nje da jnj« :nik ke mja -og ne ihi ci iti v jltu lzD i -ca sdit ine liki Iva Pre aei igi jnK :ori jč« 3v. kar bo? )S* utk tun )Sti • ra 10« ml nP Ivi Štafeta mladosti 25. aprila prenočuje pri nas Vse se je začelo v prvem pomladanskem Mesecu leta 1945. Svoboda, ki je bila tako blizu, je prinesla novo, čudovito misel. Mladi vse Jugoslavije so z navdušenjem 'Prejeli idejo o štafeti, ki so jo nato vsako •to za 25. maja predali tov. Titu, potem ko te obšla vsak kotiček Jugoslavije, vsa ^esta, kjer mladi živijo in delajo. Končno Srno tudi mladi VrhniČani dočakali, da bo Štafeta mladosti naša več kot tistih nekaj toinut. Štafeta mladosti bo naša vso noč s 25. na 26. april 1980. Mladi občine Vrhnike jo bomo prejeli 25. ?pn'la ob 19.00 na Drenovem griču, kjer bo lrt1ela kratek postanek, nato pa jo bomo ob 19-30 prenesli na centralni prireditveni prostor Pfed dom JLA na Vrhniki. Enourni kulturni pro-9ram se bo nadaljeval z mitingom. Ob 23.00 uri bomo štafeto prenesli v prostore Industrije usnja Vrhnika, v kateri bodo delavci te dneve Praznovali 30 let prvega delavskega sveta. Ob štafeti pa se nadaljuje »kulturni maraton«, ki naj bi trajal vse do jutranjih ur. 26. aprila ob 6.00 uri zjutraj bodo delavci prenesli štafeto skozi proizvodne hale in se od nje poslovili, ob 6.30 pa bo že v Borovnici, kjer bo imela 15-minutni postanek, nato pa jo bodo ob 7.00 mladi Brega in Fe-nolita predali mladim Preserja. Vse aktivnosti mladih v aprilskih dneh so posvečene štafeti mladosti, na sam dan sprejema pa se prireditve začnejo že ob 16.00 uri. Prvič pa gre letos na pot tudi lokalna štafeta, ki bo 24. in 25. aprila po »Vrhniški kurirski planinski poti« obšla vse KS in se nato 25. aprila zvečer priključila zvezni štafeti. Občani Vrhnike, poskrbimo, da bo letošnji sprejem štafete res tak, kot si ga tov. Tito zasluži. Zato olepšajte svojo okolicu, izobesite zastave, s svojo prisotnostjo ob sprejemu štafete pa dokažimo svoje trdno prepričanje v pravilnost poti naše Jugoslavije, ki jo je zarisal tovariš Tito. r. g. Gradnja prizidka k osnovni šoli Borovnica teče po predvidenem rokovnem planu. Vsa nesoglasja okrog samega projekta so razjasnjena in delavci SGP Grosuplje—TOZD Igrad iz Vrhnike so že zgradili temelje. Koristni delovni . stiki rJI^ca so sekretar komiteja r'*iske konference ZKS Jože B£ predsednik občinske PSCine Vladimir Mejač in sednik izvršnega Sveta ,1C Krašovec obiskali LIKO, ►ko usn'a Vrhnika in Kme" lOo 2aclru90- Z neposredno ikftari°rn'mi so se P°9°variali 0 Sst ev?ni'n gospodarstva v "enih pogojih gospodarje-P o kadrovski problematiki, bhf razgovorih so izpostavili uierrie, ki naj bi jih reševali T 'tU ? "a ravni 0DC'ne 'n se zav" pifoov 'm tesnei^e nadaljnje so-'avn*1'8, sa' le medsebojna •nk na informiranost vodi k ^vitemu gospodarjenju. e,ar pa se je še posebej za-2a delovanje komunistov,. e ' "©posredno odgovorni za ^"icevanje prizadevanj eko-> stabilizacije. V Liku pa 1 ogledali tudi proizvodnjo. , jP obliko delovnih stikov, ki so tile '' 23 koristne, bodo nahvali še v drugih organizaci-*đruženega dela. lai Pomembni vprašanji: Oskrba z vodo in komunalna VOLILNO PROGRAMSKA SEJA OK ZSMS Izvršni svet se je na svoji triinšestdeseti seji sredi marca spoprijel z izredno pomembnimi vprašanji, ki so že dalj časa prisotna in seveda, če jih gledamo z očmi občanov, tudi izredno pomembna. Obravnavali so ravno najbolj pereči vprašanji: komunalno problematiko v naši občini ter sanacijski program vodooskrbe. deJavn°st. I Izvolili novo vodstvo Ko so obravnavali poročilo o delu komunalnega podjetja, so ugotavljali, da je bilo preteklo leto — leto ekspanzije Komunalnega podjetja in so rezultati zadovoljivi. Opozorili pa so na to, da lahko ta visoka stopnja rasti in široka narava dela Komunalnega podjetja tudi preseže okvire dela in pristojnosti komunalnega podjetja. Predstavniki Komunalnega podjetja pa so poudarili, da so znotraj še vedno rezerve. Sedaj so v zaključni fazi priprave novih planov in v razvojnih ciljih se ne nameravajo razširjati, temveč se bodo usmerili v kvalitetno izvajanje tistih nalog, ki so posebnega družbenega pomena. Gre za kompletiranje uslug. To pa zahteva strokovni kader, saj je bilo do sedaj veliko kritik ravno na račun nestrokovnega in ne dovolj hitrega izvajanja nekaterih del. Izvršni svet je obravnaval ugotovitve družbenega pravobranilca samoupravljanja o stanju samoupravnih odnosov in družbene lastnine v Komunalnem podjetju in predlagal roke in ukrepe za njihovo ureditev. Komunalno podjetje bo tudi v bodoče t v košnja pomlad je res naklonjena kmetom. Lepo Vreme jim je omogočilo, da so že zgodaj postorili marsikatero delo ria polju, ki ga sicer druga leta opravijo Pozneje. Polja so oživela in med številnimi kmetovalci, *i so se zgodaj lotili dela na polju, smo v naš objektiv Jelovšek Jožeta in Kucler Angela, ko sta sosedu Preizkušala novo trosilnico za gnoj. investitor na področju vodooskrbe in kanalizacije, obenem pa bo potrebno takoj urediti odgovornost med SKIS in Komunalnim podjetjem in nadzornim organom za izvajanje posamezne investicije. V primeru, da se pri investiranju uporabijo tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo ali druga združena sredstva ali pa se anuitete odplačujejo iz teh sredstev, sprejema investicijske odločitve tudi SKIS. O urejanju odnosov v zvezi z upravljanjem komunalnih naprav in njihgovo izgradnjo pa morata SKIS in Komunalno podjetje skleniti samoupravni sporazum, je predlagal Izvršni svet. Sprejeli so poročilo o delu Temeljne enote za vodno gospodarstvo za leto 1979 in predlagal i, da ga, dopolnjenega s poročilom o dotoku in porabi sredstev vodarine, obravnava izvršni odbor SKIS in ugotovi, če je usklajen s planom SKIS. Sredstva, ki so zagotovljena iz proračuna, pa se morajo nameniti za investicije za zagotovitev novih vodnih virov. Poročilo Temeljne enote za ceste za preteklo leto so sprejeli in predlagali, da je treba program vzdrževanja cest pripraviti, oziroma dopolniti tako, da bodo razvidni količin-sko-vrednostni elementi, ki omogočajo tekoče spremljanje vzdrževanja cest. Program kanalizacije in asfalti-ranjacest v krajevnih skupnostih Log in Dragomer mora biti izpeljan v višini odobrenih in v planu SK IS za leto 1980 sprejetih sredstev — so ugotavljali. Predlagali so, da je treba v program vključiti tudi komunalno opredelitev nezazidanih stavbnih zemljišč, kar je bilo že osnova za vključitev v plan SKIS. Sprejeli so tudi poročilo o delu Temeljne enote za stavbna zemljišča in poročilo o izvajanju odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. Veliko pozornost pa so člani izvršnega sveta posvetili sanacijskemu programu vodooskrbe v naši občini. Ocenili so, da je projekt, ki ga je izdelal Hidroinženi-ring, realna osnova za pristop k realizaciji prve faze izgradnje centralnega vodovodnega sistema vrhniške občine. Projekt so podprli in se zavzeli za čimhitrejšo realizacijo gradnje vodarne in črpališč i Borovniškem vršaju. Iz oie,.ia o programiranju sanacij č\ 3 z vodo na področju ob- čine Vrhnika, ki ga je izdelal Drago Cepon iz Hidroinženeringa. je razvidno, da brez zajema novih vodnih virov vodovodni sistem Vrhnika—Bevke—Dragomer ne more primerno oskrbovati tega področja. Zato je nujno potrebno ojačati oziroma zagotoviti dovolj izdaten vodni vir, ki bo v sanitarno-higienskem pogledu neoporečen. Po vseh dosedanjih raziskavah je ta vodni vir podtalnica Vršaja Borovniščice. Poleg tega pa bi se koristili že zajeti vodni viri. Tehnična rešitev dovoda vode iz vršaja Borovniščice do vodovodnega sistema Vrhnike je prikazana takole: Najprej je potrebno zgraditi vodarno, v kateri se bodo združevali vsi cevovodi iz vodnjakov, istočasno bi namreč pričeli črpati iz dveh vodnjakov Iz vodarne bi potiskali vodo po primarnih tlačnih cevovodih v rezervoar nad Borovnico in v rezervoar nad Vrhniko. Iz teh rezervoarjev bi po primarnih cevovodih napajali obstoječa vodovodna omrežja Vrhnike in Borovnice. Točna lokacija vseh objektov še ni določena, vendar bi bila vodarna nekje v bližini Dola, re-zervovar za Borovnico nekje nad Dolom pri Borovnici ali nad Bregom pri Borovnici. Rezervoar za Vrhniko bi bil nekje nad Verdom. Pri tem bi upoštevali visoko zazidalno cono Vrhnike, ki se pojavlja na višini okrog 400m, najbrž pa bo treba zgraditi še poseben rezervoar za to področje. Navedeno predstavlja prvo, najnujnejšo fazo izgradnje centralnega vodovodnega sistema občine. V drugi fazi izgradnje tega sistema bi morali zgraditi protirezervoar na Trojici ter glavni primarni napajalni cevovod od rezervoarja nad Verdom do rezervoarja na Trojici. V tretji fazi pa bi sledila postopna sanacija obstoječega vodovodnega omrežja ter izgradnja ostalih vodovodnih objektov, predvsem rezervoarjev na področju od Vrhnike do Lukovice. Prikazani način gradnje centralnega vodovodnega sistema bi omogočil skorajšnjo izločitev naravnega Prim-čevega izvira. Možnosti izkoriščanja podtalnice Borovniškega vršaja je ugodno ocenil prof. dr. ing. Marko Breznik s fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Člani Izvršnega sveta so menili, ko so govorili o možnostih financiranja, tega projekta, da je program vodooskrbe - poleg izgradnje šolskih in vzgojnovarstvenlh objektov" — najzahtevnejši in največji in predvidevajo kot možni vir financiranja tudi občinski samoprispevek. »Občinska konferenca ZSMS vključuje 27 osnovnih organizacij, od tega jih je 15 v krajevnih skupnostih, 10 v organizacijah združenega dela in 2 na šolah. Ne smemo pozabiti na družbene organizacije in društva, ki vključujejo mlade oziroma so mladi kar njihov glavni del. Tako imamo telesnokulturna društva, kulturna, planinska, gasilska društva, radio klub, pionirsko organizacijo in končno tudi Rdeči križ. Tudi v teh sredinah so mladi glavni nosilci akcij, žal pa zaradi napačne kadrovske politike mladih več ali manj ni v vodstvih in ostalih organih teh društev«, je v svojem uvodnem referatu na volilno programski seji občinske konference ZSMS, ki je bila 27. marca opozoril dosedanji sekretar Rone Gostiša. Sicer pa so na seji, ki so se je udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in predstavnika republiške konference ZSMS in medobčinskega sveta ZSMS ugotovili, da se to stanje popravlja in se zavzeli za še hitrejše vključevanje mladih v vodstva družbenih organizacij in društev. Le tako, ob konkretnem delu in opravljanju teh funkcij se bodo mladi tudi izobraževali in postal i resnični samoupravljalci so ugotavljali v razpravi, ko so obravnavali dobro pripravljena poročila vseh organov občinske konference ZSMS, ki so odraz dejanskega stanja in mogoče v marsičem še preveč samokritična. Dotaknili so se problema neaktivnosti dijakov in študentov. »Tukaj živijo, v Ljubljani se šolajo. Neaktivni so v krajevni skupnosti z izgovorom, da delujejo v šoli, neaktivni v šoli z izgovorom, da delujejo v krajevni skupnosti. Res da ne vsi, vendar je posebno pri mladih v KS Vrhnika čutiti tak odnos do mladinske organizacije,« je dejal Rone Gostiša in ugotovil, da jih bo treba pritegniti s konkretnimi akcijami, z razreševanjem problemov, ki jih imajo, ne