nftk d»® rmMM% •oöot* tu prasniko«. j daily ««P» Sa»day> s»d Helldays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrarfnlAkl I« upraantiki proatts NIT South UariHtol« A V«. Offlca of Publica t kan: Nil rtoutk Uwndala Ava. TaUpkona. Rockwall 4904 7YEAR X3ÍXL Cana Ii» La Ja «6.00 m *ü"'"< tU** "•tUr I«. taw. at «ka »i^ffla ^«S» SS—»4m Ik* Ut »f CMMTfwa of Marali ». im. CHldAGO. HJLn TOREK. 10. OKTOBRA (OCTOBER 10^ IM» SuWrkpUon IS.olYaarty STE V.—N U M B K K 197 Acceptance for mailing at sp«cial rate of poetare provided for ta 1101, Act of Oat S, 1011, author!»od en Jaa 14. ISU. inska vlada se upira itevam ruskega diktatorja Poslala je vojaške čete na mejo, da ae zavaruje proti napadu. Svedaka obljubila pomoč Finski, če ji bo Ruaija napovedala vojno. Moskva naznanila aklenitev dogovora z nem-iko trgovsko delegacijo leteinKfors, Finska, 9. okteta je poslala veliko armack) rusko mejo in po«vala deset nih letnikov pod zastavo. H je tudi pozvala več re-¡¡tov k orožju in člani gene-ih Štabov obeh držav so iz-načrte o «kupnem naato-ti Rusiji, če bo ta napove-vojno Finski. V« to je prišlo v momentu, ko panika naznanila, da je spre-„ lovjetsko povabilo, naj poš-ivojega reprezentanta v Moe-Rusija je po sporaztimu z liijo glede razdelitve polj-osemlja pričela kampanjo, ¡tejme svoj vpliv na balti-driavkle. Z «rmado 250,000 mož in do-i»j|o 300,000 izurjenih bo-;ov, članov domobranskih mizacij, ki so pripravljeni akcijo, Finska mirno čaka in ije razvoj dogodkov. So-jetska vlada bo predložila za-deve finski delegaciji, ko bo pri-v Moskvo. Juhu Kueti Paasi-m, finski poslanik na Sved-i, je bil izbran za načelnika faacije. Izbiro so pozdravili Ttrofi, ker^je znano, da je «ikivi dobro poučen o stali-ikandinavskih držav in je ,n kot veščak finsko-ruskih ,jev. On je v imenu svoje vodil pogajanja z Rusijo 1920. Papež pohvalil diktatorja Španije Boljseviaka kampanja vznemirja Vatikan Vatikansko mesto, 9. akt,— Tu poročajo, da se je papež zahvalil in pohvalil generala Franca, španskega diktatorja, ker je slednji v svojem govoru odločno obsodil širjenje proti-verske propagande na poljskem ozemlju, ki so ga zasedle ruske čete. Zahvalo je v papeževem imenu izrekel Francu monsig-nor Gaetano Cicognani, papežev nuncij v Španiji, Gotovo je, da bo Vatikan vodil kampanjo proti širjenju ateizma v vzhodni Evropi, ki se je pričela z na-cijsko-sovjetsko invazijo Poljske. Osservatore Romano, glasilo Vatikana, je objavil članek, v katerem je rečeno, "da je Fran-co odprto povedal, da je njegova dolžnost obramba katoliške vere proti boljševizmu. Boljše-vi .em v Španiji je bil poražen v civilni- vojni." Stalinova vlada j7 ž, namig-''„^V" Stalinove Tfete ud^ na Rusija podprla Hitler jevo gesto Anglija in Francija naj ae pogajata z naciji Moskva, 9. okt. — Sovjetska Rusija je podprla Hitlerjevo mirovno ofenzivo v uvodniku, katerega so objavile Izvestja, glasilo vlade. Ta vsebuje otodolžitev, "da se Anglija in Francija vr*-čata v srednji vek, ker vodita vojno, da uničita hitlerisem. Nobene ideje ali mnenja ni mogoče uničiti z ognjem in mečem," Isvestja dalje pišejo, "da Človek lahko rešpektira ali pa sovraži hitJerizem in vsak drutfi politični sistem, ker je to stvar okusa, toda vojna za uničenje hit-lerizma je kriminalna bedaeto-ča. Angleftki in francoski argumenti, da mora vojna trajati toliko časa, da bo hitlerisem strt, spominja na verske vojne v srednjem veku proti krivovercem in ljudem drugih verskih prepričanj." . Diplomatični opazovalci pravijo, da skuša sovjetska Rusija, zaveznica nacijske Nemčije, utrditi svojo pozicijo v vseh smereh zdaj, ko so ostale evropske velesile zapletene v vojni.. Revizija Ameriške zunanje politike Rooaevelt na strani Anglije in Francije Waahlngton, D. C., 9. okt.— Nobena tajnost ni več, da se je Rooseveltova administracija postavila definitlvno na stran Velike Britanije in Francije in da jima bo patftagnln, da porazita Nemčijo. Kooperacija z njima zdaj ddmlnira ameriško zunanjo politiko. To pojasnjuje, zakaj je Roosevelt hladno sprejel Hitlerievo sugestijo, naj prevzame vtofo posredovalca med Nemčijo, Anglijo in Francijo. On bi prevzel to vlogo le, Če bo dobil migljaj iz Londona in Pariza. Znano je, da Anglija in Francija odklanjata sklanitev miru po Hitlerjevih pogojih in Roosevelt to ve. Ako bo Roosevelt uspel v svoji kampanji glade preklica pro-visije v nevtralnostnem zakonu, ki prepoveduje pošiljanje orodja in bojnega materiala zavoje-vanim državam, bo to v prilog Angliji in Frartclji. Zlasti slednja potrebuje bojna letala. Ona bi rada dobila najmanj sto a-meriških letal na mesec. Roosevelt je ulverjen, da velika večina ameriškega ljudstva podpira njegovo kampanjo za odpravo embatga. Sentiment je v prilog Angliji in Franciji. Ameriško ljudstvo je za uničenje hitlerizma In vsega, kar ta predstavlja. bondon, 9. okt. Chamberlain bo v sla. da je pripravljena skleniti fodno trgovsko pogodbo s Fin-do pod pogojem, da ji slednja •ditopi distrikt Viipuri in otoka UnmHaari in Suursaari in ji ¿voli gradnjo baz na Alandskih dokih. Finska noče nič slišati o km, ker se ne boji ruskega na-P*da. čeprav ve, da potrebuje po-** Finska in Švedska produ-' ihta orožje, ki daleč prekaša nwko orožje. Obe sta izjavili, da »bosta uprli ruskim zahtevam. MoKkva, 9. okt.—Tu poročajo, k Finska išče diplomatično po-aor pri ftvedski, da se bo lahiko ipirala zahtevam sovjetske vla-Slednja pritiska na Finsko, P jo prisili v sklenitev slične podi* kot z Estonijo in Let-ki je dala Rusiji velike eko-parte in vojaške koncesije. K Znanja ministra Litvinske in sta v Moskvi in tu prikujejo, da l>osta kmalu skle-J1* dogovor m sovjetsko vlado, ■■to dal slednji dalekosežne mi-5»»*tične in ekonomske Jionce- v*«t iz zanesljivih virov se J*- da rta Rusija in Nemčija »vrnili tir,.,,-«,.« ,.1_____1.- Poljsko, je španski tisk napadel rusko agresijo kot nevarnost za vso vzhodno Evropo, kjer živi 20,000,000 katolikov. Nesoglas je med voditelji nacijev Radikalna grupa za nadaljevanje vojne Berlin, 9. okt.—Medtem, ko se nacijski tisk trudi, da uveri svoje čitatelje, da je prišel čas za sestanek predstavnikov vele sil pri konferenčni mizi, se opa ia nesoglasje med voditelji na cijev. Radikalna grupa, ki je prepričana, da bo Nemčija le z vojno dosegla vse, kar zahteva je v tem momentu še v ozadju Očitno jc, da je za nadaljevanje vojne, vladna grupa pa je proti. V slednji grupi je Hitler. On je baje pripravljen dati konce sije Veliki Britaniji in Franciji Vodja radikalne grupe jc Heinrich Himmler, načelnik — Premier imenu An-g}t* JA~JČ£ancije odgovoril Hiter ju, Ki je v svojem govoru v rajhstaigu predlagal premirje, v sredo, ko bo naatopil pred poslanci v parlamentu. Nekateri pravijo, da bo odgovor pustil vrata odprta pogajanju. On je že izjavil, da bo skrbno proučil litlerjeve mirovne pogoje in se posvetoval s predstavniki Francije in dominionov predno bo odgovoril. |Diskusije so se Že «pričele. Avgust Zsleski, zunanji minister nove poljske vlade, ki Je bi-a ustanovljena v Parizu, bo prišel v Iiondon ta teden in se ude-ežii diskusij. Angleški tisk na-glaša, da bo moral Hitler poteg- Rusi obsodili poljskega častnika v s*trt Moskva» 9. Poljski ča- stnik BronUlavje Ml'obsojen v smrt na obtoibo, da Je namera val zastrupiti sovjetske voditelje. Aretiran je bil v Rovnu, poljskem mestu, katerega so zasedi« ruske čete. Bronislav je prišel tja v civilni obleki in pri njem so našli veliko količino strupa. Obsodbo je izrekel ruski vojaški tribuna!. niti svoje čete iz krajev, katere so zasedle, in dati zagotovila glede plačitve rofiaraeij. Zdaj de ni znano, ali bo Chamberialn v svojem odgovoru Hitlerju stavil svoje pogoje glede pogajanj o sklenitvi premirja. BELGIJA VIDI MOŽNOST NACIJSKE INVAZIJE Nova nemška ofenziva napovedana UTRJEVANJE HO-LANDSKE MEJE Amsterdam, Holandska, 9. okt—Belgijske avtoritete vidijo možnost nemške invazije Belgije. Edino upanje, da se to ne bo zgodilo, baaira ns domnevi, da bo Nemčija vodila obrambno vojno na ssipadni fronti, dočlm bodo nemške armade in dlplo-matje začeli of<*nsi¥|o v Podonavski kotlini in drugih krajih južnovshodne Evrope. Ta bi bils dob rs poteza s «trsni nacijev, Belgija in Holandska vidita tudi motnost, da bo skušala nemška armada uničiti franeoako na tak način kot Js pol Jako. lObe, Belgija In Holandska, ata pripravljeni na "boj in oba sta u ver jeni, da lahko zadrftlta pohod nemške armade, O lav na obrambna črta leži ob reki Meu-se do trdnjav v Liegu, Namur-ju in Charleroiju. Ta je druga Maginotova linija. Belgija vidi možnost nemške in vasi je preko