LETO
ZVEZEK

•'••••• .-v,

Vsebina 3. zvezka:
1.	Jož. Cimperman: Satom, 13, 14 . . . . . . ...	129
2.	y.: Nčbu....................129
3.	Fr. Gestrin: Iz arhiva. Povest. (Dalje.) ... . . . .	130
4.	Dr. S. šubic: Nehaj svete starine >fa nebu in tta zentlji (Konec)	139
5.	Ivan Vrhövec; Narodopisne posebnosti (Konec) ....	146
6.	Marica: Iz življenja mlatle umetnice. Novela. (Dalje). . .	151
7.	Anton Funtek: Luči, X . .. . .... .... ."	161
8.	Evgen Lah: Avstrijsko srednje šolstvo. Statistična študija. .	162
9.	Fr. Leveč: Davorin Irstenjak f.........1^6
10.	Fr. Leveč: Prilogi k Prešernovemu zivotopisu . , . .	175
11.	Dr. Jakob Sket: Odgovor na Lendovšekovt opazke (Dalje.)	181
12.	Listek: Mihael Žolgar f. — Davorin Trstenjak f. — Jur-	186
čičevi zbrani spisi. 7— Hrvaška knßzevfiost. —. jugoslo-venska akademija. — Ignaz Oroien, das Dečanat RohitSch, — ,,Hlidka literarni". — Canini, il libro del! Amore.
Na znanje!
Z deuašujo številko je potekla naročnina četrtletnim gg. naročnikom, katere prosimo, da jo blagoizvolijo ob pravem času ponoviti.
V prvih prihodnjih listih poleg mnogih krajših člankov priobčimo daljšo zanimivo povest
„Zadruga",
katero je našemu listu spisal g. prof. Josip Stari, in pa razpravo
„Stanley",
v kateri nam g. prof. Fr. O rožen,opisuje življenje, dogodke in odkritja velikega afrikahskcga potovalca.	.
Uredništvo.
Č. gg. ljubljanskim naročnikom.
Ker je »Narodna tiskarna«, ki po Ljubljani razpošilja naš list, preteklo leto večkrat menjavala svoje raznaševalce, pripetilo se je, da uekateri-g"g.. naročniki naši niso redno prejemali »Ljubljauskega Zvona« in da jim tudi i. št. tekočega letnika ni bila dopOslana.
Vse takšue gg, naročnike prosimo prijazno, naj nam oprosti to neljubo pomoto, katere nismo zakrivili mi, ter nam nemudoma naznanijo vsak nered, ki bi se v prihodnje še pripetil v tem pziru.
. Upravništvo „Ljubljanskega Zvona"
v Ljubljani, na Dunajski cesli 15I

Leposloven, in znanstven list?
V Ljubljani i. sušca 1890.
Leto X.
Sat
ura.
13-
J^loveti, slava, slaven, slavna, slova
J Zeld sle razveljavljena med nami, Saj lovoru pri nas je kakor slami Pod ničem golim cena že njegova.
Nam to veljii, kar moč stori surova, Ne kar vzcveti za veščimi rokami, In če razumniki majd 1. glavami, Zaničevanje, srd sta jim gotova.
Očdkov trdna nišimo postdpja,
Da nežne si krpücamo gradiče, Po njih žedfmo brez dejanja »slavni«.
A roka vstraši mčča se in k<Spja,
Ko dom na vdjno dtfševno zakliče—. Mirüjte v grobih, dčdje staro<lavni!
14-
&
Cenil premalo tebe sem. Čevljarja, Ki stvSru ni je tvojemu napake, Da l&hke delajo nogč korake In kurje mi okd jih ne pokvarja.
Precenjal često pisca sem sušmarja, A stidim zdaj budrflosti se take. Povzdigal uddte pevske sem bedake, Zatd me sodbe svoje bič udarja.
Pozabi, mojsier-smolec moj, dobrotno, Krivico storil tebi sem veliko: Ti sam odtčhtaš »milih« sto poetov.
Nasmihanje že vidim blagohotno, Zatorej njC pristojno lovoriko, Nameček vrstam jednega sonetov !
Jož. Cimperman.
■m
dro nebo, Gledaš na našo zcmljd,
Gledaš gorč, Polja in sinje morjč!
Neb
u.
Lahnih da kril, Tvoj da oblaček bi bil:
Strrfni okd Jaz bi obračal, neb<$!
Kam, ne povčm! Gledalo ti bi potčm
V dno mi vas, Nhšlo da nje bi obraz!	y.
Iz arhiva.
Povest. Spisal Fr. Gestrin.
(Dalje.)
IV.»)
Pa jc ni mladenke, Kakor hči županja, Ki ko solnce luno Vse deklicc mrdci. M. Valja v c c,
rugi dan je bila nedelja in dež je lil.
Lovro je prebil vse dopöludne v arhivu. Časih, ko je beroč stare listine, zatopil se v razna premišljevanja, vzplavala mu je še pred duševnimi očmi krasna podoba Koprivčeve soproge, a bledela in bledela je, kakor bledf oblaček na sinjem nebu, dokler se ne izgubi popolnoma.
Kmalu se je zatopil takö v svoje študije, da niti drugega misliti ni utegnil.
Sedčč med starimi akti je bil srečen, zadovoljen. Duh njegov je nahajal v arhivu najboljše zabave in mladi učenjak ni čutil nikake potrebe, da ostavi tihi kotlč.
Vetrec mu je nosil skozi omreženo okno z vrta vonjavo cvetic, ki se je spajala z duhom preperčlega popirja, dihajočega žalostne in vesele dogodke, katere je v prešlih stoletjih zrl grad Kot in njega okolica.
Več dnij je prebil Kodran v arhivu in Pavel ga je zaman pregovarjal, naj grč ž njim vsaj na vrt ali v park.
Toda Čestokrat provzročajo najmalenkostnejši dogodki popolne preobrate v človeškem ravnanji.
l) V zadnjem listu sta se v to povest vrinili dve pomoti. Na 67. strrfni v io. vrsti od zgoraj je namesto »učitelj« brati *tek&rnikc in na 78. strani od zgoraj v 5 vrsti mora namesto »o gosnč Ani« stati »o gospč Pavlini«.
Takö se je godilo tudi s Kodränom.
Bog včdi, koliko dnij ali morda celö tednov bi bil še tičal v svojem za tišji, da ga ni nekega lepega popöludne poiskal čitalniški sluga, star možek, čegar duh je razodeval, da se ne brani žganja, in mu prinesel naznanilo, da je čitalniški odbor nameravani izlet iz raznih vzrokov preložil na nedoločen čas.
Kodrän je prečital naznanilo in, ko je sluga odščl, segel je zopet po stari listini, katera je dolžila tedanjega lastnika v Kotu, da na skrivnem podpira luteranstvo in njega oznanjevalce. A čital ni listine več z önim zanimanjem, nego prej. Čitalnično naznanilo mu ie izvodilo misli na piano, v Lesnice, k županovim . . .
Vstal je, šel v svojo sobo in skoro potem korakal po parku.
Pavla ni poiskal. Hotel je biti sam.
Hodil je po parku in dihal v sč sveži zrak. Nevedč je počasi zavil v lipov drevorčd.
Nad njim je šumelo listje ono tajinstveno vedno peto, a ne do-peto pesem, on pa je korakal pod drevjem in zrl prčdse, kjer so po mahovitem poti trepetali solnčni žarki predirajoč skozi košato vejevje.
Takö korakajoč je dospel do mälina.
Jedva pa je odzdravil Urhovemu »Hvaljen bodi Jezus Kristus«, zaropotal je izza ögla koleselj in obstal pred žago.
Lovro je pozdravil na lahko in hotel dalje.
»Dober dan, gospod doktor! Ali se nam hočete izogniti?« nagovorila ga je Olga stojčč na voznem stopalu, da se je videl konec nežnega čeveljca.
»Nikakor, gospodičina!« oproščeval se je Kodrän in priskočil, da pomore dčklici z vozä.
A skočila je že lahno kakor peresce na peščena tla.
V tem je stopil tudi nje sopotnik, oče župan, precčj obilen pet-desetnik, z vozä in vrgel vajeti Urhu, ki je spoštljivo pristopil s kučmo v röci.
»Moj papa! — Gospod doktor Lovro Kodrän!« predstavljala je Olga.
Kodrän se je odkril in stisnil ponujeno mu mesndto roko županovo.
»Čul sem že o Vas, gospod doktor — izprezi konja in mero ovsa mu daj! — čul sem že, da ste bili pri nas. A videl Vas doslej še nisem. Sevčda, vrnil sem se stoprav danes s Hrvaškega. Vina mi je jelo nedostajati, pa sem ga moral iti kupovat. Človek nima nikoli
mirü! Komaj sem bil domä, moral sem sčmkaj, da se nekaj pogovorim z Urhom radi desäk.«
Pri tem se je župan obrnil, da grč v hišo.
»Jaz se izprehodim tačas, da se pogovorite, malo po drevoredu. Gospod doktor bode toli prijazen, da me sprčmi, kaj ne da?« opomnila je Olga in takö ljubeznivo pogledala Kodrana, kakor doslej še nikdar ne.
Prijela se je njega roke in počasi sta odkorakala v drevored.
Lovretu je bilo nekako tesno pri srci, stopajočemu ob nežnem bitji pod gostim vejevjem stoletnih dreves.
Tdšice so skakljale po grmičji in kösi so sedali v zeleno travo iskajoč si hrane. Od daleč se je čulo prepelikanje prepelice.
»Kakö lepö je tukaj!« vzkliknila je Olga. »Da bi utegnila in da bi ne bilo predaleč od döma, vedno bi se izprehajala todi.«
Pogledala je Lovreta, a on je molčal. Nekaka čudna čustva so mu pojila dušo in beseda mu je zastajala v grlu.
Dogaja se čcsto, da čiovek, ki se je delj časa ogibal družbe in bival sam zase, postane duševno, recimo, mlad, sanjarski, da se ga lačajo občutki, katerim bi se sicer sam posmehoval, občutki bolni', sentimentalni.
Lovro se je bil že davno iznebil öne mrvicc sentimentalnosti, kolikor je je poznal, ali vender je danes bolehal na tej bolezni, kakor zaljubljen gimnazijalec.
»Vi ste pač srečni, gospod Kodrän, (prvič ga je takö nagovorila) da imate to krasno izprehajališče takö blizu!«
»Srečen?« — in Lovro jo je pogledal z ironičnim nasmehom.
»Mari ne?«
»O tem nisem še utegnil premišljati, sem li zdaj srečen. — In čemu tudi ? — Komur je usoda rano z železno peto poteptala najlepše cvetje upanja, ne čuti takö živo niti nje udarcev, niti nje dobrot, ako mu tudi öno cvetje znova vzklije in rodi zaželeni sad,« odgovoril je trpko.
»Vi ste žalostni, gospod doktor, kaj se Vam je zgodilo?« vprašala je Olga s sočutnim glasom.
Kodränu je segel ta glas v srce. Pogledal jo je ljubeznivo in se nasmehljal.
»Slabo Vas kratkočasim, gospodičina, kaj ne? — Vender oprostite mi! Časih me obidejo čudne misli. Godi se mi. kakor se je godilo nemškemu pesniku, ki je pel:
»Ich wandelte unter den Bäumen Mit meinem Gram allein, Da kam das alte Träumen . . .«
»Und schlich mir in's Herz hinein«, završila je Olga. »Ali pustiva te misli, sicer bodem še jaz tožna! Poglejte öno-le klöpico; kakö prijetno se b0či grmovje nad njo!«
Izpustila je Kodranovo roko in odhitela na bližnjo klöpico stoječo v mehki travi ob poti.
Doktor je stopil za njö.
»Ali ne čutite, gospod doktor, da se človek, bivajoč le nekaj hipov v prosti prirodi takö rekoč asimilira ž njo? — Ko je vse okrog veselo, ko se vse smehlja in pöje, prevzame tudi človeka radost . . .«
»Ali pa žalost —« segel ji je Kodran v besedo.
Olga ga je pogledala, kakor bi ga hotela vprašati: »Ali hočeš koketirati s svojo sentimentalnostjo?«
»Da, gospodičina, tudi žalost,« nadaljeval je Lovro. »Zavisni so pač vsi zunanji vtiski na nas od naše naravi. Človek se mi zdi podoben napeti struni: bij nanjo, kakor hočeš, vedno dobiš jednak glas iž nje.«
»Vi si torej mislite prirodo brezčutno, mrtvo?« vprašala je Olga.
»Kakcršna tudi je,« odgovoril je Kodran. »Kakor zrkalo odseva nam ona le uprav naša čustva in . . .«
Olga je vzkriknila in skočila s klöpice otresujč desnico.
»Kaj Vam je, gospodičina?« vprašal je Lovro preplašen.
»Kakö sem se prestrašila!« vzdihnila je dčklica še vsa bleda. »Kje je neki?« in začela je iskati po tleh razbrskujč s solnčnikom travo.
»Kaj? Kdo?« vpraševal je Kodran še bolj plaho.
»Kakö sem bčdasta, haha!« smijala se je Olga na ves glas. »Pomislite: pajek mi je prilezel na röko, in prestrašila sem se takö. Kaj si bodete pač mislili? — Še otrok se nisem bala pajkov, a danes. . .«
Umolknila je in povesila oči na drobno nožico, katero je gizdavo postavila izpod krila, da se je videla rdeča nogavica.
»Pajek prinaša srečo, pravijo,« omenil je Kodran oddehnivši se od strahu in motreč lepö vzbokano nogo njeno.
»Ali vörujete v vraže, gospod doktor?« vprašala je in povzdignila glavo.
»Nikakor ne, opomnil sem to kar mimogredč.«
Lovro se je nekoliko zardčl.
»O, jaz pa včrujem, popolnoma včrujem, ker sem se že prepričala, da so istinite,« dejala je Olga in odtrgala marjetico ter ji pu-kala peresce za perescem.
»Prepričali? — Dovolite, da dvojim o tem!« odvrnil je doktor. >Vender pa s tem ne tajim, da imajo tudi trezni duhovi časih slabe trenutke, v katerih se jih polasti vera v vraže.«
»Ako to imenujete slabe trenutke, bodisi! Povedati pa Vam moram, da imam jaz vselej takšen slab trenutek, kadar mi prileze pajek na röko,« odgovorila je Olga in zagnala izpukano marjetico strani. »Velikokrat, ko sem ugledala täko živalco, nastavljala sem säma roko, da bi mi zlezla nänjo in prinesla srečo, ali navadno se je izognila.«
»Vi pa ste bili vender srečni,« omenil je Kodran zadovoljno.
»Časih — ako se jasni hipi v življenji morejo imenovati sreča.«
»Sreča«, govoril je Lovro, »je relativen pojem, kateri se mi zdi popolnoma nepotreben v slovarji človeškega življenja. Najnesrečnejša stvar na svetu je po mojem mnenji človek. Vse drugo stvarstvo je že radi tega srečno, ker ne poznä sreče!«
Olga je molčala.
Hladen veter je zavčl. Solnce se je že skrivalo v ozki dolinici za hrib.
»Pozno je že. Treba se nama bode vrniti,« opomnila je Olga.
Lovro je krenil ž njo proti mälinu ne odgovorivši ničesar.
»Ali danes, gospod doktor, morate k nam! Zanemarjali ste nas nekaj časa takö, da že več lepö ni bilo. Prisedete kar na naš voz, in takoj smo doma,« nadaljevala je Olga.
»Ako bode gospod papä zadovoljen, z veseljem,« odgovoril je Kodran. »Res, da dolgo nisem bil pri Vas in sploh v trgu ne, a odvračal me je od tega posel. Poslej pa, kakor vidim, moral bodem češče v Lesnice, inače bi si merda nakopal še Vašo jezo, kar bi me gotovo hudö bolelo.«
»Res?« vprašala je Olga samoljubno. »Poglejte, zapreženo je že,« nadaljevala je hitro, »baš prav sva prišla.«
Voz je čakal res že pred mdlinom in oče župan je gledal nestrpno proti drevorčdu, se li ne vrne njega hči.
Ako bi ne bilo Kodrana poleg nje, rekel bi ji bil morda kako trdo besedo, ali takö se je moral premagati na radost Olgi in na veliko nejevoljo sebi.
Sedli so v koleselj. ki se je skoro ustavil pred županovo hišo v Lcsnicah.
Kodrän je šel na vrt in sčdel k skrajni mizi pod širokovcjnim kostanjem. Olga ga je spremila do tja.
»Dovolite, takoj se vrnem,« in odpršela je lahno, kakor lastovica.
Lovro je gledal za njtf.
»Pajkov se ne boji' in v vraže varuje . . .« šumelo mu je po glavi.
Kmalu se je vrnila v domači obleki s pletivom v roci in prisčdla h Kodränu.
Gosta ni bilo nobenega na vrtu, kajti vsa vsakdanja družba je ostajala tudi poleti v sobi.
Olga in Kodrän sta bila torej sama.
Lep večer je bil. Listje po vejah je vršalo. Zvezde so se svetile na temnosivem nebu z önim čarobnim žarom, kakeršnega razsipajo obično le v jasnih poletnih polunoččh. Časih se je začul iz gostilne glasen smeh vesele družbe.
Odbila je že deseta ura, ko se je vračal Lovro domöv. Gred6č skozi vežo je čul hripavi glas okrajnega komisarja, ki je zopet pripovedoval zbrani družbi lovsko dogodbo, katere seveda on ni doživel.
Počasi je stopal Kodrän po poti proti grädu in doslej nepoznana Čustva so ga prešinjala. Glava mu je gorela, in srce mu je nemirno bilo. Zamišljen je bil, in vender srečen, takö neizrečno srečen!
Čemu neki ? . . .
V.
Prekrasna kot a »gelj nebeSki, Kot demon kovtfrnu In zla.
Le rmontov. V okrogu radostnem sedč In čudne snujejo naklepe. Iz sežganega rokopisa.
Bila je osma ura.
Solnce se je upiralo z zlatimi svojimi žarki v Olgino in Jeličino skupno spalnico, ko je Olga odprla oči in pogledala na posteljo svoje sestre.
Postelja je bila že prazna.
Naslonila je zaspano glavo na roko in zrla v zrkalo na nasprotni steni. Zazčhalo se ji je, in pri tem sta se pokazali za rdečima ustnicama dve vrsti belih zob.
Nehotč se je nasmehljala vidčč v steklu svoj obraz, o katerem se ji je zdelo, da jo občuduje: *Kak<S si lepa!«
Debela plava kita se ji je izprožila izpod zaveze in legla preko bele, polne rame. Prijela jo je z levico in krčevito stisnila. V oččh se ji je nekaj zasvetilo, kakor blisek.
»K nam ne smč več, ne smč!« siknila je med zobmi. »Končno bodo res mislili, da ljubim tega bedaka, kakor menda misli sam! — Jaz — njegova nevesta?! Hahaha! — In morda bi tudi Kodrän mislil! — Ne, on ne smč več k nam! . . . In Kodrän ? — On me mora ljubiti, ob svojih nogah ga hočem videti! Zatö pa mora Zgaga s poti, mora!« —
Jezno je skočila iz postelje.
Ubogi Zgaga hodčč po svoji sobi in svalkajoč si cigareto gotovo ni slutil, kakšno jezo si je nakopal na glavo s sinočno svojo šalo! Precčj je pil in mnogo govoril. Med drugim se je brez najmanjšega zlobnega namena imenoval proti davčnemu nadzorn ku Koprivcu svaka in zaznamenoval Olgo svojo nevesto.
Vse se je smijalo, le Olga je obledela od jeze In vzburjena je legla spät, jezna se je zopet vzbudila. Zdaj pa se ji je jeza izlila v besede, in dčklica je sklenila, da se osveti.
Ubogi Zgaga! Da bi znal to, gotovo se ne bi, sicer nekamo zaspano, a vender tako zadovoljno oziral skozi ökna v jasno jutro, ki je razprostrlo svoje dehtčče, svetlo krilo nad Lesnicami.
S krasnim jutrom pa ni bil zadovoljen sam6 lesniški lekärnik Štipko Zgaga, zadovoljna sta bila ž njim tudi županova Jelica in nje brat, izprehajajoča se po domačem vrtu med cveticami, iz katerih pisanih čašic so pili žejni solnčni prameni biserno roso.
Ker ima vsaj v tem poglavji župdnov sin Anton nekako vlogo, bodi nam dovoljeno, da ga v nekolikih potezah predstavimo cenjenemu svojemu čitateljstvu.
Jeličin in Olgin brat je bil visokorasel mladenič kodrastih temnih las in prijetne zunanjosti. Oči njegove bi imenoval človek lepe, da niso bile premajhne in da ni časih v njih pogledih zabliščala neka škodoželjna porednost. Dovršil je baš gimnazijo in se vrnil pred nekaj dnevi domöv. Sinoči se je odpravil z nam vsaj po imeni že znanim lesniškim lovcem Strnädom lovit sove in se vrnil o zori domöv. Spät iti se mu ni zljubilo, zatö je zavil na vrt in pohajal ondot.
Skoro se mu je pridružila tudi Jelica.
Izprehajala sta se po vrtu in Anton je pripovedoval sestri svoji razne dijaške hudomušnosti, katere je izvajal s svojimi tovariši v stolid ljubljanski.
Stala sta baš pred velikim grmom narcis, ko so se odprle vrtne duri in se je v njih pokazala Olga.
»Dobro jutro, sprelepa gospodičina!« vzkliknil je Anton. »Gotovo ste se do dobra prespali, saj ste tičali pod odejo, da je ,posijalo solnčece na Vaše drobno srčece'.«
»Pusti šale, Tonče!« zavrnila ga je Olga, »govoriti imam s teboj važnejših stvarij.«
Antonu je izginil takoj smeh z obraza, ko je ugledal sestro svojo takö neobično resno.
»Kaj ti je, Olga?« vprašal je sočutno.
In Olga je povedala njemu in sestri ves sinočni dogodek.
»Zgaga ne smö več k nam! Ali kakö se ga odkrižati, tega ne včm, zatö se obračam do tebe, bratec dragi, da mi pomoreš,« za-vršila je dčklica.
»Z veseljem, sestrica! Bodi brez skrbi!« tolažil jo je brat. »Le prepusti ga meni, pokažem mu, da bode bežal pred našo hišo, kakor pes pred palico. — Takoj grem, da preudarim, kaj bi bil najboljši po-moček zänj.«
Odšel je.
Olga pa se je oklenila Jclice pod päzduho in obe sta korakali počasi proti dölenjemu koncu vrta, kjer se je v senci gostoraslih smrčk skrivala hladnica.
Dasi ni pripekalo jutranje solnce, temveč je bilo celo nekako hladno, sedli sta sestri na klöp v hladnici.
Molčali sta nekaj hipov. — Napösled je izpregovorila Olga:
»Jelica, ali si že kdaj ljubila?«
Jclico je osupnilo to nenadejano vprašanje. Molčala je, a hudö se zardela.
»Rdečica te izdaja, ti si ljubila!« hitela je Olga zmagoslavno. »Morda še zdaj ljubiš, vender ne böj se, da hočem predirati radoznalo v tvoje tajnosti! Ti poznaš ljubezen, to mi je dovolj! Dovolj mi je. da včš, kakö razjeda v ljubezni človeku ncukrdčen črv srce, kakö ga muči dan na dan. Čuj, Jelica 1 Jaz ljubim, takö strastno ljubim — in ljubezen mora biti strastna, sicer ni ljubezen — kakor nisem doslej še nikdar, in vse misli moje se sučejo o tem, kakö si pokorim v lju bežni njega . . . njega — bodi! povem ti ime — Kodräna!«
Presenečeno je pogledala Jelica svojo sestro. »Kodräna ljubi! . . .«
»Ali usoda sama je že podvrgla moške nam, zatö se mi ne bode mogel dolgo upirati. Naj se v oholosti svoji imenujejo »močni spol« '
naj se hvalijo s svojo neupogibnostjo, v istini padajo o naših pogledih v prah. — In Kodräna, .o katerem doslej nisem mogla opaziti, mi je li kaj naklonjen, videti hočem v ljubezni se topečega pred seboj! . . .«
Olga je govorila naglo in strast ji je razplamtila lice. Tiše in mirneje je nadaljevala:
»Povedati pa sem ti hotela to prej, da se ga ti vdruješ in se ne zagledaš vänj. Prihranila bi ti rada nekaj bridkih ur, kajti akotudi si mi rodna sestra, pozabila bi jaz najinega sorodstva, ko bi delala ovire moji ljubezni. Prost pot hočem imeti pred seboj in po prostem, gladkem poti dospeti do svojega smotra! Ljubezen moja ne pozna ljubezni!«
Olga je vstala. Očf so ji nenavadno sčvale, tak6 da se je je Je-lica nehotč začela bati.
