20. številka.
Trst, v soboto 25. januvarija 1902
Tečaj XXV i I
.jgdtnoat"
z ftifc enkrat as 4ab. rarun	la
r«rr.',ko*. ob 4. ari ivpfet.
Karo Ani mb m«.*« :
ta celo leto........34 kron
za. po! leta..................13 „
za >trt leta.........&
u s: ....... -	3 krosi
..iročnino e plačevati naprej. Na na-
I «r nrllote.'f axr'>^nio»	onravt
ne uit	_
J t <nakarnah v Tr*tu *e prodamjo polt u tnt Številke po « atotinr (3 nvč.j;
a T»*ta pa po 8 -T >iint (4
Telefon fitv. STO.
f
Glasilo političnega druStva „Edinogt" za Primorsko.
T edinosti je ■•«!
Oflaal
■a račnnaio po Trmah v petitu. Za »enkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodb«
Vsi dopisi naj se poMliaio uredništva Sefrankovam dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Saročuinu, reklamacije m oglase spre* ]«o>a ®prav«IIt*a. Naročnino in ogiaas ja plačfvati loco Trs;.
Lrednlfttfv tu tiskarna se uaii»jata * a lici Oariutia itv. 12. |>ra»nlItvo, In sprejemanje Inseralov v ulici Molil piccoto it*. .'i, 1 i. natisu.
.tlajatelj in odgovorni urednik Fran Sodnik
Lastnik konaorcij liata Edinost'
Nauanila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Važna surememba na šolski opravi
?
Že nekoliko mesecev je temu, kar smo bili mi prinesli vest, da je deželni šolski nadzornik vitez Klodič pl. Sabladoski uložil prošnjo za umirovljenje. Viri, ki se radi ponašajo kakor dobro informirani, so tedaj oporekali naši vesti in jo proglasili povsem ne< »snova no.
No, včerajšnja brzojavka, z Dunaja o umirovljenju in odlikovanju g. viteza Klodiča je poučila vse one, v nikdar »bolje informirane«, da je bila naša vest, da je g. dež. šolski nadzornik za Primorje zaprosil za umirovljenje, morda nekoliko prezgodnja, a da nikakor ni bila »povsem neosnovana«.
Gospod vitez Klodič je torej stopil v pokoj. Mi se hočemo izogniti običaju, da bi o tej priliki izrekali in s konkretnimi podatki utemeljevali razsežno sodbo svojo o poslovanju tega gospoda funkcijonarja. V prvo ne bi hoteli greniti trenotka možu, odhajajočemu v pokoj po dolgi vrsti let poštenega truda in napornega dela, možu, o katerem nimamo pravice dvomiti na tem. da so ga vaikdar vodili dobri in pošteni nameni, navdušenje za stroko. katero je upravljal, ter topla ljubezen za naše slovensko šolstvo. V drugo pa cenjeni čitatelji itak že lahko sami vedo — j k) re?k> kritik:, ki smo je zopet in zopet izrekali o razmerah našega šolstva —, da s«»dba ne bi bila brezpogojno ugodna.
Da, Često smo bili prisiljeni govoriti trpke besede o poslovanju gospoda deželnega šolskega nadzornika viteza Klodiča. Videli smo, kako se je godilo marsikaj, kar smo obžalovali in kar bi bil g. nadzornik mogel preprečiti ; in kako ne ni zgodilo marsikaj v odpravo krivice, ki jo trpimo, kar bi se bilo lahko zgodilo, ako bi bil g. nadzornik energično hotel! Zato smo grajali, da-si nam je bilo to vsikdar težko, ali bili smo se svojim prepričanjem in se svojo dolžnostjo v takem j m) I oženj u. da nismo mogli drugače.
Zato pa danes že smemo zahtevati, da vsakdo veruje, da so tudi nas, ko smo izrekali grajo, vodili le pošteni nameni, narekovani od rodoljubja in od hrepenenja po kulturni povzdigi tega našega od državnih organov doslej — v primeri z drugimi — v vsakem pogledu neodpu>tno zanemarjenega naroda ! To smemo zahtevati, ko izjavljamo
vnovič, da naša graja nikdar ni izvirala iz dvoma na dobrih namenih odstopi vsega gospoda nadzornika, ali pa celo*iz animoznosti do njegove osebe.
Bodi nam pa tu dovoljeno, da lojalno in povsem odkrito povemo meneoje svoje, kje da je bil vzrok, da poslovanje g. nadzornika viteza Klodiča ni bilo tako, da bi je se svojega narodno-slovenskega stališča mogli brez« pogojno hvaliti, kakor bi je radi.
Gospodu vitezu Klodiču je nedostajalo, česar kaj rado nedostaje slovenskim rojakom sploh, ako so se povspeli na viša mesta, nedostajalo mu je energije na vzgoraj! Nedostajalo milje odporne sile proti toku zistema, nedostajalo mu je odločnosti, da bi bil mogel, iz-vrševaje svoj šolski referat, postavljati se po i robu tisti tradicijonalni nedobrobotnosti v visokih činiteljih nasproti Slovanom v Avstriji sploh, proti Slovencem pa še posebe, a tu v Trstu morda bolj, nego kje drugje. V tem nedostajanju tiBte odločnosti, ki se zna kresati tudi z višo voljo, tiste energije, ki ume uveljavljati svoje bolje prepričanje tudi ukljub viši nedobrohotni in seveda tudi krivični sili : v tem pomanjkanju odločnosti in energije je vzrok, da se primorski Slovani na ero Klodi-čevo ne morejo ozirati s pravim prisrčnim zadoščenjem.
Daleč od nas proč pa bodi krivica, ki bi jo delali g. vitezu Kiodicu in ki bi bila obsežena v tem. ako bi hoteli vzbujati domnevanje, kakor da se za dclge dobe njegovega poslovanja ničesar ni zgodilo v provspeh našega ljudskega šolstva.
Na tem, kar se je zgodilo, ostane g. vitezu hvaležnost našega naroda v Primorju zagotovljena; v kolikor pa se ni zgodilo, k^.r bi se bilo lahko zgodilo, nam je bila graja v dolžnost.
Kakor nitmo mogli skrivati, kadar smo nosili nevoljo v srcu, isto tako odkrito in iskreno želimo danes gospodu vitezu Kiodicu, da bi še dolgo v sreči in zadovoljstvu užival zasluženi pokoj, in to tem bolj, ker vemo, da mu bo tudi v tem stanju prilike, da bo mogel koristiti svojemu narodu se svojim obi-lim izkustvom in bogatim znanjem.
Naslednikom gosp. vitez. Klodiću je imenovan ravnatelj hrvatskega gimnazija v Pazinu, gospod Fran M a tej č i c
Novi gospod deželni šolski nadzornik je na glasu kakor pravičen mož, blag človek in izl>oren šolnik. .Ta glas mu je vsakako v
dobro priporočilo. Sicer pa velja tudi zanj kakor za vsakogar : po d e j a nj i h ga bomo sodili!
Politični pregled.
V Trstu, 25. jan. 1902.
Demonstracije v Lvovu. Kakor smo omenili včeraj o »Dzienniku Polskem«, tako obsojajo protiiuske demonstracije tudi drugi resni listi, »Glos Nar«>du«. »Gazeta Narodoma«, »Czas« itd. Poslednji list pravi, da javno menenje soglasno obsoja te demonstracije. Z vso energijo da treba zasledovati resnične provzročitelje teh izgredov ter preprečiti s tem, da se šolska mladina ne bo zavajala v demonstracije ter zlorabljala na način vreden kazni. Sedaj ni več mogoče epravičevati teh dogodkov, marveč treba najstrožje kaznovati ekscedente.
