po°iva. Prav tako moramo po­sodobiti in nabaviti novo opremo. Po srednje-ro°nem planu GPO Markovci smo se gasilci iz Markovcev prijavili na razpis Ob°ine Markovci za nabavo gasilskega vozila za prevoz moštva GVM-1. Sedanje vozilo Peugeot Boxer je na­mre° odslužilo svojemu namenu, saj je letnik 1996. Na razpisu smo bili uspešni. Ob°ina Mar-kovci nam je odobrila 37.500 €, za ÿnanciranje gasilskega vozila. Po sklepu ob°ine smo za ta namen v društvu ustanovili komisijo za nabavo novega vozila. Komisijo je vodil poveljnik Peter Vrta°nik. Takoj smo za°eli pridobivati ponudbe razli°nih proizvajalcev in se po pregledu po­nudb odlo°ili za znamko Ford Tourneo Costum. Po ogledu vozila smo se obrnili na  ponudni­ka vozila Ford; podjetje ima sedež v Mariboru. Tako smo 3. 6. 2021 avtomobil tudi naro°ili. Cena vozila je bila 38.500 €.  Vozilo je 26. 8. 2021 prispelo na sedež podjetja, kjer smo ga prevze­li in odpeljali v Ljubljano na nadgradnjo in vso opremo, ki jo vozilo GVM-1 mora imeti po na­vodilih Gasilske zveze Slovenije. Nadgradnjo je izvajalo podjetje Webo, pridobiti pa smo morali tudi 8.500 € lastnih sredstev. S prošnjo za dona-cijo smo se obrnili na sovaš°ane ter podjetja in verjamemo, da bomo do novega leta zbrali do-volj ÿnan°nih sredstev, da bomo imeli vse po­ravnano. Vozilo smo prevzeli 17. 9. 2021 v Lju­bljani in ga slavnostno sprejeli v PGD Markovci. Kljub aktualnim razmeram smo vozilo blagoslo­vili in opravili predajo za operativno uporabo. Z novim vozilom je zagotovljena varnost pre­voza gasilcev, kar je najpomembnejša funkcija. Našemu farnemu župniku Janezu Mau°ecu se zahvaljujemo za blagoslov vozila ter sr°na hvala vaš°anom in vsem, ki ste nam pomagali in nam še boste z donacijami, da se naše prostovoljno delo razvija in prenaša na mlajše rodove. 
.lani PGD Markovci smo v oktobru, v me-secu požarne varnosti, izvajali tudi posamezne aktivnosti. Sodelovali smo na vaji »Evakuacija vrtca«, kjer so vajo organizirali in vodili iz pod-jetja IVD (Inštitut varstva pri delu ). Na vaji smo sodelovali skupaj z gasilci iz PGD Bukovci, ki so osrednja enota v ob°ini. Po vaji so si otroci ogledali vozila ter se preizkusili v škropljenju z ro°nikom. Seveda jim je bilo to zelo vše° in verjamemo, da bodo med temi nadebudneži nekateri postali pionirji gasilci. Naslednji dan smo v društvu organizirali dan odprtih vrat za vrtec in njihove vzgojiteljice. Pokazali smo jim opremo in hojo po lestvi, dihalni aparat in oži­vljanje ponesre°enca. Zopet jih je bilo navdihu-jo°e opazovati, ko so radovedno spraševali in si ogledovali opremo. 
Z gasilskim pozdravom NA POMO. Franc Prelog, predsednik PGD Markovci 



“Dobro oblikovanje je trajno” 




Pink oblikovanje iz Bukovcev 
V letošnji zadnji številki predsta­vljamo podjetje Pink oblikovanje, katere nosilka je Flavija Vajda iz Bu-kovcev. Primarna dejavnost podjetja je oblikovanje razli°nih vrst tiskovin. S Flavijo Vajda smo se pogovarjali o delu v podjetju in viziji v prihodnje. 
Gospa Flavija, kaj ste po poklicu? Katera dela ste opravljali, preden ste se odlo˜ili stopiti na samostoj-no pot? Kaj je botrovalo odlo˜itvi za ustanovitev lastnega podjetja? 
Flavija Vajda: “Najprej se zahvalju­jem za priložnost, da predstavim svoje podjetje. Kot aranžerski tehnik sem de­lovne izkušnje pridobivala v podjetju, kjer smo po severovzhodnem delu Slo­venije urejali celostno podobo trgovin. Kasneje sem kot prodajalka in aranžer­ka bila zaposlena v trgovini s spomin­ki in raznimi darilnimi izdelki. Delala sem tudi v cvetli°arni. Nekje vmes sem se znašla še v gostilni kot natakarica. Povsod sem bila zadovoljna z delom, vendar ne dovolj, da bi to po°ela celo življenje. Leta 2008 sem se odlo°ila, da ustanovim svoje podjetje in združim vse pridobljene izkušnje z razli°nih podro°ij. Za°etki so bili precej težki, je moje delo še kako pomembno pri pospeševanju prodaje in samo pro-mocijah. Svojim strankam pomagam tako, da združimo njihovo poglobljeno poslovno znanje z mojimi ve°letnimi izkušnjami na podro°ju oblikovanja in poslovnega vodenja. Poleg tega predla­gam ideje, ki ustrezajo njihovi vsebini in tržni strategiji. V najve°je veselje mi je, ko vidim, da se stranke vra°ajo, ker to pomeni, da sem svoje delo opravila dobro. Strank je bilo iz leta v leto ve°. Danes jih beležim nekaj °ez tristo. De-lujem sama oziroma ob pomo°i manj­ših podjetij, kot je moje. Ko gre za ve°ji projekt, se združimo, sprejmemo skoraj vsak izziv.” 

Katere storitve vse nudite? 
Flavija Vajda: “Ponujam graÿ °no oblikovanje vseh vrst tiskovin (katalogi, reklamni letaki, brošure, plakati). Ure-dim celostno podobo podjetja (obliko­vanje logotipa, vizitke, dopisi, kuverte, zastave, transparenti, poslikave vozil, reklamne table, napisi). V ponudbi imam tudi tisk na tekstil, razni velikofor­matni tisk fotograÿj na platno ali samo­lepilno folijo, etikete vseh vrst in oblik, otroške stenske nalepke, foto tapete, polepitev kuhinjskega stekla, pove°ava fotograÿj in tisk.” 


Opišite nam, kako poteka vaš delovni dan v podjetju. 
Flavija Vajda: “Seveda nimam ose­murnega delovnika. Bili so dnevi in no°i, ko sem delala po 32 ur skupaj ali še ve°. Velikokrat sem vezana na °as in moram stvari opraviti v roku. Obi°ajen delovni dan pa poteka nekako takole: ob devetih vklopim ra°unalnik in stro­je, preverim zapisano in za°nem obli­kovati, na primer zloženko … Sem zelo samokriti°na in dokler mi ni zadeva do potankosti vše°, stranki izdelka ne poš­ljem v predogled. Ko dobim potrditev, za°nem tiskati (tudi tukaj so priprave za tisk). Vmes natiskam še vizitke in iz­režem napise za tisk na tekstil. Po tem delu je ura okrog poldne, ko sledi razrez zloženk in zgibanje. Med vsem tem de­lom prejmem veliko klicev in elektron­ske pošte, na katere sproti odgovarjam. Potem je na vrsti teren, montaža re-klamne table. Okrog 18. ure ugotovim, da sem pozabila polepiti kuhinjsko steklo; ko opravim še to, je ura osem.” 


saj je bilo potrebno kar nekaj kapita-la za zagon podjetja. Brez znanja o ti-skarskih in drugih strojih, potrebnih za delovanje mojih storitev sem se podala na lastno pot. »Kjer je volja, je tudi pot«, pravijo. No, moja pot se je pri°ela z ve­liko pozitive in želje po uspehu. Brez pomo°i moje družine mi ne bi uspelo. Zato, hvala vam, dragi moji.” 


Kako dolgo že zadovoljne stranke obiskujejo vaše prostore podjetja? 
Flavija Vajda: “V za°etku sem prido­bila nekaj podjetij, predvsem restavra­cije in gostinske obrate, za katere sem oblikovala, tiskala cenike in jedilnike. V bistvu sem se brez ve°jega oglaševa­nja znašla tukaj, kjer sem danes. Moja kreativa in izdelki so pove°evali število strank. Ljudje kupujemo z o°mi, zato 



Kaj je najpomembneje pri opravlja­nju vašega dela? Kaj bi izpostavili kot tisto, kar je klju˜nega pomena? 
Flavija Vajda: “Najpomembnejši je stik s strankami, prijaznost in domišljija. Nekje sem prebrala, da je graÿ°no obli­kovanje umetnost prinašanja domišljije na zaslon. S tem zapisom se zelo stri­njam.” 
Konkurenca je vedno prisotna. Ali jo ob˜utite oz. kako mo˜no se je treba truditi, da ste ob poplavi ponudbe kljub vsemu uspešni? 
Flavija Vajda: “Ja, konkurenca je res huda, ampak na to ne gledam tako. Kot sem že omenila, si manjša podje­

tja med seboj pomagamo. Dela je za­enkrat dovolj za vse in ne vidim smisla, da si ne bi zaupali in sodelovali, še manj pa, da bi bili nevoš°ljivi. Poleg kakovo­stnih izdelkov in dobrega oblikovanja k uspešnosti podjetja pripomore tudi sodelovanje s konkurenco.” 


Kakšni so na˜rti in želje za v bodo-˜e? Kaj si želite? 
Flavija Vajda: “V bodo°e nimam ve°jih na°rtov, mogo°e kakšen UV ti-skalnik, da še malo razširim ponudbo za najzahtevnejše. Moje želje pa naj os­tanejo skrivnost. Svoje delo opravljam z veseljem in veliko vnemo ljubezni, kar po mojem mnenju stranke tudi opazijo. Ne želim, da bi iz mojega de­lovnega okolja odhajali nezadovoljni, zato se bom trudila še naprej. Svojim strankam skušam zagotoviti najboljše graÿ°ne podobe. Hvala vsem za zaupa­nje. Želim vam mirne in ljubezni polne prihajajo°e praznike.“ 
ADR 





Tako sem z radostjo v srcu doživljala Koren°kove ... 
Vsi tisti, mladi in starejši Markov°a­ni, ki ste se v drugi polovici septembra zbrali na prizoriš°u župnijskega dvori-š°a v Markovcih, tega gotovo ne boste pozabili. In kaj se je dogajalo? 
Gledališka sekcija KUD-a Markovski zvon je uresni°ila svojo željo in željo drugih ter prikazala družinsko kome­dijo v nare°ju z naslovom Koren°kovi. Njeno besedilo je že pred °asom na­pisal Anton Žumbar, ki sem ga ta ne­deljski ve°er le slutila nekje v ozadju. Komedijo, ki jo je poimenoval še ro­manti°na, je režirala Silvija Cvetko Sto­lec, Zabov°anka s koreninami in dob-rim predznanjem uprizoritev mnogih gledališki del na odru pri Veliki Nedelji.Že pred nekaj leti je pravzaprav vsa nje­na družina želela gledališko obogatiti sicer zelo živahno kulturno dogajanje v naši mladi ob°ini Markovci, ki je slovela in slovi še vedno bolj po pevski ustvar­jalnosti. Vedno znova smo mnogi po­nosni na vsakega od naših zborov, vse od prvotnih MoPZ, pa Ljudskih pevk iz Zabovcev, do naših mladih, ki kar vzni­kajo in v njih delujejo ali celo vodijo vse bolj izobraženi vokalni in instrumental-ni glasbeniki. 
Pa naj se vrnem h Koren°kovim. O vsebini bi morda dodala še to, da kljub modernim °asom med smehom, humorjem (v besedah in izvedbi do-godkov), skriva v sebi mnogo grenkih, aktualnih zrnc resnice, ki smo jim po­gosto pri°a v realnem življenju. Ne že­lim kakorkoli zapletati vsebine in vsega videnega in slišanega, zato naj pred nadaljevanjem zapišem morda zame osebno še najbolj izstopajo°o misel: meni je bilo prav vse pri Koren°kovih resni°no vše°, uživala sem v smehu in sproš°enosti, tu in tam pa se je prik­radla tudi kakšna solza in v srcu drobna bodica. Prav hudo mi postane, ko se za-°utim dolžno povedati oz. zapisati ne­kaj besed tudi o vseh igralcih, starejših in otrok – kar osem jih je pomembno in slišno krojilo zgodbo o Koren°kov­ih. Bili so imenitni (le novorojena Tinka je uživala po svoje) od prve Metke, do Milence (sosedove edinke), vmes pa vsi ostali, ki se jim je poznala bolj na­videzno stroga o°etova vzgoja. Še bolj pa vseprisotna mehka, nežna mami­na ljubezen, kjer me je najbolj prevzel božajo°i glas mame An°ke in njena bole°ina ob bojazni, ob pomanjkanju raznih dobrin. Ljubezni v tej družini res ni manjkalo, tudi medsebojne poveza­nosti in solidarnosti ne. Še tisti: »Mi se imamo – kaj? Radi!« ni zvenel kot ukaz (o°e je najbrž ta na°in povzel po služe­nju v vojski), temve° kot °isto zaveda­nje: vse je mogo°e, vse je dobro, °e se imamo radi in je ljubezen med ljudmi. 