>Ne böj se, jaz ti ne bodem napoti!« odgovorila ji je. »Vender hladno je tu. Idiva na solnce!«
Rešila bi se bila rada svoje sestre in nje ostrih pogledov.
»Saj moram v hišo«, odgovorila je Olga in odšla z vrta.
Jclica pa se je umeknila za hladnfco, kjer so se najgosteje spletale veje smrčk, sedla ondu v prijetnem sömraku na staro, od dežja izprano klöp ter podprla glavico ob dlan.
Tesno ji je bilo pri srci.
»Kako je milostna!« šepetali sta nje ustni. »Prav sčsterski ravna z menoj! Svari me prej, ha ha, sicer bi pozabila najinega sorodstva ! . . . Niti poznala ni tega sorodstva, ako ga more pozabiti radi malenkosti, radi . . .«
Jelica je prestala. Zdajci se ji je zazdelo, da ljubezen vender ni malenkost, da bi ona radi Pavla ravnala morda prav tak<5. Da, proti Olgi gotovo! —
Globoko zaničevanje do rodne sestre ji je vzklilo v tem hipu v mladostni duši.
Rmenokljun k<5s je zletel mimo nje in sedši v bližnje grmovje glasno zazvfžgal.
Deklo se je vzdramilo, vstalo in počasi korakalo proti izhodu.
(Dalje prihodnjič.)
Nekaj svete starine na nebu in na zemlji.
Spisal profesor dr. Simon Šubic.
(Konec.)
verinski pas se razširja okrog in okrog dnevne in ponočne strani neba ter ni mogoče narisati ga z jedino podobo na ravnem polji, tedaj so ga slikali ali po globusih ali so ga razdeljevali na dve poluti, kateri so potem v podobi dveh ravnih krogov risali na poli popirja polagaje krog ti-koma kroga. Narisovali so v prvem krogu zvezde öne polovice neba, v drugem krogu pa zvezde druge polovice. Navada je nanesla, da so zvezdna krdela poletne polovice risali na to, krdela p o zimske polovice pa na öno tikoma ali nasproti prvi pristavljeno podobo. V zvezdnih mapah so stale tedaj podobe poletnega neba nasproti pozimskemu nebu, vsaka s svojimi zvezdami in krdeli. Videči, da se pod poletno polovico neba zemlja olepšava z vso svojo krasoto, pod pozimsko polovico živalskega kroga pa vsakatero važnejše življenje pokopava pod sneženo odejo, jeli so izvajati iz te resnice neko nasprotnost in sovraštvo med polovicama zverinskega pasü in med njenimi krdeli ali med tistimi bitji, katerim so krdela bila posvečena. Takö je n. pr. pri Przih stala poletna polovica neba pod oblastjo O r m u z d o v o in imenovala se je kraljevstvo sreče, p o z i m s k a polovica pa pod oblastjo A h r i m a n a, imenovana kraljevstvo nesreče. V tem pomenu nasprotnosti so Perzi pisali Ahrimanovo ime narobe tako-le: »namirhA.«
Iz takega izvira prihaja izpreminjanje zvezddrske zgodovine v ljudsko in politično zgodovino. Nebö s svojimi krdeli je dobilo pomen človeške države, vladane časih po dobrih, časih po hudobnih poglavarjih. Ker je večina despotičnih vlad imela svoje kralje, dobilo je na nebu kraljevstvo sreče in njega krdela ali kraljevstvo luči in veselja, svojega previdnega stvarnika in boga za kralja. Ker pa tudi puntarske množice v kraljevstvu nesreče niso mogli misliti si brez voditelja, dobilo je kraljevstvo nesreče ali temote in žalosti in njega krdela svojega pogubljivega poglavarja. — Tem poglavarjem in njih podložnim bitjem bodisi dobrim ali hudobnim, izkazovala so stara ljudstva svoje češčenje. Večina svečenih dnij starih nä-rodov, kateri se ozirajo na vrnitev s o 1 n c a iz pozimskega stanu na poletne kraje o pomladanskem jednakonočji, je veselega značaja»
Porfyr poroča, da so ljudstva samö hudobnim duhovom, kateri solnce nazaj vlečejo v zimske kraje, darovala krvave žrtve, da bi se obvarovala njih jeze. Plut ar h tudi pravi, da so Egipčanje samö T y f o n u, zvezdnemu krdelu, katero prinaša s seboj polive in povöd-nji, žrtvovali rdečega vola, prekletega od vseh in obloženega z grehi vsega ljudstva.
Kakor veliko bogov je imelo staro egiptovsko paganstvo, vender poroča Porfyr, da starih modrijanov skoraj nobeden ne spoznava pri Egipčanih druzih izvirnih bogov nego tiste, katerih imena izhajajo iz imen solnca, lune in planetov ali živalskega kroga sploh in iz drugih zvezd in zvezdnih krdel.
Solnce je veljalo Egipčanom za voditelja svetä, in poleg solnca se ozirajo vse njih svete pripovesti o I s i d i in O s i r i s u na luno in nje izprcmembe, na planete in na potovanje solnca poleg živalskega pasu.
Japanski bik, kateri razbija jajce svetä, tudi ni druzega nego bik zverinskega pasu, kateri je svoje dni ob pomladanskem jednakonočji stal pri solnci na nebu in ž njim odpiral vrata k stvarjenju sveta ter k oživljenju zemlje v pozimskih oklepih speče. Japanski bik ni druzega nego egiptovski Apis, katerega so malikovali stari Egipčanje. Ali sta japanski in egiptovski vol kaj v sorodu z zlatim židovskim teletom, naj razsodi, kdor ima več prilike ba-viti se s prekopavanjem starih ljudskih včr in ščg. Tukaj pobiram samö tja po vrhu nekatera zrna svete starine. Komur je te kaj mari, naj koplje za njö, polje za obdelovanje je silno obširno in vsega truda vredno, saj se je je dušno življenje tolikanj ljudstev navzelo čez in čez. Posebno veliko te starine se nahaja po ljudskih šegah in vernih osnovah. Kakor prekopavanje in preiskovanje zemeljske skorje, globokih nje skladij in njih drobti kaže pota zgodovine naše zemlje, jednako bi vodilo mamo nabiranje in pretresovanje ostankov svete starine k spoznavanju tistih doslč še pretemotnih potov, po katerih je hodil in se budil duh človeški, predno je pognal cvet denašnjega uma in denaš-nje pameti.
Stari perzijski bik, katerega so Zoroastrovi nasledniki darovali solncu: M i t h r a t u, meneči, doseči plodilno zemljo z njegovo prelito krvjö, tudi ni nič druzega nego posnemek nebeškega bika iz krdela živalskega kroga. — Poleg živalij ima solnce največ spominov. Pod imenom: H o r u s se je porodilo solnce v najdaljši noči iz naročaja živalskega sozvezdja device. Pretrpelo je po svojem rojstvu usmiljenja vredne otročje dni, predno je premagalo hudodelnosti
mrzle in temne zime. Solnce pod imenom: Osiris so po domišljiji preganjali Tyfon in tirani v podobi hudih vrtinčnih vetrov; peljali so je k zimski smrti, zaprli je v temni grob — podobo zimske zemlje — pozneje pa je premagalo temoto in smrt ter vstajaje iz groba vzdigovalo se od daljnih spodnjih krajev proti višini neba in je premagalo srdite velikane in hude duhove. —
Porfyr pripoveduje, kar se tudi v Evboiu bere, da je Zoroaster v Perziji prvi posvetil solncu Mithratu, stvarniku vseh stvarij, lepo podzemeljsko jamo. Narisal je namreč Zoroaster na strop te jame stan nebeških zvezd in premikanje solnca, lune in planetov med zverinskimi krdeli. V Mithratovi jami je stala stopmčnica s sedmimi stopnicami, posnemaje sedem planetnih okrogov, po katerih so duhovi hodili gori in doli.
Od Zoroastra je prišlo v navado, da so opravljali »myste-rije« po podzemeljskih jamah — ne po svetiščih, katera so bila posvečena nebeškim bogovom. V ponarejenih podzemeljskih jamah in pohištvih opravljaje mysterije so opravniki imenovali se z imeni zvezd in zvezdnih krdel, nekateri pa so celö po svoji obleki posnemali živali zverinskega pasu. Ta se je oblekel za leva, öni za bika, ta za vola, drugi za ovna i. t. d. Iz te navade izvirajo morebiti korčlki ali maske prvih šaljivih iger ali komedij.
Pri obhajanji Cererinih mysterij so voditelja imenovali stvarnika, baklonösec je imel ime: solnce, ta, kateri je stal najbliže oltarja, bil je luna, oznanovatelj svečanosti pa: merkur.
Perzi so sicer trdili, da je Zoroaster izumil podobe stvarjenja in živalskega kroga, pa vender ni dvojiti, da izvira navada in umetnost lepšati poslopja s podobami zvezdnih krdel iz egiptovske dežele, ker okoli Teb so bile vse podzemeljske jame olepšane s podobami živalskega pasu in druzih zvezdnih krdel.
Egiptovski preroki in hierofantje niso dopuščali delavcem, da bi napravljali podobe bogov in ne, da bi delali slike malikov, temveč hodili so sami delat jih v podzemeljske jame, kjer so imeli svojim bogovom posvečene podobe, zemeljske in nebeške mape.
»Stari Egipčanje«, pravi Julij Firmicij»ločevali so zverinska znamenja in krdela na več delov ter so predstavljali vsakemu oddelku vmišljeno bitje za vodjo, katerega so imenovali: dekan. Ti dekani — — tudi bogovi imenovani — določevali s a po njih o mišljenj i človeško usodo. Napösled so pridružili v mislih vsakemu dekanu še troje bogöv, katere so imenovali razdelilnike človeške usode.
V tem oziru menijo modrijani starih dnij, da vsi nagibi človeške volje in človeškega delovanja izhajajo od nebeških voditeljev, namreč od solnca, lune, od zvezd in njih krdel. Po njih mislih je vse na zemlji podvrženo zakonu neke prirodne sile, katero so imenovali: »fatum« ali usodo. Od najmanjše trohice prahu, katera se komaj prikaže očem v svetlem solnčnem žarenji, segajo nevidne notranje moči in vezi po vsi prirodi vezaje solnce, luno in zvezde dru-zega z drugim, z zemljo in s Človekom — in Še celö paganske bogove, vse veže jedina neumična vez: usoda, katero pagani čestč ali v podobi malikov ali pod znamenjem solnca in druzih zvezd in po bogovih vseh teh stvarij.
Majmonid poroča, da so stari zvezdoznanci vsakemu planetu posvetili svojo barvo, svojo žival, kako drevö ali kakšen sad, kako rudnino ali kako zelišče. Iz raznih teh stvarij so sestavljali posnemaje podobo tega ali önega zvezdnega krdela. Domišljevali so si dalje, da bi imeli moč, s svojimi ceremonjami ali z malikovalskimi obrödi prestaviti prvotna bitja z neba v svoje oblike. — Takö so se porodile podobe starih ljudskih malikov in njih umišljene moči. Na ta način so stari zvezdoznanci uvedli s svojimi šegami malike v ljudsko življenje. Nekateri trdijo, da so egiptovski in drugi služabniki malikov v mislih imeli s takim svojim početjem izkazovati samih sebe za raz-deljevalce nebeških darov. Kar je ljudstvom bilo pri svojih opravkih najvažnejšega in najpotrebnejšega, to so obetali postrežniki malikov izprositi za ljudstvo od prvotnih na nebu med zvezdami bivajočih duhov svojih malikov. Iz tega, da je imel skoraj vsak opravek delavnega ljudstva na nebu med živalskim päsom in med druzimi zvezdami svoja znamenja in spomine, obetali so služabniki malikov, poljedelskemu ljudstvu izprositi od nčba vsega, kar se je na polji najbolj potrebovalo, kakor n. pr. dež, toploto in rodovitost. —
Egiptovskih, indovskih in perzijskih malikov služabniki so trdili, da vedö takö žareči na nebu bivajoče duhove svojih podob, da so duhovi prisiljeni priti z nöba stanovat v njih podobe; drznili so se celö trditi, da vedö zarotiti solnce in luno, ako bi ta dva bogova ne hotela pomagati ljudstvu, kakor sta naprošena!
Iz navade, zamenjavati pomen na nebö postavljenih podob z njih zemeljskimi izviri ali simbole z resničnimi stvarmi', pozabil je človek sčasoma prvotni izvir, zatö se je porodila silna zmes med prvotnimi stvarmi in med naslednjimi podobami in razumki Pozabljivost je kriva, da so se nekdaj na nebö postavljene živali pozneje prosile, naj bi se njih mogočni duhovi vračevali z n£ba nazaj na
zömljo. — Tukaj jc izvir tistega nevidnega kolesa, katero je na kvišku tekoči sträni vzdigovalo živali s polja in druge zemeljske stvari s seboj med zvezde. Pozneje, ko so se te v nebö povzdignjene stvari bile že navzele neke nebeške časti, jemalo jih je isto kolo Človeške domišlije in pozabljivosti na drugi nizdolu tekoči sträni z neba nazaj na zčmljo. Prihajaje nazaj v svoji zvezdni ali nebeški obleki, so te Živali zvezdnih krdel silno slepile um in pamet potomskih ljudstev, katerim se je bil izgubil spomin, da so nekdaj njih praočetje postavili te podobe in živali kakor simbole na nebö. Takö se je porodilo mnogotero iz prirode povzetih paganskih bogöv. — Ko je zvezdni bik, simbol nekdanjega poljedelca, stopil nazaj v egiptovsko deželo, ni bil več stari z jarmom upreženi vol, ampak je bil jeden prvih paganskih bogov, sam bog: Apis. Egipčanje so častili Apisa čez vse ter so zahtevali od njega razven druži h dobröt posebno, da bi pomagal po-množevati njih čede! — V tistih dnčh je ljudstvo tudi jelo prositi škorpijona, naj nikar ne izpušča svojega strupa po zemlji; — častilo je raka v morji, ribo v vodi i. t. d.
Na tem poti našega premišljevanja se nam odpirajo izviri nekdanjega živalskega bogočastja. Na odkritem dnu tega vira se razodevajo pota, po katerih je domišljija vodila človeka semtertja, tako da je napösled jel živalim in stvarem prisojati svojstva božja. Takšno živalsko bogočastje se je razširjalo od Nila iz egiptovske dežele na vse kraje po tujih deželah bodisi s kupčijo, bodisi z vojskami. Pri tujih närodih se je izpreminjalo sicer malikovanje kolikor toliko od tujega njih vlastja, ohranilo pa se je vender precčj prvotnega bogočastja v njih krivovčrji. — Iz tega bogočastja izvira tudi češčenje druzih malikov: živdlij, .zčlišč, kamenja, da, še celö češčenje lesenih podob in koscev lesd! Takim malikom so se uklänjali pradedje de-našnjih zamorcev misleči, da v teh stvareh biva skrivna moč nebeških duhöv. Tukaj ali vsaj v jednakem domišljanji je izvir pošastnih podob in tistih brezštevilnih späk in živ£lij, s katerimi olepšavajo Šamani svojo obleko. Tukaj je menda tudi izvir onih ptičjih in kačjih podob, katere si med mističnimi ceremonijami rišejo divja ljudstva po golem telesi.
Pred ogledovalcem odprtih izvirov izgine vsa skrivnost indovskih simbolov. Indovsko izpreminjevanje boga Višnu v ribo, v leva in drugo zverino ni res nič druzega nego letno potovanje in izpreminjanje solnca in njega gorkote. Med letom pri rednem svojem obhodu zverinskega pasu stopa solnce iz jedne živalske podobe v drugo, kar so nekdaj v svojih podobopolnih jezikih stari ogledovalci zvali i z pre-
m inj a nje solnca iz te v ono zverino. Jamblih pravi: Solnce se je moralo na svojem poti po Živalskem krogu izpreminjati v vsakatero živalsko podobo, do katere je ravno prišlo. Solnce je veljalo za največjega izpreminjevalca, za velikanskega Proteja.
Mimogredč bodi omenjeno, kar pravi Macrobij, da Kgipčanje imenujejo solnce srce s v e 1 d. P 1 u t a r h pa pristavlja, da imenujejo solnčni vzhod obraz, sever desno, poludansko stran pa 1 e v o roko, ker pri tej stoji solnce-s r c e sveta, ter nepretegoma primerjajo svet s človekom. Iz tega primerjanja izvira izraz alhimistov, kateri so človeku dali priimek: »mikrokosmos«.
H or-Apollo poroča, da so Egipčanje zaradi nedostatnih pismenih oblik in drugih pripravnejših znamenj govora zaznameno-vali svoje misli s podobami, tako n. pr. večnost s podobami solnca in lune. Svčtuso dajali podobo modre kače, krite z rmenimi luskami. Kgipčanje, hotčči naznaniti leto, narisali so sveto I s i d o ali pasjo zvezdo, katera je s prvim svojim vzhodom naznanjala začetek leta. Tedaj so nje svetišču v Saisu dali napis: »Vzhajam v krdelu psa«. Na drugi strdni pa so jemali podobo leta tudi izmed rastlin. Drevo palme požene vsak mesec nov trst in vejico, zatö so upodabljali leto tudi s palmo in mesec s palmino vejico. Po v o den j so naznanjali s podobo leva, ker Nilova povtfdenj je nastopala, kadar se je prikazalo zvezdno krdelo levovo. In te šege še prihaja, kakor poroča P1 u t a r h, navada pred tempeljska vrata postavljati leve, katerim iz žrčl teče voda. Bližajočo se povddenj so pa upodabljali tudi z narisanim čolnom ali z zvezdnim krdelom ladje Arg o. Letne čase so zaznamenovali risajoči ptice selilke, katere so se o gotovem času prikazovale po zraku Zimo so naznanjali s podobo svinje, pa tudi s kačo. — Sčasoma se je iz take navade nabralo veliko tistih podob in pismenskih znamenj, katerim se pravi: »hieroglifi«.
Oziraje se nazaj po nabrani starini spoznamo, da, ko še ljudje niso imeli očiščenih mislij o solnci, luni in druzih zvezdah, prisojali so jim namen stvarnika, da imajo voditi dogodke na zemlji in določevati usodo človeško. — Kar se je pripetilo kaj imenitnejšega, vsemu je človek iskal izvira med zvezdami na nebu. Po posebnih prikaznih na nebu se je prerokovalo, kaj se bode godilo na zemlji. Globoko v preprosti človeški naravi so ukoreninjene take misli. Kdo bi ne vedel, da še dandanes repata zvezda s svojim svetlim repom pomenja na kmetih vojsko, katera pride s krvavim mečem!
Iz vraž in predsodkov se je porodila v starodavnosti tista pre-čudna zmes omenjenih krivih mislij o zvezdah in o njih močeh do
Človeške usode, katera je znana pod imenom: »astrologija«. — Dasi se zaničuje astrologija zaradi velikih hudih zmot o usodi človeški, venderle je iz nje pognalo sčasoma svoje mladike pravo zvezdoznan-stvo naših dnij. Iz razvalin astrologije je pognalo novo življenje 1
V tistih starodavnih časih, ko še človeška pamet ni bila toliko izurjena, da bi bil človek včdel porabiti sad pravega spoznanja, takrat je astrologija vodila najumnejše glavč k počasnemu spoznanju stvar-jenja na nebu. Ako tudi ne iz pravega namena, venderle se je nabralo veliko prikaznij med zvezdami, tudi dosti takih, katere se ne dadö popačiti z nobeno vražo ali s sleparstvom. Ko je svoje dni nastopati jelo pravo spoznanje, bili so nasledniki veseli poročil tolike množice porabnih pridelkov na nebu.
Vsaka zastarela navada in misel, vsaka vraža in kriva vera poganja korenine svoje globoko v človeško vedenje, kaj se je torej čuditi, da je astrologija v teku toliko sto let objela duh človeški s takšno temoto in s takö močnimi oklepi vraž, da skoraj ni bilo mogoče razdejati jih. Kaj čuda pričo tega, da so prvi spoznavalci resnice morali tvegati življenje svoje, samö ako so izustili pravo spoznanje I Kaj težko je bilo odganjati zastarele misli o usodi človeški — žal, da pregnane še niso! Takö težko se odpravlja ležnjiva osnova svetd! Zemlja je veljala za središče stvarjenju, stala je v mislih na miru, solnce, luna in vse zvezde so bile samö ustvarjene prerokovati in vo diti Človeško usodo in dogodke na zemlji. Pravo spoznanje je pokazalo, da je zemlja naša kaj majhna trohica med jednakoveljavnimi svetovi in da se s planeti vred vrti in suče po neizmernih prostorih okrog svojega solnca.
Nezvestoba.
jL'am rdčča cvetf
Iz groba cvetlica; In tožno igoli
Na vrhu ji ptica.
Sreč, li poznaš
Že konec povesti? Lehkö ga pridaš
Iz svoje bolesti!
In pravi povest
Mi tožno in žalno, Da 011 bil je zvest,
A dfekle nestalno . .
1 tebi takö
Deklfe je nezvesto: O, drug imrf njo,
A smrt ti v nevesto!
y-

Narodopisne posebnosti.
Piše Ivan Vrhovec.
(Dalje in konec.)
kaj je še lepö in kaj zahteva šega, »möda« še od svojih čestilcev ?
Po vsem svetu je razširjena navada, vrtati ušesa in nos ter vtikati vänje različno lepotičje. V tem številu smo tudi Evropci, moški in ženske; le kar se tiče obilice in različnosti tega, kar obešamo v ušesa, ne merimo se z divjaki. Papuvanci vtikajo vänje steklene jagodice, obročke od srebra, medi, železa in drugih kovin, školjke, vence od trave pletene i. t. d. Dostikrat nosijo obilo te šare v ušesih, ki se zaradi tega takö razvlečejo, da sezajo doli do ramen in se dä skozi predrtino vtekniti pest. Kafri in Vagogi v Afriki, Jalniti na Maršalskih otokih shranjujejo v njih celo stvari, ki jih drugi ljudje nosimo po žepih, n. pr. tobak, lule, malo orodje i. t. d. V znamenje žalosti za kakim umršim imenitnikom si prevezujejo nekateri razrodi te luknje ter se odpovedö s tem vsemu uščsnemu lišpu.
Prav takovo lepotičje nosijo ti ljudje tudi v nosnicah Ta šega pa ni poznana samö po otocih Včlikega morja, ampak seza daleč sem proti zapadu; v Mali Aziji, Siriji, na otoku Cipru in celö v Evropi, na grških otocih jo poznajo; le da si prebadajo nosnice samö ženske ter vtikajo vänje le zlatnino in srebrnfno; tej šegi se uklanjajo tudi maklakski Indijanci v Oregonu v Ameriki. Indijanci Klasetovci si prerezavajo nosnice, kadar ujemö morskega kita.
Širok nos se vidi marsikateremu razrodu v Polineziji in Mikro-neziji posebno lep. Ker imajo ti ljudje sicer ozke nosove, tarejo si nosne kosti in jih potiskajo noter v obraz. Godi se to v zgodnji mladosti, med velikimi bolečinami in dostikrat ne brez smrtne nevarnosti. Na otoku Tahiti niso takö neusmiljeni, tam dčklicam nosnice samö polagoma raztezajo, da se razširijo takö, kakor ustnice.