pa vedno z novim formalnim ustanavljanjem študentskega kluba. V razpravi so ugotavljal i, da so bile opravljene številne naloge, da pa jih bodo morali še krepiti in dograjevati. Zato so sprejeli akcijski program v katerem so še posebej poudarili, da se bodo mladi organizirani v osnovne organizacije ZSMS in družbene organizacije in društva dosledno zavzemali za uresničevanje pobud tovariša Tita o nadaljnjem poglabljanju kolektivnega dela in odgovornosti. Mladi so dokazali, da že uresničujejo to idejo in izvolili novo vodstvo z dveletnim mandatom, predsednika in sekretarja občinske konference ZSMS pa za eno leto. Po predhodnem evidentiranju v osnovnih sredinah ter usklajenih kadrovskih postopkih na vseh nivojih so na volilno programski seji izvolili novo vodstvo — predsedstvo občinske konference ZSMS za mandatno obdobje 1980—1982. Ščukovt Bojan — predsednik (za eno leto) Prijatelj Ivo — sekretar (profesionalno — za eno leto) Prodanovič Milorad — predsednik konference mladih delavcev Gostiša Ronko — predsednik konference mladih iz krajevnih skupnosti Oblak Mirko — vodja centra za mladinske delovne akcije Petrič Ksenija — vodja centra za obveščanje in propagando Peric Bojana — predsednica komisije mladih v vzgoji in izobraževanju Hren Gabrijela «- predsednica komisije .za kulturo Čerin Janez — predsednik komisije za idejnopolitično delo Pečar Anton — predsednik komisije za klubsko dejavnost Umek Milan -- predsednik komisije za kmetijstvo Kajdiš Maja - predsednica komisije za delo s pionirji Letoen Milena - - predsednica koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva Tršar Franci — predsednik komisije za obujanje revolucionarnih tradicij Seliger Vlasta — sekretarka koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva ' Grbec Marko — predsednik komisije za telesno kulturo Kos Andrej — sekretar konference mladih delavcev APRIL 1980 NAŠ ČA Redna seja predsedstva OK SZDL — ocena letnih sej krajevnih konferenc Letne seje Krajevnih konferenc SZDL, ki so bile v februarju in marcu, so bile dokaj dobro pripravljene — Je bila ugotovitev redne seje predsedstva OK SZDL, ki Je bila 18. marca. Svojih programskih letnih sej pa še niso opravili v Blatni Brezovici, na Stari Vrhniki in na Vrhniki. Ko ugotavljamo, da so bile konference dobro pripravljene, lahko pohvalimo zlasti poročila o delu, ki so bila dejanski odraz stanja v posameznih krajevnih konferencah, programe pa so pripravili precej pomanjkljivo. Povsod pa so razpravljali o planskih aktih, tako občinskih kot tudi o planih krajevne skupnosti ter o stabilizacijskih prizadevanjih. Skoraj povsod pa so poudarjali, da bo nujno organizirati seminar o vlogi socialistične zveze, o naši samoupravni družbeni ureditvi in še o nekaterih aktualnih nalogah SZDL. Predsedstvo je te pobude sprejelo in ko je obravnavalo osnutke programa družbenega izobraževanja, je vključilo v program tudi te teme. Posebno pozornost so na seji predsedstva OK SZDL posvetili krajevni konferenci SZDL Vrhnika, ki je poseben problem, saj je stik z njo povsem pretrgan oziroma ga ni. Že zaradi tega in z drugih vidikov so ugotavljali, da v tej KS družbenopolitične organizacije niso dejavnik družbene zavesti v uresničevanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Dejstvo namreč Je, da krajevna skupnost ni ustavno konstituirana in da še vedno delujejo organi v stari sestavi. SVETI POTROŠNIKC Z namenom, da se oživi delo svetov potrošnikov v krajevni nostih, je bil ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev kon i potrošnikov. Odboru so za nadaljnje delo bili potrebni podatki I danjem delu svetov potrošnikov in o članstvu svetov. Na vprai * odgovorila le krajevna skupnost Dragomer Lukovica, podatki potrošnikov na Vrhniki in Borovnici so znani. To stanje kaže rt Vf| nimanje krajevnih skupnosti za to organizacijo potrošnikov. |0m ustanovitvijo konference potrošnikov bo prišlo do sklenitve s| po, ma, ki bo urejal medsebojna razmerja med potrošniki in trg j organizacijami, ki skrbijo za redno oskrbo občine. irej« aba Kij Kako poteka planiranje za obdobje 1981-198E Upoštevajoč celotno razpravo v raznih sredinah, sprejeta stališča in končni rezultat sprejetih stališč in zaključkov je organ za planiranje pripravil poročilo o pripravljanju in poteku planskih aktivnosti za obdobje 1981—1985. Pri izdelavi poročila je uporabljeno tudi gradivo razprave v raznih republiških organih v katerih so razpravljali o samoupravnem planiranju v združenem delu (predsedstvo republike). Poročilo daje vpogled oz. prikazuje stanje in aktivnost vseh nosilcev samoupravnega družbenega planiranja pri pripravljanju srednjeročnih planov, zlasti glede uporabe zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije. Nakazani so tudi problemi, ki se pojavljajo pri izvajanju novega sistema planiranja. Pri tem se razpoložljive informacije organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in SIS nanašajo predvsem n probleme kadrovskega značaja. Na razpolago ni dovolj strokovnega kadra, ki bi pripravljal razvojne programe organizacij in skupnosti. Splošni pogoji za izvajanje sistema samoupravnega družbenega planiranja in uporabe zakona v procesu pripravljanja planov S sprejetjem odloka o obvezni pripravi srednjeročnega plana občine Vrhnika za obdobje 1981 —1985 se je začela aktivnost v zvezi z neposrednimi pripravami planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter DPS. Vključevanje vseh subjektov planiranja v enoten proces planiranja je potekab različno, pa vendar je celotna aktivnost bila usmerjena k izvajanju novega sistema samoupravnega planiranja v praksi. Organizirani so posveti v samoupravnih organizacijah in skupnostih, kjer so posebej poudarili vprašanja vloge delavcev in delovnih ljudi kot nosilcev usklajevanja, določanja skupni h i nteresov kot neločljiveg a dela odločanja o ciljih i n smereh razvoja svoje organizacije in celotne družbenopolitične skupnosti. Demokratsfi postopek pripravljanja,in sprejemanja planov oziroma sklepanje sporazumov in dogovorov o osnovah planov, s katerimi se usklajuje razvoj in zagotavlja usklajevanje tokov družbene reprodukcije, daje novo kvaliteto planiranja in planov. Novi sistem samoupravnega planiranja namreč med drugim postavlja dohodek kot eno temeljnih kategorij planiranja — poleg planiranja materialne proizvodnje, planiranja razvoja in razširjene reprodukcije in si v skladu s tem prizadeva zagotoviti usklajenost ustvarjanja in razporejanja dohodka ter usklajenost odnosov v družbeni reprodukciji. Tako usklajeni i plani vseh subjektov planiranja bi predstavljali plan razvoja proizvodnih sil, v katerega sta vgrajena bistvo in razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, plan pridobivanja in razporejanja dohodka, združevanja dela in sredstev, kot tudi drugih elementov razvoja za uresni- čitev skupnih interesov in ciljev. Da delavci in delovni ljudje težijo k uveljavitvi samoupravnega družbenega planiranja, se je pokazalo tudi v fazi intenzivnih razprav pri sprejemanju smernic svojega razvoja ter razvoja družbenopolitične skupnosti. Pripravljanje srednjeročnih planov poteka v posameznih sredinah različno. Nosilci planiranja niso dovolj usposobljeni za izdelovanje planov na podlagi dosledne uporabe sistema samoupravnega družbenega planiranja. Nezadostna in neizenačena aktivnost v samoupravnih organizacijah in skupnostih pri pripravi in izdelavi planov ter njihovo premalo sinhronizi-rano in koordinirano delo lahko neugodno vpliva na uresničevanje načela sočasnosti planiranja in na usklajevanje interesov delovnih ljudi ter materialnih odnosov v ekonomskem in socialnem razvoju. S tem v zvezi je potrebno poudariti, da v samoupravnih organizacijah, skupnostih in DPS še vedno niso organizirane strokovne službe, ki soo-snova za dobro planiranje. PLANIRANJE V SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJAH IN SKUPNOSTIH Priprava planskih dokumentov je zahtevna naloga, zlasti če se upošteva uresničevanje bistva samoupravnega planiranja, da mora večina oz. veliko število nosilcev planiranja istočasno in v medsebojni povezavi sprejeti SS in dogovore o osnovah planov ter same plane ter jih medsebojno uskladiti. V naši občini mora sprejeti svoje plane: 18 TOZD, 12 enovitih DO in3DO, ki v svoji sredini imajo TOZD, 11 SIS, 1 zadruga, 1 banka, 13KS.5 poslovnih enot. Pri tem je treba posebej opozoriti, da so aktivnosti v zvezi z organizacijsko tehnično pripravo dokaj dobro stekle, medtem ko konkretno delo pri pripravi planov, zlasti elementov za samoupravne sporazume o osnovah planov samoupravnih organizacij, precej zaostaja, kar opozarja na dejstvo, da bo potrebno princip sočasnosti planiranja pospešiti. Zaradi nezadostne usposobljenosti temeljnih in drugih samoupravnih organizacij, da planirajo na samoupravnih podlagah in da hitreje prevzemajo funcije, ki jih imajo v celotnem sistemu, kot tudi zaradi nezadostne usposobljenosti kadrov in slabe organizacije dela, aktivnosti počasi potekajo. To se kaže zlasti pri pripravi strokovno-analitičnih podlag za plane temeljnih organizacij združenegadela oziroma osnove planov, elementov prt reč i|a. zde Nza samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o osnovah planov <■) |ai lovnih, sestavljenih in drugih samoupravnih organizacij. Analizo razvoji ejai možnosti so pripravile vse samoupravne interesne skupnosti družbe' srno dejavnosti razen zdravstva. Te analize so bile pripravljene in obravnava iroč. v skupščinah SIS, čeprav niso vsebovale planskih elementov za sam' i vel, pravne sporazume o temeljih planov, o katerih naj bi se odločali uporabi1 ni$0 in izvajalci posamezne dejavnosti. Sedaj intenzivno poteka akcija za o i $ javo analiz razvojnih možnosti SIS. Ta aktivnost v precejšnji meri kaS saj kar ima za posledico zaostajanje v pripravi ostalih planskih dokument1 trojr (SS o temeljih planov). tudi Največje težave pri pripravi elementov in ovrednotenje le-teh se poja i tru« Ijajo v SIS družbenih dejavnosti pri uporabi cen v planskih analizah. Di1 Za i stvo je, da morajo nosilci planiranja poznati povprečno letno ceno za sto rom; tev, kar omogoča, da bo realna rast prihodka neposredno odvisna od š' in ta vila planiranih storitev oz. planiranega programa. dnjir Organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti so š< cijo, po opozorilu družbenega pravobranilca samoupravljanja pripravile sv* linar analize razvojnih možnosti oz. smernice, za katere velja opozoriti, da so a kn zaradi pomanjkanja strokovnosti s tega področja izdelale nekoliko kasrj hmi j, je. cijoi Planiranje oz. priprava analiz razvojnih možnosti s področja SIS ma' iko p rialne proizvodnje poteka različno intenzivno. Tako so Kmetijska zemlji Silno skupnost, Raziskovalna skupnost in Samoupravna stanovanjska skufpro ir nost že izdelale analize razvojnih možnosti, medtem ko to še vedno nii storile. Samoupravna komunalna interesna skupnost in Požarnaskupm občine Vrhnika. Krajevne skupnosti so v začetni organizacijsko-pripravljalni fazi slal začele sprejemati sklepe in izdelovati analize dosedanjega razvoja, m; tem ko je nadaljna aktivnost pri pripravi smernic in elementov za SS o ti meljih planov uspešna. Podatki kažejo, da od 13 KS imajo vse izdelal *aj< ed( ;Pod naa ih i« 'dol. fn.