Poljaki V Nemčiji. Prihajamo k važnemu poglavju : k poljskemu novinstvu. To so v prvi vrsti novine za priprosto ljudstvo, katerih število je v zadnje čase jako naraslo ter si osvojilo veliko število čitateljev, ki pa še raste od dne do dne. Novine so skoro jedini forum, kjer morejo Poljaki izražati svoje tožbe. Vse novinstvo se zložno bori za težnje poljskega naroda. Med njimi samimi ni ostrih strankarskih sporov. — Kakor redkokje v'adata med poljskimi novinami v Nemčiji bratska sloga in vzajemnost. Poljsko časopisje ima samo jedno tendencijo : narodno obrambo. »Inter arma silent musae : znanost, literarna kritika in (žalibog) tudi gospodarska vprašanja se umikajo pred politiko. Poljskemu časopisju — z malo izjemami — je glavna smer: demokratizem na konservativni pod lagi. Časopisov je kakih šestdeset, kar pa je še premalo število za 3 "/4 milijona Poljakov. No vendar, ako Poljake v Nemčiji primerjajo z brati njihovimi v kraljestvu poljskem (v Rusiji) in v Galiciji, se morejo prvi pohvaliti z najvećim številom čitateljev. Politični dnevniki imajo preko 120.000 naročnikov (v Poznanju okolo 30.0< HJ, v ostali Po-znanjski okolo 13.000, v zgornji Slezki okolo 35.000, v zapadni Pruski okolo 37.000, med Mazuri ima en list okolo KM M I, Berolin in Vestfalska okolo 50OO ali več.)
Najpopularneji narodno-radikalni tednik je »Praca« v Poznanju, ki ima 15.fM)0 na-
ročnikov, sosebno v malih mestih, pa tudi med kmeti. Cerkveno-versk! listi, ki izhajajo ob nedeljah, imajo do 7O.O0O naročnikov. Zanesljivo se more trditi, da se pred petimi leti ni čitalo niti polovico novin, nego se čita danes.
Posamične najvažneje novine hočemo omeniti prihodnjič.
Odličen ruski glas o postopanju pruskih »pedagogov« s Poljaki. Znani ruski publicist Nestor je priobčil v listu »No-voje Vremja« članek, v katerem je črtal paralelo med albanskimi grozovitostmi in »junaštvi« pruskih pedagogov v Viesenu. Piše n. pr. : »Surovi Albanci, ki s pravico moČ-nejega ugrabljajo krščanske deklice, ki brez obotavljanja streljajo na svoje brate in svoje očete, ako so se drznili kako ovirati jih, ki v svojo zabavo jahajo po truplih pravoslavnih svečenikov in ki krščanski, po volji Al-; Iah-a izročeni jim raji samovoljno nakladajo davke — ali niso to le najivni malopridneži v primeri s temnimi heroji Vrešenskimi in s hakatistiško zvezo, ustanovljeno od Bis-marcka v varstvo Nemštva v vzhodnih provincijali Prusije'? Turk in Albanec Bta vsaj globoko prepričana o tem, da postopata z rajo po božjih in človeških zakonih ; težko pada bi pruski uč. imel tako prepričanje, ko muG-letni poljski dečki — ne sposobni v to, da bi mu nemški odgovarjali — nemo nudijo roke, da jih kaznuje. Široki odmev vrešenske afere je brez dvoma provzročil v Nemčiji veliko ozlovolje-nja in poznanjski germanizatorji in oblastneži bi bržkone mnogo dali za to, ako bi bilo možno iz zgodovine njihovega delovanja v Poznanju odstraniti zadnje strani. Ali to je nemožno in Nemci se že iz trmoglavosti ne bodo hoteli umakniti. Nestor konstatuje tudi na podlagi raznih momentov, da v Poznanju rasejo simpatije do Rusije.
Vojna v južni Afriki. V Haag je
došla te dni senzacijonalna novica, da se je pred jednim mesecem angležki general ( ar-rington z vsem svojim štabom v Natalu moral podati burskemu generalu Delarevu in sicer blizu Magaliesberge, zapadno od Preto-rije. < > tem porazu svojem niso Angleži do sedaj ničesar poročali.
Iz Londona pa poročajo, da je burski poveljnik Wessel v Kaplandij', med Cradoc-kom in Maraisburgom, zajel 50 angležkih vojakov.
V bitki pri Doornlbntein, dne 13. t. m.,
PODLISTEK vi
Vladimir.
Hrvatski	Avgust Šenoa. prevel M. C-t-č.
II.
Dobranir je umel ta kačji f>ogled, ali je vsaj po v em prav slutil, da je svojim razlaganjem užalil trezno žennko srce. No, vsej razpravi je bil kmalu konec, ker so se gostje vzdignili na klic klavirja iz sosednje sobe. Klara je rekla povsem glasno:
»Hvala Bogu ! Viadarstvo Baha mineva :n žnjim neumno brbljanje o tem in onem. Jer psi hori se vrača stara oblast«.
Družba, vzdignivsi se, se je razkropila na dve strani. Klara je poletela v sobico pred veliko ogledalo, da si pogladi lase; no, ko se je povrnila v dvorano, kjer je najeti muzikant z groznim udarjanjem na tipke ravno naznanil uvod kadrilje, ni bilo še grotiča. s katerim je bila Klara angažirana. Devojkaje premerila z očes ima dvorano in je zaj>ovedala očetu jako ostro, naj poišče plesalca. Stari Klemenić se je v skrbi motal po dvorani kakor splašen racman, zapletaje se med pare, ki «0 se bili ravno začeli razvrščati. Zastonj, o grofiču ni bilo sledi. Tedaj pa je stari pole-
tel naravnoet k domači gospodinji, od katere je izvedel, da je grofičeva mati poslala eki-pažo s kategoričnim poveljem, naj takoj odide domov, a mladi, sramujoči se tacega varuštva, seje umaknil skrivaj, poljubi vsi roko le hišni gospodinji. To je bila nesreča. Stari Kleme-nič se je jel praskati za ušesom ter se plaho ozirati proti kotu palače, kjer je Klara jeznega lica in podvitima rokama stala in jezno udarjala z nožico {>0 podu.
»Ali za pet ran božjih, moja Klarica ostane še brez kadrilje«, je jadikoval stari, »to ni lepo, to ni kavalirski.«
»Ah ! Ah !« je sklepala Kamenička roki, »ne ne, to ne more biti, to ne sme biti. A saj vidite ! T11 je pomoč. Ta moj Lacko stoji tam za igralno mizo v drugi sobi. Ali ga čem ! I^p kavalir ! Pojmo, pojmo ponj !c
Po teh besedah je Kamenička potegnila za seboj starega, ki si je groze brisal pot s čela.
»Lacko!« je rekla gospodinja.
»Izvolite teta?« je odgovoril podžupan krenivši z glavo.
»Magnifice«, je jecljal Klemenič sklepaje
roki.
»Lacko !«, je ponovila teta, »gospici Klari se je plesalec izneveril. Bodi mu ti namestnikom !«
»Magniiice, rogo humillime« je jecljal stari skoro jokaje.
Dobranic se je nekaj obotavljal, ali se je hitro poklonil, rekši: »Dobre volje !« in je šel s teto in s starcem pred Klaro, kateri je gospodinja pojasnila vso nepriliko.
»Dovolite, gospica«, je rekel Lacko mirno, »da bom namestnik kavalirju, kateremu je bila s prva namenjena tolika čast in slast. Nadejam se za trdno, da že v naprej oprostite moji slabi sposobnost*, ki je v ta hip tem slabeja, ker me je nenadni slučaj povlekel od kart v kolo Terpsihorino in me vrhu tega dodelil prvakinji plesne sposobnosti«.
»Vsprejemam Vašo ponudbo, gospod podžupan«, je odvrnila Klara kratko z nekim škodoželjnim zadovoljstvom. »Odpuščam Vam že v naprej vse nedostatke, ki jih imate ali nimate. V ostalem je to povsem odveč, ko je kadrilja toli kratek ples, da niti ni vredno pardonirati. Ako ste od zagrebških velikih plesov pozabili katero figuro, pomagati Vara hočem. Izvolite!«
Klara je povsem junaški utaknila svojo roko pod Lackovo in je šla ž njim v vrste. Kadrilja je za pričela s tistim lenim taktom, ki ne more biti drugačen pri zaspanem muzikantu in po večerji. Pari so se prepletali ne-
urejeno, smejč, govorć, zgrešaje, med tem, ko so stara gospoda v drugi sobi pušili in pili ob taroku a bremenate in nakičene matere so, nekako neumno smejd se, od strani sledile vsakemu koraku svojih razvajenih hčerk. Klara je plavala po dvorani a župan je stopal za njo nebrižnim korak >m.
»Strašna soparica«, je omenil podžupan.
„V resnici strašna«, je odvrnila Klara.
»Takt ni pravi«.
»Prav pravite, strašen«.
»Kakor pri valčeku«.
»Ne res? To sem občutila tudi jaz. Gospod župan! pazite. Sedaj gre : Tour des mains«.
»Ah da! Pardon ! Pozabil sem že na ples«.