Tudi ustnice, spodnje in zgorenje, zdč se marsikje pripravne za raznovrstno lepotičje. Vender se ta šega ne nahaja pri toliko raz-rodih, nego vrtanje nosa in ušes, a poznajo jo na obeh polutah naše zemlje, ne le Avstralci in Afrikanci, ampak tudi Eskimoti in Indijanci v Severni in Južni Ameriki, in olepševalni nagon človeškega rodii se razteza še na take dele človeške glave, katerih v obče solnce ne ob-
seva in ki jih je le časih videti. O jezikih, ki jih Papuvanci tatuirajo ženskam, smo že govorili. Na Novi Britaniji si barvajo ljudje zobč rdeče, na Salomonskih otokih črno; tudi Japonke ljubijo to šego in ni še davno, kar so si barvali še moški zobč takisto. Avstralci, Penongi v Birmi in Batoki v vzhodni Afriki si lomijo in izbijajo iz čeljusti (radi lepote) sprednja dva zobä; Birmanci pravijo, da zat6, da niso opicam podobni, Batoki pa, da niso podobni cebram, ampak volom. V deželi Ugejeja v Afriki in Papuvanci na Novi Gvineji si jih pilijo rtasto, v podobi ajdovega zrna.
Največji ponos kitajskemu, sijamskemu in birmanskemu ple-menitniku pa so nohtovi, dolgi nohtovi, podobnej.ši krempljem nego nohtovom. Vsakdo nas v<£, da se nahaja na konci prstov obilo in zelö razvitih živcev, zatö je prst ravno tu takö občutljiv. Noht rase človeškemu prstu prvič: da varuje te občutljive živce, drugič pa: da je prst trdnejši. Živdlji kremplji tudi niso nič druzega, nego nohtovi, sevčda mnogo trdnejši in pri nekaterih živalih grozovito orožje.
Živali je tacih nohtov treba, človeku pa. ki si izumi lehko stokrat in stokrat izdatnejšega orožja, so celo na poti, ako vzrasejo predolgi ; sicer pa poskrbi že priroda sama, da se to ne zgodi. Ko vzrasejo toliki, da bi utegnili prst slabiti, odlomijo se sami. A mnogo narodov nosi nenavadno dolge nohtove, sösebno v Časti so pri narodih vzhodne in jugovzhodne Azije. Po 3 in 4 cm dolgi niso na Kitajskem prav nič nenavadnega. Sevčda si jih morejo privoščiti le ljudje, ki jih je Bog z zemeljskimi darovi toliko oblagoslovil, da jim ni treba prijeti za nobeno delo. In to je najbrž vzrok tej čudni in zraven tega dosti ostudni šegi. Dolg noht je živa priča, da njegovemu gospodarju ni treba delati, da je aristokrat ali vsaj človek višjih stanov. Kitajca je delati sram, in kdor le more, kaže. da mu ni treba. Kitajske dame nosijo srebrne ali zlate nanöhtnike na prstih nalašč zat<5, da se jim nohtovi ne polomijo.
Kitajske nohtove pa še presezajo v dolgosti anamski, sijamski in kočinčinski, zlasti nohtovi na moških rokah so pravi kremplji. L. 1876. kazal je E. T. Hamy v pariški antropološki družbi fotografirane rokč dveh anamskih plemenitašev. Na jedni teh r<Sk so vzrasli nohtovi po 10—12 cm dolgi; še večji in ostudnejši so bili videti na drugi: dolgi so bili po 40 — 45 cm. Na prvi roki so bili nohtovi le proti koncu nekoliko ukrivljeni, na drugi pa že ne več samcS ukrivljeni, ampak trije njih. na srednjem prstu, na prsf.anci in na mazinci, trikrat svčdrasto zaviti.
1 o*
Anamci pustč vsem nohtovom dolgo rasti, razven önemu na kazalci; ko bi vzrasel še .ta takö dolg, tedaj bi Anamec niti najlažje stvari ne mogel držati med prsti.
Hamy ni včdel povedati, je li ta šega po zadnjeindiškem polotoku zelö razširjena ali ne. Pri dvajsetih nohätih Sijamcih, ki jih je imel drug Francoz priliko opazovati, videl je le jeden nenavadno dolg noht na mazinci in od poslancev, ki prihajajo iz Anama v Pariz, imajo le nekateri posamezne dolge nohtove, posebno na palci in na mazinci. Vsekako pa so dolgi nohtovi v Zadnji Indiji lepotičje in znak dostojanstva in imenitnosti.
A tudi po drugih krajih so v navadi, n. pr. na otoku Mindanao, kjer prstov nikoli ne obrezujejo, ampak jih samö pilijo. Jednaka šega velja na Javi. Na polineškem Tahitiji si veljaki svoje dolge nohtove pridno snažijo; v znamenje knežcvskega svojega dostojanstva pustč tudi Melanezi na otokih Fiči nohtom rasti v dolgost.
V Afriki poznajo to navado mnogi razrodi. Livingstone je našel dolge nohtove pri Makololovcih in Cameron jih je opazil pri prestolonasledniku Kanjenje. Tudi na zlatonösnem obrežji Gorenje Gvineje so znak imenitnosti: čim daljši so, tem čislanejši. Trgovci merijo neki tam ž njimi zlati prah. Tudi v Basamu (v Gvineji) nosijo dolge nohtove, toda le na levici, s katero ne jedö nikoli, levica jim služi le za nečista opravila. Že starim afrikanskim ndrodom so bili dolgi nohtovi znani. Na spomenikih v stari državi Moreo se odlikujejo kraljice z nenavadno dolgimi nohtovi. Dolge nohtove so nosili tudi mehikanski duhovniki, ki si jih niso smeli porezavati, kakor tudi las ne striči, in mnogim brazilskim divjaškim razrodom so krempljasto ukrivljeni nohtovi na palcih odlika glavärjev.
In v Evropi ? Videti jih je v salonih aristokratov in lj udij, o katerih je Horacij dejal, da so porojeni »frageš coiisumere« ali pa tacih, ki bi radi vsaj s kremplji dokazali, da je nekaj plemenitega v njih. Zakaj jih nosijo, pač ne vč nijeden med njimi. Nevedoč pa dokazujejo antropologu, kakö krčevito se ohranijo nekatere šege iz dobe najnižje izobraženosti v čisto drugačnih razmerah in pri narodih in v krogih, ki se prištevajo najvišjim. Z jednakim zadovoljstvom se bahata s svojimi dolgimi nohtovi evropski plemenitaš in ljudi žr0či glavar otočja Fiči ter sta jednako ponosna nanje.
Tudi noga se mora udajati mödi. Kitajke si pripravijo z velikimi mukami majhne, silno majhne noge, ali bolje rečeno zgnetö si jih v majhne kčpe, ki so najpodobnejše konjskim kopitom. Čimbolj je noga kčpasta, tem lepša je; kitajska dama brez pohabljene noge ga ne
dobi ženina; po velikosti nevestine noge se ravna njegova döta. Ta Šega je tem Čudnejša, ker Kitajka ne sm£ svoje noge pokazati po nobeni ceni ne, takö kakor Mohamedanka golega obraza ne; sramuje se tega celö največja razuzdänka; nedostojno je že upreti oči v tla, ako grč kaka dama mimo. Na vseh kitajskih slikah so noge z obleko pokrite.
Ta šega je sila stara, pravega začetka in vzroka pa ji ne vedö. Le bajka pripoveduje, da je imela neka kraljičina 1100. 1. pred Kr. r. pohabljeno kčpasto nogo, in da ne bi imela nobena nje sester prednosti pred njo, izdali so zakon, da si morajo vse Kitajke omisliti take noge. Nedvojbeno pa je ta šega prava pravcata kitajska šega; v južni Kitajski, v domovini pravih Kitajcev, razširjena je povsod in celö med nižjimi stanovi, na severu pa, kjer prebivajo Mandžuri, je zelö redka; Mandžurom je celö strogo prepovedana.
Na kakšen način si te ubožicc kazč svoje noge, bila je Evropcem dolgo velika skrivnost. Dčklice hodijo do 4., v nekaterih krajih do 7. leta v velicih ohlapnih š01jnih, potem pa jim začn0 matere kaziti noge, v imenitnih rodovinah je to posel posebnih umetnic. Najprej se upognejo štirje prstje pod stopalo ter občžejo z močnimi trakovi, le palec ostane prost. Za tem upognejo vse stopälo takö, da podtaknejo pödnje lehko valjar, katerega se mora noga polagoma privaditi. Pri upogibanji in prevezovanji p0či dostikrat katera kost v stopalu; v nekaterih provincijah jemljö iz noge celö še kosti, najbrž čolničarsko kost (Kahnbein), ki je zbok raznih manipulacij izstopila. Čevlje je treba v jednomčr menjati, in sicer obuvajo Kitajke vedno manjše, napösled je noga le še (spredaj precčj šiljasti) kčpi podobna, na sredi stopäla kolikor mogoče obokana, spredaj na prstih pa doli upognjena. Peta in palec se kar največ približata. Napeta koža na nogi se pordeči in je časih polna oteklin. Gnččenje in trdno prevezovanje nög morajo nadaljevati tudi pri odrastlih dčklicah; säma sebi prepuščena bi noga dobila v kratkem zopet prirodno svojo obliko.
S takimi pohabljenimi nogami hodijo Kitajke prav stčžka in njih höja je račji ali gosji käj podobna; noga se v člčnkih ne upogiba več, ker so kite v nji polagoma zamrle; dostikrat zamrjö takisto mišice v mččih in stögnih. Da pri tem tudi kosti oslabč, umevno je samö po sebi. Hoja Kitajk je zaradi tega jako omahljiva, o vsaki priliki se spotaknejo in padejo. To pohabljevanje Škodi vsemu telesu; celö Kitajke, živčče v najboljših gmotnih razmerah, so le šibke, na pol zdrave, na pol bolne ubožice, in vender bi bile ravno onč najhujše
nasprotnice, ko bi prihajalo komu na misel, to šego odpraviti. Kitajci si ženske lepote brez pohabljenih nög ne morejo misliti.
Ko je pred desetimi leti potoval naš avstrijski nadlajtenant Kreitner z grofom Sechenyjem po Kitajskem, nanesla je v pogovoru z nekim mandarinom beseda tudi na nogö kitajskih dam. »Kolikor manjša, toliko lepša!« dejal je mandarin, iztegnil mazinec, prikimal zadovoljno z glavö ter dejal: »Taka, taka, in nič večja!« — Kreitner in njegovi tovariši se posmehnejo, mandarin jih začuden pogleda in krogljico tobaka za svojo lulo svaljkajoč vpraša: »No, in pri Vas? Ali si pri Vas dekleta ne prevezujejo n6g ?« — »Ne! Pri nas rastö, kakor se jim ljubi«. — »Brrr!« bil je odgovor mandarinov in streslo ga je po vseh kostčh, kakor nas, kadar se nam pripoveduje kaj gnusnega t
Končno pa ne pozabimo debeluhov! Ti so marsikje v prav veliki čdsti. No, celö pri nas si gladi svoj pitani trebušek marsikdo z velikim zadovoljstvom. In zakaj bi ga ne! Saj ga stane mnogo! Vsak si ga ne more omisliti; zatö uživajo pri neizobraženih narodih debeluharji veliko spoštovanje. Na mnogih polineških otocih je rejenost znamenje aristokratov in glavarjev. Na Lojaltih so debeluhi jako češčeni; debelemu katoliškemu misijonarju, ki je oznanjal pred kacimi tridesetimi leti tam sveto vero, hodila je njegova rejenost zelö v prid. Bil je zaradi nje jako spoštovan in misijonski njegov posel s tem zelö olajšan.
V Indiji imajo debelost käj zelö v čislih, zlasti v Sindhu. Zamörci Ovambovci v Južni Afriki, ki je sploh najugodnejši svet za rejene suverene, volijo za vladarje le take osebe, ki so ali že debelejši od drugih, ali obetajo vsaj, da bode obseg njih života kdaj večji, negoli druzih ljudij. Izvoljenega glavärja pitajo prav pridno. Popotnik Galton je našel v teh krajih kralja, ki je moral noččvati pod milim nebom, ker ni mogel zaradi debelosti svoje več v kočo zlesti.
Rejenost je v Južni Afriki v toliki čdsti, da je preprostemu ljudstvu hudö prepovedana. Zrediti se in torej lepi postati smejo le glavärji. Gorjö nesrečnemu prostaku, komur se jame život debelitil To je veliko zločinstvo proti vladarju in dostikrat s smrtjo kaznovano. Vagogom se zdi debelost celö nekaj nadprirodnega; nenavadno debele ljudi častč tam po božje. Ze na starih stavbah etijopske države Meroe se odlikujejo kraljice z nenavadno rejenostjo. V jugoafrikanskih državah Karagve, Unjoro i. t. d. lepö so kraljice le takrat, če so nenavadno debele; zatö pitajo kraljičine že v zgodnji mladosti z mlekom ali mlččno kašo ter jih dostikrat s tepenjem silijo uživati grozne obilice mleka.
Posebni ljubitelji lepö rejenih žensk so Arabci in to že od Ma-homedovih dnij. Mahomedova soproga Aiša je bila pravi »monstrum« rejene ženske in pri popisu ženske lepote navajajo Arabci tudi nje netjakinje, s katero se v debelosti ni mogla meriti nobena druga. Ta arabski ukus se je z arabskim gospodstvom razširil po vseh pod-klonjenih deželah. O Mavrih pripoveduje Mungo Park, da se jim zdč lep6 le öne ženske, ki odtčhtajo velbloda. Tudi Mavri so jih pitali z mlekom, z velblodjim mlekom, ki so je morale deklice rade ali nerade uživati v velikanski obilici. Če ni šlo zlčpa, sezali so po palicah. Arabci v Senegalu pošiljajo svoje dame v kraje z mastnimi pašniki, kjer ima živina boljše mleko nego v domačiji. Semkaj v rejo dane odebeli se nenavadno in se vračajo take v veliko veselje željno pri-čakujočih jih domačinov.
Jednako rejenost zahtevajo od lepih ženskih tudi Indi; že zapovedi kralja Manu priporočajo ženinom, naj gledajo pri izbiranji nevest na to, »da je höja gracijozna, kakor rina mladega slona.«
Kitajci pa so nasprotnega ukusa; lčpim Kitajkam ni smeti biti rejenim, marveč onč so tem lepše, čim šibkejše in nežnejše so; moški pa se radi odebelč in so ponosni na to pridobitev.
Toda dovolj! Antropologu so taka opazovanja jako zanimiva, ker mu dokazujejo, da se nekatere šege nahajajo pri närodih, ki stanujejo daleč, daleč drug od druzega; dokazujejo mu, da so nekatere šege svojstvo vsega človeškega rodu, naj so ndrodje že izobraženi ali neizobraženi.
Iz življenja mlade umetnice.
Novela. Spisala Marica. (Dalje.)
Dnč 24. grudna leta 1884. |akö si upam, kakö morem iz hiše v takem vremčni?« vprašali so me Montejevi in se čudili.
»O«, dejala sem, »to je meni ljubö, dobro sem oble-SšsJiP© čena "n dobro mi dč, ko mi ta ledena burja brije v obraz, takö oživljeno in svežo se čutim. In snegäl Tega se veselim kakor otrok. Tekati po njem! Ni lepšega! Kaj treba, da oni vedö, da komaj

e
stojim na nogah, takö me vdnje zebe, da prste na rokah komaj čutim ? Kaj treba, da vedö, da je tudi meni hudö, iz gorke sobe na mrzlo cesto? Da bi me ti ljudje pomilovali? Za nič ne, da bi za menoj dejali: »Ubožica, v takem mora venkaj za vsakdanjim kruhom, no, pa saj je takö ošabna!«
Po lekciji so mi iz pomilovanja gotovo pripravili kozarec čaja, a hitela sem od tam, izgovarjaje se, da sem že takö zamudila.
In hitela sem k Črničevim in tam sem z veseljem sprejela gorki zajutrek. V slast mi je bil takö prijetno v tej ljubeznivi družini!
Dnč 30. grudna leta 1884.
Kakö me jezi! Prvikrat v svojem življenji sem se ustavljala volji matere svoje in še se kesam, da sem se ji udala.
Prejela sem listič grofice Montejcvc. Vabi me na Silvestrov večer, ker napravi domačo zabavo v čast došlemu sinu.
Jaz sem na prvi hip dejala, da ne, ali mati mi je jela prigovarjati, pričela govoriti o uljudnosti, zameri in kaj vem, kaj še vse.
»Saj vem, čemu me vabijo,« dejala sem nejevoljno, »da bi zabavala ves večer z igranjem nje in njih sina, katerega takö hvalijo.
Mati je čudna! Ta večer iz hiše! Bodisi, materi na ljubo!
Dnč i. prosinca leta 188$.
No, sedaj sem videla tega ljubeznivega sinčka, gizdavega čdst-nika. Vedela sem, da bo taköv.
Veliko nas je bilo, toda nijedna oseba vse družbe mi ni prirasla k srcu, nijedna vzbudila zanimanja. Vsakdanji ljudje, vsakdanji obrazi. Vse brez izraza, brez čuta.
Igrala sem, kar me najbolj veseli — nekaj Chopina, Weberja in nekaj Wagnerja, a hladno so poslušali vsi. Ko so pa hoteli plesati, začela sem plesne komade in hvale ni bilo nI konca nI kraja. „Takö taktno, takö precizno'4!
Pri večerji mi je sedela Diana na levi, Rihard, došli brat, pa na desni sträni. Ker sva govorila o glasbi, vprašal me je, kakö Diana napreduje in čudil se je odkritosrčnosti moji; zdelo se mu je nemožno, da bi je ne povzdigovala v deveto nebö, samö zatö, ker je Montejeva.
Pomiloval me je, da se morem takö trdo boriti za življenje, a jaz sem njegovo pomilovanje hladno odbila, rekši, da je to moje veselje, moj ponos, ker živim s pridnostjo svojo mater in sebe.
Neka pöstarna dama je pričela z mano pogovor o zimskih n0šah, in kaj mislim, kakö naj si napravi svojo novo obleko. V tem je
družba vstala in se poizgubila po sobah. Jaz sem se vender rešila pogovora s pöstarno damo in odšla v malo stransko sobo. Glava me je bolela, nejevoljna sem stopila za gosta zagrinjala in gledala na medlč svetilke po ulicah.
Skozi sobo je prišel Rihard s tovarišem, katerega nisem poznala. Zadovoljna sem bila, da me nista ugledala, šla sta dalje ter se pri vstopu v drugo sobo ustavila in zavijala cigarete.
„Kaj praviš o učiteljici moje sestre?" vpraša Rihard svojega tovariša.
„Lepö deklč, ali ne zdi se mi, da bi ji bil ti po volji!"
„Kaj ne? No, bodemo videli! Vsak večer mora biti tu in videl bodeš, kako se meni skoro ukloni ta ošabnost!"
„Dobrega uspeha ti želim na obilo; škoda je pa vender, da nima ta önih trideset tisoč namesto tvoje graške Sabine."
„Jaz vzamem tam le trideset tisoč; kaj morem zato, da mi pride še ona za namčček?"
Tedaj sta izginila v drugo sobo in jaz sem z zaničljivim posmehom zrla za njima . . .
Dnč 4. prosinca leta 1885.
Kakö je vender človek čuden! Ko sem ugledala, prebudivši se, jasno nebö in kakö je zimsko solnce takö dobrodejno obsevalo golo prirodo, kakö se je danes zdelo vse oživljeno in v moji sobi takö živahno, jezila sem se. Prespala sem takö nemirno to noč in zjutraj sem se vzbudila prav nejevoljna.
Vihar, nevihta, burja, sneg, ko je vsa priroda prav razburjena, ta kega vremena sem si želela to jutro, a solnce sije takö ljubo in nijedna vejica se ne gane. Prirodi je pač malo do moje sreče ali nesreče . . .
Dnč 8. prosinca leta 1885.
Ako bi ne bilo tega sitnega dežčvja in velicega blata, gotovo bi ne stopila v tramvay, ko sem videla, da ni druzega prostora nego za samö jedno osebo poleg — njega. Čuden človek je to. Če sem še takö daleč od njega, čutim pogled njegovih velikih temnih očij na svojem obrazu, opazim pri njem neko veselje, ako vstopim; ali če ga pogledam, obrne brzo svoj pogled na kakšen drug predmet. Danes je on izstopil, a jaz sem se vozila dalje in ko je bil že med množico, zrla sem še dolgo za njim in spoznala med drugimi njega vzneseno, nenavadno lčpo rast, in ko je na oglu krenil v stranske ulice, tedaj se je še jedenkrat obrnil in videla sem oni čudni globoki, takö resni, takö mili pogled njegov. Čutila sem, kakö mi stopa rdečica v lice.
Dnč 18. prosinca leta 1885.
Moj neznanec je sedaj moj znanec.
Imela sem „uro" pri CrniČevih in mama je prišla pöme. Povabili so naju v drugo sobo na kavo, kjer je bilo še nekaj družbe. Vsto-pivši se mi ustavi noga — tam pri mizi je sedčl moj znanec iz tramvaya. Ne vem, če se je zapazila moja zadrega med kratkim predstavljanjem. Ime mu je doktor Stranski. Kmalu sva se pogovarjala kakor stara znanca o najinem srečanji in poznanji po vidu. Ko mi je mamä dejala hrvaški, da bode treba oditi, vzkliknil je vesel:
„Vi govorite hrvaški?"
„Kakö pa", dejala sem, „saj sem Hrvatica." In zopet sva si segla prijateljski v rokč, ko mi je povedal, da je i on Hrvat.
Ko je ljubezniva Crničeva družina videla, kakö se družba lepö razumeva in kakö je vsakemu ikl oditi, povabila je gospa vse na soboto večer.
Črnič pa se je obrnil k Stranskemu ter dejal: „In ti, Milutin, ne pridi mi vdovec, da ne bodeš takö hitro odhajal, izgovarjaje se, da te soproga čaka."
Dasi tega nisem vedela, vender me ni iznenadilo. Ločili smo se prijazno, srčno ter obljubili priti v soboto.
Dnč 23. prosinca leta 1885.
To je bil lep večer! To je bila pač druga družba nego pri Mon-tejevih. Če bi hotela opisati ves večer? A najlepše, najprijetnejše mi je bilo njegovo govorjenje, in koliko sva govorila 1
Njega soproga je ljubezniva, skromna, udana žena. Iz vsega se vidi, da je skrbna gospodinja, pridna soproga in srečna mati. Jedino devetletno hčerko ima in ta je nje veselje, nje sreča, nje biser.
Ona sdma se zdi' starejša negoli je, ker ne more biti baš zdrava. Tožila mi je, kakö se upeha, kakö težko diše, ako mora malo hitreje ali odveč hoditi. Govorila mi je o hiši, o dömu takö, kakor zna samö pridna gospodinja. V stänu bi bila osrečiti öno vrsto m0ž, kateri takö radi poudarjajo, da je žena samö za to in le za to, ter je ne spoznajo vredne, da bi ji odkrili svojih skrbij, svojega posebnega veselja ali svoje posebne žalosti, ker imajo za to že svoje zaupne prijatelje. A njega menda — takö mislim — njega težko osreči taka žena. Pa zakaj mislim to? . . .
Tudi sinoči sem igrala nekaj klasičnih komadov; gospa Stranska je hvalila mojo spretnost, gospod in gospa Crničeva čut, s katerim sem igrala; on je pa samö z glavo zadovoljno prikimal, ko sem končala.
Kramoljali smo prav domače; razpravljali o vsem in peli; zdajci vzklikne Anin oče:
„Vsega smo poskusili, samo plesali še ne. Ti, doktor, slül si nekdaj za izvrstnega plesalca."
„Nekdaj že, ali zdaj že dolgo ne plešem." odreže se ta.
„Bode že, bode že!" ugovarja mu Črnič, in jaz velim Ani, naj pokaže, kaj zna, ter naj igra najnovejši komad, ki se ga je učila.
Prav sramežljivo je stopila domača hči h klavirju, saj je bil ta nje prvi nastop pred drugimi, igrala je do zdaj samö pred mdno.
„No-o?" dejal je trgovec doktorju.
„Dobro, zaplešem, ali gospa tvoja mora z mäno, časih sva dobro šla."
Gospa Črničeva se je hitro utrudila, saj ni bila več inlada in vitka cel6 ne.
„Sedaj je pa še gospodičina Liljana," dejal je gospodar.
Ne vem zakaj, toda stresla sem se po vsem životu, ko je stopil k meni. Kadar je Ana pričela öni majestetični vstop v „Donauwellen", del je nalahko roko okrog mojega pasu in v hipu sva se zavrtila v sobani.