\ >U8f «0uc smernice za pripravo plana — slabše kvalitete in elemente, ki so osno^ za samoupravno sporazumevanje med ostalimi nosilci planiranja. V občini je bila že v prvih mesecih leta 1979 zaključena organizacijsll pripravljalna faza planiranja. Sprejet je odlok in program dela IS pripr4 planskih dokumentov za obdobje 1981 —1985. Analiza dosedanjega rj zvoja, analiza razvojnih možnosti'in smernice so bile izdelane in obravr^ia ne vane vse od julija do dokončnega sprejema v mesecu oktobru 1979. De^o pri pripravi dogovora o temeljih družbenega plana občine kasni, kar je p$e di< sledica neizdelani in neusklajenih elementov oz. strokovnih osnov za piipio i pravo SS o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti. Feln pno. Sr6dn Tudi za stabilizacijo v zdravstvu smo odgovorni vsi delovni ljudje v občini Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1980 nas zavezuje, da restriktivno postopamo tudi na vseh področjih skupne in splošne porabe; zato tudi zdravstvo ni izjema. V okvire resolucijskih izhodišč so uskladili finančni načrt občinske zdravstvene skupnosti, ista izhodišča pa so upoštevali tudi pri sklepanju sporazumov o svobodni menjavi dela z zdravstvenim domom Vrhnika in z lekarno. Dogovorili so se, da je sestavni del sporazuma z zdravstvenim domom tudi stabilizacijski program, ki vsebuje sledeče pomembnejše ukrepe: — osebni dohodki se lahko povečajo za največ 16%, sredstva za skupno porabo pa za 15%? — ne sme se dodatno zaposlovati v administraciji, razen zdravnikov splošne prakse; — izboljšati je treba organizacijo dela in delovno disciplino v zdravstvenem domu, zlasti še glede izvajanja 42-urnega delovnega tedna; — omejitev posvetovanj, simpozijev in raznih potovanj. Svoj stabilizacijski program pa je sprejela tudi skupščina občinske Gojenci vojne akademije so sredi marca obiskali dve naii delovni organizaciji — Liko in Industrijo usnja. Spoznali so delovni proces in način dela v neposredni proizvodnji. Predvsem pa jih Je zanimalo, kako se delavci vključujejo v proces odločanja in na kakšen način delujejo v delegatskem sistemu. zdravstvene skupnosti in njen izvršilni odbor, ki je zadolžen za konkretno izvajanje teh ukrepov. Zavedajo se dejstva, da so za stabilizacijo v zdravstvu odgovorni vsi delovni ljudje in občani. Pogosteje bomo izkoristili pravice iz zdravstvenega in socialnega varstva, več stroškov bomo povzročali zdravstveni skupnosti. Vemo, da se bolniški stalež pogosto koristi neupravičeno. Prav to pa so tisti nepotrebni stroški, na katere lahko vplivamo z določenimi ukrepi. Z večjim koriščenjem zdravstvenega varstva pa je tesno povezana tudi sama kvaliteta zdravstvenih storitev, saj mora zdravnik v navalu pacientov ugotavljati, kdo je resnično bolan in kdo je namišljen bolnik, namesto da bi se temeljiteje posvetil resnično bolnim pacientom. Tudi pri sprejemanju prfdpisov, ki občanom določajo obseg pravic, nemalokrat pretiravamo, saj kasneje ugotavljamo, da nimamo toliko sredstev, da bi lahko vse dogovorjene pravice tudi finančno pokrili. Za zmanjšanje bolniškega staleža bo v okviru zdravstvene skupnosti imenovana skupna komisija, sestavljena iz predstavnikov vseh temeljnih organizacij in zdravstvenega doma, ki bo spremljala gibanje bolniškega staleža in sproti ustrezno ukrepala. V zvezi z zmanjševanjem staleža za nego družinskega člana predlaga zdravstvena skupnost, da se preko skupnosti otroškega varstva dogovori za organizacijo posebnega oddelka, kjer bi začasno zadržali v varstvu tudi lažje bolne otroke. Tudi zdravstveni dom je občinska zdravstvena skupnost seznanila, da pred odobritvijo staleža za nego zdravnik pregleda okoliščine, ali je materi oz. očetu stalež potreben ali pa ima doma koga od ožjih svojcev, .ki bi lahko negoval otroka. Predlagali so tudi, da bi zdravstveni dom v bodoče vpisoval pristojnega :-idravnika v zdravstveno knjižico, da bi s tem preprečili hkratno izbiranje pristojnih zdravnikov v različnih krajih. Tudi laično kontrolo bolnikov na domu bi kazalo ponovno uvesti, posebej v večjih organizacijah združenega dela. Zdravstveni dom bo z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi okrepil popoldansko delo, tako da bi delavci lahko prihajali k zdravniku izven rednega delovnega časa. V zdravstveni skupnosti so prepričani, da bodo z vsestranskimi prizadevanji in s sodelovanjem vseh uresničili začrtan stabilizacijski program. Težave, ki jih zdravstvena skupnost pričakuje, bodo le pri nadomestilih osebnih dohovkov (bolniška), ker so se sredstva občinske zdravstvene skupnosti povečala le za 166 %, osnove za obračun bolniške pa so večje ža 20 do 30 %. V zvezi s tem bodo v najkrajšem času sprejeli ukrepe, in sicer se bodo opredeljevali glede vseh predlogov: ali zamrznitev osnove ali znižanje višine nadomestila do 30 dni in nad 30 dni. P. B. Izvoljen je nov odbor Rdečega križ Letos je bil na Vrhniki izvoljen nov Občinski odbor I ki je v teh dneh že prevzel svoje dolžnosti. Odveč je, da bi govorili o pomembnosti Rdečega križa, s3 vsakomur jasno, kakšen je njegov pomen in namen. SJ mnimo se le na organiziranje krvodajalskih akcij, humane | moči ostarelim in oslabelim pa vloge RK v vseljudski obran ■ ob naravnih in drugih katastrofah itd. Jasno je, da taka organizacija, kot je RK, potrebuje} uspešno delo pomoč in podporo drugih družbenopolitičnih] ganizacij; pa ne samo to. Potrebuje tudi ustrezne prostore. I do teh težko pričakovanih in prepotrebnih prostorov so konil prišli. Prostori so bili kupljeni od Zavarovalnice Sava. V 1 prostorih je do nedavnega bila Avto moto zveza Vrhnike.] prostori so v bloku Klis C-l. nasproti Zdravstvenega doti Ko so prostore izpraznili, je bila nabavljena ustrezna oprei za vse tri prostore in tako se je lahko RK vselil. V enem izrrt prostorov je sedaj skladišče RK, v drugem pisarna, tretji pa, namenjen prvi pomoči in tečajem ter drugim podobnim dej4 nostim. S pridobitvijo omenjenih prostorov je tudi rešen pf'r«< blem sejnega prostora odbora RK. ''rij Hikj V novih prostorih bodo sedaj tudi uradne ure za stranke,!^ sicer vsako sredo od 14. ure do 17. ure. V teh dneh bo larfT vsak uredil svoje probleme, tako na primer krvodajalci glsf^ krvodajalskih izkaznic, tečajniki in drugi. Vabljeni so vsi, ki fP" je dejavnost Rdečega križa blizu, da se v omenjenih urah om sijo v prostorih RK in podpro njegovo humano dejavnost, pof pro novo izvoljeno predsednico RK obč. Vrhnika, tov. Fufll novo, tajnico tov. Logarjevo ter ostali odbor pri njihovem l4 . manem delu. Ta njihova prizadevanja so že podprle druž&j 5 nopolitične organizacije, posebno SZDL občine Vrhnika, za! lahko upravičeno upamo, da bodo njihovo delo podprli tudi 4 ' občani—v dobro sočloveka in vsej naši skupnosti in s tem tuW samim sebi. ^ «> e PEJIĆ TOMISlAr > \ So ?n na Občinski odbor R. KK. Vrhnika KLIS C/l (nasproti zdravstvenega doma) Uradne ure vsako sredo od 14. do 17. ure. ČA -pasopis C APRIL 1980 OZD Kako gospodarijo v Avtomontaži Kovinarska - na evnil kon( atki prai za porabljena sredstva so lani v Avtomontaži — TOZD Kovi-kov ^r'1n"(a porasli v primerjavi z letom 1978 za 91 odstotkov. To pa §i > da niso že lani dokaj skrbno gospodarili. Proizvodnjo so trđ '>0veca" za 65,5 odstotka, pa vendar so jim izdatki za material ve-y r*|s naraščali kot pa je rasel dohodek. Temu so bile vzrok visoke "tovljenih surovin, izkoriščenost materiala pa tudi ni bila stood-k%% *'lub temu, da so fizično povečali proizvodnjo, je zaradi omenje-n za toplovodne kotle dohodek precej manjši, kot bi lahko bil. — ^anja rast proizvodnje je produktivnosti, manj pa zaposlovanja. Po-Proizvodnje gre predvsem na račun izdelovanja karoserij. Lani smo feč prvič pojavili na zunanjem tržišču kot izvozniki, saj ima delovna or-^^cija Avtomontaža dolgoročno pogodbo z zahodnonemškim partnerjem. delujemo karoserije za tovornjake,« je na začetku pogovora o tem, l0V 1 lani posloyali in kakšne plane imajo letos, v letu ustalitve gospodar- •hef -'a' direk,or Kovinarske Anton Uršič. »fio že pri oceni gospodarjenja za leto 1979, ki je predzadnje leto v tem a 'r°čnem obdobju, je treba reči, da smo delavci Kovinarske v kratki dobi a 1 velik korak razvoja. Seveda imamo pred očmi pogoje za delo, ki nika-a '"So najboljši. Potrebno je bilo ogromno samoodpovedovanja in ga bo ^a a. da bomo izboljšali našo tehnično opremljenost, ki je sedaj na nizki ti |Sa' 'rnamo 85—90 odstotkov osnovnih sredstev odpisanih, oziroma le finega parka iztrošenega. Zmogljivost teh strojev je precej zmanjša- ^di nefunkcionalni. To pa vpliva na višino dohodka. Zato se že več kot poj trudimo za pripravo nove investicije za modernizacijo strojnega parka 1 m 29 'ZD0'nitev proizvodnega procesa. Z zastarelimi klasičnimi stroji je "f ..01,13 težko posečati produktivnost in iskati tako imenovane notranje re- !! !ako bistveno pripomoči k povečanju dohodka.« nJih dveh letih so investirali v osnovna sredstva 372 milijonov din. Za to ° «• Z'0'Za ODnovo strojnega parka, pa že imajo zagotovljenih več kot 2 mi- lnarjev. Sami so zagotovili 482 starih milijonov, Ljubljanska banka je že IS0 ? kredit, pa tudi poslovni partnerji so že zagotovili komercialne kredite, as l rni je tudi Metalka, s katero v zadnjem času vse tesneje sodelujejo. To ,'lo bodo speljali brez prekoračitve v finančnem in rokovnem smislu — ^S? predvidevai°- j, i" 0st lanskega leta je, kar je bilo namreč najbolj pomembno, da so de-sk i o in da so kolikor toliko zadovoljili povpraševanje kupcev za karoserij-'nl »^aa-nJe' toplovodne kotle (kotle za centralno kurjavo) in dele za ko-pn zaje. še večje povpraševanje pa je bilo tudi letos, saj so že v začetku h* 6den'2 naroci''00 konca leta. Sicer pa poglejmo, kako so pripravljeni laW 'Podarjenje v letošnjih zaostrenih pogojih. m rt ih** resoluciiski ukrepi niso predstavljali nobene novosti. Vendar 0 ' " letos še bolj zavedamo. Zato bomo poostrili varčevanje prav na 3la> to koraku. Že 1976. leta smo se delavci Kovinarske odločili in za-n° |>?'J'orocen načrt, ki je bil sicer dokaj smel in uresničen že konec '■ Zgradili smo si nove proizvodne prostore na Kralovšah in se že :.'i5 . UsPehi. Seveda pa bomo načrt izpopolnjevali z novimi nalogami. ipr 0 Ugotovimo, da se nam je že do sedaj zvečala akumulativna sposob-ar lub večanju cen za repromaterial, ki ga potrebujemo, da naša proi-ivn a nemoteno poteka. V naše stabilizacijske ukrepe smo tudi zapisali, da Dfi 0 zrnanjšati vse stroške na realno osnovo, ukrepati moramo tudi za po-3 P discipline, poiskati špekulante, ki izkoriščajo bolniško, tistim, ki neo- 1 P' ®no izostajajo z dela pa stopiti na prste. Vendar ne ostajamo samo pri 6lnih opredelitvah, temveč se na varčevanje tudi povsem resno pri-- °- Med temi ukrepi je tudi zaposlovanje, saj bomo zaposlovali samo v I. "J1' proizvodnji. Ravno tako je ena prvenstvenih nalog, o kateri sem že ^ a'n jo še enkrat poudarjam, tudi posodobitev in racionalizacija proizvod-|( n°v'h strojih, ki jih za nas že izdeluje tovarna »Tito« — iz