Holsndske. Meja je savarovana s mogočnimi u-trdbami, 'ki bodo uetsvila pohod Nemcev. Trdnjave ob Antvarpu smatrajo Belgijci ss nepremagljive. . Kakor v svetovni vojni, bodo Belgijci tudi v slučaju nacijske invasije poplavili ooomlja od Antverpe do Turnhouta ob ho-lattdski meji. Holandeka bo tudi odprla satvomice ob spojin rekah in poplsvila pokrajine. V tem slučaju ne bodo Namcl mogli rabiti tankov in drugih mehaniziranih enot. Belgija ni odredila nobenih varnostnih upkrepov proti Franciji, ker je mnenja, da Ji ne preti nevarnost s te strani. Bruselj, Belgija, 9. Hem nemških par- ^jo v am Aosli« n* ,n ^ ^^»J^o v nemška prietanii- tropu. Oba sta proti stekleni tvi premirja z Anglijo in Fran cijo. Njun argument je, da slednji smatrata mirovno ofen živo za nacijski umik. Hitler — pravijo — bi rad videl, da bi zgodovinarji pisal o njem. da je on pomiril manj šinske grupe v Evropi in zdru žil Nemce. Diktator je bil in formiran, da sta Anglija in Francija pospešili gradnjo boj nih letal in da bosta kmalu prekosili nemško letalsko silo. Hitler se zaveda, da je poman J kanje živeža občutno. Vprašanje Je, kako dolgo bi) mogel nasiče-vati armado. Ruska pomoč tem oziru je še problem. Stalin ne bo mogel pošiljati živeža Nemčijo v velikem obsegu Vprašanje Je tudi, kako dolgo bo ruski diktator podpiral Hitlerja. Zdravniške avtoritete so že posvarile naclje. da telesna odpornost Nemcev bo padla na nizko točko, če bodo mora «stradati. Prva ostedsoat. (NarfcaJ Jerger.) Novice Is Minneaote Kveleth, Minn. — Antoinette Osanich, članka SNPJ, ae je pred dnevi poroAila s tu rojenim fsntom Antoniom Pattenasijem. Obilo sreče 1—«Pred kratkim je tu umrl Andrej Merkel j, star 94 let in rojen v Kranjski gori na Gorenjskem. V Ameriko je prišel pred &0 leti In tu sapuščs šeno in tri sinove s več vnuki, v New Yorku sestro, v stari domovini pa brata. Bil je marljiv gospodar ín tudi drugim je rad pomagal gmotno—Pokojna Ana Peršlin, o katere smrti je Prosvete včeraj poročala, je bivala v Virgi-nijl, Minn., kjer zapušča veliko druiino, katera je pa včlanjena pri SNPJ. Pokojifica je bila članica drudtva 216 in ustanoviteljica društva 3S8 SNPJ, katerega je ustanovila pred 20 leti. V Ameriki je bivala 87 let in rojena je bila v Bode re I h pri Draga-tušu v Boli Krajini. Njeno de-kliiko ime je bilo Pašič. Čuden samomor v flaryju Gary, Ind—Dne 7. t. m. se je tu ustrelil Lovro Klobučar, monter (plumber) po poklicu. Malo prej sta potrkala pri nJem dva policaja in ko je odprl, sta mu povedala, da ga bosta aretirala zaradi tega, ker Je pijan vozil avto. Kk>buč«r js rokel policajema, naj malo počakata in odšel je nassj v hišo. Trenotek kasne-je sta policaja slišala strel v hiši in ko sta skočHa notri, sta našla Klobučarja mrtvega. Tako Je v nedeljo poročalo čikadko čaao-piaJe. Smrtna nesreča v New Ysrku Herkimer, N, Y.—Dne 2, oktobra je avtotruk ubil 24-istnega Matha Gorinška la Little Pallsa. Njegov svak Anton Petkovšek je vosi I astotruk, v kstsrsm et obs peljala, med votnjo ss je pa Petkovšek hotel ogniti nasproti hRečemu avtu in je savil stran, pri tem se je ps avtotruk pre-vrnil in fant je padel pod kolo. Bil Je n* mestu mrtev. Ponesrečenec Je bil sin snansga llttle-falškega rojaka Matije Gorinška In sapuščs |x)log očete ženo s otrokom, dvs brata in dve as-stri. Vesti Is Pennsylvsnlje Shsmoken, Pa.—Tu Je pred dnevi umrla Mary Bombač Is Detrolta, ki Je bila tu ns obisku pri svo)i omoženi hčeri, Stara Je bila ft4 let In rojena Novak Stranski vasi pri Stični na Do-lenjskem. V Ameriki je bila 8« let In zapušča moža, Štiri sinove in tri hčere. Clevelandske vesti Cleveland, 0.—Dne 0, oktobra je stopil v banko Slovenske posojilniee, St. Clair ave. in E. 68 st., mlad ropar In s revolverjem v roki prisilil kaslrja Antona Kromarja, da mu je Isročll vso gotovino, ki Je ležsla pral nJim, skui»J $1769 Ropar je potom pobegnit in v bližini Iwnke je i orožjem prisilil rojsks Krsuss ki je s materjo vred sodel v svojem svtu in čsksl ns zeleno luč, ds gs nsj hitro odpelje. Krsus Je vozil nekaj blokov bendita poleg sebe, v E. 68 ulici je pa zavil k hodniku In po bliskovo Is puMI roparju revolver is roke Ur gs s orožjem udaril po glsvi. Rofiar Je skočil na hodnik, Kraus im za nJim. \xtv\\ gs Je en blok, nakar mu Je prišel na pomoč po-licaj, ki Je lopova aretiral. Posojilnica Je dobila vsa svoj denar nazaj. IU»!>ar Je povedal, da piše Edward Bros In star je 27 let. — Matilda Mlklus, ki si je zadnjo pomlsd pri |iedcu zlomila desno roko, Je U dni spet padla po stofmlcah v klet in zlomila s je levo roko. Nahaja se v msst^ nI bolnišnici. Uredite v francosko* španske meje Bayonne, Francija, 9. okt. Francija se ie odkičlls is ureditev meje s Apsnijo. Clsnl dele-gacij obeh držav so se lotili ns loge In upsnjs js, da ureditev meje ne bo delala potedkoč. NAPETOST V JU2-NOVZHODNI EVROPI ODNEHALA Italija vabi Jugoslavijo in Ogrsko v prija- 1 teljski pakt DELNA DEMOBILI. ZACIJA ODREJENA Budimpešta, Ogrska, 9, okt.— Tu poročajo, da hode Italija u-trdltl prijateljske veti s Jugoslavijo In Ogrsko s sklenitvijo no-pakta. Nasnanik) Italijanske radiopostaje pravi, da eo as pogajanja še pričela. To dejetvo so potrdili tudi napol uradni krogi v Belgradu, daal vesti Is Hi-ma ne omenjajo pogajanj Porodila nagladajo, da so pogajanja smanjšala napetost, ki jO prsvladovala v julnoaihodnl Evropi od pričetka vojne. italijanska diplomacija ae trudi v naporih sa ohranitev nevtralnosti v konfliktu. NsmOi-Ja js sapoalena rta sapadnl fronti, dočlm sovjetska Rusija As ni pojasnila svojih namenov na Balkanu. Sodelovanja mod Italijo, Jugoslavijo In Ogrsko Ja potrebno, ds ss preprs&i nemdko-ruska dominacija balkanskih dr-ftav. Te se bojijo vojne Ht italijanska zagotovila o sodelovanju i njimi, ds obdrfts nevtralnost, so dobrodošla. Neki jugoslovanski diplomat ie dsjal, "ds so ssdsnjs pogajanja la prlčetek vellksgs dola, M pomeni vsi nego sklsnfesv pogodbe. Ako s« bosta Jugoslavija Ogrska svssali a Italijo, tedaj a In Bolgarija." Italija hoče utrditi tudi prijateljstvo s Turčijo in Grčijo. To e demonstrirala i odpoklicem tvojih čet s grške maje, Bukarešta, Kusuislja. 9, okt. —Rumunlja, Jugoslavija In O-vrsks so odredila delno demoblli-učijo oborožene sile. Dfplomatje vidijo v tej akdijl snamsnje ibllžanja, Vee tri države bodo svajale polltfko, katere dilj J« nevtrelnoet v konfliktu. Delna demobllliaclja v Romuniji In na Ogrskem Js bila od-rejens zadnji tsdsn na eugastijo I ugi»slovanske vlade, Rumunlja n Jugoslavija sU Imeli armado pol milijona moft vsaka pod o-rožjem, Ogrska pa 100,000 mol. Sofija, Bolgarija, 9. okt—P0-sžkoče, ki so nastala v zadnjem momentu, so prspročils sklsni-tev nove trgovsks pogodbe mod Bolgarijo in NsmČIJo' Pogajanje so ss rs zbila, kar Ja Nsmdija itavlla sshtevs, katero Bolfari-|a ni mogla spreJoM, a in Francozi odbili nemški napad Topniiki dvoboj ob reld MomU |*aris, 9, okt. — Vojne aktivnosti so bile obnovljene na sapadnl fronti, ss glasi frsneosko poročik>, Nemci so začeli napadati frsncoeke čsU v sektorju pri Haarlouisu, 8aafd>rueckenu in Zwelbrueckenu, a so bili vr-Umi nazaj, Francoski krogi menijo, da ee bo nemška ofensivs pričela v po-krsjini ns severni etrsni Thton-vllla Ako la> uspela, tedaj ss bodo nemške čete prlhllžsls U» reni. Franeoako vojno pofuCMs nasnanjs iMmovo topniškega dvo. boja ob reki Mosell. I^ndos, 9. okt. — letalsko ministrstvo poroči, da so angleški letalo sestrelili asmdko bojno letal«» v spopadu nad morjem Bitka ss Js so Nemci napadli PROSVETÄ PROSVETA TU ENLIGHTENMENT 0UIILO IM LA*TNINÄ ILOTIMKI M rOOPOKNB JBDN0TB ti mmd | III I I kr UM _ m UrafeM M*» (U*m CUM») I---- NM — tote. NM M Ni bU, UM m MM tatet M Of— te »MM UM m Mte late, MH m M« tate; m limrtw NN. . tutach»ÜM »teil for «Im Ü.IUrf »teta* (*mH cblt—) •M Cuâta N.M p«r rw, PHm*> u4 Ctate» IÎ M im rmi. (miii WMUta N N H* UM lta*à«v M M «nteito. Hi*'«rM »wfcta« (Irtta*. »» MU. 4r—. »«Ml tU ) m rrMta ^"taUl)« to v «late*. M I» pri talil poète Im. __ llUftMnf mte m |MMMt Mmwrlpli nI wawMM> MltaM wl «M«lta»te4 arttota» will nui M rvtenM*. Otter MkMrrlyf, .