Aljoša Toplak iz Stojncev, uspešen literat 
tako kot letos. Na nate°aju je sodeloval s kratko prozo, opisom potovanja po Ki-tajski. Sicer pa se je nate°aja letos ude­ležilo 86 piscev in pisk, starih med 15 in 30 let. Ti so se morali prebiti skozi 6 re-gijskih sre°anj, kjer so regijski selektorji med vsemi izbrali 19 nominirancev, ki so se uvrstili v polÿnale. Državna selek­torica, pisateljica Nataša Kramberger, je nato med temi izbrala 5 ÿnalistov, ki ve­ljajo za najbolj perspektivna mlada pe­resa pri nas. Med njimi je bil tudi Aljoša, ki sicer ni postal uršljan leta 2021, a mu za zavidljiv uspeh nedvomno toplo °e-stitamo. Tako nam je povedal: ”Uspeh na festivalu mi pomeni potrditev s stra­ni literarne stroke, kot tudi priložnost, da se s svojimi deli predstavim širšemu bralstvu, kar je dandanes za pisatelja precejšnji privilegij. Prav tako pa mi li­terarni festivali in nate°aji pomenijo na°in, kako se lahko sploh udejstvujem na podro°ju literature, saj bi brez njih zgodbe stale na mestu, brez bralca, Festival mlade literature Urška v selektorje. Na letošnji jubilejni, 20. fe­organizaciji Javnega sklada za kultur-stival zapovrstjo, se je v ÿnale uvrstil 

In ko je v°asih med dogajanjem kdaj zarohnela in celo »zapokala« so-seda Milica, so pred njo nekateri celo zbežali, se poskrili, je bilo to v bistvo njeno upiranje krivicam, ki se še vedno dogajajo. Seveda je bilo med osebami v teh komediji tudi nekaj drugih vlog, odigranih s pravo mero in ob koncu tudi s pravimi rešitvami (npr. ravnatelj, u°iteljica, zdravnik, medicinska sestra, komisija). 
Konec dober, vse dobro, bi lahko preprosto zaklju°ili, saj se je vse razp­letlo v prid cele družine in njihovega doma pred bližajo°o zimo. Dom, dru­žina, ljubezen in dobrota, šola, cerkev, hvaležnost, nikakor pa hlepenje po bogastvu in mogo°nosti – to je vodilo 
skozi zgodbo o Koren°kovih in to se nas je dotaknilo. Gledališki list sem še pustila nekje blizu za nekaj naslednjih dni in pomislila: v teh °asih, ki so dru­ga°ni, ne le zaradi virusov in bolezni, bi morali °im ve°krat, saj v sebi, v svoji duši zapeti »Mi se imamo .. kaj? Radi.« 
In se mi je prikradla še neka misel 
o tistih treh suhcenih kokoškah. Sedle so na vrh in v kot plota ter šle s kurami spat, brez zadrege, preprosto in zaslu­ženo z mirno vestjo. Mi pa smo vsem zahvalam dodali svojo lastno: hvala in °estitam! 
V dneh po ogledu predstave, a v za­objetju vsega zapisala: Karolina Pi°erko 
prepri°ala potopisna kratka zgodba Panzihua. Gre za opis potovanja po Kitajski v °asu izbruha korona virusa. Zgodba bazira na vzdušju popotovanja po tuji deželi, ki je jezikovno zelo °utno nazorno, saj kar podoživljamo popotni­ško utrujenost in druge tegobe. Gre za zgodbo o globaliziranem svetu, kjer so telefoni postali ribe babilonke, ki služi­jo za glasovno komunikacijo med go-vorci razli°nih jezikov (v°asih je to tudi vir komi°nih vložkov). Soo°anje s tujo, nam eksoti°no, kulturo je podano pre­ko vsakdanjih, obi°ajnih, celo banalnih stvari in dogodkov. Kvaliteta besedila je nedvomno v tem, da je slog v soglasju z vsebino, saj z ni°emer no°e preusmeriti pozornosti s toka pripovedi nase – ved-no je v funkciji zgodbe. Prav posebej posre°eno in strukturno pomembno je ponavljanje dolo°enih kitajskih besed in fraz v razli°nih kontekstih tekom cele zgodbe.« 
Iskreno °estitamo in želimo še mno­

ne dejavnosti vsako leto k sodelovanju tudi naš ob°an, sicer študent ÿlozoÿ-brez napredka.” go dobrih zgodb!privabi blizu sto mladih, še neuveljav-je, Stojn°an Aljoša Toplak. Festival mu In kaj je o Aljoševem delu zapisal ljenih literatov in literatk, ki s svojim ni neznan, saj je na njem sodeloval že regijski selektor festivala Nino Flisar?    ADR pisanjem poskušajo prepri°ati regijske petkrat in se kar trikrat uvrstil v ÿnale -»Med proznimi besedili me je najbolj 



Razstava projekta Mleko neko° in danes 
SKUPINA KULTURNIH DRUŠTEV in MLADIH KULTURNIKOV OB.INE MARKOVCI 
Markovci, 12. november 2021 
OB.INA MARKOVCI 
g. Milan Gabrovec, župan Markovci 43 2281 Markovci 

ODGOVOR NA POZIV K ODDAJI PREDLOGOV ZA PRIPRAVO STRATEGIJE OB.INE MARKOVCI ZA OBDOBJE 2022–2035 
Spoštovani! 

Pred tedni je pot v naše poštne nabiralnike našel Vaš dopis za pripravo Stra­tegije razvoja Ob°ine Markovci za obdobje 2022–2035, ki ob°ane in ob°anke naše ob°ine nagovarja k izmenjavi mnenj, pobud in na°rtov, ki bi našo ob°ino in bivanje v njej lahko naredili še boljšo in prijetnejšo.Živimo v ob°ini, ki se ukvarja z razli°nimi dejavnostmi. Od nogometa, gasil­stva, ribištva, vse tja do °ebelarstva in knjižni°arstva, priznati pa si moramo, da je ob°ina Markovci najbolj znana po izjemni kulturni dejavnosti. Malo morje pevskih sestavov, odli°ni zbori, perspektivni glasbeniki, odli°ni likovniki, izje­mna folklorna skupina in gledališke sekcije. Vse to je bogata in raznolika kul­tura naše ob°ine. O projektu, ki ga navajamo v nadaljevanju, se govori že vrsto let, a smo zmeraj ostali le pri pogovorih in vprašanjih .Kaj, °e bi?., zato projekt nikoli ni imel možnosti, da zaživi. Tokrat je in bo druga°e, saj nas je Vaš dopis spodbudil k temu, da smo se zbrali predstavniki kulturnih društev naše ob°ine in bili enotni, da si kulturniki in kulturnice ter ob°ani in ob°anke ob°ine Markovci resni°no zaslužimo dober, funkcionalen in lep KULTURNI DOM. Razlogov in argumentov, zakaj si naša kultura in ob°ina zaslužita kulturni dom, je ve°. V ob°ini Markovci sicer najdemo nemalo število športnih dvo-ran in gasilskih domov, ki pa za izvajanje kulturnih dejavnosti žal ne pridejo v poštev. Potrebujemo dobro dvorano, ki bo podpirala vse kulturne dejavno­sti, s katerimi se ukvarjajo naši ob°ani in ob°anke. Potrebujemo torej objekt s kulturno dvorano z odrom, ki bo dovolj velik, da se na njem lahko predstavijo gledališ°niki in se na njem zavrtijo plesni pari, biti mora akusti°en, da bodo v njem donele zborovske melodije, imeti mora dovolj veliko zaodrje za na­stopajo°e, prostore za kulturna društva, prostor za shranjevanje rekvizitov in opreme, elegantno avlo za razstave in sprejeme ter še kaj. Seveda pa mora biti prostor tudi lep in spodoben, predvsem pa tudi funkcionalen za uporabnike (nastopajo°e) ter publiko. 
Z izgradnjo kulturnega doma oziroma dvorane se doma°a kulturna društva ob izvedbi koncertov, predstav in drugih projektov ne bi ve° ukvarjala z vpra­šanjem, kje naj le-te izvedejo in na ta na°in bi ogromno doma°e kulture lahko ostalo v svojem avtenti°nem okolju. Doma°a društva bi se na ta na°in zbirala na enem mestu, se med seboj bolj povezovala in sodelovala, lažje bi gostili prijateljska društva iz drugih ob°in, mest in držav, navsezadnje bi si vsi delili skupen prostor, kjer bi imeli skupno kvalitetno opremo (ozvo°enje, lu°i …). 
Vsekakor smo mnenja, da naj takšen objekt stoji nekje v središ°u Markovcev ter da se ta projekt °im prej realizira. .e/ko se bo ta projekt za°el uresni°evati, bi si želeli, da predstavniki društev pri tem tudi sodelujemo in da se upošteva naše predloge in ideje. Ob tolikšnem številu kulturnikov in bogati zgodovini raznolikih kulturnih zasedb bo vsaka ideja iz naših izkušenj pomemben ka­men°ek k izgradnji objekta, ki si ga zaslužimo in na katerega bo lahko pono-sen vsak ob°an. 
Kulturna društva ob°ine Markovci torej v razpravo dajemo izgradnjo KULTURNEGA DOMA/DVORANE, ki bo kulturnikom in kulturnicam doma-°e ob°ine omogo°al pristno, doma°o, avtenti°no ter predvsem kvalite­tno razvijanje in napredek kulturne dejavnosti. 
Lep pozdrav 

Kulturno društvo Alojz Štrafela Markovci, predsednik Marko Kun°nik Kulturno-umetniško društvo Maska Stojnci, predsednik Franc Vajda Kulturno društvo Bukovci, predsednik Boštjan Bezjak Folklorno društvo “Anton-Jože” Štrafela Markovci, predsednica Nika Rožanc Kulturno društvo Modras, sekretarka Doroteja Kolenko Kulturno-etnofrafsko društvo Sobetinci, predsednica Alenka Rižnar Kulturno-umetniško društvo Sanjski muzikanti, predsednik Nejc Kukovec Društvo Godba na pihala ob°ine Markovci, predsednik Boštjan Arbeiter Kulturno-umetniško društvo Kultura, predsednik Darko Plohl Kulturno-umetniško društvo Markovski zvon, predsednik Gregor Zmazek 

21. septembra 2021 je bilo v avli Osnovne šole Markovci odprtje razstave projekta Mleko neko° in danes. Projekt se je od za°etka meseca marca 2021 izvajal v sklopu razširjenega programa Zdrava hrana in prehranjevanje pod vodstvom u°iteljice Olge Zorko. Z njim so se pridružili Tednu kulturne dediš-°ine in Dnevom evropske kulturne de­diš°ine, ki so letos potekali od 25. 9. - 9. 
10. 2021 in so bili posve°eni kulinariki. S projektnimi dejavnostmi so se v okvi­ru razpisane teme Dober tek! pridružili tudi aktivnostim, ki potekajo ob imeno­vanju Slovenije za nosilko naziva Evrop-ska gastronomska regija 2021. 
Z razstavo oz. predstavitvijo pro-jekta Mleko neko° in danes so skušali mlajšim generacijam na °im bolj ne­posreden na°in približati življenje na kmetijah, kakršnega so poznale starejše generacije, ob tem pa zgodovino pos­tavljali ob bok sodobnosti in odpirali prostor za primerjavo tradicionalnih in sodobnih praks na podro°ju mle°ne ži­vinoreje, prireje in predelave mleka ter priprave tradicionalnih jedi iz mleka. Z oživljanjem spomina na tradicionalne prakse prirejo mleka in pridelavo mle°­nih izdelkov ter pripravo mle°nih jedi so želeli ohraniti del°ek slovenske kulturne dediš°ine in obvarovati spomin na živ­ljenje naših prednikov. Razstava je bila zelo slikovita in nazorna, saj je dokazo­vala trud u°enk in u°encev na terenu, tj. na obiskih kmetij v bližnji in daljni okoli­ci, postopek pridelave mleka kot neko°, preizkusili pa so se tudi v predelavi mle­ka v razli°ne mle°ne izdelke. U°enke so za projekt med drugim ustvarile še pov­sem unikaten logotip. Odprtje je pote­kalo v skladu z ukrepi in s simboli°nim številom povabljenih. Med njimi so bili predstavniki KGZ Ptuj in nosilci kmetij, brez katerih projekta ne bi tako uspešno izpeljali. Projekt bo zapisan tudi v obliki raziskovalne naloge, ki jo bodo u°enke predstavile na 30. regijskem sre°anju mladih raziskovalcev Spodnjega Pod-ravja in Prlekije (ZRS Bistra Ptuj). 
ADR  


Ve°er ta ljudskih 

Koncert Folklornega društva ''Anton-Jože Štrafela'' Markovci 
Foto: Kaissa, Kaja Kristovi° 
.udni °asi neprijetno pritiskajo na nas, v zraku ustvarjajo ob°utke nemo-°i, skrbi, žalosti, nenazadnje tudi jeze. Hitro jim lahko podležemo in se po­sledi°no znajdemo v klob°i°u, ki mu težko najdemo za°etek ali konec. Zato je potrebno toliko ve° mo°i, vzravna­nosti in nasmeha, da prerastemo te temne bregove in dvignemo sebe in druge. Markovski folklorniki se bori-mo tudi s pomo°jo pesmi in plesa. Ni ga boljšega zdravila! .asi zapiranj so vplivali tudi na naše sekcije, ki so ime­le omejene možnosti vaj, druženja, ustvarjanja, a vseeno smo v zadnjem letu in pol naredili toliko, da se nam 
je zdelo vredno, da vse skupaj posta­vimo na oder in se pokažemo ljudem. Tako se je za°ela organizacija Ve°era ta ljudskih, ki smo ga izvedli v soboto, 6. novembra, v gasilskem domu v Stojn­cih. To je namre° ena redkih dvoran v naši ob°ini, ki imajo oder (ena še je v 

Bog daj vam sreco in zdravje!
 Oj kole – kole – koledo, leto lepo mlado! Da bi prav veselo b’lo, imelo mastno brado! Da b’ vsak dan prinašalo nam v hišo božjo gnado! Oj kole – kole – koledo! 
ljudska novoletna kolednica s Pecic na Koroškem 
Folklorno društvo ''Anton-Jože Štrafela'' Markovci že od 1938 
Prvencih). Na koncertu so nastopile naslednje sekci­je društva: Plesna skupina, Ljudske pevke, Pevke ljud­skih pesmi 'Kitice' in God-

ci. Prav slednji so mnoge zbrane v dvorani uvodoma pozdravili z vižami, ob kate­rih so se zavrteli plesni pari. Ve°er je povezovala °lanica Ingrid Vrabl, ki nas je z be-sedo popeljala tudi k nasto-pom obeh pevskih sku-pin. Pevke so za program izbrale raznolike ljudske pesmi – od ljubezenskih do vojaških. Na koncu sta obe skupini združili mo°i in zapeli znano pesem ''Kjer valovi Drave''. V dvorani so se nam ob petju pridružili mnogi obiskovalci in bilo je °udovito – glasba res povezuje, °etudi sedimo na razdalji in v maskah! 
Plesna skupina se je predstavila z novo koreograÿ jo z naslovom ''Keri de li moj?'', v kateri mo°i združijo plesalci, plesalke, godci in Kitice. Ko­reograÿ ja je prejela veliko pohval že na oktobrski reviji folklornih skupin na Ptuju. V goste smo povabili sosednje društvo, Kulturno društvo Cirkulane, ki deluje že preko 100 let in ki prav tako združuje razli°ne sekcije. Med njimi so tudi Tamburaši iz Cirkulan, ve°krat na­grajeni tamburaši, ki so bili leta 2013 razglašeni tudi za najboljšo tambura­ško skupino v Sloveniji. A negotovi °asi so žal odnesli tudi njihov nastop, zato upamo, da bomo milemu zvoku tamburic lahko prisluhnili kdaj v pri­hodnje. 