Skopja, bomo 1981 dosegli večjo produktivnost in kvaliteto. V programu imamo tudi *a zboljšanje organizacije proizvodnje, pri čemer si bomo najbolj pri- Vrhniki IS l vali za njen hitrejši potek,« je dejal direktor Anton Uršič in za zaključek D da je letošnji plan usklajen z obema resolucijama in čeprav izgleda je vendarle uresničljiv. Za dosego boljših rezultatov pa bodo stalno 'ra|i dosežene rezultate gospodarjenja, s katerimi morajo biti seznanjeni ''avcj. "•gacija vlade kitajske province Sečuan, ki Je bila ^ marca na obisku v Sloveniji, je obiskala tudi Indru-Hllri U8n'a Vrhnlka in 88 pogovarjala z njenimi predstav-, ' *er si ogledala proizvodni proces. Delegacija si je z ihrn|manjem ogledala tudi novo trgovino IUV na Vrhniki. len zgoščujemo v takoi-menovanih sušilnih gredah. Voda iz blata se delno odcedi skozi drenažo, delno pa izhlapi in dobimo gostejše blato, ki je primernejše tako za transport kot za odlaganje. Žal pa pri tem potekajo tudi procesi gnitja organiskih snovi, pri čemer nastajajo smrdljivi plini, ki povzročajo znan neprijeten učinek na okolico«. In do kdaj bo to še trajalo? »Prve dni septembra lanskega leta pa smo imeli priložnost, da vidimo filtrirno napravo za blato, ki deluje na principu tračnega filtra. Tone Gantar: Sedanji koncept reševanja te problematike upošfeva ugotovitve in izkušnje drugih usnjarjev v svetu, ki se srečujejo s podobnimi problemi. , Nemška firma Klein je namreč demonstrirala delovanje take naprave na čistilni napravi v Domžalah. Učinkovitost te naprave se nam je zdela zanimiva in ker so bili predstavniki firme pripravljeni za sodelovanje, smo se dogovorili za poskuse na blatu pri nas. Rezultati teh poskusov so bili precej dobri, saj smo iz surovega blata s 3 odstotki suhe snovi, dobili »pogačo«, ki je vsebovala 34 — 40 odstotkov suhe snovi. To pa pomeni, da se je količina oziroma volumen blata zmanjšal za 12 do 13-krat. Kljub temu, da je taka obdelava blata vse prej kot poceni, ker zahteva uporabo drugih kemikalij, je vključena v sedanji koncept kemičnega čiščenja. Glede na to. da je dopolnjevanje mehanske čistilne naprave v usnjarni že v teku, grad -nja kem ičnega čiščenja pa naj bi se tudi začela še v letošnjem letu, je pričakovati, da bo sušilnim gradam za blato in iz njih>izvirajočim problemom v bližnji prihodnosti odzvonilo. Ni sicer še popolnoma razčišče- no, kakšna bo najprimernejša usoda tega »suhega« blata, katerega bi želeli čim bolj koristno in s čim manjšimi problemi uporabiti. To je še odprto vprašanje, na katerega je treba v letošnjem letu odgovorili, pri čemer bo morala sodelovati tudi strokovna komisija«. Kakšna komisija je to? »To je skupina strokovnjakov, v kateri so predstavniki vrhniškega zavoda za načrtovanje, SKIS-a, IUV, območne vodne skupnosti, Izvršnega sveta, komunalnega podjetja in hidroinženiringa. Komisija po strokovni plati pripravlja predloge 'in obravnava ter rešuje problemski, se pojavljajo v zvezi z gradiiJCrgiš^ilne naprave, skratka — bdi nad odvijanjem te gradnje«. In kakšen je načrt za letošnje leto? »Če bo vse v redu tudi s tistim delom sredstev, ki so v finančnem planu kot kredit, bodo v letošnjem letu v glavnem opravljena dela na kemičnem čiščenju in obdelavi blata, dokončati bo treba cevovod od usnjarne do mostu v Verdu, kjer bo tudi prečrpališče za ostale vrhniške odplake, napravljeni pa naj bi bili projekti za biološki del čistine naprave in idejno rešeno deponiranje ali uporaba odpadnega blata. To je zelo zahteven načrt, za katerega upajmo, da bo v večji meri tudi realiziran, je pa povezan z ogromnimi finančnimi obremenitvami predvsem usnjarne, kije največji onesnaževalec in v skladu s tem prispeva tudi največji finančni delež k reševanju tega vrhniškega problema. Seveda skušamo v te investicije vključiti kar največ kreditov vendar sedanje gospodarske razmere niso najbolj ugodne zato. Kljub temu pa upamo, da bomo ob pomoči Območne vodne skupnosti in ostalih zainteresiranih in prizadetih le premaknili stvar naprej in počasi odvzeli Vrhniki njen »smrdljivi« sloves.« V Usnjarni so že pričeli z gradnjo. NAŠ ČASOPIS APRIL IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Komunisti za prostorsko preobrazbo KS Vrhnika Ob sprejemanju akcijskih programov delovanja osnovnih organizacij ZKS v krajevni skupnosti Vrhnika v marcu 1979 so komunisti ugotavljali, da samoupravni odnosi v krajevni skupnosti zaostajajo in da ni uresničena ustavna preobrazba krajevne skupnosti, zaostaja pa tudi aktivnost družbenopolitičnih organizacij, zlasti SZDL. Tedaj so tudi ugotavljali, da so vzroki za takšno stanje: nezadostna aktivnost in učinkovitost komunistov, nepovezanost v delu osnovnih organizacij ZKS ter v samem vodenju krajevne skupnosti. Da bi odpravili ugotovljene pomanjkljivosti in dosegli pri tem večjo akcijsko učinkovitost ZK, je bil ustanovljen svet ZKS v krajevni skupnosti Vrhnika, ki naj bi — poleg osnovnih organizacij ZKS v krajevni skupnosti — akcijsko povezoval tudi druge komuniste, ki živijo v krajevni skupnosti. Kako teče akcija, je povedal sekretar sveta Jože Prvinšek: »Ko je novoustanovljeni svet ZKS podrobneje analiziral politične razmere v krajevni skupnosti, je sklenil, da je potrebno najprej skupaj s komunisti, ki delujejo v samoupravnih organih, v organih družbenopolitičnih organizacij in v delegacijah v krajevni skupnosti, oceniti dejansko stanje samoupravnih odnosov in aktivnosti družbenopolitičnih organizacij, nato pa na podlagi ocene sprejeti v vseh osnovnih organizacijah ZKS sklepe o konkretnih ukrepih za učinkovitejše politično in samoupravno delo v krajevni skupnosti. Sredi januarja je bil posvet komunistov, ki delujejo v organih in delegacijah ter v vodstvih družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti, na katerem je bila kot izhodišče za razpravo podana ocena političnih razmer v krajevni skupnosti Vrhnika, ki jo je izoblikoval komite OK ZKS Vrhnika. V razpravi je bila ocena v celoti potrjena in dopolnjena s podrobnejšimi ugotovitvami. Izraženo je bilo tudi mnenje, da je potrebno v svetu krajevne skupnosti in v izvršnem odboru KK SZDL izvršiti nekatere kadrovske spremembe. Svet se je sestal na seji 5/2-1980 in menil, da je za celovitost ocene političnih razmer, ki jo vsebuje zapisnik z omenjenega posveta, potrebno izdelati še pregled aktivnosti posameznih članov ZK v organih in delegacijah krajevne skupnosti in ga skupaj z zapisnikom o pregledu poslovanja krajevne skupnosti, ki ga je opravila SDK, predložiti vsem osnovnim organizacijam ZKS. Hkrati je svet ZKS izoblikoval tudi predlog sklepov, ki naj pripomorejo k hitrejši' spremembi sedanjega stanja.« Svet ZKS je predlagal vsem osnovnim organizacijam ZKS na območju krajevne skupnosti Vrhnika (tudi v organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, ki imajo sedež na območju krajevne skupnosti), da obravnavajo oceno ter predlog sklepov in se do njih opredelijo. Sedaj je že večina osnovnih organizacij o tem razpravljala in podprla stališče sveta, da je potrebno zao- striti odgovornost komunistov za politične razmere v krajevni skupnosti in ustrezno ukrepati. Osnovne organizacije ZKS morajo zato obravnavati odgovornost vsakega posameznega komunista, zlasti tistih, ki imajo funkcije v najrazličnejših organih v krajevni skupnosti. »Pri obravnavanju odgovornosti posameznih članov ZK je potrebno ugotoviti, koliko so prispevali k razvoju samoupravnih odnosov in čimširšemu vključevanju občanov v samoupravno odločanje ter k razvijanju javnega in kolektivnega dela in odgovornosti posameznih organov. To naj bo tudi kriterij za odločitev glede nadaljnje podpore posameznim članom ZK pri obravnavanju odgovornih družbenih funkcij v krajevni skupnosti. Sedanjim organom krajevne skupnosti (zbor delegatov, svet), je potekel mandat že aprila 1978 in od tedaj niso bili sprejeti nikakršni ukrepi. Svet ZKS predlaga, da se ne opravijo nove volitve za skupščino krajevne skupnosti, ker bi bilo potrebno popreje izpeljati tudi postopek sprejemanja novega statuta (preko zbora krajanov), temveč, da se samo ustrezno kadrovsko okrepi sedanji svet krajevne skupnosti. Takoj pa se mora začeti postopek za ustavno in prostorsko preobrazbo krajevne skupnosti Vrhnika. Da bi lahko te in druge politične naloge v krajevni skupnosti uspešno opravili, so potrebne tudi ustrezne kadrovske spremembe v izvršnem odboru krajevne konference SZDL Vrhnika,« je poudaril Jože Prvinšek. Stari poslovni prostor poste v Borovnici Je Iz leta v leto postajal tesnejši, In skrajno neprimeren za opravljanje prt dejavnosti. Prostor ni bil pretesen samo za 4 delavce, ki so v teh prostorih opravljali prt dejavnost, temveč Je bil pretesen tudi za uporabnike. Istočasno z utesnjenostjo poštnega manlpula- Predsednlk KS Borovnica Nlko Stražlšar ob nagovoru prisotnih ob otvoritvi poste. Spregovorila pa sta tudi direktor TOZD PTT Vrhnika Marjan Kopina in predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač. tivnega prostora pa Je nastajal tudi problem nadaljnje prepotrebne razširitve telefonske centrale. Tega skupnega problema, tako poštnih prosto- Cankarjeva založba odprla prenovljeno knjigarno Cankarjeva založba iz Ljubljane sporoča, da so 31. marca odprli prenovljeno knjigarno in papirnico v bivšem poslovnem lokalu ZGP Primorski tisk na Vrhniki, Tržaška c. 69. Poslovni lokal je urejen tako, da na prvi pogled nudi popolen pregled nad celotnim prodajnim programom poslovalnice — od knjig do vseh vrst pisarniškega materiala, kar v prejšnjem lokalu ni bilo mogoče. Prepričani so, da bomo zadovoljni z njihovo ponudbo in uslugami, saj je trgovina dobro založena. Izkušnje, ki jih imajo pri takšnem načinu poslovanja v Ljubljani, pa jim dajejo vspodbudo in potrebno jamstvo za uspešno poslovanje tudi na Vrhniki. Knjigama bo odprta vsak dan od 7.