««b m ri«rta., »tara. |MW. «te., will M taurte «•ly «ta* mmiimW br " SNT-N la. M rte. tar Im «Uà • PROBVETA Laweieto À»«.. Of TM« ««»««AI Zloraba civilnih svbbodščin Sklep radijskih družb, da ne bodo več pro-dajale časa za sporne govore v radiu "fathru" Coughlinu in drugim sličnim agitatorjem, ki se smatrajo za nezmotljive, je pravilen, Svoboda govora s tem ne bo kršena, kajti Cough-lin in vsi drugi bodo imeii priložnost nastopiti v radijskih forumih, v katerih se bodo obravnavah» sporna vprašanja in kjer bodo lahko takoj dobili odgovor na svoje demagogije. Svoboda govora ne bo kršena — bo pa odpravljena zloraba svobode govora, če se bodo radijske službe držale svojega sklepa. Doslej je lahko vsakdo, ki tohko» plača cesarske vsote za kupljen čas, zlorabljal svobodo govora v radiu, dočinri je bila opozicija, ki ne zmore radijskega časa v takem obsegu kot Coughlin, grdo zapostavljena. Na ta način bi veljala demokracija s svojimi civilnimi svobodščlna-mi vred le za one posameznike, ki imajo vpliv in sredstva. Coughlin je bil že večkrat povabljen na radijski forum, naj Um govori in debatira, a je vselej odklonil; on hoče biti sam svoj sodnik, noče se enačiti z nikomur. Te arogantnosti in fašističnega početja, k) bije v obraz vsaki pošteni demokraciji, je moralo biti enkrat konec. Mi smo že večkrat poudarili, da ameriške civflne svobodščine, za katere jamči BiH of RighU (prvih 10 amendmentov) v usUvi, veljajo le do neke meje. Cim prekoračijo to mejo, prenehajo biti svobodščine in posUnejo — privilegij za zaščito zločincev. Nobena demokratična država, ki hoče biti zdrava in živa, ne more dati svobode zločincem. Tu mislimo navadne zločince, ne pa Ukozvanih političnih "zločincev", kateri v demokratični državi ne smejo biti priznani. • Zloraba civilnih svobodščin je vsako početje, ki s temi svobodščinaml zakriva zločinska dejanja in zločinske zaroU. Fašistične in komunistične organizacije — ter vse druge teroristične skupine, ki zavračajo demokratične metode — v demokratični družbi spadajo v to kategorijo. Fašiflti in komunisti v Ameriki strašansko kriče glede civilnih svobodščin, kakor da bi bile te svobodščine posUvljene samo zaradi njih, med tem pa na vse načine poskušajo zlorabiti in jih faktično debelo zlorabljajo za svoja zločinska početja; fašisti in komunisti z enako Uktiko in z enakimi metodšmi zahtevajo civilne svobodščine le zase tukaj v Ameriki, do-čim imajo za te svobodščine t Nemčiji, lUliji in Rusiji le norčevanje in posmeh . . . Zadnje mesece je prišla na dan cela vrsta zločinskih činov, ki so jih zakrivili in ki jih še počenjajo ns ameriških tleh «merlško-nemški' naciji in Stalinovi komunisti. Danes je jasno, ds nacijska organizacija Bund — ali kakorkoli se zdaj imenuje — je organizacija navadnih zločincev in zločinskih konspiratorjev, ki so veliko slsbši in nevarnejši kot so običajne gan-ge ameriških zločincev in raketirjev, katerih so večja mesta Amerike vedno |Hilna. Te gan-ge, razen nekaterih lokalnih iz|em, nimajo političnega ali sociulnega obeležja in lahko jih je izolirati, med tem ko fašisti vseh vrst in sU-Unovči odevajo svoje zločinske skeme n plaščem visokodonečih političnih in socialnih gesel in idealov. Dognano je bilo, da so nacijske kempe v , Ameriki gnezda prostitucije, raketirstva in zarot niškega vežbanja v orožju. Prav tako je bilo dognano. da so nUllnovske denarne kolek-te pod socialnimi in humanitarnimi pretvezami kolosalno raketirstvo, ki je že izsesalo Iz ameriških delavcev težke milijone dolarjev; nadalje Je bilo dognano, da so ameriški stali* novci sodelovali pri razpečevanju ponarejenih stodolarskih bankovcev, ki jih Je SUHnova falzifikatornka fabrika ponarejala v Rusiji in zaradi katerih Je bil vsaj eden smeriški sta-linovec — dr. Burtan — obsojen v Ift-letno ječo, kskor Je rszkril W II. KriviUk! v svojem najnovejšem članku v Saturday Evening Postu In Karl Browder. tajnik ter ftrar ameriške stalinovske stranke, je sam priznal, da Je potoval po Evropi s ponarejenim potnim listom! Jasno je torej, da nimajo ameriške oblasti tukaj opraviti s poštenimi političnimi In socialnimi idealisti, ki «o v vneh ozirih In pod vsakim pogojem uprsvičeni do civilnih svobodščin, pač pa imajo opraviti s pretkanimi navadnimi zločinci, ki operirajo pod krinko političnih in ekonomsko-aoc i a I n i h idealov! Tudi taga raketirakega, zločinskega omrežja v Ameriki mora bi|i enkrat konec! ======- * : Glasovi iz Zgodovina »e ponavlja Mlkraakee. — Za tistega Hitlerja, katerega zaslugs je, da v Evropi spet regija jo strojnice, da trosijo žveplo, ogenj in strupene pline na evropska mesU in vasi iz zraka in da bruhajo o-genj težki topov i, da umirajo ne-je, da zopet bega na tisoča in ti-zavarovani otroci in drugi Ijud-soče družin brez domov in strehe, da se ruši vse, kar je pridobila in zgradila evropska civilizacija z velikim trudom in napor ga naš najstarejši katoliški list v Ameriki imenuje največjega blufarja, lažnika, največjega sovražnika civilizacije na svetu; za tistega Hitlerja, proti kateremu poziva naš katoliški list vse urednike slovenskih listov v A-merlkl, naj dvignejo glaa, da se bo čul od Atlantika do Pacifika; za tistega Hitlerja, proti kateremu poziva naš katoliški list vse slovenske organizacije in posameznike v Ameriki, ne j dvignejo protestni glas, da se bo čul od severa do juga, tudi v Washing-tonu — za tega Hitlerja pa katoliška cerkev v Nemčiji poziva v boji Katoliški škofje v Nemčiji so objavili pastirski list, v katerem pozivajo svoje katoliške vojake, naj se čvrsto borijo za firarja, za zmago nemškega orožja. TI škofje so podelili nemškemu, o-rožju svoj blagoslov. Katoliškim vojakom so povedali, da jih bo varoval sveti Mihael. AH ste že slišali kaj takega? Katoličani tukaj, katoličani Um, 0a vlečejo vsak na svojo stran. Pravijo, da je Človek potomec opice. Nak, to je žaljenje opic, ker opice bi ne delale kaj Uke-ga. Za tistega Hitlerja, ki je zaplenil sajnosUne, pregnal menihe in nune, za tistega Hitlerja, radi katerega je bil tepen dunajski kardinal, za tega Hitlerja pa sedaj blagoslavljajo orožje in prosijo za njegovo zmago. Ne! Opice bi kaj takega ne bile zmožne. Oh, ti sveti Mihaeli Veliko nalogo so ti naložili. Smiliš se mi, ampak jaz ti dosti ne zaupam, ker ti si slab zaščitnik. Slabo si se bil odrezal v svetovni vojni na Goriškem, Sa sam sebe nisi mogel ščititi. Ali ae ne spominjaš, kako te je bil Italijsn razbiral pred £0 leti In več? Takrat, ko si bil še mlad? Kaj pa sedaj, ko si že v letih, kakor jaz? O Mihaeli Ko bi bilo po mojem, bi Jaz vse tiste škofe s pastirskimi listi vred poslal tja v prvo linijo pred frMMoske topove, da bi videl, ali A boš ti varoval. Ako bi jlhrbi te potem tudi jaz častil. Frank Gabr. bana, Ambridga, Cheswicka in od drugod. Mladinski odsek Prešerna še ni dve leti sUr, toda v Um času so se otroci, sUri od sedem do 18 let, dobro izvežbsli v slovenščini. Ho se je to društvo ueU-novilo, sem si mislil: to bodo težave s slovenskim jezikom, toda Um malčkom je Šlo precej gladko izpod rok. Že pri .prvem koncertu so pokazali precej dobro. Zahvaliti se pa moramo tudi učiteljici m rs. Bukolič May, ker rom; za tistega Hitlerja, katere- s Uklmi otroki je treba imeti r I ut. ne O koncertu Prešerna in vojni Plttaburgh.—-Koncert pevskega zbora Prešerna, mladinskega in sUrejšega, je 1, oktobra precej povojno potekel. Udeležba je bila velika. Program jt bil bogat petja, plesa, godbe in humorjil. Vsi so svoje naloge dobro izvr^ šili. , || i*- Dolžnost me veže, da se zahvalim vsem poeetnikom, posebno pa onim, ki so prišli iz oddaljenih naselbin, kot is Stra- dosti potrpljenja. Večkrat sem bil na vajah in jih opazoval. 8e-daj so pa pokazali, da so lahko pridni in da se dobro učijo. Le Uko naprej in boste ponos pitts-burški naselbini! V tem kratkem času so se dobro naučili za ta koncert. Prosim vse pevke in pevce, da pripeljete na prihodnjo vajo po enega novega pevca ali pevko, posebno dekieU ne smeU za-osUti, Uko, ko bomo obhajali dveletnico, da vas bo najmanj 200. S tem ni noben otrok obvezan kakšnih stroškov. Torej prosim vse sUrše, ki imate otroke v starosti 7 do 18 let, da jih Ijete na vaje v Slovenski ki plačuje učiteljico. Odbor bo skrbel, da bo aranžiral kakšno priredbo, da se bo s tem pomagalo nabaviti obleke, da ne bodo starši preveč žrtvovali. Torej prosim vsa, pošljite jih na vaje, ki so vsaki petek od 5. do 8. ure. Ne pozabite tega. Sedaj se moram pa zahvaliti izvajalcem programa. Stari Prešeren je dobro izvajal svoje pesmi, kakor tudi ženski kvartet. V solospevu je nastopil Andy Kogl in zapel "Strune"; štirje pari so plesali "šUjeriš", Louis Skerkmg je Igral harmoniko, Mary Kogl je nastopila s par pesmaml, kakor tudi Benjamin Smuc, Andy Kogl in sestrk Humorjan. Tudi mladinski zbor je napravil vtis na posetnike. Bratje SUnfsa in Skerlon so igrali lepe komade na harmoniko (2) in violino (2). Tudi Tresa Klun je dobro izvršila solospev, kar je pokazal aplavz. Moharjeva brata sU pokazala, da sta dobra pevca. Dorothy Jurgel se je pa-stavila s piano, Robert Jergel a