Ve°er smo sklenili tako, kot smo ga za°eli – z godci. Metod in Simon Kostanjevec (diatoni°na harmonika, klarinet) ter Tomaž Horvat (kontrabas) so ''vrezali'' Staro polko in marš in tako se je lep ve°er zaklju°il. 
Zahvaljujemo se vsem, ki ste prišli na koncert! S tem ste nam pokazali iz­jemno podporo in nam dali motivacijo za nadaljevanje, še najbolj pa smo se razveselili veselih obrazov in pozitiv­nih odzivov – eden drugemu smo po­lepšali novembrski ve°er.
 Nika Rožanc, predsednica društva 



Pihalna godba Markovci v novo leto z novim vodstvom 
spletla °udovita prijateljska vez, ki se nadaljuje. V preteklem obdobju smo zato iskali novega dirigenta. Z velikim veseljem sporo°amo, da je to postal Damijan Kolari°, profesor za klarinet na Konservatoriju za glasbo in balet Mari-bor. Nekaterim je poznan tudi kot °lan ansambla Ekart. Veseli nas, da ima Da­mijan precej izkušenj z vodenjem god-

terju in upravnemu odboru društva. Godbeniki vam obljubljamo, da bomo še naprej skrbeli za rast in razvoj naše (vaše) godbe. Komaj °akamo, da se vam lahko predstavimo z novim diri­gentom in posledi°no novim reperto­arjem. 
Vaši godbeniki 
be, saj je v prete­klosti vodil zelo uspešno godbo. S prihodom nove­ga dirigenta smo pridobili tudi ne­kaj novih °lanov in si zastavili cilje za v prihodnje. Tako se letošnje leto za nas kon°u­je zelo uspešno, polno optimiz-ma in veselja. Za to smo hvaležni predvsem naše-mu predsedniku Boštjanu Arbei-
S P O Š T 
O 
V 
A 
N 

E
 
O 
B 
C 
A 
N 
K 
E
 
I 
N 
O B C A N 
I
 
O 
B 
C 
I 

N 
E
 
M 
A 
R 
K 
O 
V 
C 
I 
, 

ne pozabite, da je nasmeh najlepši božicni okrasek,   objem pa najlepše božicno darilo. 
Teh vam želimo veliko , vsaj toliko, kot se belih snežink spusti na tla, ko sneženju ni videti konca! 
V 
S 
E
 
D 
O 
B 
R 
O
 
V 
A 
M
 
V
 
L 
E 
T 
U 
, 
K 
I
 
P 
R 
I 
H 
A 
J 
A 
,
 
Ž 
E 
L 
I 
M 
O 

VAŠI GODBENIKI 
Foto: http://www.ansambel-ekart.si/zasedba/ 
Pihalno godbo Markovci vsi pre­dobro poznate. Sliši se nas na tradi­cionalnih pustnih prireditvah, ob°in­skih, cerkvenih, gasilskih in drugih praznikih, še posebej pa radi zaigramo prvomajsko budnico. Ob koncu leta prirejamo tradicionalni Miklavžev kon-cert, ki pa ga letos zaradi znanih razmer že drugo leto zapored ne bo. Tudi naše društvo je v obdobju, ko vam le redko smemo zaigrati v živo. Godbeniki se trudimo v skladu z ukrepi izvajati vaje, stike pa ohranjamo tudi preko spleta. 
V zadnjih letih se nam je pridružilo veliko glasbenikov, mlajših od 18 let. Za našo godbo to predstavlja svetlo prihodnost in nov elan za delo v pri­hodnje. 
Svež veter pa je zapihal tudi v vodstvu godbe. Po desetih letih vode­nja je naš dirigent oz. kapelnik, prof. Peter Gojkošek, predal taktirsko palico. Ob tej priložnosti bi se mu radi še enkrat zahvalili za njegov vložen trud, °as in za vsa priznanja ter nagrade, ki smo jih dosegli pod njegovim vodstvom. Z veseljem povemo, da nas Peter ni °isto zapustil, ampak ostaja naš redni °lan tudi v prihodnje, tokrat v vlogi pozav­nista. Veseli smo, da se je med nami 





November spet kot neko°? 

Komorni zbor Kor je novembra sodeloval na dveh pomembnih do-godkih: udeležili so se snemanja v Ljubljani, imeli pa so tudi °ast nasto­piti za eminentne goste iz Avstrije in Japonske. 
»Ko bom oblekel °rn gvant in ko spet bom muzikant,
 takrat bo meni zopet sonce posijalo.» 
Magniÿco 
November je bil v °asih pred epi­demijo za °lanice in °lane Komornega zbora Kor najbolj aktiven mesec, saj so se v tem mesecu pripravljali na svoj letni koncert, ki je v Markovce privabil veliko število obiskovalcev, prav tako pa so se udeleževali regijskega tekmovanja, ki jim je prineslo odli°ne rezultate. Po dveh letih je letošnji november spet radosten, saj zbor aktivno deluje in s svojim pre­pevanjem bogati pomembne dogodke, v kolikor pa se razmere ne bodo poslab­šale, bodo kmalu na°rtovali tudi svoj sa­mostojni koncert. 
Konec poletja se je dirigent zbora Da­niel Tement razveselil vabila s strani RTV Slovenije. Po nekoliko sušnem obdobju je bilo to vabilo odli°na motivacija za po­zitiven za°etek nove pevske sezone. Tako dirigent kot tudi pevci so se razveselili iz­jemne priložnosti. Snemanje v prostorih RTV Slovenija je gotovo priložnost, ki je ne gre zamuditi. Korovci so pripravili dve ljudski pesmi, in sicer Zrejlo je žito in Vsi so venci vejli. Aranžmaja za obe skladbi je napisal Daniel Tement.  Ker pa so pevci poleg zvoka snemali tudi video, so si mo-rali ponovno nadeti svoje koncertne ob-leke, ki so predolgo žalostno samevale v omarah. Neverjetni, skorajda pozabljeni ob°utki veselja so prevevali °lane zbora, ko so se v elegantni °rnini spet podali na oder pod žaromete in prepevali. Oddaja je še v fazi snemanja, zato je še kar nekaj °asa ne bo na sporedu. Ko bo, vas bomo zagotovo obvestili. 
Prav posebna °ast je zbor dolete-la, ko so nastopili na dogodku zaprtega tipa, ki ga je pripravilo avstrijsko-sloven­sko podjetje SiatLab, ki je na Ptuju gosti-lo svoje poslovne partnerje - zastopnike korporacije Suntory z Japonske. Zbor je pripravil bogat program, prepleten s slo­venskimi ljudskimi in umetnimi skladba-mi, predstavila sta se tudi dva solista z iz­vedbo sodobnih pesmi Daniela Tementa, ki jih je zapisal v zadnjem °asu, zadonel pa je tudi vsem poznan Mozartov Ave verum corpus, ki so ga zvo°no obogatili °lani godalnega kvarteta. Publika resda ni bila števil°na, a je svoje navdušenje jasno izrazila, saj so se morali pevci trikrat vrniti nazaj na oder in zapeti še kar nekaj dodatkov ... Pevci in pevke so na eminen­tne goste naredili velik vtis, saj so prejeli vabilo, da zapojejo tudi v prekrasni dvo­rani Suntory Hall, ki je v lasti omenjenega podjetja.Tudi na°rti za naprej so obetav­ni. V za°etku novega leta zbor na°rtuje prav poseben samostojni koncert, na katerem bodo prepevali samo skladbe, ki jih je v svojem dolgoletnem ustvarjal­nem obdobju zapisal ali priredil njihov zborovodja Daniel Tement. Predstavili bodo nekatere skladateljeve priredbe ljudskih pesmi in zahtevnejše skladbe, s katerimi se ponavadi predstavljajo na tekmovalnih odrih. Za konec bo morda zazvenela tudi kakšna skladba lahkot­nega zna°aja. Zagotovo bomo pri°a bo­gatemu in raznolikemu programu, ki ga pevci in pevke posebej radi izvajajo. Za­vedajo se namre°, da je velika °ast imeti dirigenta, ki je prav tako skladatelj in svo­ja dela napiše v prvi vrsti za svoj zbor. Ob tej priložnosti bo izšla tudi zbirka sklada­teljevih del. 
Poleg koncertov in nastopov pa si °lanice in °lani Komornega zbora Kor želijo °imprej stopiti tudi na tekmoval­ni oder, doma in na tujem. Epidemija je delovanje zbora prekinila tik pred držav­nim tekmovanjem Naša pesem, ko so bili pevci v vrhunski pripravljenosti in v nizkem štartu za izvedbo tekmovalnega programa. Upajo, da dolgotrajna pavza ni preve° vplivala na kvaliteto in kondi­cijo zbora. Zagotovo si želijo to preveriti °imprej. 
Sivino novembrskih dni je pregnalo sonce, ki s svojim žarom sije na novo pre­bujene pevke in pevce Komornega zboraKor. Želijo si, da bo sijalo in sijalo ter nikoli ugasnilo ... Kot prepeva Magniÿco v svoji pesmi: “Sijaj mi sonce, sveti še mo°neje, zaneti plamen in prižgi nam iskrice nazaj v o°i, da zažari …” 
Neža Tement 


KUD Markovski zvon 
Aktivno v novo sezono z upoštevanjem ukrepov 
Sekcije KUD-a Markovski zvon so podobno kot ostali pevski in nasploh kul­turni sestavi komaj °akali, da se po spomladanskem °akanju zopet sre°ajo na pevskih vajah in pri°nejo prepevati. To velja tudi za gledališko skupino omenje­nega društva, ki je po treh neuspešnih namerah le izvedla veseloigro Koren°k­ovi. V novi sezoni nadaljujejo delo vse sekcije društva, ki pevske vaje izvajajo v skladu z ukrepi. Enako je tudi na koru ob svetih mašah. 

Novo vodstvo OCePZ Zvon°ek 
V najštevil°nejši sekciji društva, tj. v Otroškem cerkvenem pevskem zboru Zvon°ek, se je s septembrom menjalo tudi vodstvo. Takole je zapisala Ana Sto­lec: s 14. novembrom smo Zvon°ki odpeli svojo prvo mašo z novima voditelji­cama. Mia Pernat In Lana Kristovi° sta sprejeli vlogo dirigentke in kitaristke, saj sta Rebeka Mikša in Niko Kostanjevec kon°ala svojo 10- letno zgodbo vodenja Zvon°kov. Novi voditeljici smo do sedaj že dobro spoznali in želimo, da jih tudi 
vi. Mia Pernat je kot u°enka 9. razred z odli°nim glasbenim znanjem sprejela vlogo nove dirigentke. Zna nas pozabavati, nasmejati in tudi pokregati, °e je potrebno, kar pa naredi dobrega dirigenta. Med vrstniki je pozitivno in živahno dekle. Tudi Lana Kristovi°, ki je zdaj naša kitaristka, je u°enka 9. razreda. Tako kot Mia je obiskovala glasbeno šolo. Je skrbna, pridna oseba, na katero se lahko vedno zaneseš. Lana je vedno nasmejana in polna energije, ki nas takoj spod­budi, da glasneje pojemo. Obe zelo radi pojeta in sta pri tem zelo povezani. Trenutno nas pripravljata na letošnji boži°ni koncert. Tako kot sta energi°ni Mia in Lana, so energi°ne tudi pesmi, ki jih prepevamo. Vsi že nestrpno °akamo, da se zopet sre°amo na našem boži°nem koncertu, kjer se bosta prvi° predstavili kot naši vodji. 

Komorni zbor Glasis 

V za°etku septembra, ko smo pri°eli s pevskimi vajami, smo polni vneme in zagnanosti izdelali na°rt za novo pevsko sezono v upanju, da nam na°rtov ponovno ne prekriža virus in morebitno zapiranje javnega življenja, predvsem delovanja na podro°ju kulture in zborovskega petja. Vsi v zboru se zavedamo trenutne situacije, ki se zares že predolgo vle°e, zato pogoje, ki so predpisani, striktno upoštevamo. 

V nedeljo, 12. septembra 2021, smo po enaindvajsetih mesecih kot celoten sestav ponovno stali na odru. Bili smo gostje na Sre°anju odraslih pevskih zbo­rov in malih vokalnih skupin ob°ine Ormož v organizaciji JSKD Ormož v Domu kulture Ormož. 24. septembra je sledil nastop na Obmo°ni reviji »Ve°erna pe­sem«, ki jo je organiziral JSKD Ptuj v Dominikanskem samostanu na Ptuju. 
Obeh priložnosti ponovnega nastopanja smo bili zelo veseli, hkrati pa ob torkih in petkih vestno vadili za naš, lani žal odpadli veliki projekt – samostojni boži°no-novoletni koncert. Vmes smo želeli imeti kakšen vmesni koncert ali na-stop in ponudila se nam je priložnost gostovati v Beogradu. Priložnost smo že­leli izkoristiti, priprave so stekle, organizacija tridnevnega potovanja tudi, a žal je v naše vrste posegel virus in gostovanje smo žal morali odpovedati. K sre°i se je zdravje vrnilo in sedaj ves trud v sodelovanju z Dominikanskim samostanom Ptuj vlagamo v pripravo zgoraj že omenjenega boži°no-novoletnega koncerta. 