»Res? Od sitne teorije o svetu. Mari ne ?«
»Kako to?«
»Saj ste gospej sodnikovki govoril silno predavanje«.
»Ah da! Vi ste čuli?
»Seveda, vsako besedo, ker ste silno govorili«.
»Oprostite stokrat, da sera motil Vašo zanimivo zabavo z grofom !«
(Pride še.)
so bili štirje Angleži ubiti med njimi jeden major', 11» {»a jih je bilo ranjenih- Vsled bolezni in ran tirorlo je 20 Angležev, 127 težko bolanih pa so odpo«l*li v l>olni-šoice.
Iz Kapstadta jioroč^jo, da »prava Ka-plandije v kratkem poverijo Cecil Rhodesu.
V koncentracijskih taborih je umrlo v sedmih mesecih. od junija do koncem de-cembr*. m. L 2.rMH> burskih žen in deklet ter iinr>kili otrok, tako, da od vsakih štirih o*el> umre v jednom letu jedna. X a ta na "*in p o in r 6, ako se razmere prej ne spremene, v štirih do petih 1e t i h v s e bureke žene i d v s i otroci, ki so v a n £ I e ž k i h končen-tracjskih ta l>or i h. A tako postopanje imenuje angležki prestolni govor : h u m a n n o vojevanje!
Tržaške vesti.
Sli od političnega dru^tTa ~ Edinost« T Skcclhjii. Jutri, v nedeljo ob 4. uri popo-ludne. Jk. torej javen shod političnega društva »Edinost« v veliki Cemotovi dvorani v Skednju. Ker se je začelo naše ljudstvo vedno bolj zanimati za javne stvari, smemo pričakovati z gotovostjo, da bo jutri Cemotova dvorana napolnjena se zavednimi možaki prvega okraja, t. j. od Sv. M. Magd. zgornje in spodnje ter iz Skednja samega. Ta shod se 1m> bavil v prvi vrsti se stvarmi, ki morajo zanimati vsakega resnega občana t. j. z upravo Da^t občine, z gospodarstvom tržaškega magistrata. Zborovalci izvedo tu na jedni strani, kako ravna magistrat z onim denarjem, ki ga morajo davkoplačevalci znašati v mestne blagajne, na drugi strani jim bo pa dana prilika, da izrečejo političnemu društvu, oziroma slovenskim zastopnikom svoje želje in težnje, da jih bodo isti mogli pri« merno zastopati na pristojnih mestih. Časi so silno resni, tu ne gre samo za pravice našega jezika, temveč gre tudi za naše gmotne koristi, za naše življenske potrebe. Mi moramo z združenimi močmi delati na to, da nam bo na domači zemlji zagotovljen vsakdanji kruli, tla nas ne bo z lastne grude izpodrival tuje<* — kakor hoče laška kamora — in tla ne bomo prisiljeni zapuščati domovine svojih pradedov ter podajati se s trebuhom zji kruhom.
Shodi so izvrstna politična šola, kjer se vzgajamo mejsebojno, da postanemo zreli možje, ki bomo jasno »poznavali, kaj nam koristi in kaj škoduje! Xa shodih se navdušujemo za boj za obstanek in napredek. Nadejamo se. da z obilno udeležbo na jutrajš-njem shodu prebivalci 1. okraja dokažejo, da niso zadnji med svojimi okoličanskimi brati in da o}K>vržejo razne govorice, kakor da narodna zivednost tamkaj jw>jema. Jutri torej vsi na shod !
»Fantazijec. Predvčerajšnji »Trieste« se bavi pod naslovom Fantasie e verita di fatto« z našim in laških listov komentiranjem znanega Gočsaovega govora. Nas imenuje -ultra »lavofile« in pravi, da je vse ono, kar smo pisali o nevarnosti, da se Trst ponemči, fantastično. Naš lx>j proti prod i raj očem u Nemštvu da je boj proti mlinom na veter. »Trieste« je še zadovoljen, da Nemci prihajajo sem in da prinašajo kapitale, kar da je neizmerne koristi za trgovino in industrijo. Mi nočemo natanjčno preiskovati, da-li nemški živelj v Trstu v resnici toliko koristi trgovini in industriji, omeniti pa hočemo le to, da ljudstvo ni radi industrije in še manje radi trgovine na svetu, temveč je obratna resnica ; dalje si usojamo tudi opoaoriti »Trieste« na to, da življenski in ekonomični interesi tržaškega avtohtonnega prebivalstva niso vsikdar ]>opolnoma identični s koristmi svetovne trgovine in industrije.
»Triestec govori tudi o kapitalu, katerega da so prinesli semkaj Nem "ji. Prvič treba tukaj upoštevati, da je v Trstu mnogo nemških kapitalistov, ki so si še le tu napravili kapitale, kjer so z golimi rokami zapri Čeli ; drugič pa skrbijo Nemci, da oni kapital, ki so si ga semkaj prinesli, ali pa tukaj še le napravili, cirkulira vedno le med Nemei in ima avtohtonno prebivalstvo le škodo od nemškega kapitala, ki mu tlela povsod veliko konkurenco. Sploh je vse delovanje Nemcev naperjeno v to, da oni dobo ves kapital :n vsa bolja uradniška ia druga mesta : službe teža-kovslug, najnižjih delavcev ">n sploh pravega proletarijata pa Nemci velikodušno prepuščajo trž. avtohtonnemu prebivalstvu, laškemu in slovenskemu.
Sploh Srno mi proti invaziji Nemštva v prvi vrsti z narodno gospodarskega stališča in še le potem z narodno-j»olitičnega. »Trie ste« naj bi ne pozabil na oni izrek nekega vsenemškega poslanca v poslanski zbornici, ki je sicer priznaval ekzistenco drugih narodnosti v Avstriji, ali te narodnosti — je menil — ne morejo biti z Nemci jednakopravne, ker Nemci so gospodski narod, med tam ko so drugi njih — sluge. V teh besedah je obsežen ves program nemške politike in to niso nikake fantazije, dragi »Trieste«, temveč gola dejstva, o katerih se lahko prepriča vsakdo. Nemci začenjajo svojo po-nemčevalno akcijo povsod od zgoraj; najprej se polaščajo kapitala in uradov, potem dobivajo v svoje roke avtonomna oblastva ; proletarijat ali »peta kurija« pa jim kakor zrelo jabolko pade slednjič samo v naročje. Mi nismo v komentiranju < ioč^sovega govora priporočali druzega, nego to, naj bi Italijani se svojo nasilno in poitalijančevalno politiko ne izzivali uničujočega boja med avtohtonnim laškim in slovenskim prebivalstvom, vsled katerega ste ol»e narodnosti ovirani v gospodarskem razvoju — Nemcem na korist. Italijani naj bi raje gospo larskemu delu posvečali vse svoje moči ter tako omogočili, da bi si avtohtonno tržaško prebivalstvo zagotovilo one pozicije, katere usiljujoči se Nemec polagoma zavzema. Mi bi bili mislili, da je »Trieste« zadnji laški tržaški list, kateremu bi pripadata naloga, da itak že zaslepljenemu laškemu ljudstvu meče pesek v oči. Ali je morda tudi on v službi pangermanizma ? !
Danes meni, jutri tebi! Omeuivši, kako »Piccolo« jadikuje, ker je na državno obrtno sol > v Trstu imenovana neka Nem-kinja, ki da bo morala dekletca poučevati z znamenji, kakor gluhoneme, in kako da zahteva, naj se ta učiteljica nemudoma odstrani, češ, da je to sramota, ako se Nemka imenuje za italijanske šole — opaža »Naša Sloga« prav umestno: »Di grazia, šijor » Piccolo«, j e - I i pa častno in pošteno imenovati italijanske učitelje in učiteljice za hrvatsko in slovensko d e c o Istre?! Ti porečeš gotovo : <juesto e un altro pajo di maniche ! Ali ne pozabite ni ti, ni tvoji tovariši Primorja, da Bog ne plačuje vsake sobote in da bodo Vam drugi merili z isto mero, s katero Vi merite nam !! Ako Vam vlada Nemce usiljuje za uradnike in učitelje, ne dela čisto nič druzega, nego delate Vi našemu bednemu narodu! Xe toži torej iti ne jadikuj, ampak pometi najprej preti svojim pragom, udari se na prsa in priznaj (makari v židovskem jeziku) : mea culpa !