—19. ure. rov, kot tudi prostorov za novo ATC, so se zavedali delavci TOZD PTT Vrhnika že leta 1975. in uvrstili gradnjo novega prt objekta v Borovnici v program razvoja za obdobje 1976-1980. Objekt se je pričel graditi 12.12.1978. Gradnja je trajala dobro leto dni. Dela so kvalitetno opravljena, za kar gre vsa pohvala in priznanje izvajalcu del — gradbenemu podjetju »Igrad« z Vrhnike. V novi zgradbi je 450 kv. m uporabne površine, od katere je 204 kv. m namenjenih za telefonsko centralo. Skupna vrednost objekta in ureditve okolice, ki bo končana do 15. aprila 1980, znaša 9.647.000 din. Novi prostori bodo omogočili opravljanje ptt dejavnosti za daljši čas, saj so predvidena 4 sprejemna delovna mesta, ter 4 delovna mesta dostavljačev. Z novimi prostori imajo delavci ugodne delovne pogoje pa tudi pogoji za nuđenje uslug uporabnikom so veliko boljši. V prostorih, namenjenih za ATC, se bo v začetku maja letošnjega leta pričela montaža telefonske centrale za 600 telefonskih priključkov. Montaža bo predvidoma trajala 6 mesecev. Celoten prostor v novem objektu, namenjen za ATC, omogoča maksimalno kapaciteto centrale za 3000 telefonskih priključkov. Z vselitvijo v nove prostore je spremenjen tudi delovni čas za uporabnike, ki traja vse delavnike, razen sobote, do 18. ure. Uresničile so se večletne želje in zahteve krajanov, da bi jim ptt omogočial koriščenje ptt uslug tudi v popoldanskem času. Edina naloga, ki ostaja za realizacijo kompletne investicije v Borovnici (zgradba — centralna — mreža) in je prenesena v prihodnje leto, je izgradnja krajevnega kabelskega omrežja, katerega bo omogočila vključitev novih telefonskih naročnikov. Bo Verd spet čist? Sami so se lotili javne razsvetljave Že dva dni po sestanku krajanov nove vasi v Borovnici, ko so se dogovorili, da napeljejo javno razsvetljavo, so vsi korajžno prijeli krampe in lopate. Delovišče je bilo kot mravljišče. Nihče ni manjkal. Tako je bil jarek izkopan, položen kabel, postavljeni drogovi in zasut v enem dnevu in pol — cela sobota in v nedeljo opoldne je bilo vse delo opravljeno. Ob zadovoljstvu, da so bili tako hitri, saj nihče niti pomislil ni, da je možno to delo opraviti tako hitro, so bili vsi nasmejani in dobre volje — temu je pripomogel tudi kakšen kozarček, saj brez nazdravljanja pri »likofu« pač ne gre. Sicer pa poglejmo, koliko jih je javna razsvetljava stala. Krajani so opravili 691 prostovoljnih delovnih ur in tako s tem prispevali 38.090,00 din. Vsaka hiša ob ulici, kjer je razsvetljava, pa je prispevala še 1.400,00 din, v skupni vrednosti pa to znaša 51.100,00 din. K skupnim stroškom, ki so znašali 104.520 din, pa je krajevna skupnost Borovnica primaknila še 15.330,00 dinarjev. V Verdu imamo park, katerega že več let mladi tudi vzdržujemo. Tudi tokrat smo nameravali pospraviti park, vendar smo nato akcijo razširili na celo krajevno skupnost. Pobudo za tako razširjeno akcijo so dali krajani sami na zboru krajanov ter obljubili tudi sodelovanje. To je bila prilika, da mladi dokažemo, da ne mislimo samo na zabavo, ampak lahko napravimo tudi kaj koristnega. V čemernem jutru smo se z veliko dobre volje lotili dela. Mladi iz Janezove vasi so pobrali vse papirje, vrečke, škatle in druge odpadke po ulicah in ob delu Ljubljanice. Druga skupina se je lotila našega parka. Tu so nam pomagali tudi starejši krajani, ki pa jih je bilo kljub številnim obljubam le »za seme«. Tretja skupina se je zapodila v veliko odlagališče smeri v Retovju. Tu smo naložili na prikolice na stotine plastičnih vrečk, nekaj štedilnikov in polomljenih vozičkov, zavržena kolesa, žage, postelje s posteljnino vred in še bi lahko naštevali. Tudi četrti skupini, ki je pospravljala ob cesti v Bistro, je uspelo nabrati nekaj štedilnikov, koles, steklenic, ki jih nihče ne mara, da o plastičnih vrečkah sploh ne govorimo. Kljub temu, da je Verd samo malo večja vas, se že dogaja, da se ne poznamo več, kljub temu da se vsak dan srečujemo na cesti, v trgovini... Tako je ravno ta delovna akcija pripomogla, da smo se mladi tudi bolj spoznali med seboj. Naj povem, da nam je LIKO nudil viličarja, mlečno posestvo in Hren Mici pa traktorje in prikolice, s pomočjo katerih smo smeti odpeljali v Bajer. Ze pred to akcijo je bilo na zboru krajanov sklenjeno, da bodo v bodoče krajani sami naznanjali krajevni skupnosti tiste, ki odlagajo smeti tja, kamor ne sodijo, in tako onesnažujejo okolje. Hkrati pa bo treba ljudi prepričati, da sodijo smeti v kante, ne pa v Ljubljanico ali v prvo grmovje. Kljub temu, da vseh, ki so udeležbo obljubili, ni bilo, in teh ni bilo malo, je akcija uspela. Če ne drugega, je vsaj vzbudila vest, da smo Ml VSI odgovorni za čisto okolje. To potrjuje tudi izjava nekega Verjana: »Ja na akcijo res nisem šel, sem pa zato temeljito pospravil okrog svoje bajte«. VIDMAR JANKO Letna seja SZDL na Logu Na letni programski seji krajevne konference SZDL Log so razpravljali o aktualnih nalogah krajevne konference SZDL. Kadrovsko so okrepili in izpopolnili organe krajevne konference. Na seji, ki so se je poleg delegatov krajevne konference udeležili tudi člani sveta KS, odbora za asfaltiranje, predsedniki in sekretarji društev, vodje delegacij v krajevni skupnosti ter predstavniki občinske konference SZDL in občinske skupščine, so še posebeno pozornost namenili komunalni problematiki na področju krajevne skupnosti, predvsem so govorili o kanalizaciji in asfaltiranju cest. Popravljen gasilski dom Na rednem letnem občnem zboru so se sešli gasil' prostovoljnega gasilskega društva iz Brezovice pri B" ravnici. Zboru sta prisostvovala tudi predstavnik obt*' ske gasilske zveze Urban Žirovnik in predstavnik o» bora za SLO KS Borovnica Anton Košir. Pregledali * poročila predsednika, poveljnika, blagajnika, preds^ nika pionirske desetine in nadzornega odbora. Predsednik društva Janez Petrovčič je v svojem P° ročilu med drugim omenil: »To leto je hitro minilo. Sp5 mnimo se ga lahko kot leto delovnega elana. Prva' ofi glavna naloga našega društva je bila rekonstrukcijah tji silskega doma, ki smo jo dokaj uspešno opravili in j bil uresničili s pomočjo SIS za varstvo pred požari v obS" ?s ki je avgusta dodelila 70.000 dinarjev za obnovo dorfl' rtu Takoj smo se lotili dela, vanj smo vložili 1250 prostovot pr nih ur in 195 strojnih ur. Pri vsem tem delu pa nismo i\ rti nemarili društvenega dela, saj smo se udeležili številf" vaj. Pionirji pa so se še posebej izkazali pri čiščenju oM ot lice od Borovnice pa vse do Brezovice, za kar so bili tuj Ti primerno nagrajeni. Sodelovali smo tudi v akciji NNN? ns ki smo jo uspešno opravili.« V preteklem letu so imeli pet mokrih vaj, na katerih s sodelovali vsi člani. Požara pa na njihovem področji sreči ni bilo, razen dveh primerov vžiga saj v dimnik' kar pa ni povzročilo nobene bistvene škode. Tone Petelin, predsednik pionirske gasilske desetič1, ..„ pa je opisal delo pionirjev: »Tudi mi pionirji nismo sedf ka križem rok v preteklem letu. Prvo delo je bilo čiščenj \s naših potokov ter njihovih bregov, ki niso več tako fiis* kot v dobi naših dedov. dii Največ je bilo polivinila, ki se je ujel na vejah grmiči Us ja. Bilo ga je toliko, da bi lahko za 1. maj naredili največ ka kres v našem okolišu. Delo nam je šlo kar hitro od rok, * ta posebno zato, ker nam je krajevna skupnost Borovnic1 obljubila denar. Obljubo je držala in nam dala 100 starih »jurjev«. D«1 je stalno nadzoroval naš mentor tov. Japelj Janez. KoS je naše delo snažil izteklo, so prišle na vrsto priprave" tekmovanja. Prvo je bilo občinsko in to kar na domačih tleh, v Dd" Imeli smo samo tri nasprotnike in smo zasedli 1. mesf Sodelovali smo tudi na medobčinskem tekmovanju Logatcu. Zasedli smo 3. mesto. Najhujše pa je bilo regijsko tekmovanje v Cerknim Imeli smo zelo hudo konkurenco in priborili smo si' mesto. Motila so nas večja in težja orodja. Pri tem merjenju pionirskih gasilskih veščin sf spoznali, da bo potrebno še več vaj in več resnoS1 , Nismo pozabili tudi na streho, ki jo imamo precej vi$1 $). nad glavo, kot na prejšnjem občnem zboru. Delali let predvsem taka dela, za katera odrasli niso imeli ča* ^ saj so morali dvigati in kasneje vsi pokrivati streho. Na* sj; delo je bilo predvsem čiščenje stare opeke, podajali g$ strešnikov in prenašanje opeke na plato ter nošeri 56 vode iz potoka do mešalca. ; lj6 Pohvaliti moram predvsem Stražišar Draga, Prist*11|8 vec Cirila in Janeza, Kržič Marka, ki mu je padel cej \q> strešnik na glavo in ni pri tem skoraj nič jokal, KoSjpf, Srečka in Jožka ter Turšič Jaka; to so pionirji, ki so nšn r^ več časa prebili na gradbišču. Seveda so pomagali tu razredov organizirano udeležili prirtf'P ZKO se je odzvala: plačala je strošjjj* uporabo dvorane. Med vsemi nap""Tl|| nimi gospodarskimi organizacijami *|!j/ odzvala samo Industrija usnja VrhnHfcJ je nastopajočim nudila večerjo v prostorih. Obema iskrena hvala! Osnovna šola je organizirala obisk pri1] tve. Vendar, žal. ne z učenci višjih iT dov, ki jim je bila prireditev predvsef menjena. Ti so namreč odšli na ST dan, prireditve pa so se udeležili * učenci nižjih razredov. Treba jih je po1 liti, da so bili zelo disciplinirani, kajti f ditev je bila zanje predolga in preveč lična. Hvala tudi vsem njihovim uči cam! Zaradi ponesrečene organi* športnega dne se celo večina učf' Glasbene šole prireditve ni mogla ud ti. Med odraslimi poslušalci pa je bilo poleg že omenjenih učiteljic Osnovne, le še učitelje Glasbene šole in sprejj valce ter starše nastopajočih. Vrhniki so zastopali predstavniki občinske sKjfc čine. Veseli smo bili, da so sprejeli JJ^ povabilo, še bolj bomo veseli, če «1. Vrhničani sledili njihovemu vzgledu. HVj Ob misli, da predstavlja glasbeno t'*' ljenje velik del splošne kulture posai^ .n nika in kraja — kulture pa si želimo -~j ? ne bo težko zanj tudi kaj prispevati: r% I rialno, časovno ali vsaj z dobro ^L? Možnosti bomo gotovo imeli še veH'T KOSI MAfjls, učiteljica na Glasbenjl r t % 'Ul 5( lok III, IV Vrt* Želijo si večji odziv V okviru prireditve »Naša beseda« je bila tudi prireditev pod naslovom Večer folklore, na kateri je med ostalimi nastopila tudi folklorna skupina doma JLA. V nepopolnih treh mesecih, odkar ta skupina dela, se je predstavila z zelo raznovrstnim programom, tako da jih je bilo res prijetno gledati. Po prireditvi smo se pogovarjali s koreografom skupine Huskom Cirikovičem. — Povejte nam, kako je skupina sploh začela delati, nasploh povejte nekaj o delu te skupine. »Takoj po novem letu sem se sestal z načelnikom doma JLA Miladinom Stankovičem in z Marto Rijavec iz ZKO in dogovorili smo se o začetku dela folklorne skupine. Pogoje za delo imamo res dobre, za kar pa gre največ pohvale tovarišu Stankoviču in doma JLA, saj imajo za naše delo razumevanje in vadimo v prostorih doma JLA.« — Kaj bi bilo treba storiti, da bi bila skupina še boljša? »Rekel sem že, da pogoje za delo imamo želimo samo, novosti v cankarjevi knjižnici da bi bil odziv vrhniških mladincev večji. Nedvomno bi ravno z množičnostjo dobili takoimenovano konkurenco, s tem pa bi pridobili na kvaliteti. Zato ob tej priliki pozivam vse, ki žele plesati folkloro, da pridejo v dom JLA, kjer bodo dobili popolno informacijo.