Foto: arhiv društva 

Poimenovali smo ga »O Magnum Mysterium (O, veli°astna skrivnost). Koncert bo v adventnem °asu, v pri°akovanju praznikov, v petek, 17. in v soboto, 18. decembra 2021, s pri°etkom ob 19. uri. Za izvajanje koncerta smo izbrali nam ljubi in doma° ambient, veliko dvorano Dominikanskega samostana na Ptuju. Prijazno vabljeni! 
Martina Horvat 


CePZ sv. Marko sodeloval pri snemanju ÿlma 
Pevci CePZ sv. Marko smo se proti koncu septembra odzvali zelo zanimivemu povabilu Jožeta Ekarta. Povabil nas je k sodelovanju pri izpeljavi velikega projekta, snemanju ÿlma na temo poroke neko°. Na koru hajdinske cerkve smo se za nekaj trenutkov preselili v preteklost in se s pesmimi sprehodili skozi celotno cerkveno leto. Da pa je bilo res mo° za°utiti pridih preteklosti, smo poskrbeli tudi za primer-no kostumsko podobo ter si oblekli folklorne kostume. Tokrat smo se postavili v malo druga°no vlogo, kot smo je vajeni, saj je namesto poslušalcev pred nami stala kamera. Kljub temu da je snemanje bilo kar naporno, smo zelo  uživali ter 
nam je bilo v °ast, da smo lahko sodelovali pri tako zelo velikem projektu. Se že vese-limo kon°nega rezul­tata. Film bi naj lu° sveta zagledal junija prihodnje leto. 
Lucija Janžekovi° 





Med prejemniki priznanj tudi Kaja Kristovi° 
Na zaklju°ni prireditvi britansko-slovenskega nate°aja “Keep it Cool” so mladi med 13. in 20. letom starosti prejeli nagrade za kratke ÿlme, kjer so predstavili svoj pogled na podnebne spre­membe. Nagrade je podelil priznani režiser dokumentarnih ÿl­mov Rožle Bregar, ki je predstavil tudi svoje izkušnje mladega komunikatorja in dokumentarista narave in naravnega okolja. Zaradi širokega nabora raznolikih ÿlmov, se je  žirija odlo°ila, da podeli dve enakovredni prvi nagradi, tretjo nagrado in tri poseb­na priznanja žirije za kreativnost. 
Najbolj izvirni ÿlmi so postali Kdo je kriv, Ljubljansko barje in Le še fotograÿje še spomnijo, posebno priznanje pa je žirija po­delila tudi za kreativnost. Slednje je med tremi izbranimi prejel tudi ÿlm z naslovom Letters to Nature, ki so ga ustvarili avtorji Maj Plaik Leskovec, Amadeja Kerši° in naša Kaja Kristovi°. Prizna­nje je ÿlm prejel za izviren osebni pogled, ki se s svojo drznostjo in jasno izraženim sporo°ilom dotakne gledalca. Ob tej prilož­nosti je britanska veleposlanica Ti.any Sadler poudarila: “Konfe­renca COP26 je izrednega pomena … Prihodnost je odvisna od mladih, njihovi glasovi naj bodo bolj glasni in jasni. Mlade smo prosili, naj povedo zgodbo o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na njihovo okolje in na njihova življenja. Kot °lanica žirije lahko re°em, da sem bila navdušena nad ÿlmi, ki smo jih prejeli.” 
.estitamo še enemu uspehu Stojn°anke Kaje Kristovi°. 
ADR 





Turki, najve°je gorje našega okraja 
Povzeto po M. Slekovcu: Turki na Štajerskem 

rilki, ugonobila je navadno njej slede°a lakota. Zdaj so v našo doma°ijo prihrula tuja, divja ljudstva, krvave vojske so se vnele, povrh pa so nastali še hudi ljudski prepiri. Po domovini se je razlegal bojni krik, v potokih je tekla °loveška kri, mo°na in imenitna mesta so se razsipala in izginila s površja naše zemlje; komaj da še vemo za kraj, kjer je stalo to ali drugo. — Zdaj zopet so doma°ijo obi-skovale prirodne nesre°e, hude uime in ražne nezgode: strašne plohe in povodnji so zalivale livade, požrešne ko­bilice uni°evale in pustošile njive in vinograde, nevihte in to°e v tla pomandrale poljske pridelke, siloviti potresi rušili cerkve in hiše. 
Pa kdo bi mogel našteti in popisati vse stiske in nes-re°e, ki so že prišle °rez našo domovine, kdo dopovedali vse gorje, ki je grenilo prednikom našim življenje? Toda nobena nadloga ni vsekala domovini tako skele°ih ran, nobena ni zapustila tako žalostnega spomina, kakor nezaslišana ljutost in grozovitost turška. Divjih Tur°inov pomnijo Slovenci po vseh deželah še dandanes, in dolga vrsta let, ki je že od turških navalov sem pretekla, še tudina slovenskem Štajerskem ni mogla iz spomina izbri­sati prebridkih izkušenj, ki so jih morali naši prednamci prestati od tega krutega sovražnika krš°anstva. Med vse-mi sovražniki, ki so svoje dni razgrajali po slovenskih kra­jih, zavzemajo po vsej pravici prvo mesto — divji Turki. 
Turkov, ki so celih 300 let bili strah in groza za vso Evropo, prvotna domovina je bila srednja Azija, pred vsem okolica Bajkalskega jezera. Ropa željni, neotesani in surovi so se pogostoma bojevali med seboj, še bolj pogosto so pa napadali sosede. Pozneje so se pomaknili dalje proti zahodu ter se naselili v Turanu. Razdeljeni na ve° rodov z lastnimi poglavarji, živeli so kot pastirji ter sprejeli mohamedansko vero, po kterem se Turki tudi Osmani zovejo. Meseca velikega srpana leta 1493. je pri­lomastil Jakub paša z 8000 konjiki s Hrvatskega na Šta­jersko ter drl naravnost proti Ptuju. Privalijo se na brzih in lahkih konji°kih goste trume brkastih vojakov, kakoršnih štajerski Slovenci dotlej še nikdar videli niso. Imeli so prostrane hla°e iz rude°ega suknja in široke modre jope, na glavi pa velik razploš°en zavitek ve°inoma bele barve. Njih sablje so bile zakrivljene, namesto pušek so imeli pa ve°ji del loke in tule polne puš°ic, ktere so z žveplenkami ovite zapalili in metali po strehah. In o groza! Od Središ°a 
do Ptuja se je zavilo nebo v gost dim, po tleh pa je bila gnusoba, kakoršne sloven-ska zemlja še ni videla. Povsod so zapuš-°ali Tur°ini za seboj pogoriš°a razvaline in znamenja nezaslišane grozovitosti. Zdaj se ljuta druhal pridrvi pred Ptuj. Mesto pa° ni pri°akovalo takega pohoda; z lahka se ga torej sovražniki polastijo, še lažje izropajo in potem zapalijo. Brez posebnega truda polovijo prestrašene meš°ane in deželjane v okolici in jih odženejo v sužnost. 16.000 duš, mož, žen in otrok, z živino in drugim imetjem vred so odpeljali s seboj ter nekaj pustili na Grškem, nekaj pa tirali dalje v Azi­jo. 
Pripoveduje se, da je Tur°in pred mestnim zidovjem zagledal proti jugoza­hodu na hrib°ku belo cerkev, sedanjo ro­marsko cerkev matere božje na Gori. Takoj se mu je v nevernem srcu vzbudila želja, oropati to krš°ansko svetiš°e, oskruniti ga in °e mogo°e tudi razdejati. In že drvi s svo­jo trumo proti Gori, kjer je ravno tisti dan bil semenj. Proti ve°eru, ko so se ljudje najbolj z živino vra°ali domu, privihrajo Tur°ini k Sv. Lovrencu, polovijo živino in ljudi, zapalijo nektere hiše in dirjajo dalje proti Gori. Toda ko na Dvorš°ino dosp, o°rnela je cerkev nenadoma in izginila izpred njihovih o°ij. Vendar pa še drvijo dalje in iš°ejo na vse strani, a zastonj. Med tem je bila namre° gosta megla nje in okolico tako zakrila, da niso vedeli, kam bi se obrnili. Boje° se, da jih utegne kaka krš°anska °eta neprevido-ma napasti, vrnejo se nazaj na Dravsko po­lje, a gorje tamošnjim vesnicam! Petnajst dnij so divjaki okoli Ptuja razsajali, lovili kristjane, požiga­li hiše in cerkve in doprinašali grozne re°i. 


In potem prosimo, naj se pomisli grozna ne°ast, ki se dela Bogu. Sv. zakramente teptajo, hiše božje razdi­rajo, in koliko božjih služabnikov in koliko tiso° ljudij je kruti nevernik že pomoril v poslednjih letih! Kako neu­smiljeno je lo°il žene, može, otroke in prijatelje ter jih je — Bogu bodi potoženo! — nage, bose, la°ne in žejne v železju in verigah, kakor hudodelnike z zvezanimi ro­kami na hrbtu, odgnal v ve°no sužnost! Naj se pomisli ne°loveška sila in zlo°instvo, s kterim oskrunjajo uboge žene in device; grozna brezsr°nost, s ktero stare ljudi in nedolžne otro°i°e, ki jih ne morejo tirati s seboj, v kosce sekajo in morijo. Oh, kaj trpijo ubogi ljudje, kterim je vse pobrano in požgano, kar so imeli! Nimajo strehe in zave­tja, kjer bi se skrili pred grozovitnim sovražnikom. Usmi­ljenja vredne matere morajo z majhnimi otroki bežati v °rni no°i, v dežu in nevihti ter nimajo s °im se pokrivati. Oh, to je mraz in trpljenje, strah in revš°ina, to so bridkos-ti, bole°ine in jok! .loveško srce jih ne more umeti, nih°e ne popisati, nih°e ne dopovedati.“ 
Ta druhal je bila tudi grad Markovec nižje Ptuja raz­dejala. Prebivalci so s pomo°jo lastnika gradu, ormo­škega graš°aka Jakoba Sekelja postavili iz razvalin li°no cerkvico v °ast sv. Marku, katero je dne 24. oktobra 1519 z dovoljenjem solnograškega nadškofa, posvetil lavan­tinski škof Lenart Perverl." 
Dragan Mikša 

V °asu, ko trpimo bodisi zaradi razhajajo°ega virusa, bodisi zaradi vse ve°je razdeljenosti na leve in desne, na cepljene in necepljene, na °rne in bele … se moramo za­vedati, da vse to niso najve°je tegobe, ki so nas prizadele skozi zgodovino. Dale° od tega. Pa vendarle smo obstali. In tudi tokrat bomo. S pogumom, složnostjo in razume­vanjem drug do drugega.
"Odkar slovenski rod na Štajerskem prebiva, videl in doživel je že mnogo nesre°nih in žalostnih dnij; tekom minulih stoletij so ga obiskovale in ob°utljivo tla°ile raznovrstne nadloge in bridkosti. Zdaj je po domovini davila strašná kuga. Pobiraje svoje žrtve, kosila je kakor kosec rožice po zelenem trávniku in morila ljudi brez us-miljenja in razlo°ka; nedolžnemu detetu, ki se je na ma-terinih prsih grelo, prizanesla je tako malo, kakor sivemu star°ku, ki se je opiral na palico. Kar je ušlo tej strašni mo-



“Pozdravljeni v Beli krajini,” 

se je glasil oz. vabil naslov na stro­kovno ekskurzijo °lane in °lanice ter simpatizerje Turisti°nega društva ob­°ine Markovci. Na pot smo se podali izpred ve°namenske dvorane v Mar-kovcih. 
Prvi postanek smo naredili v La-škem ter kasneje pot nadaljevali do Kostanjevice na Krki. Sprehodili smo se po lesenem mostu °ez reko Krko in si ogledali staro mestno jedro. 
Po kosilu smo se odpravili proti .rnomlju, kjer nas je °akala lokalna turisti°na vodi°ka, gospa Sonja. Na kratko nam je razložila zgodovino mes-ta. Sprehodili smo se do Zakladnice Ob°ine .rnomelj, kjer nas je sprejela predstavnica Razvojno-informacijske-

Ob letošnji zahvalni nedelji 
Po°asi se jesen kon°uje, na vrata pa že trka zima. Pospravili smo pridel­ke leta. Prav je, da se za vse, kar nam je bilo podarjeno, Bogu zahvalimo. .eprav se pri vsaki evharisti°ni daritvi Bogu zahvaljujemo za razli°ne darove, nam Cerkev daje še posebno prilož­nost na zahvalno nedeljo. V Cerkvi na Slovenskem zahvalno nedeljo vsako leto obhajamo na nedeljo po prazniku vseh svetih. 
.lanice DPŽ ob°ine Markovci smo kljub trenutni situaciji in skladno s pri­poro°ili NIJZ prinesle darove narave in jih postavile pred oltar v cerkvi sv. Marka v Markovcih. Med tiso°erimi barvami stvarstva opazimo obrane vinske gorice, prazna polja in polno jesenskih rož. Sadovi zemlje so že v ga centra Bela krajina. Ponudili so nam belokranjsko poga°o in njihovo dobro doma°e vino. V nadaljevanju smo se odpravili proti župnijski cerkvi sv. Petra, ki je leta 2018 dobila izjemno umetni­ško mojstrovino. Na mestu, kjer bi mo­ral stati glavni oltar, je dala °rnomeljska župnija narediti mozaik svetovno zna­nega umetnika patra Marka Rupnika. Sledil je sprehod po starem mestnem jedru in ogled Primoži°eve hiše in izdel­kov doma°e obrti. Zapustili smo mesto .rnomelj ter se odpravili v Podzemelj ob Kolpi, kjer so nam razkazali kamp in njihovo dejavnost ob reki Kolpi. Pripra­vili so nam piknik, da smo se po dobri jeda°i in pija°i lažje odpravili v Metliko, kjer smo imeli no°itev. Po dobrem in okusnem zajtrku smo se peš odpravili po starem mestnem jedru Metlike in obiskali Hišo dobrot, kjer nas je sprejel predstavnik Javnega zavoda Metlika. Tukaj smo tudi lahko kupili dobrote Bele krajine. Ogledali smo še si cerkev sv. Nikolaja in Grad Metlika, ki stoji na najvišji to°ki pomola med Obrhom in Bojico. .as je bil, da gremo naprej pro-ti vasi Radovica, kjer nas je °akala ani­macija v OŠ Brihtna glava. Na duhovit in zanimiv na°in smo spoznavali Belo krajino s pomo°jo "stroge" u°iteljice. Na koncu pou°ne ure je vsak izmed nas prejel "IZPRI.EVALO" s svojim imenom in priimkom kot dokaz, da smo osvojili osnovno znanje o deželici med Gorjan­ci in reko Kolpo. Po u°ni uri je sledila vožnja v vinorodno vas Krma°ina, kjer smo si ogledali vinsko klet svetovno znanega vinarja gospoda Jožefa Prusa. Po ogledu smo si ob belokrajnski poga-°i privoš°ili vrhunsko degustacijo vina. 



Veseli in zadovoljni smo zaklju°ili potepanje po Beli krajini ter se zahvalili vodi°ki Sonji, ki nas je dva dni spremlja-la in nam podala bogato zakladnico znanja s podro°ja turizma v tem delu Slovenije. 
Sonja Erla° 


je dala narava, ampak tudi za darove spoznanja, svobode, dobrote, doma, °asa, vere. Zahvala zajema vse naše življenje – vse, kar smo in kar imamo. Cerkev z opozarjanjem na pomen zah-vale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja in krepi osnovno raz­sežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost. Najvišja oblika zahvale za kristjane je daritev svete maše, kjer se Bogu zahvaljujemo za vse, kar nam je podarjeno. Sveto za­hvalno mašo je daroval farni župnik Janez Mau°ec. 
Sonja Erla° 



DPŽ: Mo°no pogrešamo druženja 

V septembru smo se po daljšem °asu ponovno sre°ale °lanice društva podeželskih žena ob°ine Markovci. Ker nam koronavirus kroji življenje že skoraj 2 leti, so se aktivnosti v našem društvu mo°no okrnile. Po dolgem °asu smo se ponovno  sre°ale 8. sep­tembra 2021 v športnem parku v Bo-rovcih. Ta dan smo obenem izvedle še 
21. ob°ni zbor  društva. V nadaljevanju dneva smo se družile še na te°aju, na katerem smo pripravljali razli°ne jedi za piknik malo druga°e. Ob okušanju teh jedi smo prijetno klepetale in se družile, saj smo vse že mo°no pogre­šale druženje. 
Predsednica Slavica Vincek je predstavila delo društva v letu 2020, ki je bilo mo°no okrnjeno. 
V februarju  smo izvedle ocenjeva­nje pustnih krofov. V Stojncih smo iz­vedli te°aj priprave sladko-kislih omak in mesnih jedi, v Borovcih pa smo pek­le drobno pecivo iz pirine in ajdove moke. 
Že v januarju pa smo nadaljevale s predavanji v okviru projekta Samo­oskrba z doma°ega vrta. V  letu 2020 smo izvedle še 3 predavanja, ki so bila v Markovcih in 3 delavnice v Spuhlji. Prvo predavanje je bilo 7. januarja na temo Pridelave sadik, 14. januarja je bila tema Izmenjava semen v Spuhlji. Sledili sta še 2 predavanji v prostorih ob°ine Markovci, in sicer: Pridelova­nje plodovk in manj znanih rastlin ter Uporaba zeliš° na vrtu. 