To je pa že ostre igraje Jvredno. Pišejo nam: Pred par dnevi ste priporočali »Novo tržaško pogrebno društvo«, katero da preskrbuje, zraven drugih potrebščin o pogrebih, tudi pravilne slovenske napise in one za nagrobne spomenike.
Včeraj sera šel spremit k večnemu počitku pokojnega našega Nanut Antona.
Pogreb je bil prirejen veledostojno v vsakem obziru, ali užaljen sem bil, ko sem čita! na enem trakov :
»Sternič svojemu Sterniču«, a na drugem: »Kužina svojemu Kužinu« !! ! — Večkrat že sem opazil kako nepravilnost na napisih mrtvaških vencev, toda, »kužinov«, »sterničev« nisem še videl do sedaj. In takih nepristojnosti ne smemo puščati brez graje.
Ali proti dostojanstvenosti našega jezika se ne greši le ob takih prilikah. Tudi naši trgovci in obrtniki naj bi skrbeli /a nekoliko več pravilnosti jezika, ko svojim prodajalnicam prirejajo nadpise.
Človeka kar grabi po trebuhu, ko čita izvestne slovenske nadpise. Ker jih je itak malo, pa je človeku tem huje, ko čita take nepravilnosti, kakor da se je dotičnik hotel norčevati iz našega jezika.
Še celo priimki so skoraj vsi pokvarjeni! Res je sicer, da često zadevlje krivda v prvi vrsti dotičnega, ki je slikal napis. Ali krivi so vendar tud; dotični naši ljudje, ker ne zahtevajo : Tako in tako mora biti ! In če kdo ne zna sam, saj si lahko pomaga! Ko bi ne imeli v Trstu slovenskih zavodov, društev, uredništev in drugih poti, po katerih si lahko vsakdo in brez stroškov oskrbi pravilne napise, naj bi že bilo; tako pa je in ostane neodpusten greh za vse one, ki po svoji nemarnosti pačijo, oziroma puščajo pačiti naš lepi slovenski jezik ! Da se to od-pvavi, treba da Vi od »Edinosti« neprenehoma zasledujete tako — nemarnost in jo žigosate po zaslugi!
S temi vrstami nisem hotel žaliti ni ko gar: pa govoriti 9em moral, ker bi bilo molčanje — greh !
Poročevalec. Usmiljenim sreem. Pišejo nam: V ulici S. Giovanni biva neka priprosta slovenska rodbina : oče, mati in 4 otročiči. I a roti bi na je sedaj v hudi stiski. Žena je na porodu in dva otročiča ležita bolna na škr-latici. Ali to bi še ne provzročalo toliko bede, ako ne bi bila bolezen otročičev nalezljiva. Ker pa je, ne more oče na delo in so ti ljudje ostali brez zaslužka in torej brez sredstev. Kdor more, naj se jih vsmili ! — (Kdor bi hotel torej kaj podariti, izve natančni naslov v našem uredništvu. Op. ur.)
Kuga na Parnikn »GunditlU1«. Te dni je priplul pod poveljništvom kapitana Jurja Stanosa v našo luko parnik »Gundu-lic«, na katerem so se o vožnji v Ameriko pripetili štirje slučaji kuge, jeden od obolelih je mejpotoma umrl. Seveda so parnik in vse, kar je bilo v njem, že v Ameriki in potem med potoma v več luka h, najbolje pa na Reki in slednjič v Trstu, natančno pregledali in zazkužili ter dovolili mornarjem stopiti na suho se-le potem, ko je bilo gotovo, da ni več nikake nevarnosti. Parnik »Gundulic« je odplul iz našega mesta dne 27. septembra minolega leta na Reko, kamor je dospel naslednjega dne in takoj od tam v Aleksandrijo. — Tja je došel dne 7. oktobra in te bržkone tam tudi okužil na ta način, da so prišle na parnik okužene potlgane. Dne 10. oktobra je odplul »Gundulic« iz Aleksandrije in dospel 6. novembra v Pernambuko v Ameriki, pristavši medpotoma v raznih lukah. Istega dne, ko so dospeli v Pernambuco, zbolel je kuhar Anton Baričevič iz Vel. Lošinja in takoj naslednjega dne, ko so odpluli proti Bahiji, tudi natakar Luka Guerovič. Zdravnik dr. Strauss je takoj spoznal, da sta bolnika bo-lana na kugi in jih omejil od ostalib. Baričevič je medpotoma umrl in so njegovo truplo spustili v morje, Gueroviču pa se je stanje nekoliko /.boljšalo in so ga oddali v bolnišnico v Rio de Janeiro, kamor so dospeli dne 10. novembra.
Iz Rio Janeiro je parnik odplul v San-tos; medpotoma pa sta na novo obolela še kurilec Maksimilijan Bacotta in mornar Ivan Benčič, vsled česar ni smel v Santosu nihče stopiti na suho in se je moral parnik zopet povrniti v Rio de Janeiro, kjer je oddal tudi ta dva bolnika. Potem so parnik razkužili in se ni pojavil več noben slučaj bolezni.
Nesreča o podiranju »Monte verde«, o kateri smo eperočili v včerajšnji številki, ni tako velika, Kakor se nam je naznanilo nekoliko pred zaključkom lista. V prvi hip se je raznesla po vsem mestu govorica in so jo prinesli tudi v naše uredništvo, kakor smo sporočili včeraj. Pozneje pa smo izvedeli o tej nesreči: Izmed ponesrečencev ni bil namreč nihče ubit, marveč je bil samo jeden. 17-1. Carmelo Demetrio iz Italije, jako težko ranjen ter so ga prenesli v bolnišnico, kjer pa niso zgubili upanja, da mu rešijo življenje. Več drugih delavcev je bilo le lahko ranjenih.
Eksplozija žlindre v škedenjskem plavžu. Posledice eksplozije žlindre v škedenjskem plavžu so bile mnoge hujše, nego se nam je naznanilo prvikrat. Nekatere hiše v obližju plavža je potres, ki je navstal vsled eksplozije, tako pretresel, da so prebi-I valci od strahu zbežali na piano in da so stene močno popokale, vsled česar irnajo dotični posestniki več tisoč kron škode. O tem dogodku smo dobili danes »d škedeujskih posestnikov daljši dopis, v katerem isti naj-odločnejše/ poživljajo kompetentne oblasti, naj vendar Btore jedenkrat konec tem pogostim eksplozijam, ki provzročajo med prebivalstvom mnogo škod in velikega strahu. Oblastva naj bi uvela strogo preiskavo o tej stvari, kaznovala krivce in prepovedala pod strogimi kaznimi metati še nadalje razbeljeno žlindro v morje.
O zadnji eksploziji je mnogo trpelo posebno poslopje škedenjBkega poštarja, ki je vse pretreseno in je morala družina istega z otroci vred bežati iz hiše v strahu, da se kaka stena podre.
Velik strah je bil tudi v družini »slavnega« zdravnika Lavrinsicha, ki je ravno nekoliko trenotkov pred eksplozijo odšel — vsled najnovejše afere svoje — ves razburjen iz stanovanja. Ko je njegova soproga slišala pok, ki ga je provzročila detonacija, mislila je, da se je nje mož ustrelil in je od strahu pala v nezavest.
Drobne vesti. Nezvestoba. Jurij Baurecht, krčmar na trgu sv. Lucije, moral je radi bolezni najeti ženo Katarino S. za svojo krčmo. Ko je mož ozdravel in napravil malo računa, je v svoje neljubo iznenađenje spoznal, da mu je nepoštena žena poneverila nad 200 kron. Oškodovanemu ni ostalo drugo, nego nepošteno ženo ovaditi na policijo.
Aretiranje. Policijski oficijal Titz je aretiral včeraj zjutraj 24-letnega begunca Antona Marian a, ki je pred dvema mesecema ubegel od polka št. 97.
Pijana ženska. Včeraj so aretirali neko pijano ženo, ki je na ulici uganjala neumnosti. Meti aretiranjem je tudi razžalila redarja ter ni hotela žnjima v zapor. Ko-nečno sta jo vendar odvedla na policijo, kjer so jo hitro kaznovali na več dni zapora.
Zgubljeno. Neki popotnik je prišel v Tist, tla se poda v Carigrad. Bivajoči v Trstu, da počaka parnik, s katerim je imel odpotovati, je zgubil potni listek in sedaj ne more od potovati. Prosi torej dotičnega, ki je najdel rečeni list, da ga prinese v našo tiskarno, kjer dobi primerno nagrado.