« MILADIN STANKOVIĆ Premiera: »Zaljubljenca v podzemeljski železnici« Običajno gremo ljudje drug mimo drugega, kot da ne pripadamo isti vrsti, istemu rodu. Bojimo se drug drugega, kot bi bili odtujeni in osamljeni in strah biti osamljen, nepriznan in nepomemben nas žene, da igramo psihološke vloge pomembnosti, izkazovalnosti in razkazovalno-sti. Vsak na svoj način. Ali pa se rešujemo v določene obrambne mehanizme, ki dajejo občutek varnosti, kolektivne navade, sekularizirani obredi, rituali, priznani običaji in konvencije. Edino ljubezen ponuja nekaj drugega. Toda, ali ni tudi ljubezen konvencija? V tej naši učni uri je ta dvom prisoten. To je izveleček iz gledališkega lista predstave, avtorja Jeana Tardieuja. »Zaljubljenca v podzemeljski železnici,« ki je doživela premiera 13.3.1980 v mali dvorani Cankarjevega doma n,a Vrhniki, v izvedbi Srečnega Novega gledališča. Pod režijskim vodstvom Nika Nikolčiča so se mladi igralci: Milan Kogovšek, Primož Rus, Majda Celarc, Andreja Šajn Romana Marc, Milan Šelj, Andrej Modrijan, Niko Nikolčič, Karmen Petkovšek in Slave Stare s tekočo in jasno igro predstavili v različnih vlogah. Predstava se je odvijala na čudoviti sceni, ki jo je zasnoval Miran Mohor. Kostume so oblikovale Milena Jelene, Branka Kavčič, Tjaša Ogorevc. Maska je delo Miriam Trampuževe, lektorica in šepetalka je Vanja Pajsar, glasbo sta priskrbela Bojana Tivdar, Dejan Mesec, tehnična ekipa Mateja Tegel, Brane 2ila-vec, Tomo Petelin, Franci Suhadolnik in Djordje Nikolčič je poskrbeli za brezhibno izvedbo. V »Gledališkem očesu« so se po predstavi srečali ustvarjalci in gledalci, slednji so v sproščenem pogovoru izrazili ugodna mnenja o predstavi. Razmišljali in pogovarjali pa so se tudi o drugih ljubiteljsko gledaliških temah STROKOVNE KNJIGE Avguštin M.: Slovenski spominski koledar Bezdanov S.: Združeno delo in izobraževanje Čuček J.: Sramota umira počasi Dedovanje Dobrin F.: Delovni čas, odmori, počitek, dopusti, odsotnosti z dela Družbeni dogovori o kadrovski politiki Družbeno planiranje Enajsti kongres ZKJ Finžgar A.: Družbena lastnina Fotografija Freud S.: Dosetka i njen odnos prema nesvesnom Freud S.: Iz kulture i umetnosti Freud S.: O seksualnoj teoriji Freud S.: Psihopatologija svakodnevnog života Freud S.: Tumačenje snova Freud S.: Uvod u psihoanalizu Friškovec F.: Praktikum za uvod v pravoznanstvo. I—III Habič P.: Hidrogeološke značilnosti povodja Bele pri Vrhniki Habič P.: Intermitentni kraški izvir Litvern pri Vrhniki Habič P.: Vrhnika Ilešič S.: Pogledi na geografijo Ingolič II.: Atlas sveta Jerše M.: Srce in ožilje Justinek I.: Temelji marksističnega pojmovanja družbe Kaltnekar Z.: Spremenljivi delovni čas Kardelj E.: Boj za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije _ Kardelj E.: Revolucija i vojna misao Klinar P.: Poglavja iz razredne in slojevske strukture družbe Kocjančič R.: Družbeni sveti Koledar pomembnih obletnic, dogodkov in osebnosti... Korun M.: Rojevanje predstave Kračun D.: Temelji ekonomske teorije marksizma Krampač I.: Revmatizem Krivokapič M.: Zgodovina mladosti Kropivnik R.: Samoupravne interesne skupnosti Likar P.: Srečko Brodar Lonkratz K.: Šivanje Makarovič M.: Kmečka abeceda Marković D.: Ratnici mira. I—III Matko I.: Dieta pri jetrnih in žolčnih boleznih Nešič D.: Politička ekonomija Nikolić A.: Poslovni organ O demokratizaciji odnosov in o kolektivnem delu... O družbenem planiranju Potrč M.: Družbeno planiranje Predpisi o etažni lastnini Predpisi o obligacijskih razmerjih. III Rijavec A.: Slovenska glasbena dela Rizman R.: Marksistično razumevanje naroda Resolucija za leto 19X0 in razporejanje dohodka Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za severno slovensko mejo >-Svetovanje za skupno življenje Šesta konferenca voditeljev neuvrščenih držav v Havani Tadie A.: Prvo srečanje s Titom Toplak L.: Osnove civilnega prava Turk I.: Strokovni vidik sredstev in njihovih virov v OZD Turk I.: Uvod v ekonomiko temeljne organizacije združenega dela Velika knjiga o fotografiji Vlaj S.: Sistem socialistične samoupravne demokracije v SFRJ Vodopivec A.: Arhitektura Ljubljane Zakon o splošnem upravnem postopku Zbornik dalmatinskih klapskth pjesama Zupančič B.: Kultura včeraj in danes /i/imuni E.: Družbenoekonomske razmere v Jugoslaviji LEPOSLOVJE Mladinsko: Bogomolov V.: Ivanovo otroštvo Brenk K.: Prva domovina Bruckner K.: Sadako hoče živeti Dolinar B.: Dvojne počitnice Grafenauer N.: Nebotičniki, sedite Gregorčič S.: Poezije Hopp '/..: Čarodejna kreda Nekrasov A. S.: Prigode kapitana Vrungla Pavček T.: Slon v žepu Suhodolčan L.: Levi in desni klovn Tavčar I.: Visoška kronika Veša-Kvonezin: Sajo in njena bobra Vogelnik M.: Veliki čarovnik Za odrasle — slovensko: Dolenc M.: Vampir z Gorjancev Hace M.: Nepozabno leto 1942 Kavčič V.: Obleganje neba Kermauner T.: Staja pod Poncami Mahkota A.: Sfinga Matičič N.: Labirint Ravan P.: Kje so tiste stezice Sušič D.; Zalezovalci Tomšič M.: Onstran Belila platno Biljana Kleč M.: Nad dečki sije sonce Kosovel S.: Kras Memon V.: Meje Kozinc Ž.: Brezjansko polje Prevodi: Andersch A.: Winterspelt Arnaud G.: Plačilo za strah Burgess P.: Na otoku gobavcev Cookson C.: Mallenov pramen las Cookson C.: Usodna dediščina Gary R.: Cheri, ti si utrujen Puzo M.: Norci umirajo, I. II. Simenon G.: Spominjam se Verne J.: Hector Servadac. I. II. Verne J.: Južna zvezda Wastberg P.: Zračna kletka V srbohrvatskem jeziku: Fallaci O.: Jedan čovjek Garcia G. M.: Zla kob Haley A.: Korijeni. I. II. Hemingway E.: Odabrana dela. 1—VI. Moravia A.: Čočara Moravia A.: Rimljanka Moravia A.: Pažnja Ugrinov P.: Zadat život Dučić J.: Sto pesama Gundulič D.: Suze sina Jakšič D.: Lirske pesme Kostič L.: Pesme • Lazarevic D. S.: Slova i natpisi Njegoš P, P.: Pustinjak Cetinjski Prešeren F.: Poezije Radičevič B.: Pesme Srpske narodne pesme -Zmaj J. J.: Pevanija fešČASOPIS APRIL 1980 Rekreacijsko tekmovanje v malem nogometu Organizator tekmovanja je: ZTKO VRHNIKA, izvajalec tekmovanja in delegiranja sodnikov pa NK Usnjar Vrhnika. Vse tekme bodo odigrane na dveh igriščih na Vrhniki. Tekmovanje se začne 20. 4. 1980 in konča 27. 9. 1980 s finalnimi Ječanji z.a razvrstitev od l. do 20. mesta. Glede na število prijavljenih ekip (20.) so ekipe razdeljene v 2 sku-fPini, in sicer: [JKUPINA A SKUPINA B I;'- TVD Partizan Borovnica t 2. TOZD Kovinarska Vrhnika »■ IUVII. P- V. p. 5312 5 ŠMEKERI °- V. p. 9983 '■ SD Partizan Vrhnika f- UKO Verd J- FENOLIT Borovnica "'■ ISKRA-ANTENE 1. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. IUVI. V. p. 8980 KS Stara Vrhnika Skupščina obč. Vrhnika OO ZSMS Verd OO ZSMS BI. Brezovica LIKO Borovnica Igrad Postaja milice Vrhnika SD Dragomer-Lukovica V vsaki skupini se tekmuje po enokrožnem sistemu. V finalnem srečanju se igra za razvrstitev od 1. do 20. mesta (prvi iz lupine A) z prvim iz. skupine B) itd.) Dvanajst prvouvrščenih tvori * sezoni 1981 1. rekreacijsko ligo. ostali so uvrščeni v 2. rekreacijsko »SO. 'gra se po pravilih NZJ, doda pa se sledeče: jO ekipa nastopa v enotnih dresih. Tekma traja 2 x 20 minut. > Ekipa ima na igrišču 6 igralcev (5 + I) in največ štiri rezerve. ' Ekipe, ki ob napovedanem času ni na igrišču, po 15 min 'zgubi srečanje s 3:0. i ^me se '8raJ° predvidoma v vsakem vre '»žitvi tekme, odloča sodnik. > Ekipa, ki iz neupravičljivega razloga ne pride na tekmo trikrat jC se izloči iz nadaljnega tekmovanja. Vsak igralec sme nastopiti samo za eno ekipo. W Namesto registracijskega kartona, naj ima vsak igralec svojo osebno izkaznico. , ZTKO Vrhnika, bo ob koncu tekmovanja podelila diplome naj b<)ljšim trem ekipam. po 15 min. čakanju menti. o morebitni pre- se boj šahovske vesti si ^nr zena v počastitev 8. marca i^ajP^astitev dneva žena in 70-letnice revolucionarnega ženskega gibanja sta sekcija S*fc„. 'beno aktivnost žena pri domu JLA in šahovsko društvo Vrhnika organizirala 5. tra-"I ženski turnir pod pokroviteljstvom LIKA. Pokrovitelj je tekmovalkam poklonil prve tri pa so prejele tudi medalje. Vrstni red: 1. Kasalovič Milka (Vrhnika). 2. Kavcija, 3. Jesenovec Majda (obe Logatec) itd. ^Potezni turnir K I!?1?"1 rednem hitropoteznem turnirju 2. marca, kise točkuje zahitropotezno prven feoniu Vrhnika za letošnje leto, je sodelovalo 16 šahistov. Vrstni red: 1—2. Gostiša n/ladalin Bogomir 13.3. Koščak Andrej 12 4. Prvinšek Jože 11,5. Markovič Stojan ^ačič Slavko 9.5, 7. Bolha Janez 9 točk itd. ^IRSKI ŠAH V *r,1'r četrtokategornikov errf^°katoXS krožek ^D Vrhnika na osnovni šoli Ivan Cankarje pripravil dva turnirja za če-m Hi i/?0rnike Sodelovalo je 25 mladih šahistov. Novi kategorizirani šahisti so: A 'v l 6gori'a: Jerai M°i°a B*0te,eQ°rija: Drašler Boris, Rome Gregor, Mrak Matic, Jurjevčič Boštjan, Kržič Leon, w a"K> a Boš,ian' Kobal Boštjan, Hadalin Jani, Petavs Slavko, Novakovič Nenad, Novak • Arčon Denis in Jamnikar Gregor. , a naša pionirja na republiškem prvenstvu SE mar republi^kem prvenstvu Slovenije v šahu za pionirje in pionirke, ki je bilo od 13. do C" Sen; v Ravnah na Koroškem sta sodelovala tudi predstavnika Vrhnike Justin Matjaž V p5a Barbara. v^v'stiia m delu prvenstva sta dobro igrala, v drugem delu pa sta popustila in se na koncu ik'0sv°i«nV dru9' del tabele in ,ako opravičila zaupanje. Justin je zasedel 15. mesto s 14 J n|mi točkami, Senica pa je osvojila 3 točke in se uvrstila na 17. mesto. f*lw Stankovič Miladin 1 ERJEV TEST 1?' t' 1980 — Pe,ek °d 15. do 17. ure bo-/. 1980 — sobota od 12. do 14. ure a,«ii « Dreizkušnja cooperjevega testa na atletskem stadionu. Javite se pri tov. Grom ™' s seboj prinesite trim knjižice. Večja participacija za zdravstvene storitve kar |e v skladu s porastom stroškov za zdravstveno p0 Poostrenimi pogoji in ukrepi za porabo družbenih sredstev dobiva vse večj |"en lasten prispevek uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva vZ. marcu 1980 so si v», . Povećah za 2b% al(o bo po novem treba plačati: din j 2a Prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih 30 »' za prvi obisk zdravnika na domu 90 ' 'a zobozdravstvene storitve ter pripomočke: l ~" za prvi pregled pri stomatologu 30 "~* za vsak rentgenski posnetek zob 7 ~~ za vsako zalivko 30 "*~ za polno kovinsko prevleko 225 ~~ za vse druge prevleke 270 ~~ za inly nazidek 150 — za vsako krono 330 "~" za vsak člen v mostovni konstrukciji '150 za vsako nadomestilo fasete. cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone 52 "~ za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 67 ~" za gred. opornico ali jahač 180 ~~ za vsako totalno protezo 480 ~ za vsak obrurator . 67 ~~ za vsako parcialno protezo 600 ~~ za vsako začasno protezo 450 za vsako bazo kovinske proteze 750 T za snemni ortodonski aparat pri starejših od 18 let 525 ^ — za fiksni ortodonski aparat pri starejših od 18 let 750 j' 2a Vsak pregled pri zdravniku specialistu 75 *avsak rentgenski posnetek v ambulantah in dispanzerjih 6 ("ajveč 6 posnetkov) 7 ' ^nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, inštitutih in zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi v koledarskem letu pa za največ 30 dni 7 dnevno g- za prvi prevoz z reševalnimi vozili ' 2a zdravilo, kontracepcijska sredstva, kiso registrirana kot zdravilo, g Sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 10 2a °''e,ični preparat za dojenčke (na recept) Za intrauterina kontracepcijska sredstva, ki niso registrirana kot 1, Pravila ' 'a proteze, ortitočne pripomočke, aparate za ekstenzije, invalidski i-, '°ziček in mehanične dvigalne naprave ' *a nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo 13 n navleko za krn po amputaciji 14 *a Ortopedsko obutev 15, *a kiln 1 pas 16' *;| bergle 17 'a mhalator, aparat za aerosol 18 29 očala 1g *a kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna za opravljanje poklica ?0 , ocesno protezo , Jj' pojačevalni slušni aparat ?2 a aparat za omogočanje glasnega govora a umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana rw'eP 0 povečanju participacije so sprejeli uporabniki in izvajalci zdravstvena varstva na skupščini občinske zdravstvene skupnosti, dne 17. 12. 1979. P. B 45 90 22 22 150 225 225 450 225 45 60 60 135 150 225 300 375 Mladinska športna olimpiada Najbolj množična športna manifestacija mladih občine Vrhnika se je pričela. Že sedmo leto zapored se v počastitev dneva mladosti mladi iz OO ZSMS društev ter vojaki v desetih športnih disciplinah v tekmovalnem duhu potegujejo za najboljšega v posamezni disciplini in skupni uvrstitvi. Blizu 1000 mladih, l 74 ekip mladincev in 45 ekip mladink bo svoje moči preizkušalo takole: ___ nogomet 3.