Vse je izginilo mojim oččm. Čutila sem na čelu le njegov gork dih in okoli pasu le njegovo nekoliko tesneje objemajočo roko in čutila sem se lahko, tako lahko, da bi bila plesala dalje brez konca in kraja.
Hvalili so najin ples in najino vztrajnost, češ: takö dolgo sva plesala, a meni se je zdelo, da je Ana skrčila komad.
Materi se je mogla nekoliko čudna zdeti moja ognjevitost o tem večeru, kajti gledala me je takö predirajoče, kadar je rekla: „No, lepö, domače je že bilo, ali ti vender malo pretiraš."
Dnč 24. prosinca leta 1885.
Ljubeznivi oficirček grof Monte je res mož-beseda. Vabi me. a jaz sem mu že vsakikrat odrekla. Rajša spim, nego da bi šla v öno družbo, saj v spanji sem takö srečna! A jenjati le neče. Danes pa je grofica poslala vabilni listič. Morala bodem iti, obljubila sem materi, ali ne več nego jeden sam večer, samö nocoj.
Dnč 25. prosinca leta 1885.
Zopet je bilo zbrane več družbe, toda uprežena nisem bila, kakor zadnjič pri klavirji — mlad čdstnik je bil vedno kraj mene, dasi sem skoraj vse, kar je on dejal, odločno pobijala.
Videla sem pomembne poglede önega častnika, s kateri m je Monte zadnjič takö modroval, toda umela sem jih samö jaz.
Želela sem si, da bi me silili h klavirju, ker mi je vse drugo že presedalo.
Pozno šele so me naprosili, naj pojem.
Ko sem končala, stopi k meni Rihard. „No, gospodičina," reče, „to se pravi Čutiti, kar se izreka! A izdali ste se s tem petjem. Takö iz srca ne more peti tacih pesmij, kdor ni v takem položaji."
Zadovoljno je opazoval na lici mojo rdečico, ki mi je pa bila šinila v obraz že med petjem, in se pri tem nagovoru še podvojila.
„Jaz bi rad jedno teh hijacint," dejal je kažoč na lepo razcvetelo hijacinto v pozlačenem košku na steni.
„No, saj so Vaše," sem dejala; „vzamete lehko vse."
„Ne takö, iz Vaših rök bi rad jedno. Utrgajte in dajte mi, prosim Vas!"
Nasmehnila sem se mu prav zlobno, ali odgovorila nisem, ker je baš stopil k nama njega prijatelj in se poslovil.
„Takö, gospodičina," dejal je po prijateljevem odhodu; „Vi se mojim najsvetejšim, najdražjim čustvom smejete? O Vi pač ne znate, ali pa vender da, ako sodim po prejšnjem Vašem oduševljenji."
„Česa, da ne znam, menite?" vprašala sem ga zroč mu zveddvo v obraz.
„Kaj se pravi ljubiti in biti v negotovosti."
„Tn Vi znate? Umejete li Vi, kaj je ljubezen?"
„Odkar sem Vas ugledal, da! Od takrat je to najlepša moja misel, najprijetnejši moj čut."
„A jaz poznam za Vas še slajši, še mikavnejši čut."
„In ta bi bil?"
„No, jaz samö mislim takö, kakšen kupček zlatä za kakih tri deset tisoč — recimo."
Nekako prestrašeno me je pogledal, vender se hitro spomnil, da je nemožno, da bi znala, ker ni nikdar zinil o tem, nego na samem s svojim prijateljem.
Misleč torej, da sem rekla to kar takö po naključji, bil je hitro prejšnji in nagnivši se bliže k meni dejal očitajoče:
„Torej me Vi nečete umeti?"
„Jaz Vas ne morem; umela Vas bode druga bolje kakor jaz že umevam druzega."
Takö sem se ga odkrižala in videla še, kako se je ugriznil v ustnice, potem sem pa šla k ostalim gostom.
In danes sem vesela, četudi sem legäla . . . Morda pa tudi — ne ...
Dnč 30. prosinca leta 1885.
Ti döbra, ljubezniva gospä Stranska! Pisala mi je takö ljubö, takö presrčno, kakor bi se poznali že deset let. Učila naj bi nje hčerko. Zakaj mi ni doktor pisal? Saj me je slišal on igrati še prej.
O, kakö ga še bolj spoštujem, da me ni on k temu pozval in prepričana sem, da tudi ženi svoji ni on rekel, naj piše meni. In skoraj mi je žal, da mi ni on pisal; njemu bi bila lehko odrekla, nji ne smem, ne morem. Hoditi v njiju hišo? Pa odločila bodem uro tako, kadar ga ni doma. Veselim se takö drage mi hčerke njegove.
Dnč 2. svečana leta 1885.
Vse jutro je melo, popöludne se je pa zvčdrilo. Komaj sva z materjo stopili na pot, ugledali sva pogreb, a kakšen! Duhovnik, štirje črni možje z rakvijo; za njo pa samo stara žena z otročičkom v na-r0čaji. Jokala sta oba, starka menda po hčeri, otrok od hudega mraza. Ko sva pa prišli v mesto, morali sva v jednih včlikih ulicah čakati, da mine dolga vrsta kočij, ki so se peljale tudi za mrličem. Velik voz samih krasnih vencev sta vlekla dva konja pred lepim zlato-črnim vozom.
Dnč 6. svečana leta 1885.
Danes je bila prva ura pri Stranskih. Sama ne vem, kaj čutim po önih stopnicah, vse se mi zdi drugo, negoli drugod.
In Ljudmila? Oh, to je otrok takö mil in jaz sem srečna, da je moja učenka.
Gospä me je hotela zadržati, naj Še malo počakam, da bode kmalu doktor tu, a čakala nisem, še prav hitela sem od ondot.
Dnč 12. svečana leta 1885.
„Blagor njim, ki so ubogi v duhu!" dejala sem si s svetim pismom, skladajoč baš prinesene cvetlice v šopek, misleč na Rezo.
Dekla je to v sosedovi hiši. Ko sem šla danes tja po malo cvetic, začela mi je vsa srečna praviti o svojih ljubčkih. Kakö srečna je pravila l
„Veste, gospodičina, rad me ima in jaz sem takö strašno vänj zaljubljena. V nedeljo sem mu plačala liter vina in še ga bodem, dejala
sem mu, da me bode le rad imel. Komaj čakam, da ga vidim, a podnevi neče k meni in tudi v krčmo grč le zvečer."
In hitela je vsa srečna pripovedovati o svojem Mihci.
„Pa tudi öni drugi hodi za mäno" (kdo, ne vem) „ali jaz se držim rajša tega, ker ta bi me utegnil še vzeti, ta!"
„Delam naprej in naprej, vender, verjemite mi, ničesar nimam, vesela sem pa vse jedno, da le morem njemu kaj dati."
Takö je klepetala in vsa zmedena preslišala, kakih r0ž še želim.
Uboga Reza! Ako bi vedela, da se le šdlijo „čestilci" tvoji s tridesetletno devico in da hočejo le denarja od tebe! A ona je srečna, srečna v mislih, da je ljubljena — in toliko, da je nisem zavidala.
Dnč 20. svečana leta 1885.
Ljudmila dobro napreduje. Ima talent in voljo, a danes ni znala svoje naloge. Vprašaje jo, se je li naučila, povesila je nekoliko plavo-kodrasto glavico, ugriznila v spodnje ustno z zgörenjimi zöbei, pogledala me od strani takö milo proseče ter tiho rekla: „Ne!" Kaj sem hotela? Najrajša bi jo stisnila v svoj nar0čaj — saj sem videla njegove oči, tisti njegov nepopisni pogled — ali nisem smela. Zapretila sem ji s kazalcem in dejala: „Ljudmila!"
Dne 25. svečana leta 1885.
Monte je odpotoval. Po zadnjih dogodkih sva se videla samö nekolikokrat, a šla sva s kratkim pozdravom drug mimo druzega Grofica kaj žaluje za njim in po njega družbi.
Vprašala me je, kakšen se mi zdi; odgovorila sem ji, da sem malo ž njim občevala.- Ustregla ji nisem, ker nisem prešla v dolgo, dolgo hvalo.
Dn6 28. svečana leta 1885.
Če le ni prehudö, hodim v mesto, ker vem, da se gotovo srečava. On je zmeraj isti, govori rad, razpravlja in dokazuje mi prav indiferentno; le ko izstopi, tedaj ima za mč öni dolgi, dolgi, mili pogled.
Dn6 8. sušca leta 1885.
Oh, kakövo vreme! Ne bližajoča pomlad, ampak zdi se prav pozna jesen. Iz oblakov lije dan na dan; zdaj je sicer nehalo, a sliši se öni jednakomerni »tik, tik* izpod kapa.
Ti temno sivi oblaki, ki se vlačijo takö leno pod nebom, ta pölu-tema pokvarijo človeku vso dobro voljo.
Čutim se danes takö nesrečno, takö brez vsacega veselja. Se iz hiše se mi ne ljubi, toda k Stranskemu moram namesto včeraj. Mogoče, da me to malo razvedri'.
Dnč 9. sušca leta 1885.
Sem li še takö vesela, kakor v trenutku, ko mi je dejal, da je premeščen? Gospč in Ljudmile ni bilo doma. Ko sem čakaje v vzpre-jemni sobi ogledovala prav lčpo sliko, predstavljajočo gorsko idilo, vstopi doktor. Bila sem v zadregi, a to je on hitro odpravil s svojo prirojeno zgovornostjo in duhovitostjo. Sčla sva drug drugemu nasproti. Prosil me je odpuščenja, da se soproga zamuja toliko časa pri nakupovanji, ali da bode izvestno skoro domä, ker vč, da mi je priti. Pravil mi je potem prav ravnodušno, da je premeščen v Dalmacijo, in, ker sem videla, da ga to veseli, čestitala sem mu iz srca in odkrito. Gledal me je tedaj za trenutek predirajoče in me potem včl h klavirju. Igrala sem mu nekaj iz svoje fantazije, a to z vso dušo in s srcem. Kadar sem končala popolnoma morendo, prijel me je on za roko, pogledal me takö ljubö, zahvalil se mi in odšel. Zunaj sem ga že slišala, kakö je baš vstopivši soprogi pravil, da že čakam.
Ko je malo potem pričela Ljudmila svojo nalogo, nisem ji popravljala pogreškov, ker jih nisem slišala.
Po lekciji mi je gospd pripovedovala, da ji je žal zapustiti Trst, osobito radi Ljudmile in tudi nji sämi ne vč, kakö bode prijal dalma matinski zrak.
Dnč 12. sušca leta 1885.
Sosedova Reza hodi že več časa jako klaverno. Danes mi je tožila, da Mihca že dolgo ni videla. Ubožica! Druzega ne misli, nego da se je ponesrečil ali obolel, o njega hudobiji se ji niti ne sanja. Ustrašila sem se, ko je mahnila z dolgimi rokami po zraku in zakričala:
„Veste, najbrž me pa hoče iznenaditi in pride kakšnega dnč praznično oblečen in me vzame s säbo. Ali ne, gospodičina, da bode takö ?"
„Takö bode, takö!' dejala sem ji.
Poskočila je od veselja, mčla si roki in šepetala: „Takö bode, takö!"
Dnč 14. sušca leta 1885.
Danes sem bila, Ljudmilina učiteljica, zadnjikrat pri Stranskih. NI nje, nI njega ni bilo. Ljudmilo sem strastno objela in se težko ločila od nje.
Istega dnč, zvečer.
Kje sem se naučila in kdo me je navdihnil ? Prvo ljubezensko pismo moje je bilo in ni bilo moje.
Reza me je prišla prosit, naj pišem Mihcu, a lepö, prav lep6, da ga ima strašno rada, da.ga pozdravlja tolikokrat, kolikor je listja in trave ter da mu je prihranila tudi za liter vina.
Jaz nisem mislila, za koga pišem, pisala sem samö ljubezensko pismo, polno srčnih čustev, le ko me je Reza opomnila, naj ne pozabim pisati, da mu je nekaj prihranila, domislila sem se, raztrgala list in napisala drugi. Ko jo vprašam za naslov, pravi, da ne vč, kje je sedaj, da pa je jeden sam Miha Godec v Trstu in da ga gotovo najdejo. Zapisala sem torej samö:
„Miha Godec v Trstu."
Ubogi listono.ša, imel bode kaj iskati, ako ga bode hotel dobiti 1
Dnč 18. sušca leta 1885.
Lepö! Vse oživljeno, vse veselo, vse praznično, in jaz najbolj. Kakor sije danes Čvrsto svetlo solnce, takö čvrsto zrö danes moje oči v svet. Kakor je jasno nebö nad nami, takö jasno je v mojem srci, v moji duši! Do kdaj bode jasno nebö, doklč bode ta sreča v mojem srci ?
Popöludne pojdem s Stranskimi v Miramare, zvečer pa je pri njih domači večer k odhodu; jutri odpotujejo.
(Konec prihodnjič.)
Pismo.
z srca teče kri,	Pisala pismo mu,
Od nje bom kaplje tri,	I)a notri v prsih tu
V posodico vlovfla;	Sreč umira tuge,
In z desno bom rokö	Odkar je on odšel,
Prijela za perö	Nazaj besedo vzel,
In v kri je namočila.	Sreč prevaral druge.
Pridčla bom še td, Da prej, ko bo v rok<S
Prejel ta list od mene, Me zgrudi bela smrt, Nesd me v ranjkih vrt, Me črna prst odene!
y-

A. Funtek: Luči.
i6i
Luči.
Spisal Anton Funtek.
X.
•st sneg nalčtuje. Nemo stoji samotna gorska vas, kjer so že ugasnile luči po ubožnih domčh; mirno kipe visoke gorč z golimi gozdi, sivimi skalami. Zametene so vse gazi, više in više se dviguje bela odeja na tleh . . .
Srečen, kdor more v taki sneženi noči uživati pokoj na toplem, ali hudo je, kdor mora na ponočni dolgi poti Glej, ondu iz vasi se bliža lučica, zvonček poje v temo; zdajci moreš razločiti sivolasega duhovnika s cerkvenikom in za njima možd v kmetiški obleki. Tam pri zadnji hiši zavijejo vkreber; po debelem snegu stopajo v goro. V visokem selu koprni bolnik po svetstvu za umirajoče; hiteti je treba, da se ne loči duša od slabotnega telesa predno ni spravljena z Bogom. Kako je hitel nizdolu sin, da ustreže 7adnji želji umirajočega očeta; s tresočo roko je pozvonil pri duhovniku. Hudo mu je bilo, da mora tirati v mrzlo noč slabotnega gospoda, kateri je toli potreben mirti in toplote; boječe je stal pred njim in povešal oči, izrekajoč svojo prošnjo — jedna sama mehka beseda je storila, da je dvignil glavo in pogledal v mile oči duhovnega očeta, potem pa je stopil bliže in iskreno poljubil velo suhotno roko . . . Ko bi ne bil znal nikdar po prej, zakaj ves pogorski narod daleč v okrožji toli verno ljubi pastirja svojega, včdel bi bil v tem hipul Med gorami je osivel dobrotni mož; malone do zadnjega župljana je pokopal prejšnji rod, krstil vse mladeniče, vsa dekleta, katera sedaj še ne mislijo na smrt, učil jih tudi z očetovsko rahlo besedo; brez števila rök je zvezal pred oltarjem, delil radost s svojimi župljani, bil jim zvest tolažnik v nesrečah . . . Ločen od vsega svetä si je ustvarjal nov svet; plemenit poslanec božji je z milimi opomini, s presrčno prijazno besedo blažil trdosti, kakeršne se vsekdar pojavljajo pri gorskih ljudeh, in seme, katero je sejal v njih srca, rodilo je bogat sad. Kadar mu bode stopiti pred sodni stol, stopil bode z lahko vestjo, ker v£, da je prav razumel vzvišeni svoj poziv, ker vö, da se ni nikdar strašil truda, ko je bilo treba učiti in tudi svariti. Skrben oče je, ki s svetlim vzgledom odvrača deco svojo od zla ter jo polagoma vodi do nravnega življenja — takö je živel pošteno in osivel častno med ljudstvom svojim! Näse misli malokdaj, na vernike svoje vselej. Jedno mu je, ali ga kličejo k bolniku od blizu ali od daleč, bodisi podnevi, bodisi o polunoči; ako
je slabotno telö, šibdk ni duh. Prav ta krepki duh pa hoče, da se telö ne pokarja slabosti,' katero prinašajo stara leta; šibeče noge m o raj o hoditi, utrujene oči m o raj o gledati. Takö prihaja k bolnikom, in čudno vpliva prihod njegov na opešane moči. Njemu je dano, da ublaži strahoto smrti, in čestokrat kadar odhaja, pusti v siromaškem domu tudi dar človekoljubja za telesne potrebe bolnikove. Saj pozna življenje v teh tesnih prostorih, kakor malokdo 1 Pogorski närod ne mrje od duševnih bolečin, nego neprestana jedinščina ga slabi, da lega prerano v gomile. Bolnika, ki vzdiha na trdem ležišči, utegnilo bi okrepiti zdravilo, ali pri hiši ni toliko, da bi mu kupili količkaj boljšega okrepila. Kadar ga zagrebejo, tedaj šele trka prava potreba na vrata l Tolažilna beseda, akotudi še takö presrčna in sočutna, ne prežene bede; dejanske pomoči je treba. Glej. in čestokrat odprč dušni pastir skrivno predalce. kjer je spravljen težko prisluŽeni denar, in legak, srečen nasmeh mu igrd na ustnih. Njemu ne treba dosti, in s seboj ne vzame ničesar. Ali ti novci morejo vsaj za nekaj časa odgnati skelečo lakoto od praga zapuščeni družini — zatö daje rad, in mnoga srca blagoslavljajo blazega duhovnega očeta . . .
Takšno je delovanje možd, nepoznanega v svetu. Kdo vč med šumnim življenjem, kakšen zlat značaj deluje v skriti gorski vasi, in kadar ga zagrne grob, kdo li bode ondu plakal za njim? Kratko novost bodo čitali ljudjč, da je nekje v hribih umrl ta in ta, star toliko in toliko, zvest do zadnjega diha pozivu svojemu, in potem ga pozabijo. Saj ga niti poznali niso! Ali v hvaležnih srcih preprostih gorjanov ne bode zabljen! Mah bode prerasel gomilo njegovo, ali krepko bode živela med gorami povest o plemenitem m0ži, kakeršnih svet nima mnogo. In če zajde tujec med gorč, strmčč bode poslušal povest in se čudil visokosti plemenitega dušnega pastirja!
Avstrijsko srednje šolstvo.
Statistična študija. Sestavil Evgen Lah.
adni list »Verordnungsblatt für den Dienstbereich des Ministeriums für Cultus und Unterricht, Jahrgang 1890. Stück I.« prinaša obširen sestavek c avstrijskih gimnazijah in realkah, čegar vsebina je toli poučna in zanimiva, da se nam zdi primerno, ž njim seznaniti tudi čitateljc »Ljubljanskega Zvona«.
Avstrija ima 172 gimnazij in 84 realk. Gimnazije se med säbo po kategoriji delč takö, da jih je velika večina, namreč 131, višjih, le 18 realnih in višjih, samö 14 nižjih, 9 pa realnih. Od realk je 43 višjih, in 21 nižjih.
Gimnazij vzdržuje 122 država, 20 mesta, 12 redovi, 9 dežele, 4 zasebniki, 3 škofijstva, 2 ustanove; realk vzdržuje 53 država, 16 dežele, 9 mesta, 5 zasebniki, 1 ustanove.
Jako zanimiva je razdelitev po poučnem jeziku. Največ gimnazij je nemških, namreč 96, tedaj več kot polovica. Jedina Dalmacija nima nobene nemške gimnazije, sicer Nižjeavstrijska 25, Češka 22, Moravska 13, Štajerska 8, Tirolska 6, Zgornjcavstrijska in Šlezija po 4, Koroška 3, Solnograška, Gališka in Bukovina po 2. ostale, med njimi Kranjska, po i.
Za nemškimi pride največ gimnazij Čeških, vsega skupaj 40, to je: v Češki 31, v Moravski 8 in v Šleziji 1. — Poljskih gimnazij je 23, nahajajo se pa vse v Galiciji. — Laške so 4; po jedna v Trstu, Istri, Tirolski in Dalmaciji. — Srbsko-hrvaške so 3. vse v Dalmaciji; r u s i n s ka 1 v Gališki. U t r a k v i s t i Č n i h je 5 in sicer 3 slovensko-nemške v Kranjski, 1 laško nemška (Trident) v Tirolski, 1 nemško-rumunska (Suczawa) v Bukovini.
Mcnj razlike je pri realkah. Tudi tuje velika večina, 58, nemška. Tudi tu je prva, s 17 realkami, Nižjeavstrijska; za njo pride z 12 Moravska; 10 jih ima Češka, 4 Šlezija, 3 Štajerska, po 2 Zgornjeav-strijska in Tirolska; ostale, med njimi Kranjska, po i. Čeških je 17 in sicer 13 na Češkem, 4 na Moravskcm; poljskih 5 v Gališki; laške 3, po i v Tirolski, Trstu in Dalmaciji; srbsko-hrvaška i v Dalmaciji. Rusinskih in utrakvistični h realk ne nahajamo v Avstriji.
Zelö zanimivo je razmerje med jezikom in närodnostjo.
N d r od	Število	Gimnazje .2 jeden zavod > pride na »c/J prebivalcev		Realke ^ jeden zavod > pride na prebivalcev		Število	Sploh jeden zavod ' pride na j prebivalcev ,	
j nemški	8,008.864	9*',	81.308	S«	138.084	156»	s	51175
j češki (in slovaški)	5,180 908	40	129523	'7	304 759	57		90893
poljski	3.238 534	23	140 806	5	047 707	28		(15.662
rusinski	2,792.607	i	2,792.667	—	—	1		2,792.667
1 slovenski	1,140 304	»Vi	760.203		• —	i'	'2	760.203
srbski in hrvaški	563.615	3	187 872		563615	4		140 904 j
italijanski	608.653	4 V»	148.690	3	222.884	71	s	89*54
rumunski	190 799	1' «2	381.598	—.	—	1	2	38I 598
madjarski	9.887	_	_	—	-	—		
sploh	21,794.231	»72	»26 711	84	259 455	256		85 '34 (
* Na utrakvističnih zavodih gre vsaki dotičnih naroduostij pri skupni svoti polovica.
164	Evgen Lah: Avstrijsko srednje šolstvo.
V vsi Avstriji, kjer se nahaja 256 gimnazij in realk, pride na vsak milijon prebivalcev po 12 tacih zavodov. Posamezne narodnosti so v tem pogledu zelö različne. Najboljša se godi Nemcem, ki imajo na vsak svoj milijon ljudij po 19 gimnazij ali realk, Čehi in Italijani po 11, Poljaki po 9, Srbje in Hrvatje po 7, Rumuni po 3. Slovenci po i */$» Rusini l/s. Madjari v tostranski državni polovici ne morejo priti v poštev.
Gimnazij posebej imajo zopet Nemci največ; za njimi pridejo Čehi, Poljaki in Italijani; potem Srbje in Hrvatje; za njimi Rumuni. Slovenci smo tu zopet pri zadnjih, le Rusini so še na slabšem, ako sevčda malega števila Madjarov ne vštevamo.
Realke ima le pet närodnostij; slovenskih, rusinskih, rumunskih in madjarskih realk sploh ni. Največ jih imajo scvčda zopet Nemci, za njimi Italijani, potem Čehi, za njimi Srbje in Hrvatje, končno Poljaki.
Izprcgovoriti nam je tudi nekoliko o obiskovanji šol. Kažejo se nam tu velike razlike, ki niso v nikakem soglasji in razmerji s prebivalstvom dotičnih deželd.