Nesreča. 7(3-letna Roza Faber, stanujoča v ulici della Pietrt štev. Ki., je sinoči padla po stopnicah in se smrtno ranila. — Odvedli so jo v bolnišnico. Njeno »tanje je zelo nevarno.
Zgubljeno — najdeno. (iospa Roza Mittelbach, stanujoča v ulici Miramar št. 3, je včeraj izročila na policijo zlat uhan z dijamantom, katerega je uašla na neki ulici.
Požar. Sinoči ob 11. uri je gorela kemična delavnica tvrdke Huber v ulici S. Appolinare. Telefonično poklicani gasilci so ogenj kmalu pogasili. Poškodovane stvari so zavarovane.
Tatvina. Nepoznani poštenjaki so odnesli služkinji Urški Kovat", stanujoči v ulici Belvedere, listnico s 2;J kronami, zlat prstan vreden 14 kron, več ključev in zlato napr-snico. Tatvina je naznanjena na policijo.
Kazprara proti konjedercu Jorasu, lii se je imela danes vršiti pred tukajšnjim okrajnim sodiščem — se je na prošnjo Jo-rasa (ker je baje bolan) odnesla na l.~>. dan februvarja. Kakor znano, je naš prijatelj Joras obtožen radi prestopka proti varnosti življenja.
Dražbe premičnin. V poned., dne 27. ja-nu varja ob 10. uri predpolutine se botlo vsled oaratibe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : na trgu della Valle št. mizarske klopi ; pri sv. M. M. spodnji štev. 1 7.~>, voz; v ulici Ospitale štev. 10, hišna oprava ; v Grijanu hišna oprava : v ulici Stadion š?. 2.~>, sladkor, moka in železna blagajna; v ulici S. Marco št. 5, konji, voli in voz: ob 11. uri in pol: v ulici di Rena št. 2, šivalni stroj.
Vremenski vestni*. Včeruj : to >iomer ob 7. uri zjutraj 4° ti ob 2. uri popoiiton.« 8°.7 C.° — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 770.8 — Danes plima ob —.— predp. in o!* —.— pop.; oseka ob—.— predpoludne in ob —.— popoiudne.
»Russkij kružok«. Opozarjamo vse ljubitelje ruskega jezika še jedenkrat na ustanovni zbor ruskega kru/ka, ki se bo vršil v ponedeljek dne 27. t. m. ob 6. in pol uri zvečer v dvorani »Slovanske čitalnice«. Na zborovanju upisovali se bodo tudi novi Členi.
Plesni odbor pekovskih pomočnikov
priredi jutri, v nedeljo, običajni pekovski ples v gledališču »Armonia«. Ples se prične ob 10. uri in ga bo vodil g. Umek. Ker je Čisti dobiček namenjen delavcem, ki so postali nesposobni za delo, se odbor nadeja obile udeležbe.
Kostimirani ples, ki ga priredi odbor tržaških gospa, utegne postati res nekaj izredno krasnega, kajti zanimanje je tako veliko, da ne vemo več, kako odgovarjati na nešteta prašanja, ki jih dobivamo vsaki dan gledč tega plesa. Gotovo prednost bodo imele kostimirane dame, a če katera prav kaprici-jozno noče pri ti v kostimu, nam je tudi dobro došla.
Ples se je preložil na sredo 5. februvarja, ker se je videl ta dan odboru primernejši. Torej na gotovo svidenje na prvem slovenskem konstimiranem plesu v »Slovanski čitalnici« ! Čim več bo kostimov, tem častneje za odbor dražestih dam !
Pevsko društvo »Ifajdrih« na Prošeku priredi v nedeljo dne 2. februvarja 1902 pustno veselico s plesom v dvorani gt>-stilne g. Lukša. Vspored : 1. I. Kartel r
Zemlja »lave , zls»r. 2. F. Juvanovič : »Pastir«, zb >r. .">. »S un na ve, kaj ht>če«. 4. H. Volarič: »Domovinic, zbor s spremljevanjem orkestra. 5. X. X. »Pustna koračuica , zlx>r e premljevanjem orkestra. 6. »Zakonske nadloge«, vesela igra v enem dejanju, na dva dela razdeljena. 7. Pies, traja do f>. ure zjutraj. Med t>čkami vsporeda in k plesu svira vojaški orkester pešpolka št. 97. Začetek točno ob 5l/» uri zvečer. Vstopnina na veselico za osebo 50 stot. ; vstopnina k plesu za gospo 2 K, za gospe f>0 stot. ; sedeži 40 stot. — K obilni udeležbi uljudno vabi
Odbor.?
Slovenska dekliška šola družbe Cirila in Metodija pri sv. Jakobu v Trstu vabi na šolsko veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 2. svečana 1 \HY2 v »Xarodnem domu« vr Barkovljah.
Vspored : 1. »Xa trgu«, šaloigra s petjem in v enem dejanji. 2. Kobert eisen-hofer: »Lurška pastarica«, igrokaz v petih dejanjih, o.	»Tiha luna«, pesem. 4.
»Le doma«, pesem. — Začetek toČuo ob 4. uri in pol popol. — Vstopnina 20 nvč., sedeži pr\ ih pet vrst po 20 nvč. in ostalih po 10 nvč. — Med posameznimi dejanji pojejo učenke. — K obilni udeležbi uljudno vabi	Vodatvo.
Obeni zbor društva »Zastara« v Lo-njerju. Pevsko in bralno društvo »Zastava« v Lonjerju bo imelo jutri dne 26. t. m. ob 4. uri popol. svoj redni občni zbor v gostilni Kon^umnega društva v Lonjerju se sledečim dnevnim redom :
1. Xagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. |K>ročilo blagajnika, 4. volitev novega odbora in 5. razni nasveti in predlogi. Xa obilno udeležbo vabi
Odbor.
Vojaško veteransko podporno društvo
naznanja slav. občinstvu, da priredi na občo željo svojih členov dne 1. februvarja t. 1. društveni ples v dvorani Mali v, ulica Torrente št. 16. Začetek ob 9. uri zvečer.
Sijajno maskarado priredi »Združena mestna in št. Jakobska mladina« dne 9. februvarja v gledališču »Armonia«. Gledališče bo krasno odiČeno in električno razsvetljeno. Ker je čisti dobiček namenjen po polovici društvu - Narodni dom« in po polovici goslarjem pri sv. Jakobu, nadeja se odbor mnogoštevilne «dele;.be od strani slav. občinstva.
Dramatična Šola. Radi ustanovnega občnega zbora ruskega kružka odpade vaja, ki je bila drločena za v ponedeljek zvečer In se prihodnja vaja naznani pravočasno v * Edinosti«.
ramo izreči vso čast in hvalo na toli umnem predavanju. Po predavanju je g. Štrekelj obiskal vinograde tukajšnjega društva in seje o vzgoji trti jako pohvalno izrazil. Žal nam je bilo le, da ni mogel več Časa ostati tu pri nas, ker se je moral odpeljati v sv. Križ pri Tomaju.
X Pevsko i nabral no društvo »Venec«
v Kozini vabi na pustno veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 2. svečana 1902 v prostorih »Hotela Kozine« v Kozini. V spored : 1. H. Volarič : »Slovenski svet, ti si krasan«, možki zbor. 2. M. Hubad : »Skrjanček poje, žvrgoli«, mešan zbor. 3. A. Haj dri h: »Sirota«, možki zbor z altom. 4. K. Mašek : »Pri zibelic, možki zbor. b. M. Hubad : »Ljubca povej, povej«, mešan zbor. 7. H. Sattner: »Na planine«, možki zbor. 7. A. Aškerc: »Brodnik«, deklamacija. «S. Dr. J. Vošnjak : »Ne vdajmo seveselo-igra v enem dejanju s petjem. 9. Ples. Pri plesu in med posameznimi točkami svira češki kvintet na gosli. Začetek točno ob ♦>. uri zvečer. Vstopnina na predstavo 30 nvč. za osebo, sedeži 10 nvč.: vstopnina k plesu 1 gld. za gospode in 30 nvč. za gospode.
Na obilno udeležbo uludno vabi
ODBOR.
bi bilo to nikako čudo, ker je vsa okolica koperska izključno slovenska.
-j- Zdrava fara je Kamen na Koroškem. Od dre 2. oktobra pa do sedaj niso iru*-!i nobenega pogreba. Poroke pa niso imeli nobene v vsem letu. Na kaj kaže pa t j.....?!