Nato smo se še 3-krat dobile v Spuhlji. Marca smo izdelovale žu­žel°nike in poslušale predavanje v naslovom Za°imbe z doma°ega vrta. V aprilu smo se udeležile prakti°nega prikaza postavitve visoke grede. Za­radi omenjenega virusa in epidemije, ki nam že celo letošnje leto kroji živ­ljenje, se °lanice društva slišimo po te­lefonu oz. preko elektronskih medijev ali pa se po vaseh sre°amo na krajšem klepetu. Druženja in razli°na izobraže­vanja že zelo pogrešamo, zato upamo, da bomo z delom ponovno nadaljeva­le v letu 2022. 
Slavica Strelec 


Ker v našem društvu rade kuhamo in si izmenjujemo recepte, vam poklanjamo recept za dobro leto 2022: 
Vzemi dvanajst mesecev, jih o°isti vse grenkobe, žalosti, slabe volje in strahu. Nato razdeli vsak mesec na trideset oziroma enaintrideset delov, tako da bo vse skupaj zadostovalo za eno leto. Vsak dan posebej vzemi eno do dve tretjini veselja in humorja, dodaj  tri zvrhane žlice optimizma in veselja, žli°ko strpnosti, zrnce pozornosti in š°epec obzirnosti. Vse bogato prelij z ljubeznijo. Pripravljeno jed okrasi še s šopki malih pozornosti in serviraj z nasmehom na obrazu. 


Mirne božicne praznike, srecno in zdravo leto 2022 
vam želijo clanice Društva podeželskih žena obcine Markovci 








Jesenski dnevi v Prvencih 




Septembra, ko se poletje pomika v zlato jesen, je °as za obiranje in pobira­nje pridelkov. To je pravo zadovoljstvo za vrti°karje, kmete, vinogradnike, na­sploh vseh, ki so °ez leto kaj sejali, sadili in skrbeli za dober pridelek. 
Letošnja spomladanska pozeba je bila velika žalost za sadjarje, vinogra­dnike. Na žalost °ešnje in druga sad-na drevesa niso imele obilnih plodov, obratno je bilo na trti in brajdah. Le-tošnja trgatev je bila dobra, saj takšne­ga zdravega, velikega grozdja že dolgo ni bilo na naših vaških brajdah. Prven-ski vaški kletar  Milan Golob s svojim pripravnikom Brankom Visenjakom in kletarji smo letošnji kvinton ocenili kot zelo dober. 
Zahvalna nedelja je dan zahvale, hvaležnosti in zahvaljevanja za  dob-rote, ki jih je dala narava. Pozornost naravi in bogu za vse naravne dobrote smo v Prvencih postavili pod brajdami. Veliko dobrot narave bi še lahko doda­li, ampak vsako malo je tudi velikokrat veliko. 
Na zahvalno nedeljo smo v Prven­cih simboli°no obeležili tudi Martinov °as. Vsako leto prirejamo vaško mar-tinovanje s krstom mošta, kar je letos izostalo. Na tej prireditvi, jesenskem pustu, tudi ustoli°imo novega vaške­ga pripravnika in kletarja. Njuna zaob­ljuba in naloga je, da od martinovega do martinovega drugega leta skrbita za obstojnost in porabo kvintona ter vzgojo in vzdrževanje brajd. Pri vseh teh prijetnih opravilih jima pridno po­magamo vsi ostali vaški kletarji in va-š°ani. V ožji sestavi smo opravili preda­jo predpasnikov. Dosedanji pripravnik za vaškega kletarja g. Branko Visenjak je simboli°no predal predpasnik no-vemu vaškemu pripravniku g. Mateju Bezjaku. Predsednik vaškega odbora 
g.
 Benjamin Letonja in dosedanji kletar 

g.
 Milan Golob sta predala predpasnik vaškemu kletarju 2021, g. Branku Vise-njaku. Oba sta obljubila, da bosta od­govorno opravljala svoji nalogi.


 Ivan Golob 
U°enci 9. b razreda so se lotili zanimive igre povezovanja. Na tablo so narisali sestavljanko, se v posamezne koš°ke podpisali, ob tem pa povabili tudi u°ence in delavce šole, da se podpišejo. Radi bi, da bi napolnili vse »puzzle« s podpisi vseh v šoli in vrtcu. Mogo°e se zdi cilj nemogo°, a je pomemben namen. »Kljub razmeram še vedno skušamo ostati povezani,« pravi Ana Stolec, ki je pobudnica omenjene »akcije«. 
Oglašujte v Listu iz Markovcev! 
Spoštovani bralci in oglaševalci, 
vaš oglas lahko doseže vsako gospodinjstvo v ob°ini Markovci. Naro°ila in in-formacije dobite na e-naslovu: markovski.list@gmail.com. V ceniku še vedno velja: 1 + 1 GRATIS, kar pomeni, da prvi oglas pla°ate, drugega, ki je objavljen v naslednji zaporedni številki glasila, pa dobite ZASTONJ. 
Vabljeni k sodelovanju! Uredniški odbor 
CENIK OGLASNEGA PROSTORA  Velikost (v mm)  
- zadnja stran ovitka  250,00 EUR  267 x 386  
- 1/1 notranja stran  180,00 EUR  270 x 378  
- 2/3 notranje strani  110,00 EUR  170 x 378  
- 1/2 notranje strani  80,00 EUR  133 x 378 (pokon˜no) ali leže˜e 270 x 190  
- 1/3 notranje strani  60,00 EUR  170 x 190 ali 95 x 378 ali 201,5 x 140  
- 1/4 notranje strani  40,00 EUR  133 x 190 ali 270 x 90  
- vizitka  20,00 EUR  87 x 50  



Cudeži obstajajo! 
Le verjeti je treba vanje. 
Naj bo novo leto polno cudežev za vse. 

Srecno 2022! 
Vaški odbor Prvenci, PGD Prvenci-Strelci, Prosvetno društvo Prvenci-Strelci,Športno društvo Prvenci, Vaški aktiv podeželskih žena Prvenci 


Vsem obcankam, obcanom, šoferjem želimo prijetno praznovanje božicnih praznikov, v novem letu pa veliko zdravja, srece in prijaznih trenutkov. 
Srecno za volanom! 
L E T O , K 
I 
S 
E 
I 
Z 
T 
E 
K 
A 
, 
N 
A 
S 
P 
O 
S 
T 
A 
V 
L 
J 
A 
N 
A 

P R A G 
N 
O 
V 
I 
H 
U 
P 
A 
N 
J 
I 
N 
P 
R 
I 
C 
A 
K 
O 
V 
A 
N 
J 
. 
Ž E L I M O 
S 
I 
, 
D 
A 
B 
I 
V 
A 
S 
V 
S 
E 
T 
O 
, 
K 
A 
R 
R 
A 
Z 
U 
M 
E 
T 
E 
I 
N 
C U T I T E K 
O 
T 
S 
R 
E 
C 
O 
, 
V 
Ž 
I 
V 
L 
J 
E 
N 
J 
U 
S 
P 
R 
E 
M 
L 
J 
A 
L 
O 
V 
P 
R 
I 
H 
O 
D 
N 
J 
E 
M 
L 
E 
T 
U 
. 
Ž E L I M O 
V 
A 
M 
P 
R 
I 
J 
E 
T 
N 
E 
B 
O 
Ž 
I 
C 
N 
E 
P 
R 
A 
Z 
N 
I 
K 
E 
T 
E 
R 
V E L I K O 
S 
R 
E 
C 
E 
I 
N 
U 
S 
P 
E 
H 
A 
V 
N 
O 
V 
E 
M 
L 
E 
T 
U 
2 
0 
2 
2 
! 
O 
B 
C 
I 
N 
S 
K 
I 
O 
D 
B 
O 
R 
S 
D 
S 
M 
A 
R 
K 
O 
V 
C 
I 








Markovski upokojenci državni prvaki v lovu rib s plovcem 
Športni ribolov, kot imenujemo lov rib s plovcem, je zelo razširjen na°in sprostitve in rekreacije za vse starostne skupine. Tu so našli svoj interes tudi upokojenci, ki svoj prosti °as izkoristijo ob in za vodo v sproš°ajo°i naravi.
Ribi°i DU Markovci (vsi so °lani ŠRD Markovci) so na svojem podro°nem tekmovanju  (upokojenska liga Spo­dnjega Podravja v lovu rib s plovcem) zasedli prvo mesto in s tem pridobili možnost in pravico nastopa na držav­nem prvenstvu. Potekalo je v najstarej­šem mestu v Sloveniji, na Ptuju, kjer so s svojo štiri°lansko ekipo zasluženo in prepri°ljivo osvojili naslov državnih pr-vakov za leto 2021 v lovu rib s plovcem. Na tekmovanjeu je sicer sodelovalo 12 ekip. Zmagovalno ekipo so sestavlja­
li: Franc BROMŠE, ki je isto°asno tudi vodja tekmovalne ekipe, Dušan HOR­VAT, Ivan LESJAK in Stanislav PETROVI.. Skupaj so ujeli 89.250 kg rib, kar je bilo Predsednik DU Markovci Anton Ma-za 47.650 kg  ve°, kot je ujela drugou-jeri°: »Naša ribiška ekipa me je prijetno vrš°ena ekipa iz Laškega, tretji pa so presenetila, zato jim za uspeh iskrenobili upokojenci iz Zagorja ob Savi. Mar-°estitam. Že pred nekaj leti so bili dr­kovski ribi°i so bili državni prvaki že žavni prvaki dvakrat zapored, v tretje dvakrat; letos jim je to uspelo že tretji°. pa se žal ni izšlo, da bi prehodni po-ISKRENE .ESTITKE. kal osvojili v trajno last. Za doseganje 

Spominska ribiška tekma 

Ribiško ribolovni aktivi vsako leto za svoje °lane organizirajo spominsko tekmo s katero se spomnijo svojih pokojnih °lanov in tako po°astijo spominna njih ter na °ase, ki so jih skupaj preživeli ob vodi. Ribi°i ŠRD Markovci so 9. oktobra 2021 v svojem ribniku v Prvencih po°astili  spomin na svoje premi­nule °lane: Petra, Alojza, Martina, Janka, Janeza (Hanza)  in Kondrada (Rada) z ribiško tekmo. na kateri je tekmovalo 35 ribi°ev- Prvo mesto je zasedel DušanHORVAT, drugi je bil Viktor SLAMERŠAK in tretji Tone PLOŠINJAK. Prehodni po­kal za najtežjo ribo je prejel komaj devetletni Žiga PLOŠINJAK, ki pravi: “Vesel sem tega ulova, ki je na tekmi bil najtežji, s °emer sem premagal vse odrasle ribi°e.” 
Poudariti in pohvaliti je treba gesto, da so se pred tekmo sre°ali vsi trije predsedniki ribiško ribolovnih aktivov v ob°ini in za v prihodnje sklenili ve°sodelovanja in prijateljevanja za in ob vodi. Branko KOSTANJEVEC (ŠRD Mar-kovci): »Zadovoljen sem z udeležbo nastopajo°ih in v bodo°e se bomo vsi pot-rudili za bolj tvorno in aktivno sodelovali med seboj«.  Miran LJUBEC (ribiškasekcija Zabovci): »Pogrešamo sodelovanje med našo sekcijo in ŠRD, °eprav se °lani poznamo in prijateljujemo. Z ribiško sekcijo Borovci kar v redu sodeluje-mo«. Viktor KLINGER (ribiška sekcija Borovci): »Že pred leti smo ŠRD omogo°ili in dovolili, da so imeli eno tekmo svoje tekmovalne lige v našem ribniku, a dlje od tega ni prišlo. Morda pa bo iz tega sre°anja res nastalo kaj ve°.« 
Lep ribiški pozdrav DOBER PRIJEM Ignac Habjani° 

našega društva in ob°ine Markovci, še zlasti v teh °asih, ko so druge aktivnosti že skoraj povsem zamrle.« 
Vodja upokojenske ekipe Franc BROMŠE: ».estitke ekipi za požrtvoval­nost na tekmi in predanost tej športni panogi ter za ves trud in °as, ki smo ga skupaj vložili v to tekmo. Drugouvrš°e-no ekipo iz Laškega smo premagali za sedem to°k (imeli so jih petnajst, mi pa osem) in tudi lepo število kilogramov smo imeli ve° kot Laš°ani (pri ribolovu se štejejo tako imenovane negativne to°ke in kdor jih ima manj, je boljši; to-rej ni tako kot pri ostalih športih, ko ve° to°k pomeni boljšo uvrstitev). Dokaza­li  smo, da smo prava ekipa in upam si trditi, da to ni naš zadnji uspeh, saj se bomo trudili še naprej, da ta nivo rezul­tatov hranimo tudi v bodo°e. Zahvalju­jem se DU Markovci in tudi ŠRD Mar-kovci za vso pomo°.« 
najvišjih rezultatov se mora pokriti ve° 

elementov, kar pa se je o°itno zgodilo Lep ribiški pozdrav DOBER PRIJEM . 
tokrat. Seveda še zdale° ni zgolj sre°a, Ignac Habjani° 
pa° pa so potrebne izkušnje, ki pa jih 
našim ribi°em ne manjka. V DU Mar-
kovci smo na naše °lane-ribi°e zelo po­
nosni, saj odli°no skrbijo za promocijo 