> 4)		Število učencev			Število	rz u 0
*/>	Imena deželam				navzoenih pre-	
V		gimnazije	realke	skupaj	bivalcev	ÜT 2 2 jI 2
i	Nižja Avstrija	7-737	4.651	12388	2,169 032	175
Z	Zgornja Avstrija	1.25Ü	407	i 063	752.064	425
3	Solnograška	455	235	690	159773	232
4	Štajerska	2.076	668	2 744	1,186 393	396
5	Koroška	718	184	902	3 14 06 \	3»'
6	Kranjska	1.206	362	1.568	477 <K>7	305
7	Primorska	' 597	1.121	2.71S	610.688	224
8	Tirolska s Predarlsko	2.441	539	2.980	897.124	301
9	Češka	16 472	5-345	21 817	5-527-203	253
10	Moravska	5-5<><	3288	8789	2,140 820	244
11	Šlezija	1.466	997	2.4o3	550 66r	224
12	Galicija	12 43»	1.031	13 407	5.938 40«	241
»3	Bukov ina	'•333	385	i.718	5<>8.453	33'
14	Dalmacija	762	164	926	471 827	5°0
	Sploh	55*456	»9 377	74-833	21,79423«	291
Iz te tabele je tedaj razvidno, da najmarljiveje (sevčda zaradi Dunaja in njegovih izjemnih razmer) pohajajo srednje šole v Nižji Avstriji; za njo prideta Primorska, kjer je zopet v prvi vrsti odločevalen Trst, in pa Šlezija; potem Solnograška, Češka in Moravska. Ugodno, ker normalno, je obiskovanje srednjih šol v Tirolski, Kranjski in Buko-
vini, nekoliko slabše že v Koroški in Štajerski; neugodno v Galiciji in Zgornji Avstriji, zelö neugodno v Dalmaciji.
Najbolj obiskovane gimnazije imata Galicija (po 478 učencev na i zavodu) in Bukovina po 444; dobro so obiskovane gimnazije v Primorski {319), Zgornji Avstriji (314). Češki (311), Nižji Avstriji (309), in Kranjski (302); slabše že v Šleziji (293), Tirolski s Predarlsko (271), Moravski (262) in Štajerski (259); še slabše v Koroški (239} in Solno-graški (227); najslabše v Dalmaciji (po 191 učencev povprek na vsacem zavodu).
Najbolj obiskovane realke, po 385 oz. 362 učencev, imata Bukovina in Kranjska; za njimi prideta Primorska (280) in Nižja Avstrija (274); potem Šlezija (249), Solnograška (235), Češka (232) in Štajerska (223); za njimi Galicija (206), Moravska (205) in Zgornja Avstrija (203); končno Koroška (184), Tirolska s Predarlsko (135) in Dalmacija (82).
Srednješolski zavodi sploh so povprek najbolj obiskovani v Ga liciji in Bukovini, kjer pride na vsak tak zavod po 434 oziroma 429 učencev. Za njima prideta takoj Kranjska in Primorska s 314 in 302 učencema; potem Nižja Avstrija z 295, Zgornja Avstrija, Slezija in Češka z 277, oziroma 274 in 272, Štajerska z 249, Moravska z 237, Solnograška z 230, Tirolska s Predarlsko z 229. Koroška z 226, končno Dalmacija samö s 154 učenci na vsak zavod.
Katere gimnazije in katere realke so v Avstriji najmočneje, katere najslabeje obiskovane ?
Najbolj obiskovane gimnazije vse Avstrije so : i.) ljubljanska z 887 učenci; 2.) in 3.) Frančiško Jožefova in IV. državna v Lvovu z 849 oziroma 844 učenci; 4.) gimnazija v Przcmyslu z 806; 5.) v Črnovicah s 709; 6.) II. državna v Lvovu s 683 in 7.) krakovska s 622 učenci. Po 500—600 učencev ima 13 gimnazij, po 400—500 učencev 28, po 300—400 učencev 37, po 200—300 učencev 54, po 100—200 učencev 25 gimnazij. 100 ali pa še menj učencev imajo naslednje gimnazije: i.) kotorska 100; 2.) kočevska 88; 3.) v Waidhofnu 78; 4) Meixnerjeva privatna na Dunaji 76; 5.) v Gayi 63 in 6.) pazi nska 53.
Omeniti je končno še dveh, katerih pa ne gre pri razvrstitvi po obiskovanji jemati v poštev, ker imata le po jeden tečaj. To sta gimnaziji Kranjska s IV. razredom in 14 učenci in pa privatna Schol-zova v Gradci s I. razredom in 11 učenci.
Najbolj obiskovane realke1 so: 1.) praška državna s 594, 2.) tržaška komunalna s 527 in 3.) dunajska komunalna s 521 učenci; 8 realk ima po 400 500. 14 po 300—400, 28 po 200—300,
19 po 100—200, 9 pa menj nego po 100 učencev, namreč realke: v Bolcanu s 87, Auspitzu z 82, Meixnerjeva privatna na Dunaji s 73, Döllova privatna ravno tam z 68. v Tarnopolu s 65. v Waidhofnu s 64, v Dornbirnu in pa Rainerjeva privatna na Dunaji s po 61, končno v Zadru z le 43 učenci.
Vsi ti podatki veljajo za pričetek letošnjega šolskega leta.

Davorin Trstenjak -j-
Spisal Fr. Leveč.
I.
z Starega Trga pri Slovenjem Gradci nam je došla žalostna vest, da je dnč 3. svečana t. 1. po daljšem bolehanji v 73. letu dobe svoje izdihnil plemenito dušo svojo starina slovenskih pisateljev, dični Davorin Trstenjak, župnik Starotrški.
Davorin je bil čestit mož, kateri je vse svoje dolgo Življenje posvetil znanosti in domovini; kateri je v cerkvi vselej vestno učil preprosti närod večnih resnic in v šoli navduševal tega preprostega naroda sinove za vzvišene ideale; kateri je dolgih 52 let z gorečo besedo in spretnim peresom uspešno in sndunosno deloval v slovenskem slovstvu; kateri se je vedno nahajal v čestiti družbi naših prvih so-trudnikov za slovenskega näroda prosveto in za slovenske literature razcvit, vselej od svoje prve mladosti do sive svoje starosti nam mlajšim vzvišen vzgled neutrudne delavnosti in jeklene značajnosti.1)
Davorin Trstenjakl Kdo ga oe pozna? Star znanec, ljub znanec, drag prijatelj je vsakemu, kdor z nekoliko paznim očesom čita naše knjige in Časopise. Povsod ga srečavaš v slovenskem slovstvu in že dolgo ga srečavas, najbrž, odkar si čitati pričel. Zdaj te
') Mutatis mutandis ponatiskujem tukaj Članek, katerega sem ob štiridesetletnici Trstenjakovi priobčil leta 1878. v »Slovenskem Narodu* (it. 258 in 259.) Priobčujem ga prvič zat<5, ker se ta članek opira na ustne in pismene podatke Trstenjaka samega, in drugič zatri, ker so iz njega doslej zajemali vsi, ki so od leta 1878. sim pisali o Trstenjaku. Mislim zatorej, da zasluži, da se otrae iz pozabnosti političnega lista. Pis.
pozdravlja ter ti imenuje svoje pravo ime; zdaj si obraz nekoliko zakrije, klobuk nekoliko niže na čelo potisne, da ne veš prav, je li tvoj znanec ali ne, vender, če ga natančneje ogledaš — kmalu se ti po kaže pošteno lice vrlega našega Davorina.
Zdaj ti razlaga skrivnosti taram balte-sekire ter dokazuje, da Skiti niso bili nikdar Slovani; zdaj ti zopet opisuje našo Torklo in Bog si ga včdi, kakšno boginjo še, in te uči, da smo že pred dve tisoč leti bivali na naši zemlji, katera »zdaj grob ima komaj za nas« ; tukaj ti pripoveduje veselo vrbovsko smešnico, ondu priobčava zanimiv živo-topiš slavnega rojaka; tukaj zapoje pošteno slovensko pesem, ondu zagrmi z ostro pridigo; tukaj biča v hudi satiri naše filistre ondu v uvodnem članku kliče k delu in spravi; tukaj ti ljubö in mično sanjari, ondu ti korenito razglablja čudovite skrivnosti našega jezika. Skratka: povsod ga nahajaš, vsak dan ga srečavaš, vsak dan, pravim, in povsod: v Bleiweisovih »Novicah«, v Janežičevem »Glasniku«, v »Slovenskem Narodu«, v Einspiclerjevem in Klunovem »Slovenci«, v Pajkovi »Zori« in v goriški »Soči«, v »Slovenskem Prijatlu« in »Slovenskem Gospo darji«, v Slomškovih »Drobtinicah«, v Sketovem »Kresi« in v Ma-tiških knjigah itd. itd. Zdaj ti piše slovensko, zdaj hrvaško, zdaj nemško, kakor se mu ravno poljubi, a vedno poln navdušenja za slo-vanstvo, poln ljubezni za närod slovenski!
Da, ljubezen, goreča ljubezen do preprostega ndroda in sveta ljubezen do znanosti je ves čas njegovega življenja vodila našega Trstc-njaka, da je v veselih in žalostnih urah neprestano delal, učil, pisal, navduševal, žrtvoval in trudil se, akoravno je vedel, da mu takö neznaten narod, kakor je naš, njegovega dela in truda nikdar ne bode povrnil, in da ga tisti čas takö malo zaveden närod, kakor je bil naš, nikdar ne bode odškodoval za njegove žrtve in napore. Zadovoljen je bil samö s tem, da je znanosti koristil, da je tu in tam koga izmed nas oveselil, tu in tam kakšen talent vzbudil. Spodobi se, da se tudi mi, katere so njegovi spisi tolikrat zanimali in učili, ob novem grobu njegovem ogledamo, kakö je živel, kakö delal in koliko je storil naš čestiti pokojnik za srečo, omiko in blagost svojega dragega mu näroda.
II.
Porojen je bil Davorin Trstenjak dnč 8. listopada 1. 1817. v Kraljevcih, v vasi fare sv. Jurija na Ščavnici, na slovenskem Štajerskem, sin preprostih, a jako poštenih kmetskih roditeljev. Leta 1825. začel je hoditi v ljudsko šolo pri sv. Juriji, ki je bila tisti čas popolnoma nemški osnovana; samö čestiti katehet Martin Vršič, ki je
spisal tudi dve slovenski molitveni knjigi v Dajnkovem črkopisu, učil je otroke krščanskega nauka v slovenskem jeziku.
Jeseni leta 1827. pošljejo roditelji našega Davorina v mestno šolo rädigoj insko, kjer je katehetoval znani slovenski slovničar in pisatelj Peter Daj nko, ki je pa v šoli slovenske otroke mučil z nemškim katekizmom. Listopada meseca leta 1829. prišel je Trstenjak v tretji razred okrožne glavne šole mariborske, in to dovršivši, bil je listopada meseca leta 1830. vzprejet v ondotni gimnazij. V prvih štirih razredih mu je bil učitelj obče spoštovani profesor Jurij Mally, znani nemški pisatelj modroslovskih in prirodoslovskih spisov, ki je v živem in bistroumnem dečku vzbudil veselje do zgodovine. V humanitatnih razredih (v 5. in 6. šoli) učiteljeval mu je po notranjih avstrijskih deželah dobro znani profesor dr. Rudolf Gustav Puff, čislan nemški pesnik, novelist in spisovalec različnih zgodovinskih monografij. Sestošolcc Trstenjak je učil svojega profesorja slovenskega, a profesor Puff svojega učenca Trstenjaka italijanskega jezika.
Že na gimnaziji je slovel Trstenjak za najboljšega znalca slovenskega jezika, kateri se tisti čas sevčda v šoli ni učil, ali Trstenjak je pridno študiral Dajnkovo in Murkovo slovnico ter poleg tega čital »Kranjsko Čebelico« in Volkmerjeve pesmi in fabule. Zaradi njegove izvedenosti v domačem jeziku, naprosilo ga je več uradnikov mariborskih, da jim je razlagal slovenščino. Nemški pesniki so mu vzbudili veselje do poezije, in gimnazijalec Trstenjak je poskušal večkrat v slovenskem jeziku zlagati izvirne pesmi; nekoliko jih je poslovenil tudi iz Matthissona in Schillerja. Te pesmi so bile, to se vč, samö mladostne poskušnje, vender so jih sošolci radi čitali, ž njimi si ogrevali srce ter si krepili ljubezen do slovenskega jezika.
Meseca vinotoka 1. 1836. šel je Trstenjak na vseučilišče v Gradec, kjer je našel stare znance in prijatelje iz Maribora, n. pr. jurista M i -klošiča, Stanka Vraza in bogoslovca Cafa. Poleg šolskih predmetov se je učil pridno s Stankom Vrazom in Cafom slovanskim jezikom. Leta 1837. spisal je dramo »Nevesta z otoka Cypros«, a leta 1839., ko se je preselil v Zagreb, konfiscirali so mu na štajersko-hrvaški meji carinski uradniki rokopis te drame, in vsi poznejši potje, priti zopet do njega, bili so brez uspeha.
Leta 1838. vzame dr. J. Polsterer, profesor modroslovja na graškem vseučilišči, Trstenjaka v svojo hišo, da mu je na glas čital knjige. Profesor Polsterer je prevzel tisto leto tudi uredništvo uradnega lista »Grazer Zeitung« in priloge ji »Der Aufmerksame«, a ker je bil sam bolehen, pomagal mu je Trstenjak uredovati oba lista.
To priliko je porabil Trstenjak, da je leta 1838. v novinah »Der Aufmerksame« priobčil več »ilirskih« in slovenskih, večinoma slavnostnih pesmij, o godu cesarja Ferdinanda, nadvojvode Ivana, dež. glavarja grofa Ignacija Attemsa, grofa Wickenburga in druge.
Več Trstenjakovih slovenskih pesmij je ponemčil njegov prijatelj in sošolec, Slovenec Matevž Vehovar, ki je bil v nemščini posebno izurjen, da je izdal tudi zvezek nemških pesmij ter je že pred več leti umrl na Dunaji profesor trgovinske akademije. Te ponemčene TrstenJakove pesmi je razglašal Vehovar največ v listu »Der Aufmerksame«, v »Carnioliji« (»Montenegrinerlied«) in v »Croaciji«, s pri-stavkom »Aus dem Illyrischen des Davorin«. Takrat v Gradci živeči nemški pesnik Fr i der i k baron Wen d t je ponemčil več Trstenjakovih pesmij ter jih priobčil v praških leposlovnih novinah «Ost und West«. Po Trstenjakovi obširni slovenski baladi »Ribič«, zložil je Vehovar daljšo povest, katera je tudi v časopisu »Der Aufmerksame« natisnjena.
V profesorja Polstererja hiši se je bil seznanil Trstenjak z nemškimi pesniki Anastazij em Gr ü no m, Hijacintom pl. Schul-hei mom in z izvrstnim lirikom in kranjskim rojakom Vincencijcm Zu s ne rje m (Škofje - LoČanom), kateri so vsi dobrodejno vplivali na slovstveno in estetično izobraženje za vse lepo in dobro takö dovzetnega mladega Slovenca.
Leta 1838. prinesla je Gajeva »Danica ilirska« več Trstenjakovih erotičnih pesmij pod naslovom »Leljinke». Trstenjak je pisal tedaj samö v srbsko-hrvaškem, ali — kakor so ga takrat imenovali — »ilirskem« jeziku, in še poznejša leta je imel Trstenjak iz tistih časov jako bogato pesemsko zbirko v rokopisu shranjeno. Leta 1838. potoval je s Stankom Vrazom po Slovenskem in je nabiral ž njim slovenskih närodnih pesmij. — Leta 1839. jeseni preseli se Trstenjak v blaženo stolico tedanjega ilirskega gibanja, v Zagreb, da bi tukaj dovršil svoje modroslovske študije. Tukaj je živel v prijetnem prijateljskem znan-stvu z dr. G a j e m, s poznejšim banom Ivanom Ma ž uran i čem in njega bratom Antonom, z Babukičem, dr. Demetrom, Rakovcem, Vukotinovičcm in z mnogimi drugimi hrvaškimi pesniki in pisatelji. Pridno je sodeloval pri »Ilirski Danici«, vender so njegovi spisi v teh novinah zvečine brez imena natisnjeni, ker tedanje madjaronsko ravnateljstvo je pisano gledalo dijake, ki so se navduševali in delali za idejo ilirizma. Ono leto je 'prevajal tudi pridno na dr. Demetra prošnjo igre za hrvaško gledališče, časih po dva. po tri prizore, časih po ves akt, kakor je bilo ravno treba, samö da je bil
vedno repertoir oskrben. Veliko pozornost v 6nem času je vzbudila pesem, ki jo je bil Trstenjak zložil o godu svojega profesorja Step. Moysesa, pozneje škofa v banski Bistrici, slavnega slovaškega domoljuba.
Leta 1840. stopil je Trstenjak v bogoslovje v Gradci. Do sedaj je pisal največ »ilirski«, a od sedaj se je spet poprijel slovenskega jezika. Med slovenskimi bogoslovci je osnoval literarno društvo »Bi-bliotheca slovenica«, vadil se je ž njimi v slovenskih pridigah; poleg tega je pisal nemški naznanila o slovenskih knjigah v »Stiriji«, ter zlägal novele za cerkovne novine »der katholische Wahrheitsfreund«. Pod imenom »Vlastelin Kralovski« je pisal v dalmatinski »Zori«, priporočal Dalmatincem gajico ter imel s popom Ivičevičem polemiko o dalmatinskem črkopisu.
Leta 1842. dal je na svetlo prve »šmarnice« (»Mesec Marije«), poslovenjene iz francoščine. V novinah »Steiermärkische Zeitschrift« priobčil je v tem času zanimiv spis »über das geistige und poetische Leben der Winden in Steiermark«, a Kopitar, kateremu je bil rokopis v cenzuro poslan, jako ga je popačil in cel6 več zgodovinskih nemških spisov zatrl, ker ni bil tistega mnenja, nego Trstenjak. ki je trdil, da so Slovani prvotni prebivalci v Noriku in Panoniji. Znano je, da pravda o tej stvari Še ni dognana, ler zadnje čase, posebno odkar slavni Mommsen izdaje znani »Corpus inseriptionum«, dobil je Trstenjak za svojo misel spet več veljavnih prič, kajti Mommsen je n. pr. objavil stare rimske nad-pise, v katerih se med drugim nahajajo — staroslovenski aoristi!
Leta 1844. bil je Trstenjak za duhovnika posvečen in za ka-pelana v Slivnico pri Mariboru poslan. Blizu njega v Frajhamu mu je živel prijatelj Oroslav Caf. Ta je Trstenjaka navdušil za primerjajoče jezikoslovje. Skupaj sta se učila sanskritu, zendu in gotskemu jeziku. Zategadelj od leta 1844. do 1848. ne nahajamo nič Trstenjakovih spisov po novinah. Mož se je ves ta čas pridno učil jezikoslovju, čital je stare klasike, študiral domačo zgodovino ter zbiral gradivo za svoje poznejše zgodovinske n mitologiške preiskave. A burno politično življenje leta 1848. odvrnilo je tudi Trstenjaka od njegovih tihih študij. Spet je pričel pridno v novine dopisavati, ali zdaj največ politične stvad. V Cigaletovo »Slovenijo« in v Prausovo »Siidslavische Zeitung« je pošiljal članke in dopise pod šifro E. — Zan-gova »Presse«t takrat v nam Slovanom prijaznem zmislu uredovana, prinašala je pod šifro r. temeljite dopise »aus Untersteier« ; ravno takö takisto praška »Union«, in spisi o slovenstvu v Jordanovih »Jahrbücher« so tudi Trstenjakovi.
Leta 1850. bil je Trstenjak imenovan začasnim gimnazijalnim učiteljem v Mariboru, kjer je do leta 1861. učil verouk, slovenski jezik, zgodovino in geografijo.
S preselitvijo v Maribor se pričenja nova doba v slovstvenem delovanji Trstenjakovem; kajti do leta 1850 je pisal zvečine »ilirski« in nemški, le malo slovenski, a sedaj je zastavil perö, in s čudovito delavnostjo, pridnostjo in vztrajnostjo je začel pisati samö slovenski, takö, da je bil glavni podpornik in sodelovalec vsem slovenskim mnogoštevilnim novinam, ki so izhajale od leta 1850. dalje.
V »Novicah« oglasil se je Trstenjak prvič leta 1846., oziroma 1852. ter bil jim je zvest prijatelj celih devetindvajset let. Število njegovih starinoslovskih, zgodovinskih in bajeslovnih sestavkov v tetn časopisu je — legijon! Namera vsem tem brezštevilnim spisom bila je ta: dokazati in svet prepričati, da so že pred Kristom med Adrijo in Karpati stanovali Slovani.
»Od prvega tukaj Prebiva moj rod, Če \6 kdo za druj'ga, Naj reče, od kod?«
Res, da so ti spisi časih nedostatni, toda Trstenjak je bil v tej stroki samouk, prvi naseljenec sredi neskončnega gozda, ki goščavo krči in črta, da potomci pridejo do svetlobe, in če druzega ne, to zaslugo si je pridobil vrli mož, da bodo njegove preiskave poznejšim, bistroumnejšim jezikoslovcem služile v podlago, na kateri bodo dalje zidali. Gradivo za te zanimive spise je nabiral Trstenjak tedaj, ko je učiteljeval v Mariboru Vsako leto o počitkih je potoval po pokrajinah nekdanjega Norika in stare Panonije ter je zbiral nadpise in risal podobe iz rimskih časov. Spremljal ga je navadno kdo izmed njegovih učencev, ki je znal dobro risati. Gotovo je na takih potovanjih mnogo novcev potrosil, a nabral si je tudi bogato zbirko rimskih starin, takö da znani zgodovinarji in starinoslovci, kakor n. pr. M o m m s en, C o nz e in drugi, so večkrat pri Trstenjaku iskali sveta in pojasnila, in da so mu pridno dopisavali slavni učenjaki od vseh stranij.
Pod izmišljenim imenom »Vicko Dragan« in »Vitomar« odprl je Trstenjak v »Novicah« prvi pot povestim in humoreskam. Njegove humoreske in šaljive povesti, katerih se mnogo v »Novicah« nahaja, bile bi Še dandenes jako prijetno berilo, ako bi v posebni zbirki prišle na svetlo. Njegov potopis: »Iz potne bisage. Prijazni dopisi do strica Brcka Dragana v Vrbovcu« (1859) je jako duhovit in dovtipen, in njegova novela »Slovenski Leander«, natisnjena isto
leto v »Novicah« pod šifro §§. je gotovo jedna najlepših slovenskih po-vestij. Zdi se mi, kakor bi se bil Bleiweis do Trstenjakovih časov branil v »Novicah« prinašati humoreske in povesti, v katerih se govori o — ljubezni (to se vč, da jako pošteni in nedolžni), in stoprav tedaj, ko je Trs t en j ak, duhovnik, začel novele pisati, dale so »Novice« tudi drugim pisateljem nekoliko več duška. I tukaj je bil Trstenjak »promachos«.
V Bleiweisovem »Koledarčku«, ki je zdaj znanejši in razširje-nejši v novi izdavi »Zlatih klasov«, objavil je Trstenjak novelo iz življenja slavnega umetnika Ticijana pod naslovom »Slikar« ter opisal Življenje svojega dragega prijatelja, ilirskega pesnika in štajerskega Slovenca Stanka Vraza.
Janežičevemu »Slovenskemu Glasniku« bil je Trstenjak ves čas priden podpornik, kakor že poprej tudi njegovi »Slovenski Bčeli«. Kakor v »Novicah« zgodovinske in starinoslovske, tako je priobčaval v »Glasniku« bajeslovne, iz slovenskih prislovic, pesmij, običajev posnete preiskave in jezikoslovne črtice; pošiljal mu je dopise, humoreske (Vicko Dragan) ter napösled prav s studentovskim humorjem leta 1867. spisal zdnj prijetno povest »Kelmorajn«. Iz tega časa, ko je bil Trstenjak gimnazijalni profesor v Mariboru, nahaja se več njegovih znanstvenih nemških spisov v »Mittheilungen des historischen Vereins für Krain« in v jednakem časopisu koroškega zgodovinskega društva, in poleg vsega tega tudi mariborske gimnazije programa ni pozabil. V Slomškovih »Drobtinicah« razglasil je životopis prvega slovenskega la-zarista, svojega učenega prijatelja Janeza Klajžarja, v Costovem »Vodnikovem spomeniku« povest: »L j ude vi t, kralj hrvatski«, v »Zlatem veku« zgodovinsko črtico o Metodovi stolici. Celö »Slovenski Prijatelj« je prinesel več njegovih pridig s podpisom M. T., vender so nekatere pod to šifro tudi M. Torkarjeve.