-- Znani slovenski akademlčni po-
dobar v Celovcu, Al. P rog ar. je izvršil zopet krasno umetniško delo : glavni oltar za podružnico sv. Ožbolta pri Ptuju. »Mir« jako hvali to delo, s katerim da je gosp. Progar vnovič dokazal, da nam ne treba iskati ptu-jih »umetnikov« za cerkvena dela.
Vesti iz Kranjske.
*	Prihod liovoporočencev nadvojvodi nje Elizabete Marije in kneza Otona
Windischgriitza, na Bled. Po poroki sta se novoporočenca odpeljala z Dunaja v naš slovenski raj, na divni Bled, kjer sta se nastanila v \Vindiachgratzovi vili. Na Bled sta dospela predvčerajšnjim zvečer. Vsprejem na kolodvoru v Lescah ni bil — radi pozne ure — oficijelen ; za to pa je bilo tamkaj zbranega neštevilno občinstva, ki je z navdušenimi Zivio-klici pozdravljalo visoka došleca. Kolodvor in vse hiše od istega do Bleda so bile okrašene s zelenjem, zastavami in razsvetljavo. Posebno krasno so bila razsvetljena vsa poslopja ob blejskem jezeru, ki je kazalo kaj krasen prizor.
*	Pevsko društvo _>Slavec« v Ljubljani nam je doposlalo vabilo na svojo letošnjo »Maskaradoc, ki se bo vršila fine 2. februvarja v »Nandnem d-»mu«. Dvorana bo spremenjena v čarobno gozdno pokrajino. V »začaranem gozdu« bodo t!-le prizori : V zakletem gradu, razgled pri puščavnikti Antonu, pri čarovnici, v razbojniškem brlogu in polnočni ples pri »Kkku«. Vabila so prirejena jako okusno in primerno temeljnemu motivu zabave.
Vesti iz ostale Primorske.
X Iz Krepljen na Krasu nam pišejo dne 20. januvarja 1902. :
Tukajšnje bralno, vinogradsko in sadjarsko društvo je imelo dne 1. t. m. svoj občni zbor in sicer po prenovljenih pravilih, katere je e. kr. uamestništvo v Trstu potrdilo v mesecu novembru m. 1.
Na dnevnem 'redu zborovanja je bilo : odobrenje računa o dohodkih in stroških za leto 1901. po določilu spremenjenih pravil, potrienje proračuna dohodkov in stroškov za leto 1901. in volitev novega odbora. V odbor so bili izvoljeni : Avguštin Orel predsednikom, Vinko Kompare in Ivan Tavčar podpredsednikoma, Anton Tavčar tajnikom, Ivan Kobal blagajnikom, Alojzij Brundulain Anton Gomizel iz Krepljen ter Viktor Sirca iz Godenj odborniki. Pregledovalci računov in nadzorniki delovanja odborovega v zmislu obnovljenih pravil so bili izvoljeni : Ferdinand Jonke. prej duhovnik v Dutovljah, sedaj v sv. Križu pri morju, Miha Brun-dula iz Krepljen ter Avguštin Vrabec iz Godenj.
V minolem letu je imelo društvo 1360 K 44 st. dohodkov, stroškov pa 1315 K *6 stot. Gotovine je ostalo 44 K 58 st. Tirjati od deležev udov ima društvo še 441 K 95 st. Društvo obstoji od 14. novembra 1897. in je imelo do zadnjega decembra min. 1. 3976 K 71 stot. dohodkov in isto toliko troškov. Podpore od c. kr. vlade je dobilo 1800 K. Amerikanskih ključev in bilf je društvo v minolem letu pridelalo okolo 30.000 in nekaj hektov vina na trtah, k'" so vprvo rodile.
Dne 16. t. m. je tukaj predaval potovalni učitelj g. Josip Strekelj, brat deželnega poslanca g. Alojzija Strekeljna iz Komna. Učil je cepljenje trti in druge predmete. Poslušalcev je došlo mnogo tudi iz drugih vasij. Gospodu Josipu Streklju mo-
Vesti iz Štajerske.
—	Viliar. V Gradcu je bil predzadnji četrtek, kakor tudi po drugih mestih, tak vihar, da si mnogi ljudje niso upali na ulico. Vihar je vzligoval velikanski prah. S hiš je padala opeka. Telefon seje na mnogih krajih pretrgal. Pošte iz okolice Gradca niso mogle potovati. V Mariboru pa ni bila burja posebno huda.
—	Ženska je začela iroreti dne 21. t. m. na glavnem trgu v Mariboru. Na nerazrešljiv način se jej je vžgala obleka. Na srečo je bil mestni policaj blizu, ki je gorečo obleko hitro pogasil. Ženski se ni zgodilo druzega zalega, nego da se je hudo prestrašila.
—	0 »zatiranju Nemcev«. V ilustracijo »zatiranja«, ki je baje trpe Nemci v Avstriji od strani Slovanov in ž njimi zvezane — vlade, pripoveduje »Domovina«: Ako se je kje na Spodnjem Štajerskem naselilo le par nemških ogljarjev, pa že dobijo schulfereinsko šolo. V raznih rudnikih na Zgornjem Štajerskem, v* Lankovicu, v Ljubnem itd., pa živi na tisoče slovenskih delavcev, katerih otroci bi napolnili po več razredov. Toda ti morajo obiskovati le nemške šole!!
Vesti iz Koroške.
-j- Ali a citta di Trieste v — Celovcu.
Da, v Celovcu imajo nad neko gostilno laški napis: »Alla citta di Trieste — Enrico Ne-gro«. »Mir« omenja to, ker ve, kakov hrup bi navstal, ako bi kak gostilničar v Celovcu razobesil slovenski napis, da-si je okolica Celovca vsa slovenska!! In pa o ironija : v tej gostilni z laškim napisom ima svoj dom najbolj nemško društvo v Celovcu. Mi pa omenjamo ta laški napis v Celovcu — kjer ni Italijanov v vsej deželi —, ker vemo, kakov hrup bi navstal med našimi Italijani, ako bi, recimo, kakemu gostilničarju v Kopru palo v glavo, da bi napravil tudi slov. napis, da-si ne
Razne vesti.
Delo 0 Poljakih. V" hrvatskih listih čitamo, da bivši podpredsednik dalmatinskega namestništva, plemič Pavie, uporablja sedaj svoj svobodni čas v to, da dovrši svojo za-niuevo zgodovinsko studijo o republiki Poljski, iz katere izhaja tudi njegovo pokoljenje. Studija bo dotiskana v 3 -4 mesecih v Sarajevu na hrvatskem jeziku, na Dunaju pa na nemškem. To bo jako interesantna studija, ker poleg druzega, poleg raznih slik, prinese v prevodu tudi neke turške fermane še ne obelodanjene, kakor tudi popolen imenik poljskih knezov, kakih 80, ki je bil do-sedaj povsem pomanjkljiv ter jih je štel komaj 24. Da pojasni slavno prošlost svoje dedj-vine, pl. Pavič ni hranil ni truda ni denarja ter je dal po raznih arhivih pazno izkopati vse, kar se nanaša na isto.
Romantična in moderna ljubavna pripo-vest se je dogodila te dni v Bukarešti. Neki mlad in lep poročnik se je zaljubil v mlado, lepo in bogato hčerko bivšega ministra. Sta-riši lepe deklice so se protivili tej ljubezni, češ, kako uaj siromašen poročnik poroči hčerko tako visoke rodbine. Dva dni pred minolim Božičem je »revni« poročnik zaprosil za roko deklice, ali bil je odbit. To pa ni ostrašilo poročnika, marveč je odločil, da pobegne s svojo ljubico. Beg sta določila za 14. dan tega meseca, ravno na novo leto pravoslavnih. Junak te pripovesti je strasten igralec ter je odločil, da še pred begom poskusi svojo srečo. Vzel je 20.000 frankov — ves svoj imetek — in se spustil v igro. Nadejal se je, da pridobi vsaj petkrat toliko, kolikor je imel. Ali imel je smolo ; izgubil je vse. Ko so ga »očistili«, zapustil je igralni klub, napisal svoji stari materi pismo in je \*9trelil va-se s samokresom. Na srečo se ni ranil smrtno in je še nadeje, da ozdravi. Ali sedaj, ko je hotel izvršiti samomor, ga je ljubica --tudi zapustila.