pianoharmoniko, prav Uko tudi Lilian SUrešina, Josephs Hrvati n in Gilbert Rozmariir. Najbolj pa je ljudem ugajala "Gostilna", katero je izvajalo 16 mladih članov Prešerna. V resnici jim gre priznanje. Torej le tako naprej, fantje in dekleta, ker pokazali ste, da imate Ulent. Ako sem kakšnegk izpustil, ml oprostite. Jeklarska industrija zadnje čase bolje obratuje, toda na žalost za vojno. Tako delo je seveda žalostno. Ravno ko to pišem, slišim po radiju, da so na borzi padle jeklarske delnice radi pb-ročila, da bo MuesoHni posredi val za mir, to je sklical nekakšno mirovno konferenco. Da bi se to vsaj uresničilo, čeprav ne bi delali, ker tako delo človeštvu nič ne koristi. Toda tudi Musso-linijev mir ne bo nič dobrega prinesel človeštvu. Tak mir, kot ga ti fantje predstavljajo, pomeni izgubo prostosti. Dokler delavstvo ne bo obračunalo s takimi voditelji, ne bo zadovolji- vega miru, pa naj ga prinese Musaolini, Hitler ali Chamber-lain. Toda U neznosna vojna naj bf se Uko globoko pogreznila, da bi nikdar več ne vzklila. Koliko gorja in materialne škode so človeštvu prinesle vojne in njih grozote! Ako bi tisti, ki so jih zakrivili, nekoliko pomislili, bi se zgrudili in razprši« v prah. Toda krvoloki nimajo srca niti usmiljenja. Njih pohlep gre le po kopičenju velikega bogastva. Joeeph Hrvat in, 118. Pronlava 95-letnice SNPJ v metropoli Cleveland, Ohio.—V ifcrieljo, 15. oktobra, bo elevelandska federacija društev SNPJ proslavljala petintridesetletnik Slovenske narodne podporne jed note v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Popoldne bo varljetni program, kateri se prične ob treh. Glavni govornik bo Frank Zaitz, gl. predsednik nadzornega odseka. Kaj bo vse na programu, so že drugI ali še bodo pisali. Moj iskren namen je, opozoriti naše članstvo po širnem Clevelandu in okoliških naselbinah, da ne pozabite priti v nedeljo, 16. oktobra, v Delavski dom na proslavo 96-letnice največje, najboltj progresivne, najbolj hummani-Urne in z delavskim principom orientirane podporne organizacije, Slovenske narodne podporne jednote. Vsak član bi moral biti ponosen, da je Člam tako ugled -in vplivne organizacije, ki podpira svoje člane ne samo za-časa bolezni, nesreče ali smrti, pač pa tudi takrat kadar so člani v boju za boljši kos kruha. JednoU svoje člane tudi duševno vzgaja, da so sposobni v boju za delavske pravice. In to so člani SNPJ že mnogokrat dokazali na unijskem in političnem polju. TVwej bratje k| sqsfcre! Prihodnjo nedeljo je proslava vaše organizadije—je vaA dan. Na veselo svidenje v Delavskem domu! Loals Žarko, zapisnikar federacije. Mooney govori v Penni McDonald, Pa.—V četrtek, 12. oktobra, bo govoril v Jennett u Tom Mooney, znani delavski borec. Shod se bo vršil v avditoriju srednje šole (hlgti school) pod vodstvom centralnega delavskega sveU CIO, prlčetek ob 8. zvečer. Mooney bo govoril o potrebi delavskega združenja. Na shod so vabljeni vsi. Poročevalec. Metropoleka bitka je konfana Cleveland.—"No, kako so pa izpadle naše volitve za koncilma-ne in Župana ?t me pobara rojakinja, ko smo se peljali na delo danes zjutraj. Odgovorim jI, naj malo počaka, da kupim časopis in bomo izvedeli. Na prvi atfani so županski kandidatje, štirje moški in ena ženska, ki so prejeli sledeče število glasov pri primarnih volitvah : Harold H. Burton (rep. in sedanji župan) 99,861, John E. 0'Donell (rep.) 46,617, William C. Dixon (dem.) 36,876, Adam J. Dam (dem.) 9847, komunistka mrs. Yetta Land pa celih 8228 glasov in ni torej čudno, da se Diesov komi tel j v Washingtonu tako strašansko boj! komunizma v Zdruienih državah. Socialisti nismo Intel! nobenega kandidata, ker naša blagajna je prazna. Mi namreč ne kolektamo za razne svrhe, potem pa porabimo za nato propagando, kakor to delajo Riaba kaše člatlHiirn nIia. kalem bo (nntumer* Cooperative Aw»'n Cltyja. " Stalinovi tovariši. We are out of luek. Pa obrnimo časopis na osmo stran, da vidimo, kako stoje naši kandidatje za mestno zbornico. Mi smo seveda najbolj zainteresirani v našo "28. wardo, kjer je naša rtarodnoet najbolj zastopana, in pa v našo (mojo) 82. wardo. Torej v 28. wardi so večinoma naši Kranjski Janezi. Kar ¿rce se ti topi, ko vidiš te naše hrabre junake, ki so pripravljeni žrtvovati svojo kri za svoj narod, če bi-bilo treba, in pa seveda za $8000 letne plače, za kar se že izplača biti hraber in junaški. Ampak vsi Janezi se več ne smejejo, kakor tudi ne Vatro Grill, ki je izmed vseh kandidatov najbolj aktiven med našim narodom. Bije in poskakuje pa veselja srce Jamesu Debev cu, uredniku Ameriške Domovine, ker je poražen njegov nasprotnik, to je Vatro Grill. Torej v 28. wardl je zopet zmagal kandidat Ameriške Domovine Janez Novak, na drugem mestu pa je Kovačič, ki dopisniku sicer ni znan, mora pa biti krščanski človek, ker drugače bi ne dobil toliko glasov v naši farni wardi. Na tretjem mestu je Vatro Grill, na četrtem Butala, ki ni zadovoljen z izidom volitev in hoče, da se ga prihodnjič vpiše na glasovnico. Kennick, ki je bil že enkrat v mestni jbornki, toda ga Ameriška Domovina ne mara, je bil peti izmed osmih kandidatov. Hrvaški komunist Margetič je prejel le 86 glasov. Novak je prejel 1766, Kovačič 1654 in Grill 985 glasov. Na končne volitve v novembru pri deta na glasovnico le prva dva kandidata. H kakšni stranki pa pripada naš Vatro Grill ? Dejal je, da je Rooseveltov "novi dealer", torej progresiven demokrat. Njega so nominiraU nestrankarji, ki so pod dominacijo komunistične stranke, kakor je tudi Naprej v Pittsburghu. Grill je dobil priznanje kot fin dečko od Cleve-land Pressa, Citizen lige in seveda tudi našega lastnega lisU Enakopravnosti. Ako bo še "ro-nal", >bo drugič zopet lahko dobil 950 glasov. Zdi se mi, da bi blagoslov sv. Vida malo pomagal k izvolitvi.-'Drugim je, zakaj ne bi Grillu ? In pa še to: Naši ao imeli "velikanski shod", kot so poročali, po shodu zabavo in kar dve godbi, Yankovlchevo in Peconovo (zakaj niso tudi mene povabili za "spič" ali vsaj za "marš-pol-ko"?). Naš Matt Petrovich je napravil sijajen govor v prid našemu newdeal»kemu kandidatu. Ml stari socialisti ali tovariši, kakor naa naziva SUlin, se kar čudimo, kako se svet vrti in politika izpreminja. Enkrat socialisti, danes pod marelo demokratov' ali pa nestrankarji, kar si že bodi. Torej čiUtelji naj se ne čudijo ali so presenečeni, ko čita-Jo: "Radi Barbiča smo pustili socialistično stranko," ker to ne odgovarja ffesnici. Takega vzroka sploh ni. Največji in glavni vzrok je Ule: Ce si član socialistična stranke, to nič ne nese. Torej čemu bi se trudili? To je pravi virok in si ga zapomnite, kadar bo kdo navajal drug« vzroke. Kar se nas tiče, nimamo nič proti Grillu. Ce Id bil izvoljen, bi gotovo toliko storil za Sarod kakor je na primer John MiheliČ, potem Kennick in sedaj Novak. Razlika bi bila. da bi rojaki potem rekli: Sedaj imamo naprednega človeka v mestni zbornici, ki bo prejerrfal $3000 na leto. namesto kakšnega reakcionarja. (Dalje aa a NraaL) TOREK, 10 0KTOEH Tedenski pogovor 6 Anton Garden PRANJE STALINOVIH ZLOČINOV "Kar Bog stori, vse prav stori» - ' v sUri domovini v šoHin " T * boljševiško pravilo in zapoved ^: K ^ lin stori, vse prav stori Uhko n*^8 večji zločin nad po^mefc ^H vrednoUmi, lahko stori še večje i d H interesi delovnega ljudstva/UhM pljuje v obraz velikim socialističnim interesi delovnega ljudstva, lahko fe pljuje v obraz velikim socialističnim nauk in jfti perverzira, toda njegova plačL t slepljena čreda novodobnih rusof^V ni f li zadregi za opravičila. Prične jih streln rokava kakor hitro dobi "linijo" iz Moskve. Lahko, da tega aH onega "zvestega" »rl u za hip nekoliko oblije rdečica, toda^ L J si kmalu pomaga s svojim rusofiUtvom ki po treh generacijah zopet pričelo strašiti sv Seveda je zdaj rusofllstvo okinčano z * revolucionarno" spako, g psevdoradil mom, v resnici z boljševiško-anarhisti pankrtom, ki sega v Bakuninove Čase. Ce rabimo preprost jezik, razumljiv v*, mu, lahko to novo rusofilstvo oziroma «tal zem označimo za — revolucionarno gan^ešt Toda v njem ni čisto nič delavskega J m, pa človeškega in poštenjaškega. Zgolj oru •ni cinizem je s sličnimi etičnimi nazori me dami in cilji kakor jih najdete pri vseh I j u< Caponijeve vrste. Razlika je le v tem d* SUlinovi rusofili sklicujejo na neke revol cionarne tradicije, ki so porodile veliko ru« revolucijo, toda so jo revolucionarni gane prostltuirali in Hkvidirali v interesu t«roriži in ruskega nacionalizma, ki se zdaj razv v boljševiški imperializem. Na podlagi teh svojih "etičnih pravil" u tudi perejo in opravičujejo