Dvajsetletnica ŠRD Markovci 

ŠRD Markovci je bilo ustanovljeno in registrirano na UE Ptuj 23. aprila 2001 napobudo ribi°ev, krajanov vasi Borovci ter Prvenci in ob°inskega vodstva. Želja no-vonastalega društva je bila predvsem sanacija gramoznic v omenjenih vaseh, kista bili divji odlagališ°i odpadnih stvari. .lani ŠRD Markovci so letošnji jubilej, 20 let, po°astili z društveno ribiško tekmo v avgustu. Tekmovalo je 29 °lanov, vsi trije prvouvrš°eni pa so do uvrstitve prišli z žrebom:  Viktor Slameršek in Stanislav Pe­trovi° sta v svojem sektorju imela enako število ribjih repov (13). Pri žrebu je imel sre°nejšo roko Viktor ter tako postal zmagovalec. Za drugo in tretje mesto sta ime-la Ivan Lesjak ter Branko Kostanjevec prav tako enako število ribjih repov, a vsak v svojem sektorju, kjer je pa je Branko Kostanjevec izžrebal tretje mesto. Ivanu Les-jaku je tako preostalo drugo mesto (ulovljene ribe so se namre° štele in ne tehtale). 
V sklopu 20-letne­ga jubileja je bilo tudi odprtje  pokritega pri­zidka doma in naslednji dan druženje ribi°ev in njihovih družinskih °la­nov ter predstavnikov razli°nih društev iz ob­°ine.
 Ignac Habjani° 





Mladi nogometaši vztrajajo in napredujejo 
Za nami je še ena uspešna sezona Nogometne šole Ko-rant. Kljub oviram in trenutni si­tuaciji smo jesenski del sezone 2020/21 pripeljali do konca. V mlajših selekcijah smo bili de­ležni pomo°i s strani NZS, saj so nam omogo°ili inštruktorja Marka Roškarja, ki je pomagal pri izvedbi in na°rtovanju tre­ningov. Dva trenerja sta tudi pridobila ustrezno licenco ter znanje za delo z mladimi no-gometaši. .eprav ni šlo vedno vse po na°rtih, smo ponosni na otroke, da so vztrajali pri svo­jem delu, se borili po najboljših mo°eh ter napredovali v nogo­

metnem znanju. Po zaklju°ku tekmovalnega dela smo za selekcijo U11 in U13 organizirali ogled nogometne tekme 1. SNL na stadionu Ljudski vrt med ekipama Maribora ter Domžal. Otroci so neizmerno uživali in navijali. Pred nami je še druga polovica se-zone, na katero se bodo otroci maksimalno pripravili. Upamo, da bodo treningi v športni dvorani lahko potekali nemoteno, saj se otroci zelo veselijo treniranja v telovadnici. 
Sabina Florjani° 

OBCINSKI ODBOR RDECEGA KRIŽA MARKOVCI IN ŽUPNIJSKA KARITAS ŽELITA VSEM OBCANOM IN FARANOM, DA VAM BLAGOSLOV BOŽICNE NOCI POLNI SRCA VSE DNI V LETU 2022. 




Srce, ki sprejema 
Spoštovani ob°ani in farani, ob koncu letošnjega koledarskega leta vstopamo v novo z upanjem in vero v »boljše zdravje« ne le posameznika, temve° za vse nas: našo ožjo skupnost – družino, skupnost v širšem pomenu in skupnost na delovnem mestu. V mislih o boljšem zdravju imam ne le naše telesno zdravje, temve° predvsem duševno in duhovno. V obeh naših prostovoljnih in humanitarnih organizacijah se trudimo, da s svojim delom in poslanstvom skušamo po najboljših mo°eh pomagati svojcu, sosedu, vaš°anu, faranu in ob°anu. Naša ob°ina je prejela naziv »Prostovoljstvu prijazna ob°ina 2021«, ki jo podeljuje slovenska ÿlantropija. Za del tega naziva smo zaslužni tudi prosto­voljci OORK in Župnijske Karitas. Morda se naše delo °asu pandemije navzven ne vidi, saj v jesenskem °asu že drugo leto zapored nismo pripravili »Drobtinic« ob svetovnem dnevu hrane (zagotovo se spomnite stojnic ob trgovinah po vaseh, ob njih pa podmla­dek RK osnovne šole s pekovskimi izdelki). Prav tako ni bilo tradicionalnega dobrodel­nega koncerta Karitas ptujske in završke dekanije, kjer smo obi°ajno pomagali. Kljub temu smo se držali priporo°il NIJZ in pos­krbeli za naše starejše ob°ane in vaš°ane v obliki najrazli°nejših pomo°i, kot so pozdrav skozi okno, obisk na dvoriš°u, s telefonskim klicem, »skok« v trgovino, v lekarno po zdra­vila …, prejeli smo hrano iz EU in jo razdelili in tudi prostovoljno razvozili ljudem na dom. Nikar ne mislite, da teh nekaj prehranskih iz­delkov nekomu, ki ima majhno pokojnino in še živi sam, ne pride prav. Ravno tako jo z veseljem vzamejo starši z minimalnimi pla-°ami. Vsako dobro delo je deležno tudi kriti­ke, za kar se po°utiš žalostnega in potrtega, 
toda °e v svojem srcu °utiš, da delaš 
dobro, ti ne pride »do živega«. 
Letošnji teden Karitasa je nosil naslov: SRCE, KI SPREJEMA. Sporo°a nam, da se u°imo sprejemati druge ljudi, jim prisluhniti, jih poskušajmo razumeti, se v njih vživeti in jim po­magati, °e nam le to dovolijo. 
prostovoljci OORK Markovci insodelavci Župnijske Karitas 
VABILO NA KRVODA­JALSKO AKCIJO 
OORK Markovci vabi na krvodajalsko akcijo v ˜E­TRTEK, 30. decembra 2021. Predhodno pokli°i­te na: 051 615 124 ali 02 7491437 in se dogovorite za uro odvzema. Potrebno je upoštevati dosledna na­vodila PCT, da si zagotovi-mo varno okolje. Prosimo, da se odlo°ite darovati kri, saj KRI REŠUJE ŽIVLJENJE 




V spomin Konradu Radu Plohlu 

V petek, 24. septembra 2021, smo se v žalostjo v srcu za vedno poslovi­li od zglednega ob°ana, glasbenika, kulturnika, ribi°a, lovca, podjetnika in Markov°ana v pravem pomenu besede, gospoda Konrada Rada Plohla. 
Le malo je takšnih v naši ob°ini, ki ga ne bi poznali. Vselej nasmejanega obraza, z veliko mero optimizma je sto-pal korake v življenju, ki si ga je pope-stril z glasbo. Z njo se je rodil, odraš°al in se ji vselej predajal. Gospod Rado je izhajal iz glasbene družine, saj je bil vnuk nekdanjega markovskega orga­nista in skladatelja Josipa Kegla, ki jesicer izviral iz Svetega Jurija ob Š°avni­
ci. Prav zato ni naklju°je, da je gospod Rado pred dvema letoma našemu ure­dništvu predlagal, da z besedo in foto­graÿjo v ob°inskem °asopisu objavimo zapuš°ino Keglovega dela. Vse zbrane rokopise notnega gradiva in ostalih dokumentov je podaril Ob°ini Markov-ci, ki jih v tretjem nadstropju ob°inske stavbe hrani v vitrinah in ki si jih je mo° ogledati, skupaj z etnološko zbirko pustnih likov ter od septembra naprej delujo°o vizualizacijo pustnih likov in fašenka v Markovcih. 
Prav pri fašenku pa je spoštovani Rado pustil velik pe°at. Za vedno se ga bomo spominjali kot enega najpri­zadevnejših °lanov legendarnih Ve­selih bata°ev, s klarinetom v rokah. Nedeljske dopoldanske fašenke na Runarovi doma°iji v Zabovcih si težko predstavljamo brez njegovega sodelo­vanja, na Ptuju pa so z ansamblom ig­rali že leta 1960, ko je bilo organiziramo 
1. kurentovanje. Ob ogledu markovskih fašenkov v zadnjih letih si je na glavo zmeraj nadel kopjaški klobuk s pušelci in trakovi slovenske zastave, kar je ka­zalo na to, da mu je še kako bilo mar za etnografsko dediš°ino korantove deže­le, v središ°u katere je bil rojen. K temu je spodbujal tudi svoja otroka, Darka in Natalijo, ki je nemalokrat tudi z besedo povezovala fašensko dogajanje v Mar-kovcih. 
Rado Plohl je podpiral kulturo v vaseh naše ob°ine in bil odprt za vsa podro°ja: folklorno, pevsko, godbeni­ško … Vezi je spletal z vsemi, ob tem pa ni poznal zamer. Prispeval je tudi k no-vim orglam in dokazal, da se s skupnimi mo°mi da narediti ogromno. 
Poznamo ga kot prekaljenega tr-govca z ve° kot 30-letnimi izkušnjami in kasneje kot markovskega podjetni-kovskega doma°ina. Danes v krožiš°u pred podjetjem stoji naš simbol – ko-rant, v prejšnjih letih pa je tukaj stala lipa z manjšim kozolcem, na katerem je bil zopet – korant. Tudi živopisani tra­kovi, ki v (pred)pustnem °asu ne manj­kajo na njihovem objektu, pri°ajo, da je družini mar za tradicijo pustovanja v Markovcih in da z njo enostavno živijo. 



Neizmerno rad je imel vnuka Tadeja in vnukinjo Anjo. S svojim zgledom jima je tkal zlate nitke življenja, spletal pri­stne °loveške vrednote in krepil njuno domišljijo. In vez med njimi tremi je bila res zlata, polna radosti, podpore in za­vezništva – prava popotnica za življenje. 
Spoštovani gospod Rado, zahvalju­jemo se vam za vse dobro, kar ste sto­rili in kar ste prenesli na mlajše rodove, predvsem pa se vas bomo spominja­li kot enega tistih, ki je lahko vzgled mnogim in ki je bil ponosen na to, da je Markov°an. Naj vas v tem posnema °im ve° ob°anov. 
Naj vam bo lahka doma°a zemlja.
 ADR 


Za majsko številko Lista iz Markovcev v letu 2019 nam je danes pokojni Rado Plohl med drugim povedal: »Neizmerno glasbeno vrednost nam je za­pustil Kegl in prav je, da se ohrani. Pokojni dedek Josip Kegl si zasluži globoko spoštovanje. Izrazili mu ga bomo s tem, da bomo ohranili njegovo bogato delo. Za markovsko kulturno življenje je bil zelo pomemben °len, zato si zaslu­ži, da so njegova dela na vpogled vsem obiskovalcem.« Partiture so napisane seveda ro°no, s peresom in °rnilom. Svojega dedka se sicer Rado ne spomni, saj je bil star 4 leta, ko je umrl, ampak ga je vse življenje spremljal njegov duh, še posebej mu je bila blizu njegova diatoni°na harmonika, ki je še danes shranjena na doma°iji. Tako je dobil navdih za igranje inštrumenta, vsi pozna-mo Rada Plohla kot odli°nega klarinetista. »Materi sem potožil, da bi rad igralklarinet. Rekla mi je, naj grem k Fluharvemu o°etu in mu to povem. Še živo se spomnim tega dogodka. Ko sem mu povedal, za kaj gre, me je pogledal izpod o°al in mi dejal: »Moj dedek je mene nava, jaz pa mo tebe nava.« 
»Uresni°ila se mi je življenjska želja, da so dedkova dela shranjena v pro-storu, ki je dostopen vsakemu obiskovalci. Sam sem se ve°ino svojega življe­nja ukvarjal z glasbo, zato globoko spoštujem vsako delo, ki je povezano s petjem. Zelo vesel sem in v °ast si štejem, da sem imel takšnega dedka. Nih°e ne ve, kakšna je vrednost njegove zapuš°ine, vsekakor pa gre za priznano kul­turno dediš°ino našega kraja, na katerega moremo biti vsi ponosni.« 

Okrepimo se s °ebeljimi pridelki in izdelki 

iz °ebeljih pridelkov 

Med in cvetni prah sta živili, ki sta nepogrešljivi za preventivno krepitev imunskega sistema v jesenskem in zim­skem °asu, ko je ve°ja možnost pojava in širjenja virusov, prehladov in drugih zdravstveni nevše°nosti. Ljudje smo bili že v preteklosti inovativni pri oblikova­nju in izražanju idej, ki so se odražale na raznovrstnih izdelkih iz medu in °ebe­ljih pridelkov. Poznamo tradicionalno izdelavo lectovih src in medenjakov. .edalje bolj je priljubljen kremni med, ki mu dodajajo raznovrstne sestavine, kot so cvetni prah, propolis, mati°ni mle°ek, lioÿlizirano sadje, kakav, oreš°­ki in podobno. Nekateri izdelujejo pro-polisovo tinkturo, medeni kis in razno­vrstne medene pija°e, kot so medica, medeno žganje, medeni liker, medeno pivo in pene°a medica. 
MED – SLADILO NAMESTO SLADKORJA 
Vsaka vrsta medu ima svojevrstne zna°ilnosti in daje jedi ali pija°i poseb-no aromo. Lahko ga uporabimo v raz­li°nih kombinacijah in pri vseh dnevnih obrokih kot nadomestek sladkorja ali kot dodatek k jedem. Svojo hrano lah­ko popestrimo z nakupom razli°nih vrst medu. Temne vrste medu, kot so kosta­njev, gozdni, smrekov in hojev med, so primernejše za medenjake in mo°nejše jedi, kot so obare in mesne jedi. Kosta­njev med vsebuje obilo cvetnega pra­hu, zaradi katerega ima tudi bolj grenko aromo in posebno vrednost. Svetlejše vrste medu, kot so lipov, cvetli°ni in akacijev med, so primerne za nežnejše pecivo v kombinaciji z mandlji, lešniki, marcipanom, za zavitke, sadne solate, zelenjavne juhe, zelenjavne jedi, solate in medene napitke. 
Med deluje protibakterijsko, vse­buje minerale, beljakovine, encime, organske kisline, aminokisline in je vir antioksidantov, ki krepijo imunski sis-tem in pove°ujejo odpornost. Poleg °aja lahko sladkamo tudi druge pija°e, kot so kava, limonada, ledeni °aji in sadni sokovi. Pri sladkanju jedi in pija° z medom moramo biti pozorni na to, °e jih želimo zgolj osladiti. V tem primeru jim dodamo cvetli°ni ali akacijev med. Kadar jim dodamo kostanjev ali gozdni med, pa bodo imele jedi in pija°e po­sebno aromo.
 Pomembno je, da v kuhinji uporab­ljamo lokalno pridelan med, ki smo ga vajeni. Pri nakupu lokalnega medu ne gre le za podporo slovenskemu °ebe­larju, ampak tudi za manj možnosti za razvoj alergij, ki so reakcija ob zaužitju tujih snovi, ki jih naš organizem ni vajen. CVETNI PRAH – NEPOGREŠL­JIV PREHRANSKI DODATEK 
Poleg nektarja ali mane, ki jo v med-nem želod°ku °ebele prinašajo v panj in nato predelajo v med, pa se ob obi-sku cveta na dla°ice °ebele oprime tudi cvetni prah razli°nih rastlin. Med pole-tom ga °ebela s pomo°jo sprednjih nog pre°eše in shrani v posebnih koških na zadnjih nogah. Cvetni prah je raznoli­kih barv. Barva je odvisna od rastline, na kateri ga je °ebela nabrala. 
Cvetni prah je lahko dodatek naši vsakodnevni prehrani. Vsebuje idealno razmerje vseh sestavin, ki jih organi­zem potrebuje za delovanje, pove°anje odpornosti in ohranjanje zdravja. Uži­vajo ga lahko tako zdravi kot tudi bolni ljudje. Pred uživanjem cvetnega prahu se je treba prepri°ati, da nismo nanj alergi°ni. Pri zdravih ljudeh je priporo-°ljivo uživanje cvetnega prahu v pre­hodnih obdobjih leta, torej na prehodu iz poletja v jesen in na prehodu iz zime v pomlad. Cvetni prah lahko uživamo samostojno, lahko pa ga namakamo in zaužijemo v kombinaciji s °ajem, naravnim sokom, jogurtom, mlekom ali medom, saj s tem dosežemo boljši izkoristek hranilnih snovi, ki jih vsebuje cvetni prah. 
Foto: arhiv .ZS Pijmo kavo in °aj z medom 
Med in drugi °ebelji pridelki in iz­delki iz °ebeljih pridelkov so koristni, naravni ter obujajo slovensko tradicijo in kulturno dediš°ino. Poleg tega, da jih uživamo in vklju°ujemo v vsakodnev-no prehrano, so tudi li°no in uporabno darilo ob prihajajo°ih praznikih, tako za prijatelje in sorodnike kot tudi za po­slovne partnerje. 
Tina Žerovnik, svetovalka za ekonomiko pri JSS. 