En mož in 13 Žen. V blaženi Ameriki živi dr. Nikolaj James Zann, zdravnik in pisatelj. Sedaj mu je 99 let, a v svojem življenju je imel 13 zakonitih žen. Prvikrat se je oženil v svojem 25 letu, ali žena, katero je silno ljubil, umrla mu je še mlada. Potem se je oženil z njeno sestro. Ali usoda ga je proganjala dalje: vse lepe in dobre žene so mu umirale zaporedoma, ne da bi mu bila nijedna porodila dete. V 50. letu svojem se je bil oženil že osmikrat, a še mu ni zakonsko življenje presedalo, niti ga niso morile muhe žensk. Sključen in bel kakor ovca se je slednjič oženil 13 krat. Ali število 13 je nesrečno, tako je bilo tudi z njegovim 13. zakonom. Žena mu je postala — nezvesta, zbok česar se je starec dal ločiti od svoje 13. žeue. In ko je bila ločitev izvršena, je izjavil dr. Zann v svojem 99. letu prav za-resno, da se — nikdar več ne bo ženil ! ! Slednjič je vendar prišel k pameti. (In vendar je bil tudi srečen ta dr. Zann, kajti njemu se je dogodilo se le pri 13. ženi, kar se mnogim drugim često dogaja že pri — prvi!! In pa korajžo je imel mož, to mu treba priznati, pa trdne živce. Menenje hudomušnega stavca).
Milijonarka igralka. Francozki igralec Le Bagv je tako srečen, da je dobil za ženo, ne samo krasno deklico iz čislane rodbine, temveč tudi večkratno milijonarko. Ta lepa žena se ni zaljubila samo v sedanjega svojega moža, ampak tudi v njega umetnost in je pioti njegovi volji stopila na oder. Vsi Parižani so prihiteli gledet milijonarko-igralko. ki je krasno igrala in dosegla lep in sijajen vspeh. Milijonarka pravi, da bo tudi nadalje igrala, kar pa ne bo v veselje drugim pariškim igralkam, ker vidijo v njej (milijonarki) nevarno tekmovalko.
Dobro domače zdravilo. Izmed vseh domaČih zdravil, katere se rabi za ublazenje bolečin in drgnenje vsled zmrznenja, je naj-
boljši Linement Capsici in corap., ki se izdeluje v Riehterjevi lekar -i v Pragi. Cena steklenic; 40 st., K 140 in 2. — Vsaka steklenjca jev krasni škatlji in s<» pozna po znanem sidru.
Brzojavna poročila.
Eksplozija v premogovniku.
NE\V-YORK 24. (B) V nekem premogovniku pri Oskaloosn v državi Jora se je pripetila danes eksplozija, ob kateri je več ljudi zgubilo življenje. Govori se o 8 do 18 mrtvih, katere so že našli, in o 26 do 60 zasutih.
Iz an^Iežke liberalne stranke.
BIRMINGHAM 24. (B) Kakor javlja tukajšnja »Dailv Mail« so voditelji liberalnih imperijalistov baje pozvali lorda Roseberva, naj prevzame vodstvo stranke. R>seberv se je izjavil pripravljenim vsprejeti vodstvo, ako se mu zagotovi podpora. Vsled tega s-/ se v volilne okraje odposlali zaupni agenti, ki imajo poizvedeti, kako stališče bi volilci zavzeli nasproti stranki, katero bi vodil Rose-berv. Poizvedovanja se bodo vršila nekaj mesecev.
Dogodki na Kitajskem.
LONDON 25. (B.) Reuterjeva pisarna javlja iz Pekinga dne 21. t. m. : Cesarica -udova in njeni uradniki se bavijo resno z vprašanjem, ne bi bilo umestno, da bi vspre-jeli inozemskih svetovalcev v svrho reorganizacije uprave.
Iz proračunskega odseka.
DUNAJ 25. (B.) Proračunski odsek nadaljuje razpravo o proračunu ministerstva za pravosodje.
Iz angležke zbornice.
LONDON 24. (B.) Spodnja zbornica je po dvadnevni razpravi z 237 proti 134 glasom odklonila Redmondov izpreminjevalni predlog k adresi, v katerem predlogu se energično protestira proti sedanji upravi Irske.
Nesreča na gašenju požara.
BUDIMPEŠTA 25. (B.) Na gašenju še gorečega »Cone rdia«-tnlin i so bili sinoči težko ranjeni dva gasilca in dva mli-narj a.
Vihar na uioi^u.
VOKOHAMA (Japan) 24. < B) Vsled velikanskega viharja na japanakem obrežju potopilo se je mnogo ribiških čolnov. Dvesto ribičev pogrešajo.
XXXXXXXXXXXXXXXX
31 X X X X X X X X X X X X X X
X X
MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI S
z omejenim jamstvom	TT
naznanja slovenskemu občinstvu, da
je prevzela	^^
po slov. zaloe pohištva *
iz odlikovanih in svetovnoznanih to- jj vam v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a *
Katera se nahaja v Trata, Via Piazza vecchia (Roaario) št. 1. (na desni Btr*ni cerkve sv. Petra). Konknrenoa nemogoča, ker J« blago Jg fts prvo roke.	a*
XXXXXXXXXXXXXXXX
Inteligenten mladenič
išče službo pri kaki tukajšnji (ali tudi na deželi) večji trgovini, kakor praktikant; iz začetka tudi brez plače. Govori in piše tri jezike. Pismene ponudbe, pod ua-ilovorn »Stalno«, naj se pošljejo na apravništvo »Edinosti« — Trst.

ta
1 Aleksander Levi Minzi &
Prta la največja tovarna pohištva vseh vrst.
•J T R S T
TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limltanea
ZALOGE: Piazza Rosarl« it 2
(šolsko poslopje) in Via Riboro« it 21 -MOM-
I
0)\	Velik izbor Upecarij, zrcal In slik. Is-
■s	vrfuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
gv Cone brez konkurence. ^
©J ILDSTEOTAIJ CEHI ZASTOJI II FB1IK0 gjj
A	Predmeti postavio se na na; obroci ^ ali železnico fran*o.
Pm tržaška tovarna
za izdelovanje ogledal
Čiščenje, zaokroževanje, dekoriranje kristalov in šip. Popravljanje pokvarjenih (»gledal ter posrebrnjenje istih.
Cene najugodnejše.
Aleksander Rocco - Trst.
Tovarna :
Pisarna:
ul. Sette fontane 35. ul. Gelsi 3 a. Telefon «41.
Tvrilta Scbivitz & C.i v Trsti
inženjerja Živica se priporoča svojim rojsikom. Prodaja stroje in orodje za kmetijstvo in obrtništvo in vse dotične predmete naj l »olje -estave in izdelitve po iiajuižjih cenah. Posebno priporoča svoje nepreneh-ljive stiskalnice z:i irrozdje. tropine in sadje, svoje dobro znane škropilnice proti peronospori in d-ujrim sadnim l>oleznini in mrčesom, brentače „Kinerje". la-;r!eje in trdneje od lesenih in železnih. Izdeluje načrte in tudi izvršuje dela vodovodov, vodnjakov. <-est. mlinov in družili industrijalnih podvz»tij. Popravlja tudi stroje.
Komata njena zalopa in pisarna nahaja se na vogl ulice Ghejra in Trgovinske ulice. Lalioni nas bojkotirajo Nemci Nemce j»odpirajo Slovani mi trpimo.
Izza mnogo Jet
preskušeno domače zdravilo
Frana Wilhelm
lekarnarja
■B E
c. in
S* š 3
2 iš-_ sa
kr. dvornega zalagatelja
jteukirchen, spodnje avstrijsko.
Fran Wilhelmov odvajajoči čaj
Za vi tak K 2.— Poštni zavitek 15 zavitkov K 24.
Wilhelmov zeliščni sok
1 stekl. K 2.50. Po-tna pošiljatev stekl. K 10. C. in kr. pri v.
WiMmova tekoča maža „Bassorif
1 -katijica K 2. Po-tna pošiljatev lakom. K. 24.
[Vdtthelmov obliž
1 škatlja 80 »tot 1 ducat škatljic K 7.—.
"> ducatov -katljic K 30.— Poštne pošljatve franko zaboj v vse avstro-ogerske postaje.
V<lot»iTa t umorih lekarnah t rnanih originalnih paketih, kjer jih niiusjo |MiAiljajo.
Važno oznanilo!