Stalinov imperij zem in revolucionarno gangeStvo. Staline sodelovanje s Hitlerjem pri krvavem jx>g stvu Poljske in povzročitvi vojne proglaA za "osvoboditev poljskega kmeta in delavc Seveda ni nihče vprašal poljskih kmetov in i lavcev, če so za Uko "osvoboditev" izpod p poljskih tiranov, degenerirane poljske žiah ki je pred enim letom po gangeško sodelov s Hitlerjem pri razkosanju Čehoslovaike. Ne! Poljskih kmetov ni nihče vpraAal, so za Uko "osvobojenje," kakor sta ga izv« Hitler in SUlin. Kolikor nam je znano, je lo vse poljsko strokovno in politično orga zirano delavstvo in tudi kmetje proti ti "osvoboditvi". In kljub temu, da je bilo \ to delavstvo, kakor tudi kmetje, v stalnih težkih bojih vsa povojna leU s poljsko žlal in drugimi tirani, se je v zadnjem boju v eno posUvilo na stran degenerirane polji vlade, ker je slutilo, da bi s Hitlerevo in S linovo "osvoboditvijo" prišlo le z deija p kap. Zavedalo se je, kakor degenerirana in trii ška je bila vlada, vendar je Imelo poljsko lavstvo več pravic, več svobode kakor pa Ij ske mase v SUliniji ali Hitleriji. Pri zadn občinskih volitvah je porazilo svoje tirane dobilo pod kontrolo nekatera največja me na Poljskem kljub skrajno perverznemu vo nemu zakonu. Imelo in vzdržalo je tudi pi vico do sUvke. Kljub temu, da je bila Polju napol dikUtura, je bilo lani tam največje I vilo sUvk v Evropi. In kjer delavstvo lah sUvka, Um ima še nekaj pravic, tam bo«« nI absoluten gospodar. Kot je bilo pričakovati, tudi bivši "an fašistični" listič v Pittsburghu na tipičen i linistični način zagovarja SUlinov vpad Poljsko in zvezo s Hitlerjem. Kljub temu, je "neodvisen list, v službi nobene stranke," kar cedi od rusofilstva, "komunizma" ■ idealizira SUlinovo gangeštvo. V člani "Rdeča armada osvobodila zatirane kmete bivši Poljski" piše, kska navdušeno »o b sprejete ruske armade in da so tem armadi Ukoj sledile karavane avtov z boljševiško teraturo." (Slično je poročal nacijski tisk. »f čni Poljaki!) Lahko se je zgodilo vse to. Saj smo tudi ni videli slike s Cehoslovaške, kako so M mase dajale z eno roko nacijski pozdrav st čim se Hitlerjevim čeUm, z drugo roko pa z robcem brisale solze. Kar se tiče poro^ da so poljski kmetje dobili zemljo je to jetno. Toda dobili so jo le nominalno. Popr fazi bodo forslrani v kolektive hoče* nočet se absolutno podvreči SUlinovim bossom. w ha pa ne bodo imeli nič več nit. obleke a . ših stanovanj, kakor -o jih imel. na P^ Lahko še manj, ker ruski kar se mas tiče, je še zdsj, 20 \et po n^-j nižji kot je bil ns Poljskem sli ps pod c.rj« Ce delavec zasluži okrog 200, nibljfv nj £ sec. običajna plača navadnega ^ ^ * linizmom, in če mora plačati en nun w (Dalje na «. strssl.) Pred dvajaethnilrti (Iz Prosvete, 10. oktobrs 1919) ^ Domače renti. V Jenny Lindu. Rudolf Grobolšek iz St Umperta oo SNPJ. Dehmke veti. Silen »aval jeklarsko sUvko. ADF je z^Uv.U moči za jeklarske sUvksrje. Iz inoiemstva. Hugo Hsss*. nih socialistov v Nemčiji, je bi» streljen na Dunaju ^fl Sovjetsko RnMija. Ceneral ^ . , f H carističnih čet v Ukrajini. ^JV^TkrtJil Umi Petij ure, poveljnikom neoen ske vlade. odjsn^U vice starega kraja ■

ot obilo popla-5 a majhen denar bodo od-¿boj polne tovore sladka. Letos bo vsa Slove-ko krila svoje potrebe po Ji z našim pridelkom, [gospodarji tožijo, da jim imanjkovalo posod za vanje sadja. Zato se naj nti pobrigajo, da bodo ; pokupili dozorelo sadje, češplje, ki so znane, i pri nas in v naši okolici ijšimi, kar jih menda glovenska zemlja. sliko kakor letos so ovnjaki pred desetimi | Inen leta 1929 je bila prav ilovljena kakor leto«, i veje so se polomile, ker le preveč teže, a opore t, V desetletji je imel ves tja do Iibnje, Rake pomemben vir dohod-|r češpijah, ki smo jih Izva-i v oddaljene kraje. Po podjetni gospodarji'ao nili. da bodo odpravljali i olupi jene češplje. Z lup-«o služili stari in mladi, le zbirali k delu v večjih kjer so imeli dovolj pro-dan, ko je bilo toplo, »Mi češplje tudi na dvo-■Vsak lupilec je bil plačan Bik olupljenega sadja. v belokranjski družini mesto, 30. avgusta.—Na pri Črnomlju živi 6^-let-tkar Janez SimoniČ, ki Jožetu izročil posestvo boiičem 1938. Pridržal je * nekaj parcel in si izgo-krano pri skupni mizi, če to ne bilo možno, pa mora * dajati užitek v naturi. Katarine je Simonič »Wen. ker se že dalj časa ^mela. Katarina je zad-»«tanovala pri svoji hče-fi omožena na Selih pri ■ Ko je »in Jože lani okrog Popeljal na dom mlado že-Pj«tal gospodar na domu, ««ebi mater, kar pa Si-2 m bilo všeč in se je od-^«doma in stanoval v svoji v R'idinah. Obenem je • da «e mu daje užitek ker ne je sin Jože poli «a mater. Vse te nepri wine, kakršne So toli-V*ok žalostnih dogodkov M'h v naših krneč SO do temelja ** družinske vezi. Drug *u «o grenili življenje, ■j» sinov do očeta je *\M«'o, da je ain An-<^ta orožnikom, češ T"**" '^mrtiti sta rej-J7 V ovadbi je J^jdel, da ga je oče Ja-14. maja letos, 'VfoMilae na Otovec. Tu wcal |lter fjnit ki bU ga ¿"["la. nakar «a je oče še " v zidnnlm V4«r drovca" ... Ko je sin očetovo ponudbo odločno odklonil, mu je oče žabičil, da mora o vsem strogo molčati. Kake tri dni nato se je sin Anton ponovno sestal v zidanici. In spet ga je baje oče nagovarjal, če že brata Jožeta noče ustreliti, naj ga zvabi naslednjo nedeljo na košenico pod pretvezo, da gresta pogledat, Če so sosedje kaj popasli. Na tem kraju bo oče počakal oba in u-strelil sina Jožeta. Anton pa naj nato pričuje, da je brata ustrelil neki tujec, ki je po zločinu pobegnil. Že v preiskavi je oče Simonič vsako krivdo odločno zanikal. Resnično je bilo le to, da sta skupaj pila, nista se pa o napadu razgovarjala. Ni res, da bi bil oče povabil sina v gostilno, temveč ga je sam sin Anton prosil, če sme ž njim. Ovadba je le plod sovraštva domačih, ki očeta mrze, drže pa vsi skupaj in bi se ga radi na vsak način iz-nebili. Res je sicer, da se s sinom Jožetom ne razumeta, vendar pa ni bil niti malo zmožen, da bi ga usmrti. Oče Simonič je tudi odločno zanikal, da bi kdaj komu od domaČih grozil s puško ali revolverjem. Resnica je le nasprotna, da mu groze domači in da ga je sin Jože že večkrat napadel. Oče je samo govoril, da se bo branil, če bo napaden in je ob takih prilikah pokazal tudi revolver. Zaslišan v preiskavi je trdil sin Anton, da očetu ni sovražen, da pa ga smatra za zmožnega takega dejanja in da je spričo tega vso zadevo naznanil orožnikom, ker se resno boji, da se bo kaj takega zgodilo. Mučna zadeva je bila javljena tudi državnemu tožilstvu v Novem mestu, ki je očeta Janeza obtožilo po § 167, 247 in 248 k. z. V ponedeljek dopoldne je bila po že enkratni preložitvi druga razprava, ki jo je vodil veliki senat pod predsedstvom Viktorja Durinija. ¡Na razpravi, ki je bila zelo "dtematična, sta se odpovedala pričevanju sin Anton in njegova žena. Priči Jakša Peter in Suhorepec pa sta izpovedala,^ da sinovoma Jožetu in Antonu ni dati dosti vere. Oče Simonič, ki je takoj po aretaciji moral v zapor, se je to pot pred sodiščem branil in je prepričevalno dokazoval, da sinovoma Antonu in Jožetu kakor tudi snahi Mariji ne kaže verjeti. Veliki senat je zatorej oprostil starega Simo-niča po § 280 k. z. in se je lahko takoj spet vrnil v svojo zidanico v Rodinah. Ali bo poslej preje-njal petek v njegovi družini, je pa seveda drugo vprašanje. Pretresljiva žaloigra v Dravogradu Dravograd, 28. avgusta. — Pretresljiva žaloigra se je odigrala v Dravogradu. 36-letna Ivanka Počivalnikova, žena pro-govnega delavca z Otiškega vrha se je pojavila s svojim 6-letnim sinčkom nax>brežju Drave v bližini Golove tvornice mineralnih olj. Nekaj časa je sinček nervozno tekal ob nabrežju in so nekateri prebivalci v bližini opazili, kako skuša uteči. Vendar je mati v naslednjem trenutku zagra- Jj*J Pila in kjer mu je "«J le Pije, ko ET* ri^oli>> Ma sinka in se z njim vred vrgla v Dravo. Njunih trupel še niso našli, r Počivalnikova je bila že delj časa živčno bolna. Pred leti je bila tudi v umobolnici na Studencu. Zadnje čase je spet kazala znake živčne razrvanosti in globoko potrtost. Očitno je v tem stanju izvršila grozno dejanje. Zapušča še tri nepreskrbljene otroke. Njeno in sinkovo bridko usodo obžaluje vsa okolica. » Smrtna, žrtev elektrike v Trbovljah » Trbovlje,«28. avg.