ZAŽIVELA KARTICA POMAGAM .EBELAM IN OSTALIM OPRAŠEVALCEM 
Kartica »Pomagam °ebelam in osta­lim opraševalcem« je namenjena splo­šni javnosti in podjetjem kot poslovno darilo. Projekt je usmerjen k spodbu­janju sajenja medovitih rastlin in po­sledi°no zagotavljanja ve°je koli°ine hrane za °ebele in ostale opraševalce. Hkrati je namenjen ozaveš°anju javno­sti o pomenu °ebel in ostalih opraševal­cev ter njihove ekosistemske storitve opraševanja, ki je klju°na za prehran­sko varnost. Z nakupom kartice bodo imeli posamezniki in podjetja možnost, da pripomorejo k izboljšanju stanja. Ob nakupu podporne kartice v vrednosti 20€ bo del sredstev namenjen nakupu ter sajenju sadik medovitih dreves in semen medovitih rastlin, posameznik pa bo prejel tudi darilo, ki je naravnano trajnostno v skladu z ohranjanjem na-rave in sajenjem medovitih rastlin. 
Ob nakupu kartice posameznik prejme e-potrdilo Posvojitelj medovi­tega drevesa, USB-kartico Pomagam °ebelam in ostalim opraševalcem za podpornike °ebel in ostalih opraševal­cev, vre°ko semen medovitih rastlin, ki so vir hrane za °ebele in ostale opraše­valce, ro°no izdelano trajnostno naku­povalno vre°ko, izdelano na na°in po­novne uporabe, knjigo o u°inkoviti rabi °ebeljih pridelkov – Zdravnik svetuje, avtorja prim. Petra Kapša, dr. med., no-
gavice Brez °ebel ni življenja in svin°nik za podpornike °ebel in ostalih opraše­valcev. 
Kartico lahko naro°ite s skenira­njem QR kode, ki je na fotograÿji, ali na e-mail tina.zerovnik@czs.si. 
Vabljeni posamezniki, društva in podjetja, da z nakupom kartice posta­nete podporniki °ebel in ostalih opra­ševalcev! 


Foto: arhiv .ZS Kartica Pomagam °ebelam in ostalim opraševalcem 






»Ko nevarnost preti, nam gasilec na pomo° prihiti« 



Igra hoja °ez/po ovirah 
Mesec oktober, mesec požarne var-nosti, ima vsako leto posebno mesto pri na°rtovanih dejavnostih in ciljih, ki si jih zadamo v vrtcu Markovci. Pomen gasil­skega meseca, nova znanja in izkušnje strnemo v enotedenske aktivnosti. 
Letos smo vrt°evski gasilski teden poimenovali »Ko nevarnost preti, nam gasilec na pomo° prihiti«. Ker smo si za­dali, da izvedemo evakuacijsko vajo, se je bilo potrebno najprej o tej tudi podu-°iti. Prvi dan »gasilskega« tedna smo se seznanili s pomenom evakuacije, spoz­nali vse o evakuacijskih na°rtih, eva­kuacijskih vajah, pogledali ter poiskali evakuacijske poti v vrtcu in se seznanili z razli°nimi evakuacijskimi simboli ter var-nostnimi tablami. 


Gasilci PGD Markovci in Bukovci ter vodstvo vrtca Markovci 

V torek smo izvedli evakuacijsko vajo, pri kateri nam je pomagalo tako društvo prostovoljnih gasilcev Markovci kot tudi PGD Bukovci. Otroci so bili prijet-no vznemirjeni in na trnih ob poslušanju siren, °akanju gasilskih vozil in ogledu evakuacijske vaje gasilcev. Sledil je kra­tek ogled gasilskega vozila in rokovanje ter spuš°anje vode z gasilskimi cevmi. Za zaklju°ek dneva nam je predsednik gasilskega društva Markovci, g. Franc Prelog, podal kratka navodila in smerni­ce, kako ravnati v primeru potresa. V sre-do smo se odpravili na ogled gasilskega doma v Markovcih. .lani PGD Markovci so nam prijazno razkazali prostore ga­silskega doma. Ogledali smo si lahko, kje imajo shranjena gasilska obla°ila, obutev in °elade, kje imajo pospravljene in pripravljene pripomo°ke ter rekvizite za intervencije, razkazali so nam gasilsko vozilo in gasilski reševalni °oln, ob tem pa prijazno opisovali in razlagali o po­membnosti in poteku njihovega dela. 
.etrtkov »gasilski dan« je bil športno obarvan. Otroci so svoje spretnosti urili in se preizkušali na poligonih z razli°ni-mi gibalnimi nalogami, obogatenimi z gasilsko vsebino. 
Na petkov dan in s tem zaklju°ek gasilskega tedna se je iz igralnic slišala gasilska pesem, ples ob otroški glasbi z gasilsko tematiko in igra z rekviziti, ki so igralnico spremenili v gasilske postaje. Vse dni smo pridno urili in utrjevali ga­silsko številko 112  ter spoznali gasilski pozdrav »na pomo°«, s katerim smo se tudi od gasilcev in meseca požarne var-nosti poslovili. Toplo se zahvaljujemo predsedniku PGD Markovci g. Francu Prelogu in seveda vsem gasilcem iz PGD Markovci in PGD Bukovci, ki so si vzeli svoj dragocen prosti °as ter preživeli z nami nekaj lepih in za naše mal°ke zna­nja polnih trenutkov.
             Helena Vogrinec 

Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu Markovci 

V Sloveniji že 11. leto zapored vsak tretji petek v mesecu novembru obe­ležujemo Dan slovenske hrane, ki ga vrtci in šole tradicionalno obeležimo s slovenskim zajtrkom. Na ta dan otroci uživajo doma°a živila, ki so pridelana na lokalnih kmetijah. Namen je pouda­riti pomen zajtrka, °ebelarstva, doma°e lokalne hrane, ohranjanje kmetijstva, podeželja, obdelovalnih površin in va­rovanje okolja. Že stari rek pravi: Po jutru se dan pozna. Otroke je potrebno osveš°ati o pomenu rednega in zdrave­ga prehranjevanja, kamor sodi tudi po­membna zdrava navada: dan za°nimo z zdravim zajtrkom. 

V vrtcu smo izvedli tedenski projekt. V ponedeljek smo vzgojiteljice otroke seznanile s pomenom tradicionalnega slovenskega zajtrka, spoznavali smo ži­vila: kruh, maslo, med, mleko, jabolka in njihov izvor preko pogovora, slikov­nega materiala in pou°nih posnetkov. V torek smo spoznavali °ebele, njiho­vo delo ter pomen za ljudi. Otroci so spoznali slovensko avtohtono °ebelo: KRANJSKO SIVKO. V ve°jih skupinah so si ogledali tudi izobraževalni posnetek. Za zaklju°ek dejavnosti smo zaplesali ob pesmicah Zum zum, .ebelice,… V sredo smo spoznavali nastanek medu, nato pa likovno ustvarjali z razli°nimi tehnikami: izdelovanje °ebel s trakom, ki prikazuje nastanek medu, °ebele, panji, °ebelnjaki … .etrtkov dan smo si popestrili s prstnimi igricami. Spoz­nali in igrali smo se prstno igro Tukaj je panj ter nadaljevali likovne dejavno­sti. V petek smo si pripravili pogrinjke, nato je sledil tradicionalni slovenski zajtrk. Med zajtrkom so nas obiskali g. župan Milan Gabrovec, ravnatelj IvanŠtrafela in predstavnik .ebelarskega društva Markovci. Po zajtrku je sledil °ebelji ples, plesna zabava, s °imer smo zaklju°ili pou°en in zabaven teden. 


Pred igralnicami smo pripravili razsta­ve likovnih izdelkov. Pri vhodu v vrtec je bil pripravljen poslikan pano za foto­graÿranje. 
Otroci so spoznali, da hrana ne zras­te na policah trgovin, temve° jo kmetje pridelajo na njivah, sadovnjakih, v hle­vih … Ob pogovoru, raziskovanju, od­krivanju in poslušanju smo vzgojiteljice otroke preko razli°nih dejavnosti po­peljale v spoznavanje narave, družbe, jezika, glasbe … 
Najpomembnejša naloga °ebele je opraševanje, saj s tem pomembno vpliva na pridelavo hrane za ljudi in ži­vali, pa tudi na zdravje ljudi in druge ži­vljenjske dejavnike. Zavedati bi se mo-rali pomena °ebel in skrbeti za okolje.Že iz preteklosti je znana modrost, da se °loveštvu ne obeta ni° dobrega, °e bi °ebele izumrle. Skupaj poskrbimo za ohranjanje °istega okolja in s tem tudi za naše °ebele. V naših rokah je, kaj pre­dajamo otrokom jutri. 
Janja Pongrac, vzgojiteljica 



Živalski živ žav ob Tednu otroka 

»Razigran uživaj dan!« je bila osre­dnja tema letošnjega Tedna otroka, ki se je za°el v ponedeljek, 4. oktobra 2021. Kot protiutež posledicam epide­mije COVID-19 smo želeli poudariti po-men igrivosti, sproš°enosti in druženja, zato smo se v tem tednu veliko posve­tili igri in igranju. (Zveza prijateljev Mla-dine Slovenije) 
V našem vrtcu smo v tem tednu pripravili tematski sklop z naslovomŽivalski jesenski živ žav. Otroci so skozi igro spoznali živali, ki jih sre°ajo v svo­ji okolici. Velik poudarek smo namenili skrbi za živali in njihovi pomembnosti za okolico. Vsaka skupina se je osredo-to°ila na eno žival (petelin°ek, zaj°ek, mravljica, pajek, ra°ka, ježek, gosenica, miška in polžek). 
V ponedeljek smo skozi knjige, fo­tograÿje, video posnetke in tudi nepos­redno v okolici spoznavali živali. Otro­ci so skupaj z vzgojiteljicami pripravili plakat in ga navdušeno predstavili na hodniku. 
Torek je bil namenjen glasbi in ple­su. V vsaki skupini so se nau°ili pesmico 
o živali, ki so jo predstavili pred skupi-no. Nau°ili so se tudi plesnih korakov ob glasbeni melodiji pesmi zna°ilne za žival njihove skupine (PETELIN.EK, MRAVLJICE, ZAJ.EK ZLATKO … ) 

V sredo so otroci postali modni kre­atorji, kjer so pripravljali in oblikovali kostume za predstavitev svoje živali. Ko so izdelke dokon°ali, so jih z veseljem ob glasbi tudi preizkusili. 
V °etrtek smo pripravljali in okušali jedi receptov za la°ne živalce. Nekateri otroci so se preizkusili v vlogi kuharjev, drugi pa v vlogi pokuševalcev hrane. Naj vam zaupamo nekaj jedi z nagajivi-mi imeni. JAGODNA KAŠA S Š.EPCEM ZEMLJICE, MRAVLJINA SADNA KUPA, KORUZNE KOKICE, JEŽKOV KAKAV, KO­REN.KOVE REZINICE so samo nekatere izmed njih. Petek je potekal v športnem vzdušju, zato smo ga poimenovali MIGI MIGI dan. Vsaka skupina je pripravila poligon, kjer so otroci tekmovali v vlo­gi živali in ob tem razgibali telesa. Vsak otrok je na koncu prejel medaljo za us-pešno opravljeno vajo. 
Otroci so v tem tednu zelo uživali. Spoznali veliko zanimivih dejstev o ži­valih, okušali jedi, plesali, oblikovali ko­stume in se predvsem sproš°eno druži­li s prijatelji, pomembno pa je bilo, da smo vsak dan to po°eli razigrano. 
Nataša Pišek, vzgojiteljica 



foto: arhiv OŠ 
Starejše u˜enke OŠ Markovci medob˜inske prvakinje v košarki in podprvakinje v rokometu 
Na OŠ Majšperk je 5. novembra 2021po­tekala fnalna tekma medob°inskega tekmovanja v košarki za starejše u°enke. U°enke OŠ Markovci so tudi to šolsko leto osvojile medob°inski naslov in se uvrstile na podro°no tekmovanje. V fnalni tekmi so premagale OŠ Majšperk z rezultatom 39:12. 
Medob°inske prvakinje v košarki so postale: Eli Bezjak 9.b, Lana Kristovi° 9.a, Ema Sok 9.a, Žana Tomaži° 9.a, Mia Pernat 9.b, Tjaša Pfeif-er 9.b (odsotna), Aneja Plohl 8.a, Iva Solina 
Petrovi° 8.a, Julija Skuhala 8.b, Neža Megli° 8.b, Tia Pintari° 9.b in Manca Majer 9.a. Finalna tekma v rokometu pa je potekala 
10. novembra 2021 na OŠ Ljudski vrt in so jo naša dekleta po izjemni borbi le za gol izgubile (9:8) in tako osvojile 2. mesto ter se prav tako uvrstile na podro°no tekmovanje. 
Medob°inske podprvakinje v rokometu so 
postale: Eli Bezjak 9.b, Lana Kristovi° 9.a, Žana Tomaži° 9.a, Mia Pernat 9.b, Tjaša Pfeifer 9.b, Aneja Plohl 8.a, Iva Solina Petrovi° 8.a, Julija Skuhala 8.b, Neža Megli° 8.b, Liza Jakomini Kristovi° 8.b in Lynn Petek 8.b. 
Mentor OŠ Markovci: Zlatko Mar˜i˜ 
FORMA VIVA 2021: 34. OSNOVNOŠOL­SKO KIPARSKO SRE.ANJE MALE.NIK 2021 