Podpisani smatrajo si v dolžnost javiti klavnemu občinstvu, da so dalmatinska črna, bela, Opolo in istrska vina. ki se prodajajo v njihovi zalogi v Trstu, ulica delle L,egna št. ti <v dvorišču), analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizo vanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministersfva za notranje stvari. Zato se stavlja na vse sode in boteljke kontrolna in garancijska znamka za pristnost vina. To določbo je izdalo visoko e. kr. ministerstvo za notranje stvari radi precostega k varjenja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo.
Kdor s i torej vkupi vino v naši zalogi, je gotov, da se v njeni ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in in konvalescentom. vsled česar se mora zahtevali vedno le garancijsko znamko.
Z vsem spoštovanjem
Braća Buj,
Split-Trst.
Novi tržaški
pogrebni zavod!
Podpisani ima čast javljati slavnemu slovanskemu občinstvu, da je gor imenovani pogrebni zavod po raznih zaprekah, zopet v narodnih n kali.
Oprave ima take iu toliko, da zamore priredit vsakovrstnih pogrebov. V prodajalnici na lesnem trgu Št. 4 (pred ka\aruo »Armonia«) ima stiankam na razpolago vse potrebno za kinčanje mrtvaških odrov, kakor vence, vsakovrstne cvetlice, mrtvaške obleke, krste sveče itd. Pripravlja se vsakovrstnih slovanskih napisov na trakove za mrtvaške vence in se postreže tudi s pravilnimi nagrobnimi napisi.
Nadejajoč se, da nas sorojaki obiščejo pri vsaki žalostiti priliki se belježi udano -
Pogrebni zavod.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo 5t. 17. Slavnemu občinstvu se uaz-nanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina: refoSk črn po S8 novč., bela rebnla iz Brd po 28 novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obist se priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
Vsi k zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejenal vdobi 100 gld. nagrade.
_ Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradniša krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na fl^SCSft Travniku Štev. 22 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-^^^^^ nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan Vstreza vsakemu naiočilu in po modi.
Pozor!
Anton Breščak
v tiorici, CJosposka '	Ul U«vClll ulica st- 14 in ulica
Vetturini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke.
Častim si naznajati slav. občinstvu, tla je moja prodaj al ni ca vedno preskrbjena mani fakturni m blagom vsake vrste i u po cenah, da se ne bojim nikake konkurence
vsaki dan dohaja novo blago.
V nadeji, da me bo slavno občinstvo po-eeščalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem
F. Dobanschek,
trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vecchia 27 v Trstu.
^	~ Se govori slovenski!	"—v
Salarini.
Vela zaloga Krojnega blaga.
Krojaška zadruga
vpisana zadruga z omejeno zavezo
GORICA Gosposke ulice 7 GORICA
Pri poroča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo.
Cene stalne brez pogajanja.
Najbolši plemeniti kanarčki
žvrgrolelčki,
ki se izkazujejo posebno z lepim glasom dit. razpošilja po povzetju za Mk. 0, S, 10, 12, in \:> in samice po Mk. 1.50 na S dnevno poskušajo.
Thalela/H.	H. Voigt.
J Ponte della Fabbra št. 2. vogal ul. Torrente. Podružnica „Alla citta di Londra- z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nur.ve 3. (Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za mo£ke in dečke. Velik izbor oblek za moške od g. 6.50 do 24. za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne in podšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. o — 14. ravno take podšite s koiuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.o0 — 4.50, tiuejše od gld. 5 — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po najniiiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v K orni inu.
Crtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke.
kamnosek
nasproti pokopališču pri Sv. Ani.
Izdeluje iz istrskega in kraškega kamenja vsakovrstne najnavadnejše do najfinejše isdelke.
Priporoča se slavn. občinstvu za vsakovrstne napisne ploS£e in nagrobne spomenike.
Sprejema naročbe za stavbinske in druga v to j stroko spadajoča dela.
Vsaka naročba se izvrii točno in po ugodnih cenah.

C <
<
\
Podpisana najuljudneje naznanja preč. duhovščini in slavnemu občinstu. da je otvorila v ulici l anale št. 7 (ob strani cerkve sv. Antona novega
VELIKO TRGOVINO
cerkvenih in pobožnih predmetov.
Edina zaloga pristnih čebelnovoščenih sveč.
Zaloga vseh vrst masnih plaščev. pluvijalov, štol srajc, svetilk, svečnikov, salirjev, k rižev itd.
Izbor kipov vseh vrst in velikostij, palm. cerkvenih vencev itd.
Zalog« liturgičnili knjig misal, ritualov, brevirjev itd. masnih knjig vseh vrst in vezenj, rožnih vencev in svetih kolajn.
Zadnja novost: svete in alegorične ra/.geldniee.
Cene zmerne, pogoji dobri. Sprejema naročbe za vse vrst te stroke ler jamči za pristnost in točnost.
spoštovanjem udana
i
V K K 0 S L A V PLESMCAR ulica Giulia št. 25.
Podružnica: Molin grande it. 16 B.
Opozarja na svojo trgovino in lmgato zalogo kolonijalnfga blaga, jestvin in delikates. Cena brez konkurence.
NB. Spre]fmam naročiia tudi po pošti.
I S
.4. La vre nčič,
<
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu. upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skatljica stane 6O atotink.
Julij Redersen
i izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov.
; Trst. — Tla del Torrente št. 858-3. — Trst..
(Nasproti „Isola Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortoped i čni aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice„ suspenzori, elektrolerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Zaloga
predmetov za kirurgičua zdravljenja, angležki. predmeti od gumija in nepremočljivih snovi,
; Obuvala.
Podpisani priporoča slavnemu slovenskem n občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se nahajati v ulici Riborgo st. 25 in v Skertiiju (Šcedna) st. :?SS (na glavni cesti. Sprejema naročbe po meri in za-popravljanje.
i a roil !
Peter Rehar,
čevljarski mojster.
Boir i na
O


GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo,
za eno osebo je oddati v neki narodni	y (.opiči
družini, ulica Kossetti. Ver se izve v: Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr naši tiskarni.	v lastni hiši.
registroma zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
Telefon
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° 0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krouo.
Posojila dajejo ?e samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po	ua menjico po t>'*0
na zastave po S1*0',,.
Uradne ure so: od 9—1 '2 dopoludne in oč 3—4 popoludne.
Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt.
S
anilne vlog s
rs 7 spreje maj o se od vsacega, Če tudi ni član društva in s-e obrestujejo po 41/s°/o» ne	6e odbijal rentni <lavek.
Posojila dajejo ae samo članom in sicer na menjic^ po 6 °/0 in na vknjižbe po o1/^0^
G laduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol m od 2. do o. ure popol. razven nedel in praznikov.
Slanje bran. vlog leta 1900. Kron 1,263.563 PošlBO-lran. račnii str. 831.315.
Vuvtv.na znamka: 8LDSO. Si
fe LINEMENT. GAPSICI COMP. I
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pri poznano izvrstno, bolečine blažeče
mazilo dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z na>o varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek.
Ei:i!tri£va lelama pn zlaiei len i Pragi

Ellzabetine alte« 5.

in in Man
kakor tudi proti
- - hripi (influenci) - -
naj se uporabljajo edino le
katraiiuu* past i I je Ha vasi 11 i
-katljica po 80 itotlnk.
Proti
zagrljenju in grlobolu
se priporočajo
Ravasinijcvc pastilje	=
===== od ogolnnjene sladke skorje
-katljica po 60 stotink. Vdobiva se v
LEKARNI RAVASINI
▼ Trsta, Piazza della Stazione št. 3.
kaki-r UhH v lekarni Picriitla Jerimiti, Liit-iani, VI-uli A VudahtN«!; r i>ki: lekarua Prodam : v Gorici lekarna CriM»f«iletti iu Pnuitiai.
>	Tržaška posojilnica in hranilnica
>
\
S >
>
i >
i >
> >
U
Pošino hrani (nični račun 816.00^4.
Albert Brosch
Trst. — Via S. Antonlo 5 — Trst.
—* Kožnhar in izdelovalec lap -
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožuhovine in kaj> za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molern in ognja.
Tim-oMna registroTena zadruga
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semenigka ul. St. J., I. nadstr.
Obrestuje hranilne vlo.^e, stalne, ki so nalože za najmanj jedno leto po 5°/o» navadne po 41/2°/0 iu vloge na Conto - corren-po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za-neno lastne. Rentni davek plačuje zadruga ^ama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/o'
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 5—1 popoldne; ob nedeljah in praznikih do 9—12. dopoludne.
s