—V nedeljo popoldne se je v zasavski rudniški elektrarni pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 20 letni ključavničar Ivan Pod-logar iz Zagorja. Podlogar je bil zaposlen že dalj časa pri tvrdki Siemens, ki vrši pri rudniški elektrarni prenovitvena dela. Včerajšnja nedelja je bila za mladega nadebudnega delavca usodepolna. Ko se je med delom povzpel po lestvi na ogrodje, da izvršil neke obnovitve menda ni mislil, da ga bo njegova neprevidnost v naslednjem trenutka stala življenje. PoslevodeČi monter ga je še ponovno posvaril, naj pazi z vso pozornostjo, da se ne dotakne smrtonosnih vodov. Vendar žal nasvet nI pomagal. Podlogar je moral biti zelo raz-mišljen, kajti priče pravijo, da je že trenhtek nato zakrilil z rokami ter pedel onesveščen na tla. Nesrečnež se je v neprevidnosti dotaknil tokovoda. Električna struja z visoko napetostjo več tisoč voltov je v trenutku ugonobila življenje mladega Podlogarja. Rudni&ki zdruvnik, ki je takoj prihitel na kraj nesreče, je žrtvi nudil vso potrebna pomoč z umetnim dihanjem in drugimi sredstvi, da bi Podlogarja morda le še obudil k življenju. Na žalost so vsi poizkusi zdravniške umetnosti ostaM brezuspešni. Žrtev dela so v reševalnem vozu prepeljali v mrtvašnico. Globoko užaloščenim staršem In svojcem naše Iskreno sožalje! Tedenski pogovor (Nsdsljovpnj* S 2. Strani.) pejk za hleb kruha (leta 1913 je bil 15 kopejk), okrog 40 rub-Ijev za stanovanje, ki je lahko najslabše vrste — navadno ena, k večjemu dve sobi za družino (za dve sobi mora biti človek že strankin "funkcionar0 ali majhen "udarnik"), Če mora za navadno obleko plačat ves avoj mesečni zaslužek, potem si lahko vsakdo predstavlja, kako "dobro" je v Stalinovi Rusiji. V Rusiji je res lahko veliko dela, toda jela je za navadno paro bolj malo. Tega ima v obilici le vrhnja plast sovjetske privilegirane kaste, ki po vseh znakih živi v razkošju kakor so živeli privilegiranci pod carjem, ali kakor žive povsod. Rusija res gradi mogočne palače — mo-skovskf nebotičnik, Palača so-vjetov, bo menda višji in veliko ogromnejši od Empire State Buildinga v New .Yorku — velikanske tovarne, toda pretežna večina delavcev mora še vedno stanovati v enakih brlogih in "stanovanjih" kakor je stanovala pod carjem. Mlljarde za nebotičnike, v katerih bo kraljevala privilegirana boljševiška kasta, toda le milijone za sta- Glasovi iz dvorana polna, če jih pride 500, je natlačena. Torej so raoraM I « • stati drug drugemu na glavah. naselbinin * ■»u to? »*d **** .v. . .i . . ¡v udeležencev, toda le 296 glaaov. (Koda I j« vanjo . «. .trani.) ^ p^«^ ^ ^^ ^ Kaj pa tvoja wanda. zakaj o! eej pretiravati glede udeležb. Na njej nič tie poveš? boste mogo-i misel mi pridejo poročila v zad-če rekli. No, naša warda je šla nji (prvi) svetovni vojni. Ta-zaenkrat pod Muasolinijevo do- krat smo videli: Avstrijci ubili minacijo. Glavni ali prvi kandi- 1000 Srbov, na avstrijski stran* dat je Arizone, ki je prejel 1938 pa je bilo le nekaj ranjenih. Se-glasov, 37 več ko Vehovec, naš! danja poročila iz Evrope so bolj "narodni" človek. Ta dva bosta pri ponovnih volitvah na glasovnici v novembru. Zdi se mi pa, da bo Vehovčev Tone porazil A-rizoneja, Čeprav nI preveč priljubljen v 32. wardi. Porazil ga bo, ker je Arizone Italijan, 32. wardo pa dominirajo naši rojaki, ki ne marajo Italijana. Ako bi bil na njegovem mestu Američan ali kakšen drug Slovenec, bi Vehovcu odzvonlk). To ga bo pa rešilo. Zadnja štiri leta ni drugega delal kot malo rogov i lil v mestni zbornici in izven, kar ni delalo nobene časti pred ameriško javnostjo. On bi rad nekaj storil, toda ne ve ksko, pa ga lomi, da se drugI smejejo, v časopisju ga pa smešijo. *V naši wardl je bilo U kandidatov. Izmed Slovencev so bili poleg Vehovca Poznik, Rudy Lo-kar in Cavlovič, o katerem pa ne vem, ali je Slovenec ali Hrvat, vsekakor pa "naš čoVjek". Poznik, indorsiran od demokratov, je dobil 1033 glasov, Rudy Ix>kar 295, Cavlovič pa le 159. Kaj je Lokar politično, ne vem. Nestrankarski (Labor Non-parti-san League) kandidat je bil Mc-Groarty, ki je prejel 676 glasov, Zanj so agitlrali tudi komunisti, valed Česar je prišlo med Poznl-kom In neko volilko Msrash do prerekanja, ker ona ni smatrala Poznika za—dobrega narodnjaka, Rudy I>okarja pa za premladega. Ampak Poznik je bil hud in je trdil, da je narodnjak In ne ve, zakaj naj bi bila Marash za tujca. Nam se tak odgovor Bdi smešen, ker kdor živi v 82. wardl, ne more biti 'Hujec". Ce bi bil, bi sploh ne mogel kandidirat. Se bolj pa se nam čudno vidi, zakaj komunisti niso podpirali Iiokarja, ker l/>karjevl podpirajo Napreja. Njega je tiolj na tihem podpirala Enakopravnost. *<> J« Rudy Lokar povabil svoj0 prijatelje na ples v Delavski dom in več orkestrov skupaj, tudi Yankovi-öevega in Peconovega, je Enakopravnost poročala: "8inočl Je bila velika udeležba na plesu Ru-dyja Lokar ja. Nad 1000 ljudi se je udeležilo." Toda vedite, ako pride v avditorij Slovenskega delavskega doma 400 ljudi, Je pametna, so pa toliko bolj pre tirana in neumna naša domaČa poročila. Pa se hočejo nekateri ponašati, kako so natančni! • Frank liarbič. 53. novanja. V mnogih krajih, kjer «o petletke prinesle nova mesta in velike industrije, se vlada nič ne briga, da bi zgradila tudi primerna stanovanja za delavce. Ti morajo leto za letom Živeti v provizorlčno zbitih lesenih kasarnah, bolj podobne hlevom kot Človeškim bivališčem, kot je pisal neki francoski delavec, ki se je nahajal v Rusiji deset let. Za svojo osebo vsaj dvomim, da se bo "osvobojenim" Poljakom bolje godilo pod Stalinom kakor se Jim Je pod poljsko žlah-to, Izkoriščani in razlaščeni kot so bili. Verjamem pa, da jih bodo stalinisti dobro krmili s — propagando in svojo "demokracijo". Kar se tiče drugih faz novega Stalinovega imperializma, se bomo že še pogovorili. \Tuj* bojne ladje ob ameriškem obreiju Panama City, Panama. 9. okt. — Angleške In nemške bojne in trgovske ladje so se pojavile v bližini ameriškega obrežja in v varnostni coni, ki so jo določile ameriške republike na svoji konferenci v tem mestu. Sem je dospelo poročilo, da nemška bojna ladja Admiral Scheer zasleduje angleške trgovske par-nike na Atlantiku. V Valparaiso čile, je bilo objavljeno poročilo, da je nemška podmornica dospela v tamkajšnji zaliv, kjer se nahaja nemški parnlk Dresden. Prebils je eno noč v zalivu in potem odplula na odprto morje. Angleški tovorni par-nik Orduna je odrinil iz Calao-ja, Peru, proti Valparaisu v spremstvu križarke Achiles. Ci-lejska vlada je bila informirana o oboroževanju angleških trgovskih parnikih v čllejskih vodah. Nemški poslanik je poslsi noto čllejskemu zunanjemu urudu, v kateri jo je opozoril na določbe v Hagueju sprejete konvencije, ki prepovedujejo oboroževanja parnikov v pristaniščih nevtralnih držav. List Noticlas Grafi-cas, ki izhaja V Buenos Airesu, je objavil poročilo, da se je tuja bojna ladja, najbrže nemška, pojavila v bližini obrežja Patagonije. MÍ e bi Aretacija komunietičnih poslancev v Franciji Pariz, 9. okt. — Francoska vlada se je odločila za zatrtje komunistične stranke. Sinoči Je bilo naznanjeno, da js policija aretirala 37 komunietičnih poslancev in da vdaj zasleduje druge voditelje, ki so ss poskrili. Med aretiranimi komunisti ao poalan-ci, ki so poslsi i odprto pismo E-dousndu Herriotu, predsedniku nižje držsvne zbornice, ■ pozivom, nsj Francija sklene mir t Nemčijo na podlagi Hitlerjevih pogojsv. Rusi izpustili ameriškega konzula Bukarešta, Rumunijs, 9. okt. — William Morton, smsrlškl podkonsul v Varšavi, je dospel v Bukarešto iz Kievs, kjer so gs Rusi držali tri tedne. Povedal je, da so ruski vojaki strašili poslopje, v katerem le stanoval, noč in dan, toda drugače ga niso nadlegovali. pričel nagovarjati. Z?!bf,u. " kar mu bo ¿u poleff tega pa mu , "*rmoniko. Za orož-»ofe ,am poskrbel. O-J »'""Antonu tudi zatr-»*> potem bolje mu treba * HilUlj, ka-\ na delo. Za na- EjL»H kakega "van- Klika kaže polar v delavske. áMrlkla Variare, katerega - zaâeflle bombe .h letalo?. HUMOR Tenor Kapul In njegova prlšssks Nsjprlljubljenejšl pariški te-nor je bil nekoč Kapul. Mladina ga Je oboževala, kakor obožuje zdaj nekatere filmske zvezdnike, in ga v vsem posnemsls. Mladeniči so šli v tem tako daleč, da so posnemali celo njegovo pričesko, ki so jo Imenovali pričesko "a Is Kapul". lepega dne je Kapul odpot > I val v neko majhno kopališče, Drugo Jutro se Je hotel ostriči. A«l je v neko brivnico in sedel. "Kakšno pričesko želite T gu je vprašal brivec, ki Kapuls ni1 ) x|»oznal. "Ali ste že slišali za pričesko a la Kapul'T" "Sevsda," Je odgovoril brivec, i "Haj tukaj vsi nosijo pričeske s la Kapul'." "Prav, Tudi jaz bi namreč ž«. I lel takšno pričesko.' Brivec je dolgo časa ogledoval In česal stavnega tenorja, naposled pa menil: "Ne zamerite gospod, Uhta nekaj M vam rad povedal . . "Kar na dan z besedo!" "Tako čudno obliko glava imate, da Je popolnoma nemogoč* I napraviti vam pričeako 'a la ICa- pur.