Leta 1861, dobil je Trstenjak faro sv. Jurija ob južni železnici, kjer je pastiroval 7 let in pol. S to faro je združena velika kmetija in Človek se mora kar čuditi, odkod je Trstenjak, zdaj velike fare župnik in obširne kmetije poljedelec, jemal čas, da je poleg vseh teh opravil neprestano pisal za »Novice«, »Glasnik«, za Einspielerjevega »Slovenca« (»Dalibor«), posebno še za »Letopis Slovenske Matice« in za vse druge slovenske novine. Zlasti ko so štajerski rodoljubi osno vali »Slovenski Narod«, odprl si je Trstenjak novo polje svoji neumorni delavnosti. Poleg brezštevilnih dopisov, pisal je za ta list lčpo vrsto uvodnih člankov s podpisom »Juste milieu« ali »od Voglajne«, a pod izmišljenim grškim imenom »Kpicharmos« priobčil je Ičpo število feuillctonov, ki so z zdravim humorjem in prijetno satiro šibali
hibe naših političnih »velikanov« ter opisa vali smešne strani' našega javnega življenja.
Leta 1868. preselil se je na faro sv. Martina na Ponikvi. Tudi tukaj so ga trla neprijetna bremčna znanstveno omikanemu človeku ne vselej prijajočega kmetijstva; toda zdi se mi, kakor bi bilo Trste-njaku s starostjo in z delom njegovega poklica raslo tudi veselje do literarnega delovanja. Poleg mnogoštevilnih dopisov o političnih stvarčh v »Novice«, »Slovenski Narod«, »Vaterland« in »Politik«, osnoval si je zdaj še svoj časopis — »Zoro«, katero je tri leta sam uredoval in z raznimi povestimi, jako zanimivimi životopisi slovenskih pisateljev in umetnikov, in s kulturnozgodovinskimi črticami oskrboval; ali ker mu tudi »Zora« ni zadoščala, združil je ž njo še znanstveno prilogo »Vestnik«. V oba lista je pisal pod svojim pravim imenom in pod različnimi šiframi.
Leta 1874. pričel je novo delo, raziskavanje venetščine. Sad njegovih študij priobčen je v štirih debelih zvezkih Matičinega »Leto pisa«. Kakor že prej starinoslovsko delo »Triglav«, dalje leta 1878. na svetlo jezikoslovno knjigo »Slovanščina v romanščini«, v kateri razlaga one romanske, iz slovanščinc vzete besede, katerih profesor dr. Diez, osnovatelj romanskemu jezikoslovja, ni mogel razložiti. O teh njegovih delih je rekel slavni slavist profesor Jagič učenemu Slovencu, ki ga je vprašal, kaj meni on o Trstenjakovih jezikoslovnih spisih: »Jaz sve tujem g. Trstenjaku, da mozeg svojih raziskavanj v nemškem jeziku priobči ter jih pošlje profesorju Ascoliju v pretres. Kdo drugi bi težko mogel o njih sodbo izreči.« Ascoli, porojen Goričan, je namreč najslavnejši sedanji italijanski jezikoslovec in profesor v Milanu.
Omeniti 'hočem še, da hrani ljubljanska čitalnica Trstenjakovo melodramatiško pesem »Vodnik«, katera se je v Kranji in Ljubljani predstavljala; da je zložil opero »Lada«, katero ima že več let dr. B. Ipavec v rokah, in da sta brata Ipavca uglasbila več njegovih pesmij, izmed katerih je ona: »Tam za göro zvezda sveti« že skoro popolnoma narodna pesem. Leta 1875. 'n 1876. priobčil je v »Slov. Narodu« več pre-imenitnih, v slovensko slovstveno zgodovino sezajočih spominov iz svojega literarnega življenja. Vsak, kdor se briga za našega slovstva zgodovino, jako mora obžalovati, da Trstenjak, ki je v dolgem svojem življenji prišel v dotiko skoraj z vsemi slovenskimi pisatelji zadnjih 50 let; ki je iz samovida in iz svoje izkušnje poznal vse naše literarno življenje od Prešernovih časov do sedaj; ki je imel izvrsten spomin in izreden talent, človeka spoznati, in ga z malimi potezami opisati, teh spominov ni nadaljeval. A že iz teh, kar jih je priobčil, vsak lahko
vidi, koliko gradiva bi bil Trstenjak lahko pripravil bodočemu literarnemu zgodovinarju slovenskemu.
Iz njegovega življenja bi bilo še dodati, da se je leta 1879. Pre selil za župnika v Stari Trg pri Slovenjem Gradci. Dasi bolehen in večkrat slabovoljen zaradi velikih skrbij in nadležnostij, katere mu je naprav-ljala velika ekonomija, vender ni opustil svojega literarnega delovanja.
Leta 1880. osnoval je s prof. dr. Krekom in prof. dr. Sketom v Celovci mesečnik »Kres«, kateremu je bil ves čas njegovega izhajanja glavni sotrudnik. Nekaj ondukaj priobčenih spisov je dal leta 1884. v posebni knjižici na svetlo z naslovom »Weriand de Graz. Zgodovinsko-rodoslovna razprava.« — Zadnji njegov večji spis slove »Pannonica — Spomeniški listi. Svojim prijateljem ostavil Davorin Trstenjak (1887)«.1)
Vrhu tega je bil Trstenjak tudi ustanovitelj »Slovenskemu pisateljskemu podpornemu društvu«, kakor je sploh značilno za tega vrlega moža, da je dijake in mlade pisatelje z dobrimi sveti in nauki kakor tudi z gmotnimi pomočki velikodušno podpiral.
Za zasluge, pridobljene v vojaški bölnici na Ptujem, poslavil ga je presvetli cesar z zlatim zaslužnim križcem in škof Slomšek ga je leta 1859. imenoval knezoškofijskim duhovnim svetovalcem, »Matica Slovenska« pa ga je leta 1878. izvolila častnim svojim društvenikom.
Zal mi je, da ne morem vsaj po vrhu. kakor njegovo literarno življenje, opisati tudi njegovega delovanja v cerkvi in šoli in na političnem bojišči. Vem, da niti Trstenjaka-p i sat el j a nisem takö opisal in ocenil, kakor zasluži, ali že iz teh velikih potez, s katerimi sem ga narisal, videl bode dragi čitatelj, da je Trstenjak delal v premnozih literarnih strokah: v poeziji in novinarstvu, v starinoslovji in v zgodovini ; povsod se bode literarna zgodovina spominjala Trstenjaka med prvimi pisatelji slovenskimi. In četudi on, samouk, ki je živel daleč od velike biblijoteke in je moral drage knjige kupovati za drage novce, v znanstvenih stvareh ni vselej pogodil pravega, in četudi ostali spisi njegovi v obliki niso vselej dovršeni, postavil si je ž njimi vender spomenik »aere perennius« ter storil je za svoj närod več, nego vsakdo izmed nas. Po vsi slovenski zemlji slavljen, spoštovan in čestit starina — slovenskih domoljubov in pisateljev veteran — legel je zdaj 73letni mož utrujen k večnemu počitku. R. I. P.
') Jako natančen spisek vseh Trstenjakovih, po raznih časopisih raztresenih razprav je priobčil g. A. Fčkonja leta 1887. v svoji knjižici „Davorin Trstenjak, slovenski pisatelj", na katero opozarjamo bralce svoje.	Ured.
Prilogi k Prešernovemu životopisu.
Priobčuje Fr. Leveč.
vn.i)
Prešeren priseže za civilnega in kriminalnega sodnika.
(Kolek za 15 kr.)
In Erledigung des von dem Dr. Franz Preshern sub praesto 26ten May d. J. Z. 7412. hierorts gemachten Ansuchens werden dem kais. königl. Stadt- und Landrechte in der Anlage '/. zwei diessobergericht-liche Prufungs-Erledigungen zur Zustellungsveranlassung an denselben mit dem weitern Auftrage zugeordnet, diesem Dr. Franz Preshern auf sein Anmelden den Civil- und Kriminalricbteramtseid nach der sub /.' zuliegenden Eidesformel, wozu das k. k. Stadt und Landrecht hiemit de-legirt wird — abzunehmen, sohin die geschehene Eidesleistung auf dem Befugnissdekrete für das Civil- und Kriminalrichteramt anzumerken und die von dem Eidesleister zu unterfertigende Eidesformel hieher einzusenden.
Klagenfurt am iten Juni 1S32.
Die Appell. Verordnung ad acta, die mit selben anher gelangten zwey Dekrete mit den Gesuchsbey-lagen sind dem Dr. Prefhern auszuhändigen. Die Eidesforrnen bleiben bis zum Eidestage beym Expedite.
Der in der Taxnote verzeichnete Taxbetrag ist einzubringen und dem k. k. Haupttaxamte zu Klagenfurt zu übermachen.
Laibach den 12. Juni 1832.
Vidi m. p.	Ribeissl m. p.
*) Glej »Ljubljanski Zvon« letnik 1881. na 49. in na 110 strdni, in letnik 1888.
ad Nr. 3564.
Original.
Gr. Platz m. p.
Vom k. k. J. Ö. K. Appell. Gerichte: Jesse m. p.
An
das k. k. krain. Stadt- und Landrecht
Laibach.
Exoffo franco ad'3564
na 301 , 365., 435., 567. in 692. strdni
Ii red.
VIII.
Prešeren prosi odvetniškega mesta v Ljubljani, v Postöjini in
v Kranji.
i.
(Kolek za 30 kr.)	Original.
Hochlöbliches k. k. Stadt- und Landrecht!
Seine Majestaet haben mit a. h. Erschliessung vom 14. Jänner d. J. vier Landesadvokaten in Krain, einen für den Adelsberger, einen für den Laibacher und zwei für den Neustadtler Kreis zu bestellen geruhet. Da meine persönlichen Verhältnisse so gestellt sind, dass ich keine Hoffnung hal>e, im Kreise Neustadtl bei der Advokatur mein Fortkommen zu finden, so wage ich um die Verleihung einer der beiden ersteren Advokatenstellen, mich auf nachstehende Gründe stützend, zu bitten.
1.	Habe ich die juridischen Studien laut Absolutoriums dd. 24. A August 1826 in A mit eminentem Fortgange zurück gelegt und laut B Diplomes dd. 27. März 1828 in B bereits vor achtzehn Jahren die
juridische Doktorswürde erhalten.
2.	Habe ich l>ei der hiesigen k. k. Kammerprokuratur laut Be-C scheides dd. 23. August 1832 in C durch 2 Jahre und 5 Monate als
unentgeltlicher Praktikant zur Zufriedenheit meiner Vorgesetzten gedient, und bin von dieser Stelle, nachdem es mir laut abweislich ver-D beschiedenen Gesuches in D ein bei dem Klagenfurter Fiskalamte erledigtes Adjutum zu erlangen nicht geglückt war, mit dem Bedauern entlassen worden, dass meine Vermögensverhältnisse eine längere unentgeltliche Dienstleistung nicht zugelassen haben. EF	3. Weisen die Zeugnisse sub E und F meine Advokaten praxis
G und das hohe Appellazionsdekret dd. 1. Juni 1832 sub G die Befähigung zur Erlangung einer Advokatenstelle aus. H	4. Bin ich laut Taufscheines in H ein geborner Krainer, daher
T K der slowenischen Landessprache, und laut der Zeugnisse in I und K
der italiänischen Sprache kundig. L M	5. Ist mein Lebenswandel laut der Zeugnisse in L und M stets
unbescholten gewesen.
6. Habe ich mir die Erlangung der Advokatur zum Ziele meines Strebens gestellt, und habe demselben laut der Gesuche sub N—S unausgesetzt nachgestrebt.
Mit Rückblick auf die voranstehenden Gründe schliesse ich mit der gehorsamsten Bitte:
Das hochlöbliche k. k. Stadt- und Landrecht geruhe mich für die für den Laibacher oder doch für die für den Adelsberger Kreis neu kreirte Advokatenstellen in Vorschlag zu bringen.
I^aibach am 26. April 1846.
Dr. Franz Xav. PreflUrn m. p. An
das hochlöbliche k. k. Stadt- und Landrecht
in Krain.
I)r. Franz Xav. Prefhčrn bittet
um Bedachtnahme beim Vorschlage zur Besetzung der neu kreirten Landesadvokatenstellen für die beiden Kreise Imbach und Adelsberg.
Mit Beil. A— S.
praes. 27. April 1846-
2.
Za štiri odvetniška mesta, dnč 14. prosinca 1846. na novo ustanovljena v Ljubljani, v Postojini, v Kranji in v Novem Mestu so se oglasili ti prositelji:
i. Dr. Ludovik Horakh, porojen v Trstu, samskega stanu, 26 let star, za doktorja promoviran v Gradci dne 24. listopada 1841. leta, kon-cipijent pri dr. Edelmanu v Celovci, zmožen nemškega, italijanskega in bajč (»angeblich*) tudi kranjskega jezika, imajoč 41/8 službenih let. Kakor se vidi iz kompetentovske tabele, ki jo je sestavil poročevalec, c. kr. deželnega sodišča svetovalec Coppini v Ljubljani, bil je dr. Horakh zaradi izborne svoje kvalifikacije »primo loco* predlagan.
2.	Dr. Janez Ahazhizh, |>orojen v Tržiči. 43 let star, oženjen, oče četvčrih otrök, za doktorja promoviran dnč 10. sušca 1836. v Gradci, okrajni sodnik v Mekinah s 141/3 službenimi leti. Predlagan je bil sicer ,secundo loco«, a njegovega imenovanja ni bilo pričakovati.
3.	Dr. Janez Thoman, iz Kamne Gorice, 39 let star, oženjen, oče troje otrök, za doktorja promoviran dnč 21. malega travna 1834. na Dunaji, koncipijent pri dr. Burgerji v Ljubljani.
4.	Dr. Fr. Prešeren. Njegova kvalifikacija sldve |x> originalu iz moje zbirke taktf:
Tauf- und Zunamen : Dr. Franz Xav. Pre!hern.
Stand: Ledig.
Alterf Geburtsort, Vaterland und Religion: 45 Jahre alt, von Felben in Krain gebürtig, katholisch.
Studien, bisherige praktische Geschäftsübung: Ist am 27. März 1828 an der k. k. Universität zu Wien zum Doctor juris promovirt worden, und hat die A d vocate n-Pr iifu ng mit der Note zureichender Fähigkeiten abgelegt.
Hat seit 24. July 1829 bis 17. December 1831 bei der k. k. Kam-merprocuratur zu Laibach die Praxis genommen und sich sodann schon vorher und nach seinem Dienstaustritte in der Kanzley des Dr. Baumgarten und seit 1. März 1834 bis gegenwärtig in der Kanzley des Dr. Crobath zu I^aibach verwendet.
Advocators-Praxis und sonstige Dienstjahre im Ganzen: 17 Jahre.
Sprachkenntnisse: deutsch, krainerisch, französisch, italienisch, englisch.
Fähigkeiten: vorzügliche.
Verwendung: vorzügliche.
Moralität: tadellos.
Anmerkung: Die k. k. Kammerprocuratur zu Laibach bestätiget dem Com petenten die Zufriedenheit mit seinen entsprechenden Diensten, uud lobt seine vielen theoretischen und praktischen Kenntnisse in jedem Zweige der Justiz- und politischen Gesetzgebung.
Dr. Baumgarten bestätiget dessen Geschäftsumsicht, eifrigste Verwendung, erprobte Humanität, und allgemein anerkannte Rechtschaffenheit.
Dr. Crobath l>estätiget dessen Geschäftsumsicht, mit dem, dass Competent so lobenswerthe Genauigkeit, Scharfblick und Biederkeit mit allseitiger Geschäftskenntniss an den Tag gelegt habe, dass er ihm während seines oftmaligen Abseins mit voller Beruhigung die Leitung des Geschäftes übertragen konnte. Iiier wird noch l>emerkt, dass dieser Competent sich nur um die zwei im I,aibacher und Adelsberger Kreise erledigten neue Advokaten-Stellen beworben hat.*
5. Peti prosilec je bil dr. Jožef Rosina, porojen v Št. Vidu na Kranjskem, 35 let star, neoženjen, za doktorja promoviran v Gradci dnč 26. rožnika leta 1839., konceptni praktikant pri c. kr. komorni prokura-turi, v službovanje prideljen fiskalnemu uradu v Celovci.
Original.
10585.	p. 30. Aug. 1846.
Die k. k. oberste Justizstelle hat mittelst h. Hofd. v. 22. v. M. Z. 5051
u. 5069 die Doktoren Johann Thomann, Franz Preschern und Franz Sup-
pantschitsch zu Advokaten in Krain, und zwar Erstem mit dem Wohnsitze
in Adelsberg, den Dr. Preschern mit dem Wohnsitze zu Krainburg, und den Dr. Suppantschitsch mit dem Wohnsitze in Neustadtl zu ernennen befunden.
Welches dem k. k. krainer. Stadt- und Landrechte mit Anschluss • . der sämmtl. Competenzgesuche zur geeigneten Erledigung mit dem Auftrage bekannt gegeben wird, an die neu ernannten 3 Advokaten die An-stellungs-Dekrete auszufertigen, und von denselben nach vorläufiger Ausweisung über die bezahlte Taxe den Diensteid abzunehmen.
Klagenfurt am 27. August 1846.
Jjnterrichtcr m. p.
Vom k. k. i. ö. küstenl. Appel. Gerichte: 6rottenegg m. p.
4-
An Dr. Franz X. Prefhern.	Koncept.
Die k. k. oberste Justizstelle hat mittelst hohen Hofdecretes vom 22. July 1. J. Z. 5051 u. 5069 den Dr. Franz X. Prefhern zum Advocaten in Krain, und zwar mit dem Wohnsitze zu Krainburg zu ernennen befunden.
Wovon Sie unter Riickschluss der Beilagen • . Ihres Competenz-Ge-suches in Gemässheit der herabgelangten h. Appellations-Verordnung vom 27. August 1. J. Z. 10585 mit dem Beifügen in die erfreuliche Kenntniss gesetzt werden, dass Sie sich wegen Bestimmung des Tages der Kides-Ab-legung unter gleichzeitiger Ausweisung über die bezahlten Advocaturs-Taxen bei dem gefertigten Präsidenten geziehmend zu melden haben.
Laibach, am 1. September 1846.
Kxp. 1./9. Vögerer m. p.	Coppini m. p.
5-
E i d.	Original.
Sie werden einen feierlichen Eid zu Gott dem Allmächtigen und Allwissenden schwören, und. dem allerdurchlauchtigsten Fürsten und Herrn Ferdinand dem I., erblichen Kaiser von Oesterreich, Könige von Jerusalem, Ungarn, Böhmen, der Lombardei und Venedig, von Dalmatien, Croatien, Slavonien, Gallicien und Lodomerien, Erzherzoge von Oesterreich, Herzoge von Lothringen, Salzburg, Steyer, Kärnten, Krain, Ober- und Nieder-Schle-sien, Grossfürsten in Siebenbürgen, Markgrafen in Mähren, gefürsteten Grafen von Habsburg und Tyröl etc. unserm allergnädigsten Kaiser und Könige, Landesfürsten und Herrn, und aus dessen Geblüte und Geschlechte nachkommenden Erben und Nachfolgern angeloben, in allem und jedem, was Unterthanspflicht und Anhänglichkeit an dem Monarchen, dem Staate über
12*
haupt, und das Vaterland gebiethet, und mit sich bringt, ohne aller Ausnahme, unverbrüchig und getreu nachzuleben, Nachtheil und Schaden aber, so viel es an Ihnen liegt, zu hindern und abzuwenden. — Insbesondere werden Sie bei dem gegenwärtig erlangten Amte eines Advokaten geloben, dass Sie den von Sr. Majestaet niedergesetzten Stellen mit der schuldigen Ehrerbietung begegnen, ihre Befehle und Anordnungen pünktlich befolgen, und sich genau an die bestehenden und künftig erfliessenden Gesetze und Vorschriften halten, und wissentlich nicht dagegen handeln wollen, ferner dass Sie die Rechte der Partheien, die Sie auf sich nehmen, oder die Ihnen zu vertreten aufgetragen werden mit dem möglichsten Fleisse und der grössten Redlichkeit vertheidigen, sich dabei keine Verzögerungen, Umtriebe, Absprünge, Ränke, Doppelsinnigkeiten, zwecklose Weitläufigkeiten erlauben, aller Lästerungen, Schmähworte oder Anzüglichkeiten gegen Richter oder die Gegenpartey oder denen Vertretern sich sorgfaltig enthalten, dass Sie Ihre Parley mit Belohnungen und Bestellungen oder andern Forderungen und Bedingnissen, welcher Art sie sein mögen, nicht überhalten, am mindesten mit derselben irgend ein Abkommen oder Einverständniss nach dem Ausschlag der Sache treffen, selbe vor Beendigung des Geschäftes ohne ausdrücklicher richterlicher Erlaubniss nicht verlassen, sondern bis zur gänzlichen Austragung ausharren, auf keine Weise aber der Gegenpartei mittel oder unmittelbar zum Schaden Ihrer Parthei etwas verrathen, Behelfe mittheilen oder eröffnen werden. —
Sie werden weiters schwören, keine offenbare oder Ihnen bekannte ungerechte Sache zu verfechten, in gerechten aber, oder wahrhaft zweifelhaften sich weder durch das Ansehen und die Macht oder Einfluss der Personen, noch durch Gaben und Verheissungen oder das Ansehen und die Macht der Person der Gegenparthei, sie sey, wer sie wolle, weder durch Freundschaft oder Feindschaft, noch durch Furcht oder Hoffnung, noch durch irgend eine Nebenabsicht von der Einschlagung der rechtlichen Wege und der Ergreifung der zu einem gerechten Spruche führenden Mittel werden beirren lassen, sondern stets allein Pflicht, Redlichkeit und das rechtmässige Beste Ihres Clienten vor Augen haben werden. —
Zum Schlüsse werden Sie noch schwören, dass Sie dermalen weder in dem Inn- noch in dem Auslande mit irgend einer geheimen Gesellschaft verflochten sein, oder wenn Sie es wären, dass Sie sich allsogleich davon losmachen, und fürs Künftige in dergleichen geheimen Verbindungen nicht einlassen werden, und zwar um so weniger, als Ihnen, wie hiemit geschieht, bekannt gemacht wird, dass durch a. h. Kabinetsschreiben vom 17. December 1812 der unmittelbare Verlust des Stalli advocandi auf eine Ueber-tretung dieser Art unnachsichtlich gesetzt ist. —
tWie mir jetzt vorgehalten worden, und ich zu thun beschieden ,bin, dem will ich also gewiss treulich und genau nachkommen; So twahr mir Gott helfe! —
Laibach am 5. September 1846.
Dr. Franz Prefhdrn m. p.*
15.	Oblika nji (/i) za dvoj. tož. ženskega in srednjega spola se v naši sedanji pisavi tako redkoma rabi, da sem jo mislil lahke vesti v sklanji osebnih zaimkov izpustiti, zlasti v tako majhni, le za nižje razrede name njeni slovnici. Tudi Janežič je hotel, postavivši jo v oklepaj, označiti s tem, da se le izjemoma nahaja. ')
16.	G. L. želi, da opustimo besedo doba v pomenu: genus verbi; zdi se mu beseda oblika primernejša nego doba, če tudi ne odgovarja kakor sam trdi, lat. besedi: genus. Sumanov in Kermavnerjev izraz položaj mu tudi ne prija, ker vpraša, ali vč kdo za boljšega!
Janežič je rabil ali besedo doba silmo ali pa je pisal *doba alt oblika t. Ker smo se že bili v dijaških letih privadili na besedo doba v pomenu: genus verbi, zdelo se mi je popolnoma naravno, da ta terminus v svoji izdaji pridržim, zlasti še zatö, ker ga smatram za primernejšega od besede oblika. Ta beseda ni drugega nego prevod nemškega »form«, in povrh se še lahko zamenjuje. Ako vprašam učenca: »V kakošni obliki se nahaja ta ali oni glagol,* ne vč, ali mislim na dobo glagolovo ali na njegovo obliko, t. j. na osebo, število, čas itd. Kdo je Janežiču nasvetoval besedo doba, tega ne vem, ali mislim pač, da je na njega pri tem terminu uplival jezik češki. Kottov Česko-nemški slovnik navaja namreč pri besedi doba tudi pomen: die I*age, der Zustand = stav, položeni, in tudi: die Form; in tako bi tedaj doba pomenjala položaj. Ker se je izraz: tvorna
*) Slovnica bi ne smela dajati povoda, da se dobre oblike vedno bolj izgubljajo. V tem se je pregrešil g. dr. S., izpustivši obliko nji (ji), kajti noben pisatelj, ki bi se hotel vestno držati njegove slovnice, ne mogel bi rabiti omenjene oblike, ki je za ženski spol jedino pravilna
Odgovor na J. Lendovšekove opazke
o moji izdaji Jane&Üeve slovnice.