—4.—5, april 80 popoldne-asfaltno igrišče Vrhnika rokomet II. april 80 popoldne-asfaltno igrišče Vrhnika kegljanje (m) 12.—13. april 80 popoldne — kegljišče Mantova kegljanje (ž) 13. april 80 dopoldne — kegljišče Mantova nam. tenis (m) 19. april 80 dopoldne — TVD Partizan Vrhnika nam. tenis (ž) 19. april 80 popoldne - zadr. dom St. Vrhnika streljanje (m) 20. april 80 dopoldne — zadr. dom St. Vrhnika streljanje (ž) 20. april 80 dopoldne — zadr. dom St. Vrhnika odbojka (m) 18. april 80 dop. in pop. — asfaltno igr. Vrhnika odbojka (ž) 19. april 80 dopoldne — asfaltno igrišče Vrhnika atletika 16. maj 80 ob 15. uri na stadionu Vrhnika partizanski start pri Robovem spomeniku marš 6. maj 80 v Ligojni košarka (m) 17. 18. maj 80 ves dan — košarkarsko igrišče Vrhnika košarka (ž) 17. 18. maj 80 popoldan — košar, igrišče Vrhnika šah (m + ž) 18. maj 80 ob 8. uri — dom .11.A tek mladosti 23. maj 80 ob 15.30 izpred doma JLA Partizanski marš oz. »Tek ob spomenikih NOB«. kot se bo poslej imenoval, bo dolg približno 7 km in je posvečen občinskemu prazniku 6, maju. »Tek mladosti«, ki b'o 23. maja pa dnevu mladosti, zato si želimo, da bi ti dve panogi bili čim bolj množični. Udeležijo naj se jih tekmovalci vseh starosti. Še vedno se lahko prijavite na OK ZSMS Vrhnika ali ZTKO Vrhnika, ki sla tudi organizatorja mladinske športne olimpiade. R. G. »VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO« 1 RAZPIS s katerim razpisujemo trim akcijo »Vsi na kolo za zdravo telo«, ki se upošteva v tekmovanju za zlato, srebrno in bronasto priznanje. Akcija bo 12. 4. 1980 1. Proga poteka od gasilskega doma Vrhnika, kjer je start od 9. ure do 10. ure, po asfaltni cesti skozi Veliko Ligojno, ki so jo leta 1942 požgali okupatorji. Med talci so ustrelili tudi pesnika Ivana Roba. Zatem se dvigamo proti Razpotju in se spustimo v naselje Horjul, zavijemo levo proti Vrzdencu. Na križišču, kjer bo kontrolna postaja, zavijemo na levo in se+»o lepi makadamski cesti rahlo vzpenjamo do vasi Zažar, nato pa se zopet spuščamo do naselja Razpotje, Velike Ligojne in do cilja na asfaltni ploščadi pri ŠD Partizan Vrhnika. Proga je dolga cca 22 km. 2. Vsak udeleženec akcije, ki bo na cilju dokazal z kartončkom, da je obšel vse kontrole, bo prejel značko. 3. Na tej akciji ni časovnih omejitev, važno je sodelovati in priti na cilj od 13. ure. 4. Ne pozabite prinesti s seboj trim knjižice, v katero vam bomo z žigom in podpisom potrdili udeležbo na tej akciji. Vse ostale informacije dobite za ZTKO Vrhnika, Tržaška 9, ali po telefonu št. 751-484. ŠPORTNI ZDRAVO! ZTKO VRHNIKA Kegljaško sindikalno prvenstvo Športna komisija pri občinskem sindikalnem svetu in ZTKO sta 15. marca organizirala občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju in borbenih partijah. Prijavljenih je bilo 16 ekip, tekmovanja pa se je udeležilo 13. ekip z 78 tekmovalci. Športna komisija pri občinskem sindikalnem svčtu in /.TKO sta 15. marca organizirat" občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju in borbenih partijah. Prijavljenih |c bilo 16 ekip. tekmovanja pa se je udeležilo 13. ekip / 78 tekmovalci. Rezultati: Podrtih Mesto Ekipa kegtje> 1. U)V Vrhnika 1. 553 2. Kamnolom Verd 527 3. AVTOMONTAŽA -179 4. Skupščine občine 1. 463 5. Doma .11.A Vrhnika 462 6. ISKKA-AVII Ni: 441 7. LIKO I. • 4 IN 8. LIKO II 4(W 9. D PO Vrhnika 385 10. Postaje milic« Vrhnika 37(1 11. AVTOMONTAŽE , 355 12. OS Ivan Cankar 311 13. 1UV Vrhnika II. 212 DO »VARNOST« o. sub. o. TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA LJUBLJANA-VFČ Ljubljana, Koprska 46 Komisija za delovna razmerja objavlja zaradi razširitve dejavnosti prosta dela in naloge — varnostnikov — čuvajev za območje " občine Vrhnika in Postojna POGOJI: — končana osemletka ali vsaj 6 razredov osnovne šole; — odslužen vojaški rok; — mol alnopolitična neoporečnost Kandidate vabimo, da vložijo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi na naslov: DO »VARNOST« o. sub. o„ TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA UUBUANA-VIĆ. Ljubljana. Koprska 46 (tel.: (061) 268-661. int. 21). SLOVENIJA AVTO TOZD SERVIS VRHNIKA objavlja prosta dela in naloge za — več avtomehanikov — enega avtoelektričarja Pogoj: Kvalificirani delavci poskusno delo traja 60 dni stanovanje ni zagotovljeno Pismene prijave pošljite v roku I 5 dni na naslov: Slovenija avto. TOZD servis Vrhnika. Jelovškova 6. 6 1360 Vrhnika. MERCATOR, DO »ROŽNIK« TOZD »DOLOMITI« Ljubljana, Tržaška 37/b n. sub. o. Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge: ZA SAMOPOSTREŽNO PRODAJALNO VRHNIKA, Ul. 6. maja št. 10 PRODAJALKE (3 delavke) Pogoj: Končana Šola za prodajalce. Poskusno delo je tri mesece. Nastop na delo s 1.5. 1980. Pismene prijave sprejema kadrovska služba Mercator. TOZD Dolomiti. Ljubljana. Tržaška 37/b. 15 dni od dneva objave v časopisu. Rezultati pionirskega atletskega občinskega prvenstva v dvorani V četrtek, dne 13. III. 1980 so se atleti in atletinje vrhniške in borovniške šole, pomerili v raznih atletskih disciplinah. Mlajši pionirji so dosegli naslednje rezultate: Tek na 20 m rezultat 1. mesto HROVATIN ROK BOROVNICA 3,1 2. mesto NOVAK TOMO IVAN CANKAR 3,3 3. mesto BENKlC ROB! IVAN CANKAR 3,3 Skok v daljino z mesta 1. mesto PETROVČlC JOŽE 2. mesto NOVAK TOMAŽ 3. mesto HLEBEC SIMON IVAN CANKAR IVAN CANKAR IVAN CANKAR 272 cm 237 cm 230 cm Plezanje po vrvi 1. mesto SMRTNIK JANEZ 2. mesto VODIŠEK DUŠAN 3. mesto ZAKRAJŠEK BOŠTJAN IVAN CANKAR IVAN CANKAR BOROVNICA 13,2 14,9 15,1 Skok v višino 1. mesto MAKOVEC TOMAŽ 1 2 mesto PETROVČlC JOŽE 3.-4. mesto ŠEMRL TOMAŽ 3.-4. mesto GRUJIĆ LJUBO IVAN CANKAR IVAN CANKAR IVAN CANKAR IVAN CANKAR 150 cm 145 cm 115 cm 115 cm Met težke žoge 1. mesto HROVATIN ROK 2 mesto GANTAR SAMO 3. mesto NOVAK JANEZ BOROVNICA BOROVNICA BOROVNICA 795 cm 495 cm 452 cm Mlajše pionirke pa so se uvrstile takole: Tek na 20 m 1. mesto KOVAČ JANA 2. mesto JAPELJ POLONA 3. mesto GUTNIK SUZANA IVAN CANKAR IVAN CANKAR IVAN CANKAR 3,2 3.3 3.3 Skok v daljino z mesta 1. mesto KOZJEK SONJA 2. mesto POLJANŠEK HEDA 3. mesto RIHAR BRANKA IVAN CANKAR IVAN CANKAR IVAN CANKAR 2.18m 2,17 m 2.14 m Plezanje po vrvi 1. mesto BOLClNA MILOJKA IVAN CANKAR 12,5 Skok v višino / 1. mesto SLABE MARIJA 2. mesto MESEC NATAŠA-3. mesto BURJAK MATEJA IVAN CANKAR IVAN CANKAR IVAN CANKAR 125 cm 115 cm 95 cm Met težke žoge 1. mesto ŽNIDARIĆ MOJCA 2. mesto DOLINAR MARJETKA 3. mesto DŽINlC ESMA IVAN CANKAR IVAN CANKAR IVAN CANKAR 742 cm 733 cm 722 cm Starejši pionirji: Tek na 20 m 1. mesto SLABE JOŽE 2. -3. mesto BRENČIČ BORIS 2.-3. mesto GROM ZORAN ( IVAN CANKAR BOROVNICA IVAN CANKAR 3.0 3.2 3.2 Skok v daljino z mesta 1. mesto SLABE JOŽE 2 mesto BRENČIČ BORIS 3. mesto GARIN MATJAŽ IVAN CANKAR BOROVNICA BOROVNICA •0 CM 266 cm 256 cm Starejši pionirji: Plezanje po vrvi 1. mesto PEJIĆ TOMO 2 mesto FEFER JERNEJ IVAN CANKAR IVAN CANKAR 7.3 8,0 Skok v višino 1. mesto FEFER JERNEJ 2. mesto SEMIČ ANDRAŽ 3. mesto KAVČIČ MIHA IVAN CANKAR IVAN CANKAR IVAN CANKAR 170 cm 160 cm 155 cm Met težke žoge 1. mesto PEJIĆ.TOMO 2. mesto SEMlC ANDRAŽ 3. mesto OPEKA DUŠAN IVAN CANKAR IVAN CANKAR IVAN CANKAR 1110 cm 994 cm 866 cm Starejše pionirke: Tek na 20 m 1. mesto ŠURCA IRENA 2 mesto REŽONJA LILIJANA IVAN CANKAR BOROVNICA 3,7 4,0 Skok v daljino z mesta 1. mesto JURJEVClC BREDA 2. mesto KOŠIR ZDENKA IVANCANKAR IVAN CANKAR 213 cm 197 cm Plezanje po vrvi 1. mesto VOLJČ ALENKA IVAN CANKAR 14,8 Met težke žoge 1. mesto JURJEVČIČ BREDA IVAN CANKAR 930 cm 2. mesto KOŠIRZDENKA IVAN CANKAR 824 cm 3. mesto REŽONJA LILIJANA BOROVNICA 810 cm Tekmovala sta tudi dva mlajša mladinca in ena mladinka. Dosegli so naslednje rezultate: Mlajši mladinci: tek na 20 m STANOVNIK MIRAN 3.1 — plezanje po vrvi STANOVNIK MIRAN 9,8 — skokvvišino HADALIN BORIS 160 cm — met težke žoge HADALIN BORIS 1020 cm Mlajša mladinka — tek na 20 m MALOVRH KARMEN 3,9 — plezanje po vrvi k MALOVRH KARMEN 13,8 Iz rezultatov |e razvidno, da so se tako vrhniški kot borovniški tekmovalci dobro odrezali in dosegli dobre rezultate. Lahko pa pohvalimo borovniške atlete, ki so se kljub slabemu vremenu in dolgi poti na Vrhniko pripeljaji s kolesi. Seveda pa pohvalo zaslužijo vsi, ki šo sodelovali na tem tekmovanju, ter se borbeno in požrtvovalno borili za svoje uvrstitve. ŠAJN Mojca — 6 a ZAHVALA Vsem, ki sle z nami sočustvovali, ko nas je v 73. letu starosti zapustil naš nepozabni mož, nta. stari al a in tast Janez Jereb se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala pevcem za poslovilne pesmi, tovarišu Anionu Debevcu za besede slovesa v imenu ZZB ob odprtem grobu, članom Društva upokojencev ter sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Prav lepa hvala za darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. t Borovnica. 26. februarja 1980 Žalujoči: žena Marija, hčerki Marija in Nada i. družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame IVANE PETRIČ . iz Blatne Brezovice 29 se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam lajšali bolečino in nam stali ob strani v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo Krajevni skupnosti Blatna Brezovica z.a poslovilni govor. Gasilskemu društvu in vsem. ki so ji izkazali spoštovanje na njeni zadnji poti ter s cvetjem prekrili njen večni dom. Še enkrat hvala vsakemu posebej in vsem! VSI NJENI! 3 APRIL 1980 NAŠ C- POT LOKALNE ŠTAFETE 24. IN 25. 