- «< USSR in tretji rajh Honrjr o. Wolfe ( Nadaljevan laO Voditelji weimarske republike so se skušali približati Franciji in Veliki Britaniji, ker so upali, da bodo tako ubili voljo do vojne in pripravili pot k stalnemu, miroljubnemu sodelovanju s državami zmagovalkami. Toda voditelji reichwehra so kuhali maščevanje nad očeti versajske mirovne, pogodbe In so hoteli ustvariti nemški imperij; zato so mislili, da bi imela Nemčija več koristi od zveze s sovjeti. Njihovo rusofilstvo je temeljilo na načelih realne politike. Prepričani ao bili, da je industrijski Nemčiji potreben zaveznik, ki bi potrelioval njene tovarniške izdelke in hkrati zalagal Nemčijo s surovinami. Pravili so, da je ogromna sovjetska zveza, ki ni imela svoje industrije, za Nemčijo odlično tržišče. Nemška tehnika in gospodarstvo bi se lahko okoristili s ruskim lesom, nafto, rudami in poljskimi pridelki Ruska vojska, bi bila lahko najboljših na svetu. Ali ne vse to pomagalo rajhu, da stre versnjski "diktat" in postane gospodar vae Evrope? Aprila 1922 so doživeli zavezniki prvo neprijetno preaeneče-nje. Tega presenečenja nista mogla pozabiti ne Downing Street ne Quai d'Orsay. Zastopniki vseh velesil so se zbrali na mednarodni gospodarski konferenci v Ženevi, Ruai in Nemci so bili prlpuščeni pa to konferenco kot nekakšni siromašni sorodnik), ki jih vsi prezirajo. Tods ko so ae predstavniki ruhodnih velesil pogajali med seboj, so jim Nemci in Rusi pripravili presenečenje, ki Je udarilo kakor bornim. V bližnjem kraju Raimllu so se sestali zastopniki Berlina in Moskve in podpisali medsebojno pogodbo. Nemčija je pravno priznala sovjetsko vlado; oboji zastopniki so sklenili dogovor o ne-napadanju in črtali vse medse-bjne predvojne dolgove. Zavezniški državniki so se zgrozili; v njihovih očeh Je pomenil ta dogovor "zveso premagancev". Po-sled ice rapallakega dogovora ao bile dalekosežne In so Imele velik Vpliv na riadaljnje zadržanje zavesnlkov proti rsjhu in proti sovjetom. Voditelji reichwehra so uspešno sodelovali z voditelji rdeče vojske, Sovjetske vojsks, dotlej slsbo organizirano, Js iiočsal postala pod vodstvom nemških inštruktorjev borbena sila, ki Je morala Evropa z njo računati. Nemški štabni častniki in Inštruktorji so dobili pri svojem delu v rdeči armadi potrebne Izkušnje, in so na ozemlju sovjetske zveze lahko ustvsrlll letalske šole in druge vojne ustanove, ki jih jim je bila versajsks mirovna pododba doma prepovedala. V tej dobi, ko ao se sovjeti bali morebitnega napada kapita* lističnega sveta In ko Js v Evropi še veljsla versajska pogodba, sta bila ruska In nemška vojska prepričani, da je nujno sodelovsnjs koristno za obe strani. Ce M bili imeli nemški in ruski vojaški strokovnjaki dovolj vpliva v svojih državah, bi bilo to sodelovanje nedvomno |>oete-lo trajno. Kako je Htalln sodil o tem dogodku? Ali Je napadel narodne socialiste? Ali je kritiziral vedenje demokracij? V njegovem imenu je govoril Dmitrij Z. Ma-nuiljski, član izvršnega odbora komunistične internacionalc. Na kongresu komunistične stranke v Kremlu je Manuiljakl 12. marca izrekel tole obtožbo: "Angleška nazadnjaška bur-žoaaija hoče žrtvovati fašistov-ski Nemčiji vse male države v južnovzhodni Evropi, da bi tako odprla Nemčiji |M>t proti vzhodu, proti sovjetski «vezi. S pomočjo te protirevolucionarne vojne bi hotela preprečiti na-prodek socializma in končno zmago komunizma v Sovjetski zvezi, Nemčijo pa odvrniti od njenih imperialističnih zahtev po angleških kolonijah." Med svojim govorom je Ma-nuiljski neprestano obtoževal Anglijo: "llhkrati bi angleški reakcionarji želeli, da bi si nemški' imperializem polomil zobe ob sovjetski zvezi, ker bi to povzročilo oslabljenje Nemčije za več let. Tako bi angleški imperializem lahko ohranil svoj položaj na svetu." < Govori vodilnih sovjetskih o-1 sebnosti, ki so napadle Anglijo in samo mimogrede kritizirale narodne socialistes so napravili zelo mučen vtis na Downing Streetu in na Orsayskem nabrežju, ker so bile zahodne demokracije z Ameriko vred prepričane, da bo Hitler |h> Mona-kovem obrnil svoje legije proti sovjetski zvezi. U. muren je Stalin Izjavil na kongresu zveze: "Krik, ki ga je zagnal tisk na Angleškem, Francoskem in v Severni Ameriki, Je zelo značilen. Gospodje časnikarji so postali kar hrlpnvl od kričanja, da se Nemčija pripravlja zit napad na sovjetsko Ukrajino, da ima že v rokah tako imenovano Karpatsko Ukrajino s 700,000 prebivalci in da bo nuj pozneje spomladi pridružil tej tako imenovani Kurpatski Ukrajini še sovjetsko Ukrajino, ki ima več ko trideset milijonov prebivalcev. Kaže, da hočejo s tem sumljivim kričanjem povzročiti nejevoljo sovjetske zveze, zastrupiti ozračje In izzvati med sovjetsko zvezo in Nemčijo spor, ki nI sanj nobenega vzroka." Z drugimi besedami Je sovjetski diktator povedal, da so hoteli Angleži zasejati spor med tretjim rajhom In sovjeti. Razen tega Je poudaril, da Nemčija nI prizadeta pri tej zaroti. Samo Angleži so hoteli povzročiti vojno med Nemčijo >n Rusijo. In to Je rekel Isti Stalin, ki je še pred nekaj leti opominjal druge narode, naj "ne vtikajo svojih svinjskih rilcev v sovjetsko korit«}." Kako napak so v zahodni E-vropl razumeli Hitlerjevo ukrajinsko politiko, se najbolje vidi Iz govora, ki ga Js Imel fuehrer v Nuernbergu v Septembru leta 1936. Pri tej priložnosti Je re-kel svojim mnogoštevilnim pristašem, ki so ga navdušeno pozdravljali : "Ce bi imel Ural s njegovim neprecenljivim bogastvom, Sibirijo s njenimi ogromnimi gozdovi in Ukrajino z njenimi nepreglednimi polji, bi Nemčija in narodnosociulistična stranka živeli v izobilju." In ko so esksdrlle vojnih letal brnele nad njegovo glavo, Je Hitler vzkliknil: "Vse to bomo podjarmili kljukastemu križu!" (Dalje prihodnjič) Knjige Cankarjeve družbe Cankarjeva dražba v Sloveniji je za leto 19.19 Izdala sledeče štiri knjige t. 1. Koledar, s bogato vsebino la kra«no Ilustriran. 2. Pomlad človeštva. Spisal dr. Zivko Topalovlč. 3. Taki ae Ijndje. Roman • francoskega podeželja. Spisal Koger Martin du Gard. 4. Apsn»M teatament. Knjlgs o civilni vojni v ftpanlji. Spisal Arthur Koestler. Vae te štiri knjige dnblte po pošli aa $1.2&. Naročila pošljite aa aatlovs PROLETAREC 2301 So. Lawndak Avenue - Chicago, 111. Roman Treh Src * JACK LONDON t — To-le je kup živalskih in človeških kosti, — jih je opozorila carica. — Tudi ta bitja so se bala podzemne poti in skušala priti na površje skozi odprtino v pajčevini. To-le so bili ljudje — le poglejte. Zdaj so ostale same kosti, ki se spremene sčasoma v prah. Nihče ne pride živ skozi pajčevino. — Pa naj bo, — je dejal Francis. — Kljub temu bi strašno rad videl solnce. 0»tanite tu, jaz pa pregledam okolico in ugotovim, kaj je s to pajčevino. Potegnil je iz žepa revolver, v katerem so bili nepremočeni naboji najnovejše konstrukcije, in zlezel skozi odprtino v pajčevini. V hipu, ko je izginil, so ostali zaslišali njegove strele. In kmalu so ga znova zagledali. Umikal se je in neprestano streljal. Nato ao videli, kako se je zavalil nanj ogromen pajk, ki se je krčil in zvi-jai od neštetih ran. Krogle Iz Franciaovega revolverja so preluknjale vse njegovo telo. Od ene kosmate noge do druge je meril dva yarda. Telo je bilo po obsegu in obliki podobno velikemu košu. Zavalilo se je Francisu na rame in hrbet ter odskočilo. Noge so se še vedno krčile. Naposled so videli, kako je voda ubitega pajka zanesla k strmini in potegnila pod skalo. — Kjeh^e eden, mora bit še drugi, — je dejal Henry in se ozrl boječe v odprtino, od koder je prihajala dnevna svetloba. — Pot pod skalo je edina rešitev, — je ponovila carica. — Pojdiva, dragi mož, objemi me in skupaj stopiva iz tega strašnega podzemlja. Ne smeš pozabiti, da zunanjega sveta še nikoli nisem videla. Upam pa, da ga v tvojem naročju kmalu zagledam. Razprostrla je roke in Francis se ni mogel u-pirati. it — Ta odprtina v steni je začetek globokega brezna, ki meri najmanj tiaoč čevljev, — je pojasnil Francis Leoncii In Henryju. — Komaj sem pomolil skozi njo glavo, sem zagledal onstran soteske prepad, nad njim pa ostudnega pajka. Nekaj sekund je bilo dovolj, da se prepričam, da je rešitev skozi odprtino v pajčevini izključena. Vzel je carico v naročje in akočil v tolmun. Henry Je pritisnil k sebi Leoncio in že Je hotel skočiti za Francisom, ko ga je Looncia u-stavila. — Zakaj ste sprejeli Francisovo žrtev? — je vprašala vsa obupana. — Zato, ker .., Umolknil je in jo začudeno pogledal. — Zato, ker sem hotel Imeti vas, — je odgovoril z drhtečim glaaom. — Zato, ker sem