Spisal dr. Jakob Sket.
(Dalje.)
in trpna doba že pri nas udomačil, zdi se mi primerno, da se še i na dalje z njim zadovoljimo. Prav je storil tedaj Fr. Mam v svoji Hrvatski slovnici str. 101., da je ostal pri izrazu trpim doba, in želeti je, da bi se pri pouku sploh tega termina posluževali.
17. G. L. graja obliko rasten, češ da je kriva, kajti »rasti je nepre-hajalen glagol in torej nima trpno-preteklega deležnika.« Proti temu pravilu, trdi dalje g. L., pregrešil sem se mnogokrat! — —
Tukaj je treba najprej opomniti, da ni popolnoma res, da bi nepre-hajalni glagoli II. vrste ne mogli imeti trpno-preteklega deležnika. Za stsl. jezik navaja Miklošič III. str. 111. in 112. lepo število vzgledov, in v slovenščini nam jih tudi mnogo rabi v govoru in pisavi, na pr. zamaknjen. pohijen, potuhnjen, crknjen, pogreznjen, zmrznjenec itd. Zatorej sem v § 169. 3. pisal, da glagoli II. vrste, ki pomenjajo trpnost ali kako drugo stanje, ne tvarjajo radi trpno-preteklega deležnika, a na str. 85. pri III. vrsti pa trdim, da ga neprehajalni glagoli III. vrste nimajo I^vstik sam pravi (str. 71), da so susahnen, zmrziun, osupnen, itd.« rab-ljive, če tudi ne pravilne oblike; in tudi šolska slovnica ne sme oblik kakor: zamaknjen, zamaknjenost, crknjen, pogreznjen, poknjen, zmrznjen, itd. zamolčati, kajti ljudstvo rabi trpne deležnike in loči na tanko izraze, kakor zmrzel človek, ein erfrorener Mensch, in repa je zmrznjena (ne: zmrzla), die Rübe ist fest gefroren.
I)a bi rasten bilo krivo, tega ni g. L. dokazal. Janežič ima v svoji slovnici to obliko, in tudi Levstik jo poznava vsaj v sestavi (obresten, str. 59). Rabimo pa to obliko tudi v pisavi, in ona je potrebna, kakor kaže sledeče: Rastel in rasten moramo često rabiti, da se natančno in razumljivo izrazimo; na pr. ,Sosedov konj je tako lepo rasten (raščen), da ga je veselje gledati« ; in ^ Sosedov konj je tako hitro rastet, da smo se čudili.« Mnogo vzgledov nahajamo v pisavi, ako je glagol sestavljen; na pr. >Besede zrtišene (= vzraščene, vzrastene) ne bodo ti na nos visele« (Prešeren v Novi pisariji); okrajine zarastene s pralesom (»Lj. Zv.€ IX. 458); bil je drugi (konec njive) že zopet zarasten (,Prihajač* str. 21).
Na str. 83. imam pogorčti kot vzgled za trpno-pretekli deležnik. Ker imata Janežič in Šuman obliko: pogoren, mislim, da se zatö nisem zelö pregrešil, posebno če povrh pomislim, da na Štajerskem govorijo: vse je pogoreno ali pogoreto (alles ist abgesengt), in da se nahajajo glagolniki: gorenje in pogorenje. — Na str. 21. pa se nahaja: usahnjena puščava, kar je Ccgnarjev citat, a tega nisem hotel navlašč prenarediti. — Iz nave-
Ueseda „doba" nima v slovenščini, kakor mora priznati g. dr. S. sam, primernega pomena in zategadelj je neumestna. Tudi Bartcl ima s. v. Passiv form le: trpna oblika.
denega je tedaj razvidno, da se nisem le »mnogokrat*, temveč nikakor ne v tem oziru pregrešil.
iS. G. L. omenja, da sem uvrstil glagol zavreti (das Rad sperren) v 6., vreti (sieden) pa v 7. razred I. vrste, dočim stavlja Levstik obä glagola v 6. razred. G. ocenjevatelju se ni zdelo potrebno dokazati, kaj je pravilneje, meneč, da bodo čitatelji itak le Levstiku verjeli. 2)
Toda poglejmo si stvar natančneje. V rem, vreti (claudere) se glasi v stsl. Vbra, vreti ter spada v 6. razred I. vrste (gl. Miki. IT. 421); vre m, vreti (sieden) pa se v staroslovenščini glasi: vv>rjq, vbriši, nedol. vreti, ter se prišteva v 2. razred III. vrste (gl. Miki. II. 431). Ker se nedoločnik vreti zlaga z nedoločnikom kakor speti, smeti iz 7. razreda, in ker se je iz vreti po analogiji sedanjika spejem - spevi, sviejevi — smem napravil sedanjik vrejevi — vrevi (na Štajerskem in po Koroškem se oblika vrejevi govori: voda vreje), tedaj sem ta glagol uvrstil v 7. razred I. vrste. Na dalje se vreti (sieden) ne zlaga z glagoli 6. razreda v tvorno-preteklem deležniku I. in II. in v trpno-pret. deležniku ter se loči na tanko od glagola zavreti (claudere); na pr. zavrli (claudere) — zavrevH (sieden), zavrl — zavrel, zavrt — zavret. Uvrstivši tedaj vreti (sieden) v 7. razred I. vrste, odpravil sem ob jednem tudi opazko, da se sprega po vzgledu mleti, kakor to Levstik (str. 65. b) omenja.
19. G. presojevatelju bi bolj prijala oblika: vzdignen, sklenen, brez jy ker bi se po tem takem glagoli II. vrste laže razločevali od glagolov IV. vrste. Na to odgovarjam s Cigaletom (Terminologija, str. XI.), da kdor glagolom II. vrste daje v nedoločniku obliko IV. vrste, ta ne more z razlogom ugovarjati proti oblikam: vzdignjen, sklenjen. Na dalje se pa na Štajerskem (in morda tudi po drugod) razločno govori omehčani nj: vzdignjen, sklenjen, in tudi naši pisatelji pišejo večinoma zadnje oblike,
*) Tudi jaz nimam nič proti temu, da se v slovnici v kaki opombi omeni, da se po nekaterih krajih govori trpni deležniki od neprehajalnih glagolov II, vrste, u pr.: zamaknjen, crknjen i. t. d. Da bi pa bila oblika „rasten" pravilna iu celö potrebna, o tem me gospod doktor ni prepričal. Kdor ima le nekoliko čuta za slovenski jezik, ne bo pisal: Sosedov konj je tako lepo rasten ali celö rašlen — raščen konj — hm, to bi bilo nekaj posebnega, kajti raščen moramo izvajati od glagola raslim, rastiti (rašim, rašiti); petelin kuro rasti; Šuman, Slov. si. p. 182 —, ampak: sosedov konj je tako lepo zrastel (zrasel), je tako lepe rasti, postave, da ga je veselje gledati. O tem bi se bil g. doktor lahko poučil, ko bi bil hotel pogledati v Bartlov slovar p. 271. s. v. gewachsen. Tudi de-ležuik zrašen (= vzraščen, vzrasten) je nepravilen, pač pa so pravilni deležniki: obrasten, zarasten, porasten, ker so tvorjeni od prehajalnih glagolov obrasti, zarasti, porasti. Recimo, da se deležnik pogorcn govori na Štajerskem; ali se smč zaradi tega ta napačna oblika tudi že staviti v spregalo kot vzgled ?
s) S to opazko sem hotel čitatelje jedino le opozoriti, da se gled<S na omenjena glagola g. dr Sket ne strinja z Levstikom.
kolikor morem povzeti iz raznih rokopisov, ktere sem kot urednik nekdanjega ,Kresa« in kot odbornik družbe sv. Mohorja prebiral do sedaj. Ali dosledno se tudi dandanes nikdo ne ustavlja oblikam brez j\ kajti mi beremo: porinjtn, zateguj en, uk le njen, g inj en, obrnjen, sklenjen, natisnjen, tudi v ,Ljublj. Zvonu* 1889, str. 605, 606, 519, 612, 518, 544, 491, 742.). Želeti bi torej bilo, da se začn6 izključno rabiti le oblike z omehčanim nj, na pr.: sklenjenega, pa ne: sklenenega, kar je prav nenaravno v sedanjem našem govoru. *).
20.	V pravilu o 3 množinski osebi (hvalijo, uči, § 175) sem se ravnal po sedanji pisavi, a ne po želji kakega slovničarja. Zraven nesejo in kupujejo imam v spregi povsod oblike nes6 iu kupuj d kot ravnopravne, in'v § 183. i. beremo tudi Janežičevo opazko, da se kračja oblika kupujo nahaja pri starejših slovniških pisateljih. Zatorej je celö odveč druga ocen-jevateljeva opombica na str. 494., da Levstik piše: ,Die kurze form . . . trifft man . . . häufig.« Nerazumljivo je na dalje, kako bi se po Lendov-šekovem pravilu (str. 494.) jako(I) olajšalo ,pravilo, po kojem se naj tvarja pridevni deležnik sed. časa;« kajti v moji izdaji se to pravilo glasi (§ I55-): » č se pritika kračji obliki 3. množinske osebe: beroč, časteč.« 2).
21.	Na str. 494. svoje ocene terja g. L., naj na str, 87. vse glagole navedem, pri katerih se v tvorno-preteklem deležniku dj in tj ne topita v j in č. Ta zahteva kaže zopet, kako nepraktično g. L. sodi o uravnavi šolske slovnice; kajti popolnoma nepotrebno je, dolgo vrsto redkoma rabljenih oblik v majhni šolski slovnici navajati. Na dalje pa še tudi števila takih deležnikov z dj in tj (ali d in t) na tanko določiti ne moremo, ker se slične oblike sploh množijo v naši pisavi. V šolski slovnici zadostuje po mojem mnenju, da se navede nekaj vzgledov (v moji izdaji jih je osem), in s temi ima učenec dovolj ter vč, kako si naj tolmači obliko zavihtjen. s).
') Bodemo videli, za katero oblike se bode odloČila večina slovenskih jezikoslovcev. (Tudi podpisani urednik se strinja v tem vprašauji z g. dr. Sketom. Oblike, kakor vzdignjen opravičuje narodna govorica na Štajerskem in Dolenjskem in vzgled Miklošičev (Vergl. Gram III, pg. 168 in 169). Tudi v šoli pride vsak učitelj v zagato, kadar učencem razlaga, da se nedoločnik glasi vzdigniti, trpno-pretekli deležnik pa vzdignen. Ako učenci količkaj mislijo, morajo se vprašati, kam je izginil končni i nedoločnikovega debla vzdigni, od katerega se dela trpno-pretekli deležnik. Morebiti so č gg. bralci „Ljub Zvona" zapazili, da se oblike, kakor vzdigtijen zadnje čase v našem listu muožijo. Ured.)
8) To pravilo basnima veljave za dne glagole na -im, kojim se ne privošči krajša oblika.
8) Dotično pravilo se glasi: „Vendar se d/ in tj ne topita pri sledečih glagolih: čutiti — čutjen, začuditi — začudjen, netiti — netjen; postiti — glagolnik poštenje; razsvetliti — razsvetljen; voditi — vodjen, nn tot i ti — naporen, usmrtiti — usmrtjen." Ako se ne navedö vsi glagoli, moralo bi se pravilo glasiti: „Vendar se dj in tj prinekterih glagolih ne topita; n. pr.: čutiti — čutjen i. t. d.", kajti sicer si mora učenec misliti, da se opušča topljenjc le pri navedenih glagolih.
— Da se piše začujen, kar g. L. iz »Ljublj. Zvona« IX. 267. cituje, to jaz tudi dobro vem in še sledeče primere navedem, na pr. v Prihajaču: začujeno pogledati (str. 31), začujen, je gledal (37); v »Ljublj. Zvonu* IX: z zaČujenjetn (523), ali zraven tudi: začuden (518), začudenje (527). Toda jaz tukaj vprašam, kako stara pa je oblika začujen ? Ali niso takih in jednakih oblik več jezikoslovci najnovejše dobe stvarili?!
G. L. se ne spominja, da bi bil bral i z ne naj en (nam. iznenadjen). Človek bi skoro res mislil, da takih oblik naši pisatelji, bolje bi rekel korektorji še niso napravili, toda varal bi se. V >Pobratimih* bereš na str. 3.: „Vsklikne veselo iznenajen"t in v „Prihajaču" str. 97.: „Dejal je sin neprijetno iznenajen." — Jaz se v izdaji Janežičeve slovnice na take novo-tarije ali prav za prav jezikovne nestvore nisem oziral, in v tem mi upam vsi trezno misleči učitelji pritrdijo. Oblikam kakor začujen, iznenajen. se naše oko in uhö zaradi tega ustavlja, kar se one teže razumevajo, dočim so oblike začudjen,x) iznenadjen za nas dosti bolj umljive, ker čitatelja z ohranjenim svojim slogom čud- in nad- na samostalnik čudo in nada spominjajo.
G. L. cmenja, da čita v mojem berilu za peti in šesti razred (str. 209.) zavihijeni, Stritar sam pa da piše: zavihteni (Zbr. spisi, III. str. 249). Tukaj bode vsak čitatelj takoj mislil, da sem jaz Stritarjevo obliko popravil, toda temu ni tako. V „Zvonu" 1877. na str. 258 je sam Stritar pisal zavihtjeni z jf in tako sem dal tudi jaz to obliko ponatisniti v svoji knjigi 1. 1886. Zakaj pa je omenjeni pisatelj v „Zbranih spisih" III. 1 1887. to obliko predrugačil, tega pa jaz ne vem, ali po mojem mnenju je bilo to nepotrebno. 2) Na vsak način so oblike zavihtjen, usmrtjen, začudjai, itd. pravilnejše od zavih/en, usmrten, začuden, ker imajo deloma še omehčan t in dt ki se izgovarjata blizu tako kakor hrvatski d in dj\ saj je zavihtjen, usmrtjen, skoro toliko, kakor zavihden, usmrčen. Iz tega uzroka zagovarjam deležnik s tj in dj proti oblikam s t in d, ker stojimo s prvimi oblikami še na jezikovno - zgodovinski podlagi in se tudi v tem hrvatsko-srbskemu jeziku približujemo. Doslednost v naši pisavi bi kaj pridobila, ako mi v tem gg. pisatelji pritegnejo, kakor je to storil g. prof. Bartel, ocenjujoč v „Ljublj. Zvonu" 1888, str. 566. mojo slovnico za Nemce. 3)
Deležnik začudjen, napotjen itd. namesto začuden, napoten je ravno takšen jezikovni nestvor in ravno taka novotarija, kakor iznenajen.	Ured.
•) Po mojem mnenji pa to ni bilo „nepotrebno", kajti glagol se pravilno sprega po III. vrsti: zavihteli, torej part, pass.: zavihtčn. (Glej Šuman, Slov. slov. § 78 c, Bartel, slovar s. v. schwingen).
3) Kaj nam pomaga jezikovno-zgodovinska podlaga, doslednost in približevanje hrvaškemu jeziku, ako se pa s takimi oblikami oddaljujemo od svojega slovenskega živega jezika, katerega nam je v prvi vrsti jemati v poštev!	Ured'
(Dalje prihodnjič.)
LISTEK.
Mihael Žolg ar f. Zopet Dam je nemila smtt pobrala vzornega rodoljuba, soli in ljudskemu učiteljsivu našemu pa zvestega prijatelja Gospod Mihael Žolgar, c. kr. profesor na gimnaziji v Celji, je 22. t. m ob 4 zjutraj za kapjo nenadoma umrl.
Pokojni Bolgar je bil porojen 1833. 1 pri Sv Petru v Medvedjem Selu na južnem Štajerskem. Po dovršenih gimnazijskih študijah se je nameraval posvetiti duhovskemu stanu, a kmalu je zapustil bogoslovje v Mariboru ter se poprijel na graškem vseučilišču modro-slovnih študij. Izvolil si je učiteljski stan. — L. 1868. bil ie imenovan za gimnazijskega učitelja v Kranji, kjer je nekoliko časa posloval tudi kot c. kr. okrajni šolski nadzornik za Radovljico ; pozneje je dobil profesuro na celjski gimnaziji, kjer je nad osemnajst let učil slovenščino kot glavni predmet. V peti deželnozborski döbi je bil član štajerskega deželnega zbora, kjer je uspešno deloval v šolskem odseku
Kanjki bil je mirnega, čistega in blagega značaja. Svoj narod je ljubil nad vse. Dasi sicer natančen in štedljiv, žrtvoval je vender izdatne vsote za blagotvorne ndrodne namene ter zlasti podpiral slovensko časnikarstvo.
Profesor M Žolgar je tudi glavni soustanovnik »Popotnika«, zdanjega glasila »Zveze sloveuskih učiteljskih društev«. Ko se je leta 1880. v Celji porodil »Popotnik«, krstil ga je dragi pokojnik ter mu podkrepil življenje, da je prevzel založništvo Pozneje je bil Žolgar poldrugo leto ob jednem listu tudi urednik, dokler se ni »Popotnik« radi neugodnih razmer, ki so nastale v Celji, preselil v Maribor A Zolgar je ostal »Popotniku« tudi potem blag duševni in gmotni podpornik — do svoje prerane smrti.
Večni spomin blagemu možu! Lahka mu žemljica!
Davorin Trstenjak f. Ko je bil že dotiskan "nekrolog Davorinu Trstenjaku v denašnjem listu, zvedeli smo, da slavni učenjak ni umrl dnč 3 svečana, kakor so poročali slovenski listi, ampak duč 2. svečana ob */., na 8 zvečer.
Jurčičevi zbrani spisi. Zadnje mesece sta Jurčičevih zbranih spisov izšla VIII in IX. zvezek. Prvi obseza roman »Cvet in Sad« in kratko povest »Bela ruta, bel denar« ; drugi pa dva romana: »Doktor Zobcr« in »Mej dvema stoloma«. Vsak zvezek stoji nevezan po 60 kr., elegantno vezan po t gld. Bralce svoje opozarjamo na ta dva zvezka ter želimo, da bi se hitro prodajala; zakaj radi bi že dovršili izdrivanje, a tvarine je še za tri polne zvezke.