DOKLER DREVO CVETI, RODI 
Zaradi prepre°itve širjenja okužb smo v letošnjem šolskem letu je letošnja os­novnošolska kiparska kolonija namesto na dvoriš°u OŠ Male°nik potekala kar v mat-i°ni šoli. 
Foto: arhiv šole 


Tia Forštnari˜, 6. a: Izsek 


Enja Fistravec, 9. a: Plod narave 


Lana Kristovi˜, 9. a 
Vsi prijavljeni mentorji (brez u°encev) smo se z organizatorji dobili na otvoritvi koloni­je, 27. 9. 2021, v prostoru OŠ Male°nik. Ogledali smo si kiparsko razstavo °lanov rezbarske sekcije KUD Studenci in slikarsko razstavo Ilustracije, likovne pedagoginje na šoli, Nike Lopert. Po uradnem odprtju smo se posvetili izobraževanju in pripravi na samostojno delo po šolah. Predavala sta akad. kipar, spec., dr. Marjan Drev (mentor delavnice) in ing. Mirjana Kumer. Za tem smo likovni pedagogi izbrali ustrezen les in ustrezno orodje, s katerim smo z u°enci na mati°nih šolah lahko ustvarjali. 
Na koloniji je sodelovalo 13 osnovnih šol iz širše štajerske regije. Ustvarjalo je 52 u°encev. Nastalo je 19 unikatnih kiparskih del. Med njimi so tudi izdelki treh u°enk iz naše šole, OŠ Markovci. 
Iskrene °estitke mladim kiparkam Lani, Enji in Tii. 
u˜iteljica Olga Zorko 

ŠPORTNI DAN 
pravili smo se proti gasilskemu domu v Novi vasi pri Markovcih. Vsak je imel svoj nahrbt­nik z malico in pitno vodo. Najprej smo se ogreli, nato smo si ogledali, kje bomo tekli. Tekli smo okrog 600 metrov. Fantje so tekli najprej, nato pa še dekleta. Vsak se je po­trudil po najboljših mo°eh. Oddahnili smo si po napornem teku ter pojedli malico. 
Potem smo metali tenis žogice v nogomet­ni gol. Nato je sledila podelitev priznanj in medalj. Preživeli smo aktiven dan v naravi. 
LEA HORVAT 4.B 
Šolar sem dober. A šola me v°asih zmede. Nogomet je moj najljubši šport. 
Šan Kelc, 7. b 
Mislim samo na šport in igrice. In na matematiko najmanj. Šola zelo pomembna je, a jaz nerad u°im 
se. 
Etika pomembna je, a jaz za enko priprav­ljam se. Ležim v postelji vsak dan, dokler ne pride 
nov dan. 

Mišel Cartl, 7.b 
Nerada pospravljam. Enke v moji redovalnici ni. Želim si biti bolj uspešna. A nikoli ne bom odnehala. 
Neža Hrga, 7. b 



ŠOLA 
Raje kot pisala bi nalogo, zunaj bi bila z žogo. V u°en°evi zmedeni glavi je slabše kot na dobri zabavi. U°iteljice dajo dolgo nalogo, v°asih pa tudi nadlogo. Rajši kot v šoli bila bi na Havajih, v lepih toplih krajih. 
Hana Zemljari˜, 6. b 

Deli telesa 
Delov telesa je veliko, z o°mi vidimo vsako piko. Z rokami v šoli pišemo, 
doma pa rišemo. Z nogami hitro te°emo, z usti kakšno re°emo. Nos pa se v tuje zadeve vtika, le kje je njegova olika? 
Žana Fideršek, 6. b 

MOJA ŽIVALSKA GLAVA 
To je moja glava in v njej je prava zmešnjava. V njej je tudi zabava, na kateri pleše krava. Kravi se pridružita lami in prineseta lamasti cunami. Zraven pride koza, zato je to prava groza. Na zabavi se pridruži ovca in zabavi ni konca. Na zabavi zdaj gori, zato cela dvorana beži. 
Maja Jakomini, 6. b 

Kaj drži glavo 
Vrat nam drži glavo, a tega ne dela za zabavo. Vrat je najbolj vesel, ko v grlu poje njegov odmev. .e vrat ne zmore ve°, je še glavi vsega preve°. Ko u°iteljica dolgo°asno predava, vse v razredu že boli glava.
 Noge nam pomagajo, vsako težavo premagajo. Zdaj kon°ujem že to pesem, da lahko glavo spat odnesem. 
Miha Gramc, 6. b 


Mesta 
Ljubljana, Novo mesto in Velenje, za Slovenijo to pravo je veselje. Kamorkoli se odpraviš, vedno nekaj novega opaziš. Ko pridem do novih mest, se peljem mimo starih cest. Vselim se v nov hotel, da lahko bi šla v bazen. A bazena tukaj ne dobim, 




Uredništvo 



NAGRADNA KRIŽANKA 
Spoštovani bralci, tudi v zadnji letošnji številki smo za vas pripravili nagradno križanko. Vabimo vas, da jo rešite ter geslo pošljete na elektronski naslov markovski.list@gmail.com. Prvi trije nagrajenci bodo prejeli simboli°ne nagrade podjetja Pink oblikovanje iz Bukovcev. Nagrajence bomo obvestili po elektronski pošti. Veliko uspeha pri reševanju! Dolžni smo vam sporo°iti še izžrebance septembrske nagradne križanke. Geslo križanke se je glasilo: MIZARSTVO LJUBEC IZ BOROVCEV. Tokrat simboli°ne nagra­de podjetja Mizarstvo Ljubec prejmejo naslednji: Alen Bratuša, Lidija Šilak in Franc Slana. Simboli°ne nagrade prejmete na sedežu podjetja v Borovcih. Iskreno °estitamo nagrajencem! 
Avtor ALEŠ MILOŠIC  NAPRAVA ZA MERJENJE GLOBINE  SLIKA GOLEGA TELESA  POLMER  ZACETEK ABECEDE  GRENAK IZLOCEK JETER  DROG Z ŽELEZNO KLJUKO  UREDNIŠTVO LISTA IZ MARKOVCEV VAM OB KONCU LETA VOŠCI  
PROSTOR ZA SHRAMBO AVTOV  
LIDIJA KOCBEK  BORILNI ŠPORT  
 
ANTON MARTIN  
VODITELJICA ŠIRCA ROŠ  LITER  18. CRKA KOPER  
 
PRVI CLOVEK  
OZNAKA ZA BOR  MUCE  
 
VODJA EKIPE V ŠPORTU  
IGOR KOKOŠKOV  RIMSKO 500  PETER CEFERIN  
 
METER  ZAJEDAVEC NA GOVEDU  
KAR SE LASHKO NAMAŽE  OZNAKA ZA DUŠIK PLES IZ ARGENTINE  
 
KRATICA ZA OPOMBIO  GESLO, VODILO  
 
JUŽNA SOSEDA  
PLUCA HARMONIKE  RASTLINA ZA PLATNO  
 
JANEZ STANOVNIK  ENAKI CRKI  

 
 
 
 
 
 
 
 
SRECNO 2022  PODZEMNI DEL RASTLINE  NAJVIŠJA KARTA  IVAN TAVCAR  18. CRKA  ORGAN VIDA  LIST IZ MARKOVCEV  PREVOZ DOBAVA NAPRAVA ZA LETENJE  
 
 GAŠPER VIDMAR  
 
ŽLAHTNA KOVINA  
GLAVNO MESTO EGIPTA  IZRASTEK V USTIH  
 
 1 EVA CERNE  ŽIVALSKI VRT  
 
SORTA JABOLK  100 m2  
KONICA BODICA TRN  FOTOGRAF STOJAN  
 
 KOS BLAGA, KI GREJE VRAT  LITER ŽENSKO IME  
 
DEBELA PALICA  
OZNAKA ZA POLMER  LISTEK ZA OZNACE­VANJE, ETIKETA  VIZAŽIST DANIEL  
 
 NASPROTJE OD KAOSA, UREJENOST  MOLZNE ŽIVALI  
 
24. CRKA  JANEZ LEPOŠA  
USTANOVI­TELJ FERRARIJA  ODRIV OD PODLAGE  
 
 ŽELEZOV OKSID NEKDANJA ZN. CEVLJEV  LOPOV, KRADLJIVEC  
 
DIVJA MACKA  NOVINARKA ŠPELA  
OZNAKA ZA NATRIJ  IGRA NA SRECO  NEMŠKI AVTO ANTIGONIN OCE  
 POPOTNIK MARCO  
 
OZNAKA ZA KISIK  PEVKA MANCA  
ILOVICA  UKAZ, POVELJE  
 ŠTRAFELA ROBERT  6. CRKA  OPERNA ARIJA, PESEM  
TOALETNI PRIBOR  OZNAKA ZA ŽVEPLO  1. CRKA  
NASPROTNO OD DA  IGR. MAJA MARTINA  
 AM. PEVKA BRITNEY  
CASOVNI TERMIN  100  
CETRTI MESEC  OBSTAJA MED LJUDMI  
 CLOVEKOV PRAVI JAZ  IZTOK PUC  
KARLOVAC  EDEN  NINA RADI  
LIST IZ MARKOVCEV  PISNI DEL IZPITA  
 HITRO PREMIKANJE OZNAKA ZA POLMER  
LITER  
GLAD, POTREBA PO JEDI  PROSTOR NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI  
 MORALA, ETIKA, CUD  

MALI SLOVARCEK 

OZELOT – DIVJA MACKA, PODOBNA LEOPARDU, ELSTAR – OKUSNA SORTA JABOLK IZ NIZOZEMSKE, ENZO – ANSELMO FERRARI, DIRKAC IN USTANOVITELJ FERRARIJA, KERBLER – STOJAN, FOTOGRAF IZ PTUJSKE GORE, MERLJAK – MAJA MARTINA, SLOVENSKA IGRALKA. ZOLJ – ŽUŽELKA, KATERE LICINKE SE ZAJEDAJO V GOVEDO, KOLARIC – DANIEL, VIZAŽIST IN FRIZER IZ STOJNCEV (LONDON) 
26 | Št. 5, december 2021 

Leto, ki je pred nami, naj bo boljše 
Zmajarski klub “Lastovka”, Prvenci 
Še eno leto je za nami, ki nam je zaznamovalo naše življenje. Verjetno ima vsakdo od nas željo, da bi v letu 2022 kon°no zaživeli normalno življe­nje, da bi se lahko spet družili, sre°e­vali na raznih prireditvah, proslavah, obletnicah …, skratka povsod, kjer se po°utimo sre°ni in zadovoljni. 
V odhajajo°em letu smo v Zma­jarskem klubu Lastovka kljub omejit­vam delali in se trudili skozi celo leto, da smo uresni°ili naše zadane cilje. Konec lanskega leta, na silvestrovo, smo Izvedli tradicionalni silvestrski let in obleteli vse kraje naše ob°ine. Prav tako smo naslednji dan otvorili novo leto z novoletnim poletom nad našo ob°ino. V za°etku leta smo izpeljali interna izobraževanja, ki pripomore­jo k ve°ji varnosti letenja in rednemu izobraževanju. Izvedli smo tehni°ne dneve, kjer vsako leto pred sezono opravimo preglede naših plovilih. V aprilu smo uspešno registrirali plovila in pridobili certiÿkate za letenje. Ure­dili smo vzletno-pristajalno stezo in postorili vse potrebno za uradno upo­rabo. Zaradi vseh ukrepov, ki so bili v veljavi, žal nismo uspeli izpeljati veli­kega mednarodnega sre°anja pilotov ultralahkih naprav s tekmovanjem. To prireditev smo prestavili v na°rt za leto 2022. V jesenskih mesecih smo imeli veliko dela na vzletno-pristajalni ste­zi. Z letošnjim letom so v veljavo prišli novi predpisi o vzletiš°ih in letališ°ih s strani Agencije za civilno letalstvo RS Slovenije. Na novo smo morali izvesti geodetske meritve, pripraviti celotno novo dokumentacijo in preurediti vse talne oznake na vzletiš°u. Trenutno še urejamo veljavnost pilotskih licenc s potrebnimi spri°evali. Skozi celo leto smo izvajali trenaže, izvajali prelete in skupaj leteli 244 ur. Letos smo v klub privabili tudi nekaj novih °lanov, ki jih letalstvo zelo zanima, na kar smo zelo ponosni. 


Kaj bomo po°eli v letu 2022? Lah­ko vam zaupamo, da zelo veliko. Ima-mo na°rt in cilje, ki bodo klubu dali zagon in razvoj. 
Vabimo vas da se nam pridruži­te, mi pa se bomo potrudili, da vam bomo našo športno dejavnost prib­ližali in vas navdušili. Za vsa vpraša­nja smo dosegljivi na elektronskem naslovu 
zk.lastovka@gmail. com. 
Ob koncu leta se vsi °lani kluba zahva­ljujemo Ob°ini Mar-kovci za vso pomo°. Ponosni smo, da nam stoji ob strani, nas podpira in pomaga pri našem razvoju. 
Letalski pozdrav Danijel Planec, tajnik kluba 



LIST IZ MARKOVCEV je glasilo ob˜ine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. 
Uredniški odbor : Ivan Golob, Doroteja Kostanjevec, Marko Kun˜nik, Dragan Mikša, Neža Tement . 
Odgovorna urednica: Alenka Domanjko Rožanc. 
Lektoriranje: Doroteja Kostanjevec Graÿ°na priprava in tisk: Evrograÿs d.o.o., Maribor. 
Natisnjenih 1250 brezpla˜nih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 02 788 88 80. 
Spletni naslov: www.markovci.si. 

https://www.facebook.com/ ObcinaMarkovci 
ROK ZA ODDAJO GRADIVA za naslednjo številko je11. FEBRUAR 2022. 



Naj vam med prazniki zadiši po sladkih dobrotah