4. Ferjanka (25.4. ob 15.oo) i Log (25.4. ob l6.oo) Bevke (25.4. ob 17.00) BI.Brezovica (25.4. ob 18.00) Podlipa [25.k. ob lo.oo Vranje pečine (25.ob 9.00) START - BOROVNICA 24.4. ob 14.00 TV 17 (24.4.ob 17.oo) Pokojišče (24.4.0b I5.00) liHil illlll Vsako leto ugotavljamo, da je v naši občini na stotine mladih, ki bi želeli nositi ali pa se samo dotakniti Titove štafetne palice. Vendar se ta želja izpolni le nekaterim, saj štafeta teče po celi Jugoslaviji, tako da se na Vrhniki vsako leto ustavi le za kakšno uro in že odhiti naprej. Prav zaradi teg smo se na OK ZSMS odločili, da bomo v vrhniški občini organizirali lokalno štafeto, ki bo lahko tekla po vseh naših krajevnih skupnostih, in obiskala pomembne kraje iz zgodovine NOB v občini. Tako bo letos štafeta tekla večji del poti po krajih, kjer so partizanski kurirji prenašali pošto in kjer so naši očetje bojevali pomembne bitke. Štafetna palica bo pričela svojo pot v Borovnici, 24. aprila ob 14.00 uri. Od tam jo bomo nosili preko Pokojišča, TV 17 in Ljubljanskega vrha v Vred in na Staro Vrhniko. Tu bo tudi prenočevala. Naslednjega dne bo šla na pot že zelo zgodaj iz kasarne Ivan Cankar, potem pa preko Planine, Zaplane in Vranjih pečin v PO po. Od tu bo šla dalje na Ključ, še prej pa sel ustavila v Ligojni in na Drenovem griču. Nap proti cilju, ki bo na Vrhniki, jo bomo nosili skozi Log, Bevke, Blatno Brezovico in v Si' * gorico. Na Vrhniko bo prispela takoj za zveZ| štafetno palico. Štafetna palica se bo ustavila v vseh kri nih skupnostih razen v Dragomeru, kjer imela malo daljši postanek Zvezna štaf' Ustavila pa se bo še na Pokojišču, TV 17. njih pečinah in Ključu. Na vseh postanki! krajši kulturni program, ki ga bodo pripri rnladinici iz 00 ZSMS tiste krajevne skupm kjer se bo štafetna palica ustavila. Na Kljui TV 17 pa bodo organizirani pohodi mladini pohodne enote Dolomitski odred. Poti in časi prihodov lokalne štafete v p< mezne kraje so razvidni iz priložene skice. MILAN SEI Železničarska stavka leta 1920 V revolucionarnem obdobju po I. svetovni vojni so bili železničarji skupaj z rudarji najstarejša, najmočnejša in najbolj organizirana sila slovenskega proletariata. Železničarji so dali tako v številčnem kot akcijskem pogledu odločilen prispevek k izoblikovanju komunističnih političnih in sindikalnih organizacij na Slovenskem, iz njihovih vrst je izšla večina najbolj agilnih partijskih organizatorjev in agitatorjev. Železniška in splošna stavka leta 1920 pa je bila višek razrednih spopadov v takratni Jugoslaviji, kjer so železničarji pokazali izredno razredno zavest. Odprava protokola sporazuma (protokol sporazum je bil kolektivna pogodba med zvezo prometnih in transportnih delavcev in uslužbencev Jugoslavije ter ministrstvom za promet) in zamenjava le-tega z začasnim pravilnikom, ki je železničarjem odvzel že priborjene pravice, je zbudila in dobesedno prisilila izkoriščane k uporu. Z začasnim pravilnikom je novi prometni minister dr. Anton Korošec, kateremu so le na-zadnjaki pravili »pameten in varčen mož«, železničarjem odvzel ose-murni delavnik, starostno in bolniško zavarovanje, prikrajšal jih je pri plači in drugih prejemkih, kurilniške in še nekatere delavce uvrstil v nižje plačilne razrede, nekaterim podaljševal delovni čas, ne da bi jim bil za to pripravljen kaj plačati itd. Datum začetka stavke so zastopnikom slovenskih podružnic sporočili 10. aprila, ko se je sestal osrednji PRIJAVNICA ZA MDB IVAN CANKAR v času od 6. julija do 2. avgusta 1980 na zvezni MDA POSOČJE 80 Priimek in ime. Bivališče:....... Rojen:..........................................;........................................... Naslov šole, TOZD:.................................................................. Delo, ki ga opravljam................................................................ Član ZSMS od.......................ČlanZK DA od leta............NE Funkcija v ZSMS...............................-....................■................... Član društev............................................................................ Dosedanja udeležba na MDA.................................................. V brigadi bi sodeloval na področjih........................................... Oprema: čevlji štev.............. Številka brigadirke.............. S svojim podpisom se obvezujem, da dom v svoji OZD, TOZD ali šoli uredil vse potrebno za odhod na MDA. Predsednik 00 ZSMS Predsednik DS Podpis udeleženca žig žig Izpolnjeno prijavnico pošlji na OK ZSMS Vrhnika, Cankarjev trg 8, najkasneje do 20. aprila 1980. — - Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Jereb Marina (predsednik), Curk Vida, Borčič Milorad, Susman Jakob, Selan Milan, Krašovec Andrej, Petelin Franc (glavni in odgovorni urednik), Žitko Ivan (tehnični urednik) - Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-41016 — Telefonska številka uredništva: 70-325 -Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33*316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. odbor Splošne železničarske organizacije za Slovenijo. Na shodu, ki je bil dan pred stavko v Ljubljani na Krekovem trgu in na katerega so vabili z letaki »Delavci in delavke, vse pošteno in trpeče prebivalstvo, udeležite se velevažnega shoda v najmočnejšem številu!«, so govorniki zahtevali uveljavitev protokola sporazuma in ukinitev začasnega pravilnika, spoštovanje 8-urnega de-lovnika, 120 do 200-odstotno zvišanje plač in uvedbo železničarskih svetov. Podobni shodi so bili tudi po drugih železničarskih središčih, podobne so bile tudi zahteve, ki so jih izražali drugi delavci. Splošna železničarska stavka na južni in državni železnici je izbruhnila v noči od 15. na 16. april in je zajela vso Jugoslavijo. Železniški tiri so v nekaj urah opustili omrtvičene so bile zavoljo njih tudi tiste redne proge, kjer so bili železničarji še pripravljeni delati. Stavkajoči so pustili vlake tam, kjer jih je pač ujel čas, napovedan kot začetek stavke, pogasili so ognje, pozaprli kurilnice. Tudi delavci iz drugih panog so se pridružili železničarjem, podprli so jih ne le moralno, pridružili so se jim s stavkami. Po prejšnjem dogovoru z njimi so tako 20. aprila začeli stavkati kočevski rudarji in radeški papirni-čarji, naslednji dan so se jim pridružili trboveljski, zagorski in hrastniški rudarji, le-tem steklarji, za njimi knapi iz Senovega, lesni delavci iz Kočevja... Solidarnost je bila živa, zavest,, da je množičnosti moč, močna. Svojo solidarnost pa so izkazovali delavci tudi na delavskih zborovanjih, tako na primer v Kamniku, Kranju, Tržiču in Kočevju. Bilo je tudi veliko akcij stavkajočih — prj Trojanah so bili podžagani telefonski in brzojavni drogovi, porezane žice; v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku so rudarji zasedli železniške postaje, v Trbovljah so zavzeli tudi pošto, odstavili občinski svet, izvolili novega in razglasil|sovjetsko republiko... V Ljubljani so se železničarji zbirali kljub prepovedi. Tako so se zbrali 21. aprila v Taškarjevem gozdu, kjer so govorili člani stavkovnega odbora Makuc, Zorga, Perdan. Zelo pomemben shod je bil popoldne 23. aprila na Fužinah pri Ljubljani. Na njem se je zbralo približno dvatisoč ljudi, ki jim je Makuc sporočil začetek splošne stavke in naročil, naj se drugega dne zberejo pred tramvajsko remizo na Zaloški cesti. Po sedmi uri, 24. aprila, so se demonstranti začeli zbirati pred tram- Osrednja spominska slovesnost ob 60-letnici železničarske stavke bo 15. aprila ob 16. uri ob spomeniku padlim na Zaloški cesti. Na njej bodo prikazane razmere, procesi in dogodki v revolucionarnem delavskem vrenju. vajsko remizo na Zaloški cesti. Do osme ure se jih je zbralo okoli dvatisoč, novi pa so še vedno prihajali. Med njimi so bili tudi nekateri delavski voditelji dr. Milan Lemež, Viktor Kolesa. Zbrani so se postavljali v povorko, na čelo so stopile ženske, ker je Perdan menil, da policija nanje ne bo streljala. Vlada je policiji ukazala, da mora na vsak način preprečiti demonstrantom pot v mesto. Orožniki so povorko pričakali s puškami in bajoneti. Pregovarjali so demonstrante, ki so hodili naprej, naj se ra-zidejo. Počili so streli. Na Zaloški cesti je v lužah krvi obležalo 13 mrtvih, dvanajst moških in petletna deklica, več desetin pa je bilo ranjenih. Del demonstrantov se je v skupinah napotilo v mesto, okoli petsto se jih je zbralo na močno zastraženem prostoru pred hotelom Slon, kjer jim je spregovoril Golouh. To je bil dotlej največji in najbolj krvav razredni spopad v jugoslovanski državi. Po tem vrhuncu razrednega boja je buržoazija v nekaj dneh zlomila stavko, temu pa so sledile številne aretacije in množični odpusti stavkajočih železničarjev z dela. Z odlokom tovariša Tita je bil 20. januarja 1950. leta 15. april proglašen za dan železničarjev Jugoslavije. V njem je med drugim zapisano: Čeprav je bil veliki štrajk zadušen v krvi in čeprav ga je vladajoča bur-žoazna klika zlomila, je vendarle važen zgodovinski dogodek našega delavskega gibanja zato, ker je v njem prišla do izraza popolna enotnost, organiziranost in odločnost železničarjev, enotnost in solidarnost delavskega razreda Jugoslavije in ker je v tem krvavem obračunu vladajoča buržoazija pokazala svoj pravi obraz pred narodi Jugoslavije. Da bi podčrtali značaj revolucionarne borbe železničarjev, da bi dali priznanje železničarjem Jugoslavije za njihovo udeležbo v osvobodilni borbi narodov Jugoslavije, da bi še zlasti poudarili značaj samopožrtvo-valnega in herojskega dela železničarjev pri izgradnji nove socialistične Jugoslavije, odločam, da se 15. april proglasi za dan železničarjev Jugoslavije in ga bodo v prihodnje proslavljali v vseh enotah in ustanovah jugoslovanskih železnic. Mladinske delovne akcije 1980 DELAVNO IN USTVARJALNO Med nizom aktivnosti, ki so bile organizirane v počastitev 8. marca — dneva žena, je bila tudi tradicionalna razstava ročnih del. Ob prisotnosti številnih obiskovalcev je razstavo, ki jo je organizirala sekcija za družbeno aktivnost žepa doma JLA in Zveza kulturnih organizacij, odprla Milena Počagar. Na razstavi — kot pravi Silva Stankovič iz organizacijskega odbora — je sodelovalo 26 razstav-Ijalk s preko 100 izdelki. Videli smo tapiserije, gobeline, kljekljane izdelke in ma-krame. Po svoji vsebini, kvaliteti dela in množičnem obisku je najuspešnejša do sedaj, saj je razstavo v domu JLA v desetih dpeh obiskalo več kot 2500 občanov. Stankovič Miladin Foto: Borčič Za zaključek vaje je KS Borovnica pripravila majhno pred nje in vse udeležence vaje pogostila z dobrim vojaškU1' [ Ijem. t Vaja enot L teritorialni obramba ■M ,th< •oi Najtežjo vlogo v tej vaji so imeli pripadniki teritorialne obrambe, ki so bili v vlogi di-verzantov. Ljudje jih niso sprejeli za svoje in so jim odklanjali vsako pomoč. Bili so izpostavljeni tako, kot bi bili v resnici sovražnik. V začetku meseca maro na področju KS Borovnica' vaja enot teritorialne obram^ teri so sodelovale tudi vs«j strukture SLO in DS iz KS Bo'Jpji Namen vaje je bil, da se ^ načrta za odpravo izrednih r* sodelovanje med enoto za r cialna dejstva, terensko # obveščevalno službo in civil11 bivalstvom. Vaja je potekala' prej pripravljenem načrtu v1 zaciji Občinskega štaba z' rialno obrambo. Načrt je bil jjj prilagojen tako, da je pw vse možne taktične varian" lahko nastopile v podobni * Pri tem je potrebno pou<* so se vsi sodelujoči odlično' svojo vlogo, ki so jo igrali v va zalo se je, da smo dobro prip in izurjeni in da nas tudi izr* ^ zmere ne morejo presenetit! ^ HOBIJI Zbiranje starega denarja Ni dolgo tega, ko so se numizmatiki organizirano povezali in delujejo v okviru zgodovinske sekcije; pri Svobodi v Borovnici. »Krog numizmatikov, ki jim včasih pravimo kar zbiralci starega denarja, se je hitro razširil in je sedaj v sekciji vključenih že 15 oboževalcev starega denarja,« je povedal predsednik zgodovinske sekcije Mitja Brezovšček, ki je sicer tudi vesten zbiralec starega denarja. Seveda pa na njihova srečanja, ki jih imajo vsako prvo nedeljo v mesecu, pridejo številni numizmatiki tudi iz drugih krajev, predvsem z Vrhnike. o« P* , "l Vsem, ki jih ta dejavnost * sporočajo, da se dobivajo i' *c njujejo denar vsako prvo i ti mesecu v zadnji sobi v go» Dani. Pripravljajo pa tudi razstf «k rega denarja in literature, H maja v sejni sobi KS B9 Poleg tega organizira zgCHN sekcija še razstavo ročnih djpi prosijo Borovničane in splofilto čane oziroma občanke, da številneje odzovejo njihovefj lu. Ta razstav bo v osnovni rovnica ravno tako 4. maja. iti« v« Na fotografiji: Mitja Brezovšček in Tone Trček pri »menjal rega denarja.