V hrvaški književnosti zadujega pol leta nam je zaznamenovati dve nove veseli prikazni. Prva je ta, da so hrvaški knjigarji in tiskarji, zlasti zagrebški, jeli prav pridno zalagati in izddvati izvirne in iz drugih jezikov preložene plodove lepe književnosti. Prej se je v tem najbolj odlikovala akademijska knjigarna, zdaj i njo dobro tekmuje tiskarna Šolca in Kralja, za njima neče zaostajati niti vseučiliška kujigarna, a vse bi utegnila prekositi nova ,,knjižara dioniČke tiskare". Če izpolni bogata obetanja svoja. Prav takrat, ko se je v Mariboru in v Ljubljani ustanovila nžirodna tiskarna, utemeljili so tudi v Zagrebu hrvaški domoljubi tiskarno na delnice, da bi pospeševali hrvaško literaturo. Ta tiskarna je meseca kimovca leta 1889. odprla tudi svojo knjigarno, ki jo je poverila prav spretnim in izkušenim rokam, pa jo torej smemo priporočati vsakemu Slovencu, ki bi želel kakeršnekoli hrvaške, srbske ali druge slovanske knjige Po mislih in željah ustanoviteljev ima „knjižara dioniČke tiskare" biti prava slovanska knjigarna, za-
jedno pa zalagati in izdävati hrvaške knjige. Druga preimenitna prikazen pa je ta, da so se hrvaški in srbski literati začeli prav prijateljski zanimati drug za drugega, kar bode gotovo obema književnost ima na korist. Že lani smo povedali, da so v Zagrebu z latinskimi pismenkami prišle na svetlo izbrane pesmi slavnega srbskega pesnika Zmaja Jovana Jovanoviia, a zdaj se prav tak<5 tiska istega pesnika „Čovekova tragedija Med knjigami „Matice hrvatske" za leto 1889 vidimo tudi izbrane pesmi Sundeličeve s podobo tega pesnika, ki je od nekdaj delal in pisal za oba bratovska nrfroda. Srbski leposlovni listi zadnji čas prav radi prinašajo povesti iz peresa priljubljenega hrvaškega pripovedovalca ŠandoraGjalskega. Od novega leta 1890. pasta se urednik hrvaškemu „Viencu" in urednik srbskemu „Kolu" zmenila, da bos«a drug drugemu redno poročala o književnosti obeh nrfrodov. ,,Vienac" bode priobčeval „Pisma iz Biograda„Kolo" pa „Pisma iz ZagrebaBog dilj, da bi ta prelepa zaveza ostala trajna, in da bi obe omenjene prikazni ne ostali farno „prikazni", ki zopet izginejo, ampak da bi se čimdalje lepše razvijale. Želeli bi še to, da bi se našel, ki bi redno poročal tudi o slovenski književnosti ter za „Vienac" pisal „Pisma iz Ljubljane". Toliko sploh. — Poročaje o posameznih književnih plodovih naj povemo, da se je akademijska knjigarna v Zagrebu zadnji čas prav podvizala z izdavanjem „hrvatske biblioteke", ki šteje že 65 zvezkov. Pod naslovom „Pod puško m" je Kumicič opisal, kar je jednoletni vojščak sam doživel v Bosni in Hercegovini ob okupaciji. — V „treh mute niča h" je isti pisatelj priobčil tri manjše svoje pripovedke: „Savezniee", „NeobiČni ljudi1' in „Ubilo ga vino". V prvi nam nekoliko prečino riše „Črno stran" društvenega življenja zagrebškega, v drugi res dovršeno opisuje mali dogodek iz svojega življenja v Parizu, v tretjem nam kaže podobo iz vsakdanjega življenja iz Istre. — Pisatelj pod izmišljenim imenom Bogdan Krčmarič je spisal „Ljttbav i zlobo", povest iz kmetskega življenja hrvaškega. — Stjepan pl Miletič je na grobu prijatelja svojega speval „Grobne pjesmeki so polne prelepih čustev, dasi oblika ni takö dovršena. — Dr Rorauer je napisal „Naše fjudedramo v štirih dejanjih. Knjigar Strmecki izdava ,,Saltrane pripoviesti11 prerano urnršega pesnika Flieder a-Jorgovaniča. — V Zadru so prišli na svetlo „.Put i PavUnoiricevč\ v katerih čitamo tudi že umršega dalmatinskega rodoljuba potovanje po Hrvaškem ter po Bosni in Hercegovini. — Odbor za Kaližev spomenik je ,,Razgovor ugodni, najpriJjubljenejšo in najrazširjenejšo knjigo med dalmatinskimi in primorskimi Hrvati, dal znova tiskati v prav takšni obliki, kakeršno ima tisti natisek, ki ga je Kačič sam priredil v Benetkah leta 1759. — Znani pesnik Harambašic je za božič leta 1889 uredil prav zanimivo „Boličnico", drobno, času pri memo knjižico, v kateri čitamo samö izborne krajše spise najboljših živečih pisateljev hrvaških. To knjižico je uredništvo „Hrvatske" prineslo Čitateljem svojim za božični dar ter pokazalo, kakö je takšne spise urejati. Od istega pesnika je prišlo na svetlo že 22 snopičev hrvaškega prevoda velikega ruskega romana „Vojna i mir", ki se dovrši z 28. snopičem. Od prevodov naj omenimo še „Mundico", roman od Sandeaua, ki ga je pohrvatil Josip Prigl, in „Lady Hildoroman od Ouide, ki ga je iz angleškega prevčl V. Kriškovi— Marljivi pisatelj za mladino, učitelj Širola, spisal je novo izvirno pripovedko „Šikovana djeca— V isti namen je Petar Kuničič iz talijanskega po Soavu prevčl osemnajst mičnih „Uzgojnih pripovedekK'\ P. Krempler je prestavil iz nemškega ,,Pobjedo ljubav?' od Ane Bachofnerjeve; a I. Devtič je v samem narodu nabral sedem pripovedek ter jih izdal pod naslovom „Uzdarje dobroj djeei1. — Takisto so pri Štiflerji v Varaždinu prišle na svetlo ,,Basne Dositeja Obradovi/a, prirejene za hrvatsku mladež.4< — Hrvatski pedagogijski književni zbor je s tretjim zvezkom dovršil hrvaški prevod Rousseaujevega „Emila" in mu dodal prevod francoske ocene iste knjige od Gabriela Compayr^a. — Mnogo zanimivih znanstvenih razprav so prinesli koncem minulega šol»
skega leta razni programi srednjih in strokovnih Sol hrvaških, pa tudi med samimi Šolskimi knjigami je dosti prav, lepih novih knjig, katerih tu ne moremo posebej naštevati. — Preimenitno pa je novo zgodovinsko delo, katero je na troške zagrebškega mesta jel izd d vat i zvedeni historik in akademik fvan Krst. TkalČi/ Knjiga se zove ,,Povjestni spomenici slob. kralj, grada Zagrebaa po dolgoletnih pripravah je prišel na svetlo v največji obliki prvi zvezek, ki ob<eza listine in pisma od leta 1093 do 1399 Da bi tudi navadni človek razumeval za razvoj zagrebškega me>ta imenitna pisma, dal je učeni pisatelj v uvodu potrebnega pojasnila Cena prvemu zvezku je 6 gld — Ob istem času nas je razveselilo podjetje zagrebške vseučiliške knjigarne, ki je začela v snopičih izdavati slavno „Povjest Rusije od početka do danes1' od pariškega profesorja Alfreda Rambauda. Hrvaški prevod je založnik poveril drju Petru Tomiču, ki to delo po svojem dopolnuje in sicer takö, da ne ves, kaj je njegovo, a kaj Rambaudovo. Prof. dr. Tomič se je mnogo bavil z rusko zgodovino in bival je uekoliko let tudi sam na Ruskem, zatö bi prav on marsikaj zanimivega mogel dodati; ali po našem mnenji bi primerne opazke moral dejati pod črto, ali pa jih na konci knjige omeniti v posebnem dostavku. Knjiga bi tedaj imela večjo vrednost in ne bi bila gospodu profesorju že s prvim snopičem nakopala toliko graje po časopisih, ki se nikakor povse ne ujemajo z njegovimi mislimi. — Tudi slovenskim glasbenikom bode dobro došel „ Katekizam glasbe", ki ga je po znani nemški knjigi od Lobeja za hrvaške potrebe uredil Frattjo Sov. Kuhač. Ne trebamo znova povedati, kdo je Kuhač, in poudarjati njegove zasluge za hrvaško glasbeno umetnost ; kakor je on dokazal, v čem se hrvaška in slovenska glasba sploh ločiva od glaseb drugih nrirodev, takö je on s pomočjo zvedenih jezikoslovcev in pisateljev prvi ustanovil hrvaško glasbeno teorijo in nomenklaturo, ki so jo vzprejeli tudi že Srbi in Slovenci. Toliko v priporočilo njegovega katekizma. — Kakö na Hrvaškem pomalem tudi zdravstvena literatura poganja svoje plodove, pričajo nam knjižice: „Prvi korak, da se umattji broj sliepih u Hrvatsko j i Slavoniji", od dr ja. N. Selaka, in „Prve duznosti majke t prva njega djetetal\ po drju. Ammonu pohrvatil J. Drazenovič, Celo zanimivo pa je, da je od novega leta jel izhajati perijodični časopis „Sliepčev prijateljki je namenjen slepcem in tistim, ki imajo paziti 11 sinje in obvarovati otroke te velike nesreče — Ker smo v zadnjem poročilu omenili drja. Bauerja oceno Šulkove razprave „področje mate-rijalizma", omeniti nam je danes, da je v tem znanstvenem boji dr. Sulek napisal „Anti-kritikou za odgovor drju. Bauerju. — Med prigodnimi spisi je spomina vredna „Spomenica o posveti prvostolne cerkve Srca Isusova u Sarajevu" od drja Jagatiča. — Kakor vsako leto je tudi letos v Zagrebu in po drugih mestih prišlo na svetlo mnogo koledarjev, kateri imajo vsak svojo posebno praktično in lokalno vrednost. Nekateri imajo po svojih zabavnih in poučnih spisih neko literarno vrednost, a med temi se že od nekdaj najbolj odlikuje „Dragoljub", ki ga od početka ureja C/uro Deielič, izdava pa akademijska knjigarna. —,,Društvo sv Jeronima" je družabnikom svojim za leto 1889, podarilo četvero kujig in sicer: „Danico", koledar, ki je prišel na svetlo v 32.000 iztiskih, pa je že ves razprodan; druga knjiga se zove „Dobro diete, dobar mladič, dobar multer je polna lepih nravnih naukov, ki jih je zbral g Gruber; v tretji nam g. Cerovski podaje ,,tbirku koristnih pouka u kučanstvu i gospodarstvu1'; /.a čeirlo pa sta gg. Gojtan in Lukič iz ruskega prevela nekoliko Tolstega pripovedek za prieprosto ljudstvo. Društvo je koncem leta 1888 štelo 8325 družabnikov in imelo 108 778 gld. glavnice — „Matica hrvatska41 je ravno razposlala devet knjig za društveno leto 1889., ki smo jih že v i št. letošnjega „Zvona44 naznanili, namreč: tretjo knjigo ,,/s bilinskoga svieta", od Kišpatiča; „Poviest rimskih careva", drugi del, od Rabara; „Slaveni u davniniod Maretiča; zvezek ,,Sabranih pri poviest?' od Šenoe; „Psyche4', komedijo od Vojnoviča; „Izahrane
pjesme11 od Suudečiča; „Podgorske pripovijelke1', od Novaka; „Teodoro", povest od Ku-mičiča, ter „Pjesničke pripoviesti" od Harambašiča. Razve n tega je v zbirki klasikov zvezek manjših del Tucitovih v prevodu od dr ja. Srepela.	S.
Jugoslovenska akademija je izdala četvero novih zvezkov glasila svojega „Rada". Vsebina je 95 knjigi: „Prilog k teoriji kubičue involucije na čuujosjeku", od drja. Zahradnika; „Kristaliuični trup Moslavačke gore", od drja. Kišpatiča; „Konge-rijske okamine okolice zagrebačke sa stratigrafskoga gledišta", od drja. Kiseljaka; „Si-savci Jadranskoga mora", od prof. Brusine; „Bos priscus Ho i njegovo odnošenje napram nekih drugih Bovida", o<l drja Kramerja; „Nekoliko opažanja o verlikalnoj komponenti gibanja oblaka'4, od Mohoiovčiča; „Vransko jezero u Dalmaciji", od prof Gavazzia; 96. knjigi: „Opšti imovinski zakonik za Crnu Goru obzirom na ostalo črnogorsko zako-narstvo", od drja. Vojnoviča; „Život i rad Rajmunda Kuniča", od drja. Maixnera ; „EtiČki sadržaj naših narodnih poslovica', od drja. Markoviča; „Hrvatskosrpski adverbi na ice, ce, ke'\ od drja. Maretiča; 97 knjigi: „Boj na Kosovu", od drja. Račkega; „Kosovski junaci i dogadjaji u narodnoj epici", od drja Maretiča; kakor se vidi, posvečena je ta knjiga spominu kosovske bitve leta 1389.; 98. knjigi: „O prijevodu psalama u njekojim rukopisima hrvatsko - srpsko- i bugarsko-slovenskijem", od prof. Valjavca; „Život i rad.R. Kuniča" (konec), o<l drja Maixnera; ,Jugo-zapadna visočina hrvatska u oro- i hidrografskom pogledu", od Hirca. Kot posebno knjigo je akademija izdala „fstoriju hrvalskoga pravopisa latinskijem slovimo!-', od drja. Maretiča. Obširno delo šteje XIII. 406 stranij, na katerih nam pisatelj kaže, kako se je latinska pisava v hrvaških spisih rabila od druge polovice XV. stoletja do ilirske reforme. Od „Starin" prišla je na svetlo 21. knjiga z bogato vsebino, ki so jo nabrali gg. Valjavec, Crnčič, Rački, Zlatovič, Dučič, Polivka in Kukuljcvič. Od zbirke „historitkih spomenikov" nam 19 zvezek donasa preimenitna: „Acta coniurationum Petri a Zrinio et Francisci de Frankopan nec non Fr. Nadasdy illustrantia", ki jih je v francoskih arhivih nabral dr. Bogišič V XVII. knjigi zbirke „Starih pisaea hrvatskih" čitamo „Djela Jttrja Barakovičaki sta jih za tisek priredila gg. prof Budmani in Valjavec.	S.
Ignaz Orožen, Das Dekanat Rohitsch. Marburg, St. Cyrillus - Buchdruckerci, 1890. Pred seboj imamo že VII. zvezek zbirke »Das Bisthum und die Diözese Lavant*, katero že mnogo let sestavlja neumorni preiskovalec južno štajerske zgodovine, visokoča-stiti g. Ignacij Orožen, stolui dekan v Mariboru. V tem zelo obsežnem zvezku (384 stranij) so opisane nastopne glavne župe: Sv. Krit pri Slatini, Sv. Jernej v Rogatci, Sv. Marija v Kostrevnici, Sv. Hema, Sv. Peter v Medvedovem Selit, Sv Plorijan na Bo!it, Sv. Rok pri Sotli, Sv. Mihael v /etalah in Sv. An ton v Stopercah.
Pri vsaki župi opisuje Orožen naiprej cerkve in njih patrone, podružnice in ž njimi združeue različne benelicije, potem dohodke župnikov, kapelanov in pomožnih duhovnikov; dalje priuaša izpiske iz župnijskih matrik (krstnih in mrtvaških bukev) in starih urbarjev; proti koncu opisuje stare fevde in graščine (razvaline), ki se v dotičnih župah nahajajo, ter sklepa z zgodovinskimi podatki o posameznih krajih. Med temi so najzanimivejši, seveda oni, ki se tičejo glavnega kraja samega, t j. RogaČkega trga, n. pr. o nekem načrtu tega kraja iz 1. 1782 , na katerem je pot k včšalom zaznamenovana kot »črna pote.
Zanimivo je tudi, kar pripoveduje Orožen v uvodu o imeui Rogatee, da je namreč trg dobil ime po Donatki gori (Donati-Berg), ki se je do XVIII. stoletja vedno le Rogatec ali Ro^ačka gora imenovala. In zares ima ta gora dva vrhunca kot dva »roga» in med njima je sedlo, kar se posebno lepo vidi z južne ali jugozahodne stranf, n. pr. od Sv. Heme Gora jednake oblike med Gorenjim gradom in Lučami se tudi Rogač imenuje.
Pod Rogačko goro ob sedlu Prevalo so našli več rimskih starin (sarkofagov, uadpisnih kamenov, novcev, fibul itd), ki dokazujejo, da je bil ta kraj obljuden že za Rimljanov.
V	uvoilu govori dalje Orožen še o dobi reformacije, ko so bili celd rogačkega župnika o »zmotahc obdolžili, ali po krivici; potem o turških napadih 1. 1476., 1532. in 1570.; končno popisuje <Sne nesreče (kuge in kobilice), ki so v preteklih stoletjih obiskovale rogačko dekanijo.
Razven te zgodovinske vrednosti ima Orožnova knjiga še veliko jezikoslovno važnost, ker pravilno beleži krajepisna imena in jih povsod tolmači, kolikor je zdaj Še mogoče njih deblo spoznati. Kostrevnica prihaja n. pr. od »kostreva«, ki pomeni neko travo. Čremoziite je dobilo svoje ime od »čremoža« = Bärenlauch, Allium ursinum; Bohovo od »bobovina« = Brunnenkresse itd. Zelo umno so raztolmačena krajevna imena listine z leta 1428., v kateri se določujejo meje med rogačko in ptujsko gosposko; ali pa imena, ki so zapisana v rogačkem urbarji z 1. 1576.
Toplo priporočujč Orožnovo knjigo vsem, ki se zanimajo za zgodovino štajerskih Slovencev, ne moremo zamolčati želje, da bi se take knjižice v skrajšani obliki in brez drft, ki zan majo le strokovujake, podajale prostemu ljudstvu tudi v slovenskem jeziku, ker bi se tako med znatiželjnim ndrodom še bolj ukoreniuila ljubezen do njegove najožje domovine.	S. K.
„Hlidka literarni" • listi namenjeni literarni oceni — slove časopis, kateri izhaja po jedcnkrat na mesec v Brnu. Urednik je listu veleč. g. P. J. Vychodil v Rajhradu na Moravskem. V svojem II. snopiči (letnik VI.) piše nastopno: »Na Slovenskem izhajata dva časopisa, namenjena zabavi in pouku; ta sta: ,Ljublj. Zvon' in ,Dom in Svet'. — ,Dom in Svet* počel je izhajati stoprav pred tremi leti in je torej še na početku, toda pod dobrim uredništvom, katero vodi za slovensko književnost velezuslužni g. dr. Fr. Lampe, more dospeti do znamenitega razvoja ter se meriti z drugimi najboljšimi slovanskimi Časopisi Ozrimo se pa na ,Ljublj. Zvon1, najboljši ta leposlovni in tudi najstarejši časopis: kajti v Ljubljani izhaja že deseto leto in prej je že izhajal skoro deset let na Dunaji pod naslovom ,Zvonl, kateri je uredoval sloveči pisatelj slovenski Jos. Stritar. Skupaj torej izhaja skoro dve desetletji. Takd dolgo ni še izhajal nijeden leposloven sloveuski časopis. Kmalu je zamrl Janežičev .Slovenski Glasnik', dalje ,Zora4, ,Bcsednik', ,Kres* in ne-obično hitro ilustrovani .Slovan4. Iz lega je razvidno, da je ,Ljub. Zvou' na zdravih in trdnih podlagah in da si je pridobil ljubezen vsacega omikanega Slovenca. Kakor je ,Zvon4 na Dunaji obsezal povsem vse pisateljske sile, istotako i zdaj ,Ljublj. Zvon4 v Ljubljani. Več nego 150 pisateljev zalriga list z obilimi čislanimi prispevki trajne vrednosti takö, da ima uredništvo stalni izbor, V dokaz teh besedij bodt tu nadrobnejša ocena poslednjih dveh izbornih in obširnih letnikov: sedmega in osmega.
V	sedmem letniku objavila sta uajboljše pesmi Gordzd in Cimperman. Gordzd je tu priobčil pesmi ,Iz popotnega dnevnika', katerih je skupaj osem, dalje nekoliko balad, romanc in legend, med katerimi je vsaka trajne vrednosti, kakor: .Balada o jezeru/ »Dvorski norec' itd. Škoda, da se skriva pesnik pod namišljenim imenom Kajti, da je Gordzd pseudonym, to trdi vsakdo. Goržbd je pesnik umeteljnik neobične nadarjenosti in ne-obične marljivosti. Priobčil je že toli pesmij, da bi jih bila že lepa zbirka. V »Ljublj. Zvonu4 prisojeuo mu je častno mesto Ne menj krasne in čislane pesmi so pesmi Cimper-manove: ,Domorodcem4, .Strundrjeva prošnja' in druge. Tudi Cimperman ni nepozuat pesnik; izdal je že 1. 18Ö9 prvo in 1. 1888 drugo zbirko svojih pesmij na svetlo, katere so bile vselej vzprejete navdušeno Poleg teh dveh pe?uikov objavili so jako krasne pesmi bodisi gledč obsežnosti ali oblike najmlajši pesniki: Kriti ni k, Gestrin, Slavomir in Rddinski, kateri največ opevajo ljubezen in domovino «	A S.
Canini, il libro deli' Amore, Venezia 1885. Že v lanskem »Zvonu« str. 766 smo poudarjali, da v Italiji zanimanje za slovanske literature v obče, za slovansko pesništvo pa še posebej vedno bolj rase in da se znanje o naših duševnih proizvodih vedno bolj širi. Temu je nov dokaz tu oglašena Caninijeva knjiga, ki obseza ljubovne pesmi vseh narodov in vseh jezikov v gladkem italijanskem prevodu, da se kot izvirni proizvodi tega jezika prav prijetno ber<5. Zbirka ne obseza nič menj nego 18 x> krajših in daljših pesmij ter je zaradi bogate svoje vsebine namenjena postati »biblija zaljubljencem«.
Caninijeva zbirka je br/.koue najbogatejša med vsemi do sedaj objavljenimi zbirkami ndrodnih in umetnih erotičnih pesmij V nji se nahajajo pesmi vseh vekov: take, ki so zapisane v kineški pobožni pesmarici »Ši-king« in v egipčanskem popirnem zamotku »Ilaris«, in take, ki so bile v zadnjih časih med Portugalci, Madjari in Čehi spete in katere po Caninijevem mnenji spadajo med najlepše poetiške proizvode sedanje dobe. Pa tudi pesniki najoddaljenejsih pokrajin Indije in mrzle Laponije so v Caninijevi zbirki zastopani. V nji najdeš pesmi preprostega ratarja, ki se po dokončanem težavnem delu na polji zvečer prepevajoč vrača v svojo kočo, poleg pesmij knezov in vladajočih glav, katere ista prirodna moč sili, da izlivajo svoje Čute v poetiško obliko. Krasne pesmi Sa-lamonove, Solimaua I. in velikega mogula Šaha Alama II. vrste se s preprostimi kiticami neznanega narodnega pesnika
Vse te pesmi je Canini ali sam prevel iz dotičnih originalov, ali pa jim je dal po interlinearni verziji svojih pomagalcev prijetno poetiško obliko. To je zbiracelj prav dobro pogodil, ker je sam odličen italijanski pesnik. Sam<5 taktf velik pesnik se je mogel v duševno mišljenje tak<5 različnih ndrodov in tako oddaljenih časov vtopiti in duh umetnih kakor narodnih pesmij razumeti. Zajedno pa je bil tudi jedino le on sposoben, prestavljenim pesmim prijetno in milozvenečo cbliko podeliti in sicer tdko, da mu tudi najstrožji italijanski kritik, čegar uho je zeld razvajeno, ne bode mogel mnogo kar se tiče oblike očitati, kakor so to potrdili veščaki v italijanskem jeziku. Tudi se je znal Canini s finim taktom ogniti vseh količkaj sramežljivost žalečih »klafarskih« pesmij.
Namen zbirki je v predgovoru jasno izražen. Bodenste.lt pravi, da se dd iz nd-rodnih pesmij katerega ndroda na značaj njegovega srca sklepati; da se iz njih spozna vse, kar ima dotični ndrod najboljšega, ter da so ond najboljši dokaz za to, »da so vsi ndrodi z jedinstveno duševno vezjo opasani c Kar tukaj Bodenstedt o ndrodni poeziji trdi, to poudarja Canini o vsi erotični poeziji, bodisi umetna ali ndrodna. Značaj erotičnih pesmij je sicer pri vseh ndrodih poseben, specifičen; ali njih izvir in vzrok je povsod jednak, povsod isti. Kdor torej primerja ljubovne pesmi vseh ndrodov, pride do prepričanja, da je ves človeški rod jediostven, jednega in istega izvira. Ta novi dokaz pa nas vodi do spoznanja, da se imajo vsi ndrodi med seboj po brat ov sko ljubiti in ne sovražiti ter jeden druzega zatirati! V tem oziru bi Caninijeva knjiga lahko dosegla velik kulturen pomen, ko bi se bolj razširila
Posebno laskovo omenja Cauiui v svoji zbirki vse Slovane in jned njimi še p o -sebej Slovence. »Zeld mične« — pravi Canini — »so srbske ndrod ne pesmi iu nič menj tudi slovenske, ki so bile do sedaj v Italiji popolnoma neznane « Jednako laskovo sc izraža Canini tudi o našem Prešernu: »Prešeren je res velik pesnik in mene veseli, da sem jaz tako srečen, prvi razkriti njegovo vrednost Italijanom « In še pohvalneje se izraža Canini o Prešernu v privatnem pismu do prof. Levca: »Navzlic vsemu spoštovanju, ki je imam pred srbskimi pesuiki (s katerimi se bolgarski ne morejo meriti, mislim, da je Prešeren največji pesnik med južnimi Slovani. Vi, Slovenec, morate biti na to ponosni, da njegovo ime diči slovenski ndrod. ki je sedaj tako ponižan, ne-
srečen!« (II Prešeren h veramente un graude poeta ch'io godo, d'essere il primo afar conoscere all' Italia. Auzi con tutto il rispetto ch'io ho dei poeti serbi (quanto ai Bul-gari non ponno contradir la palma), credo che Preščren sia il maggior poeta degli Slavi meridionali. Ella, Sloveno, debb' esserc superbo che venga dal uome di esso onorata la nazione slovena, omai cosi combattuta, infelice . Kaj porečejo o tej sodbi tisti slovenski kritiki (?), ki Prešerna še menj cenijo od Koseskega?
V Cauinijevi zbirki nahajamo tudi nekoliko slo venski h udrodnih in umetuih pesmij, katere so mu poslali v izvirniku in natančnem prevodu profesorji Borghi, Leveč in Rutar. Vešča k i nas zagotdvljajo, da je Caniui točno pogodil obojevrstne slovenske pesmi ter jih izvrstno preložil na italijanski jezik. Natisnjene so v zbirki na straneh 526 — 530. Cauini bi jih bil Še več preložil in objavil, ko bi mu jih bili več poslali. Nekatere je bil namenil za II. zvezek zbirke, ki pa menda še ni izšel.
Med ndrodnimi pesmimi so preložene: % Danica, zvezda jutranja* (natisnjena v Čebelici 1848, str. 59). -• * Sijaj % sijaj solntece«. — »Kaj je ljubezen?* — %Ko bom pobič umrl, ob stezi me pokopljite.* — in »Ti imentrana ljubezen, kakovo imaš mol'!*- — Prešernove pa so te-'.e v zbirki: »Luna sije*, »Prošnja*, »Strunam* in »Kam?*
Za poskušnjo hočemo tukaj priobčiti nastopni slovenski dve pesmi v Caninijevem prevodu:
Danici. Risplende in ciel la mattutina Stella; La vede una fioreute glovincella, E la parola a lei volge cosi:
»O Stella mattutiiu1, come chiara Sei ne' campi del ciel, come sei cara, Quando lassü precedi e aunuuzi il dl!
»SI la rugiada brilla sulla rosa, La lagrima nell'occhio. O luminosa Stella, iuvolarti potess' io dal ciel!
»Se mai dal cielo potessi iuvolarti, Ben saprei, bella, dove collocarti: Io chiudcr ti vorrei dentro al mio anel.
»Io ncl mio anello chiuder ti vorrei, E al mio diletlo araaute ti darei Perchč la via tu gli abbia a risehiarar;
Do zdaj imamo že toliko Prešernovih, pa tudi drugih slovenskih pesmij na italijanski jezik preloženih (primeri letošnji »Zvon« str. 124), da bi bilo res že truda vredno, vse te pesmi zbrati in jih s primernim uvodom o slovenski literaturi italijanskemu občinstvu podati, naj bi se bolje o nas poučilo in nas pravičneje soJilo, nego mestni očetje v Trstu ali Gorici Kdor bi tdko knjižico spravil na svetlo, pridobil bi si gotovo veliko zaslugo za naš ndrod zlasti v primorskih deželah.	B-\-K.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoj vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti, 15.
Tiska »Narodna tiskarna« v Ljubljani.
»Cht la sera trovar possa la via Venendo a salutarmi, e quando via Se ne va, salvo a casa ritornar.«
K a m ?
M' avvolgc il nembo senza posa mai: Che m' interroghi »amico, dove vai?«
Oh, intcrroga le buvole imminent!, Interroga del mar 1' oude muggenti,
Quando il lor sire, il dio delle procellc, Va innanzi ognor cacciando e queste e quelle.
Dispcrazion cosl mi dži battaglia, Ed ignoro pur io dovc mi scaglia.
Questo so, che a' divini occhi di lei Ch'amo, resister unqua non saprei,
E che loco non v' ha dove il dolore S'oblii d'un tanto sventurato amore .