bil z vami zaročen, dočim je bil Francis svoboden. Poleg tega ae mi pa zdi, da je Francis a avojo usodo popolnoma zadovoljen. V vlogi carlčinega moža se počuti prav dobro. — Ne I — je vzkliknila Leoncie. — Kot ku-vallr igra svojo vlogo požrtvovalno, du bi ne ranil njenega srca. — O tem bi se dalo debatirati. Se-li spominjate, kakor se je pred oltarjem Velikega doma bahal, da bi me carica ne vzela, ko sem jI hotel ponuditi svojo roko? To je najboljši dokaz, da se je poročil z njo po lastni želji, ln zakaj bi se tudi ne? Saj je še sumeč. Ona je pa divnu ženska. Toda I^eoncle ga nI poslušala.. Hitro se je nagnila, mu (»ogledala naravnost v oči in vprašala: + — Kako me ljubite? Ali me ljubite brezmejno? Ali me ljubite tako. ds bi dali zame vse na svetu, tudi svoje življenje? Henry Jo je še vedno začudeno gledal. — Odgovorite! Odgovorite vendar! — je ponavljala strastno. — Seveda, — Je odgovoril počasi. — Vendar pa priznam, da bi mi nikoli ne prišlo na misel rabiti take izraze. VI ste zame edina ženska na svetu. Dejal bi, da vas ljubim iskreno, strastni», večno. Vaše življenje je del mojega življenja in včasih se mi zdi. da vas poznam že od rojstva. Tako aem vas vedno ljubil. — Ta ženska Je neznosna! — je vzkliknila l*oncie nepričakovano. — Sovražim jo ves čas. od ksr sem jo prvič videla. — Glej no, glej! Kako smo vročekrvni! Kar strah me Je |>omialiti. kako bi jo šele sovražili, če bi se poročil z njo jaz mesto Fran-cisa, Je dejal Henry smeje. — Pojdiva raje za njima! — je dejala Leoncle. S tem je bil pogovor končan'. iv Henry jo je objel in skočil v peneči se vrtinec. • e a Na bregu reke Gualacy sta sedeli dve indijski deklici in lovili ribe. Malo dalje proti toku se je dvigal greben visokega pogorja. Mimo njega se je vil glavni rokav reke temno rjgve barve. Tam, kjer sta deklici lovili ribe, je bila voda v tolmunu mirna. Tudi deklici sta sedeli na bregu mirno. Nobena riba se ni dotaknila vabe. Menda so bile vse site. Ena obeh deklic, po imenu Nicoya, je zazdehala, pojedla banano, znova zazdehala in hotela vreči v reko bananove olupke. — Sedeli sva zelo mirno, Concordia, — je dejala svoji prijateljici, — vendar se ni ujela nobena riba. Zdaj bi pa rada ribam malo nagajala. Če je res, da mora vse, kar splava na površje, zopet pod vodo, potem mora spraviti predmet, ki ga vržemo v vodo, nekaj na površje. Daj, da poizkusim. Evo! Zamahnila je z roko, vrgla bananove olupke v reko in gledala, kako so se potopili. — Ce se sploh pokaže iz vode, bo nekaj velikega, — je zamrmrala Concordia. In deklici sta prestrašeno opasill, da je priplaval iz vode velik bel pes. Naglo sta potegnili trnke z vode fn jih vrgli na breg. Nato sta se plaho objeli in gledali, kako je priplaval pes na drugem koncu tolmuna k bregu, splezal Iz vode in izginil v bližnjo goščo. Nicoya In Concordia sta se zadovoljno nasmehnili. — Poizkusi še enkrat! — ji je prigovarjala Concordia. — Ne, zdaj si ti na vrsti. Vrzi ti, da vidiva, kaj se prikaže. In Concordia je vrgla v reko kepo prsti, ne da bi pričakovala, da se kaj prikaže. Komaj je pa kepa izginila, se je prikazala iz tolmuna najprej čelada, potem pa Človeška glava. Zopet sta se deklici v strahu objeli in opazili, da je mož v čeladi priplaval k bregu-in izginil v grmovju. In zopet sta se deklici zasmejali. Toda to pot je Concordia zaman prigovarjala Nicoyi, naj vrže še kako stvar v reko. Tudi Concordia. se ni dala pregovoriti. Nobena si ni upala klicati iz tolmuna čudne prikazni. Kmalu nato sta opazila deklici dva mlada Indijanca, ki ata vlekla navzgor po reki avoj čoln. — Kaj se pa smejete? — je vpraAal eden. — Videli sva tu prav čudne pojave, — se je zasmejala Nicoya. — Najbrž sta se nasrkall žganja — se je oglasil drugI Indijanec. Deklici sta odkimali z glavami in Concordia je dejala: — Ničesar nisva pili, pa je vendar res, kar pravi moja prijateljica. Ko je vrgla Nicoya v tolmun bananove olupke, je priplaval iz njega pes — tako velik, kakor gorski tiger . . . — Ko je pa vrgla Concordia kepo prsti, — se je oglasila druga deklica, — je priplaval iz tolmuna mož z železno glavo. To je čarovnija. Midve s Concordio znava coprati. — José — se je obrnil Indijanec k svojemu tovarišu, — ta-le zadeva je vredna, da si zmočiva grlo. Odmašil je steklenico in privoščila sta al vsak nekaj požirkov dobre kapljice. — Ne, — Je dejal José, ko sta ga deklici iroslli, naj da tudi njima požirek žganja. — tega je treba! Saj vidita velike bele pse in ljudi z železnimi glavami že zdaj, ko sta trezni. Kaj bi še bilo, Če bi gu imeli malo pod kapo? — Ze prav, — se je oglasila Nicoya. — Ce nama ne verjameta, pa vrzita v tolmun steklenico in prepričata se, da priplava z dna pes. Nama sta se prika/.ala pes in človek. Morda se prikaže vama hudič. — Hudiča bi pa res rad videl. — se je zasmejal José in nagnil steklenico, v kateri je ostalo še nekaj pijače. — Žganje daje človeku pomen. Zdaj sem že dovolj pogumen, da se lahko spoprimem s hudičem. Dal je steklenico svojemu tovarišu, da jo izprazni. — Zdaj jo pa vrzi v vodo, — mu je zakiical José. (Dalje prihodnjič.) Srečanje Sa/tisal J, \\rck*h<<,, Marija je bila velika in vit-ka črnola»ka s sinjimi očmi. Marsikakšen mladenič Je mislil na to očarljivo dekletce, na njene globoke oči. ki Jih ni mogel pozabiti, čeprav je videl Mari-jo le mimogrede, v pičlih sedmih minutah. V M*dmih minutah. postanku brzovlaks v Itel-linzoni, Marija prav ms prav sama m» bi v«*dels povedati, zakaj hodi »leherno popoldne na po«tajo. Ko je pe hitela po eesti navkre-ber, mimo mestnih hiš in sta se urna kazalca bližala peti uri. je mrzlično in polna pričakovanja |M>spešila svoje korake. In že Je stala na železniškem peronu med smehljajočimi se in živahnimi mestnimi dekleti in mladeniči, ki so kakor ona prišli pohajkovat na postajo, pozdravljali goapoda d'()roja s rdečo čepico. namigavali natakarju To-niju, ki je postavljal vrčke piva v žični | »odstavek, pripravljal na avojem majhnem vozičku *sdje in cigarete, kozarce s slatino, majhne stekleničke likerja in potlej, ko je vlak pripelje! na po«tajo. z vsiljivim kričanjem |H>nujal svoje blago. Zmerom je napravil dobro kup- ®IJo, kajti potnike je dolga vožnja m kozi fombardako nižino u-trudila in razgrela; bili so žejni in so se kar drenjali okrog njegovega majhnega • vozička. Ko «o si napoeled pogasili žejo, so se razgledali okrog aebe in videli smehljajoča se dekleta, ki so voaelo pohajkovala sem In tja in pričala, da Je v tem kraju venelje doma. Postaja je bila sprehajališče. zaUva. *meh. Za Marijo je bilo življenje v svojih neštevilnih bleščečih ovoj.h. življenje a začetkom in koncem, z mnogimi tujimi obrazi, ki so ae pojavili, J« pogMali in spet izginili, kadar se je gonpodu dOroju t PROSTETA rdečo čepico zlj ubilo dati znamenje za odhod. Potlej je spet prišel drug dan z novimi vlaki, novi obrazi ao se pojavili in izginili, ljudmi, ki so živeli v daljnih mestih z visokimi hišami, palačami in ^zemeljskimi železnicami, morebiti še celo z nebotičniki, ki jih je Marija videla samo v kinu. Enkrat samkrat bi se Marija rada peljala z njimi, stopila v vagon, ki nosi na svoji tablici mnogo tujih napisov. "Po vsej Evropi pelje takšen vagon," je va2no dejal d'Oro, in gospod d'Oro je moral to vedeti .ker je UiJ že po vsej Evropi. A to so bile sanje, neiz-pol-njive želje, Marija je to vedela, kajti revna nameščenka, ki mora vzdrževati svojo staro, bolno mater in dva brata, ne sme sanjati o tujih mestih in potovat nju po Evropi. Bilo je nekega popoldneva, ko je brzovlak pravkar pripeljal na postajo; natančno ae je spomnila tega popoldneva, ki se je začelo s tem, da si je prvič dala na glavo novi rumeni slamnik s sinjim trakom in jo je ogovoril neki velik tujec. Govoril je bolj slabo italijanski, biti je moral tujec. Govoril je hitro in pogledoval na uro. Mariji je bilo prvikrat na tihem žal, da stoji brzovlak v Bellinzoni samo sedem minut. Vedeti je hotel, če je vstop v grad Montebello dovoljen, njegovo nazobčano zidovje so tudi tujci videli s postaje. Dfr-la mu je zaželjeno pojasnilo in se je morala zasmejati. Hotel jo je najbrže le spoznati. AH ji ni takoj nato dejal, da so ga očarale njene oči in njeni črni lae-je? Da je slikar in bi jo rad enkrat obiekal v Bellinzoni. Marija mu ni ničesar odgovorila. Neprestano je morala gledati velikega vitkega moža, njegove ozke, negovane roke. Bile so roke umetnika, to «o govorile bolj zgovorno kakor njegova usta. (Nikoli ni Marija pomislila na to, da si ljudje utegnejo v sedmih minutah toliko povedati, da bo slišala toliko o svoji lepoti. Morebiti je bilo pa več