Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 8*—, inozemstvo Din 64 —
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Teleion interurban 113
Cena inseratom: cela stran Din 1400-—, pol strani Din 700 -, četrt strani Din 350-—. Mali oglasi beseda Din 1'-, stalnim popust
Prosvetna zveza ob desetletnici države.
Prosvetna zveza v Mariboru je i-mela v petek, dne 30. novembra, v Mariboru svoj občni zbor. Njen predsednik, narodni poslanec dr. H o h-n j e c je pri tej priliki imel govor, v katerem je razpravljal o velikem pomenu narodne države za ohranitev narodnosti in o nalogah ljudske prosvete napram državi. V naslednjem podamo glavne misli iz njegovega govora:
Narod brez lastne države je v svetovni zgodovini nepoznan.
Nemški učenjak Hegel je rekel, da Se. v svetovni zgodovini jemljejo v
f»oštev samo tisti narodi, ki tvorijo astno državo. Kako resnična je ta beseda, dobro vemo Jugoslovani iz lastovite skušnje. Za svetovno zgo-'dovino smo bili količina brez vrednosti. Širji svet nas ni poznal, niti Be ni hotel potruditi, da bi nas spoznal. Njegovo zanimanje je bilo namenjeno samo večjim narodom, ki ismo jim bili politično podrejeni in ki smo jim robovali. Slovenska naša 'domovina je bila, kakor toži naš pesnik, »vsemu svetu nepoznana, od nikogar spoštovana.« Kolikor pa jo je svet poznal, ji je večinoma bil sovražen ter jo je preziral in zatiral. Vsakega rodoljuba je to globoko v srce bolelo. Nežnočutni pesnik Simon Gre gorčič je tej boli dal žaloben izraz v Bvoji pesmi »Domovini«, v kateri bridko toži: »Sovražen svet te le prezira, prezira te in te zatira!« Pesnik Skoro brezupno vpraša: »Kdaj solnce zlato sine ti?«
Na to dolgoletno vprašanje naših rodoljubov je dala odgovor svetovna (vojna. Ko so se razgrnili in razvlekli njeni oblaki, je zlato solnce zasijalo tudi Jugoslovanom. To, kar smo ved lio zahtevali, smo dobili: prostor na Isolncu med drugimi narodi. Prej so nam drugi narodi krojili usodo, se-jdaj smo postali gospodarji svoje u-Bode. Pregovor: »Vsak je svoje sreče kovač«, je začel postajati resnica tu-jdi za nas kot narod; prej pa so drugi narodi našemu številno majhnemu narodu kovali srečo ali nesrečo, kakor so hoteli.
Naloga naše narodne države.
'Potek svetovnih dogodkov je nas Jugoslovane dvignil, da nas svetovna zgodovina ne more več prezirati, marveč nas mora jemati v pošte v.
Dobili smo prostor na solncu. Naša velika naloga, ki jo moramo rešiti v svoji narodni državi, je ta, da narod dvignemo k solncu prosvete, omike in kulture. Na temelju svobode in edinosti, ki ga mora braniti naša država, moramo graditi blestečo zgradbo narodne kulture ter tako dokazati, da smo vredni onega prostora na solncu, ki ga je nam mednarodni svet priznal. Ako se moderne države ponašajo s pridevkom kulturne države, mora se naša država vestno in vztrajno truditi, da s širjenjem kulture in prosvete med ljudstvom doseže svoj življenski namen ter tako zasluži častni pridevek kulturne države. Da je širjenje izobrazbe in vzgoja ljudstva naloga vsake države, spričuje znani angleški učenjak in narodnogospodarski pisatelj Adam Smith, ki je rekel: »Vzgoja preprostega človeka je stvar, ki je pri njej udeležena splošna blaginja. Kakor mora oblast nastopiti, da prepreči razširjenje gobavosti med ljudstvom, tako mora tudi vse storiti, da prepreči razširjenje in napredovanje moralnih bolezni, ki so nerazločljive od nevednosti. »Izobrazujte in vzgo-jujte ljudstvo«, je bil poslednji opomin, ki ga je pred svojo smrtjo sporočil narodu veliki Washington, u-ctanovitelj Zedinjenih držav Severne Amerike i" Mih prvi-predsednik.
Za Slovence je narodna omika bila zveličanska.
Mi Slovenci smo si bili vedno v svesti velikega pomena ljudske izobrazbe in vzgoje. Veliki učitelj slovenskega ljudstva škof Martin Slomšek je ustvaril in med ljudstvom razširil geslo o »zveličanski narodni omiki«, za katero je vera luč, materni jezik pa ključ. Za naš mali narod je narod na omika v resnici bila zveličanska, ker je narod rešila smrti v tujinstvu: v germanizmu, madžarizmu in itali-janizmu. To dejstvo sem ugotovil kot govornik o »katoliškem izobraževalnem delu« na slovensko-hrvatskem katoliškem shodu v Ljubljani leta 1913, kjer sem med drugim rekel: »Naše izobraževalne organizacije so tudi močne narodnoobrambne trdnjave, sezidane iz granita zvestih krščanskih slovenskih src. Vešči in vneti stražarji stojijo ttj na braniku za vero sveto in domovino drago. Nepremagljive bodo te trdnjave in z
njimi naša domovina, dokler se bodo po naših društvih ostrili uma svitli meči ter se bo užigal v srcih plamen krščanske zvestobe in narod ne zavesti in vzbujal stud nad nezna-čajnim odpadništvom in plačanim janičarstvom.«
Razvoj dogodkov pred in med svetovno vojno je te moje besede potrdil. Narodna omika in narodna zavest, vzbujena in gojena v izobraževalnih organizacijah, je ostala nepremagljiva in nezlomljiva in v tej nepremagljivosti je bila zajamčena zmaga slovenskega naroda. Naše izobraževalne organizacije so bile močne, neporušljive barikade "(utrdbe) slovenstva in jugoslovanstva na najbolj izpostavljeni točki jugoslovanskega ozemlja. Radi tega je naša Pr<* svetna zveza, odnosno njena prednica Slov. krščansko-socialna zveza mogla na svojem zborovanju v Mariboru 19. decembra 1918 ugotoviti, »da je vselej bila v prvi vrsti tistih organizacij, ki so idejo ujedinjenja jugoslovanskega naroda razširjale med slovenskim ljudstvom ter so ji v njegovi duši in v njegovem srcu pripravljale dovzetna tla.«
Podlaga države v dušah in srcih.
Najmočnejša podlaga vsake drža ve je v duši in srcu državljanov. Ni največja zaslomba države materialna sila, marveč je zavest skupnosti in državna misel, ki počivata v srcib in dušah. To zavest skupnosti, to v resnici državljansko zavest vzbujati, negovati in krepiti, je naloga ljudske izobrazbe in vzgoje. Iz tega razloga je ljudsko izobraževalno delo, ki temelji na krščanskih in pravilnih narodnih načelih ter izvira iz dobrih in plemenitih nagibov, tolikega pomena tudi za državo.
Naša velika prosvetna organizacija obhaja desetletnico kraljevine S-HS s toplim rodoljubnim čustvom, Mi Slovenci se dobro zavedamo velikega pomena narodne države, ker smo dolgo dobo vodili najtežjo borbo za ohranitev slovenske narodnosti, ki je bila v nevarnosti, da utone v širokem morju tujinstva. Izpovedujoč svoj smisel in svojo voljo za to državo, ji želimo najlepšo bodočnost in najboljši napredek. Ne prikrivamo si dejstva, da notranja ureditev države ni tako zasnovana, da bi bili z njo zadovoljni vsi i Srbi i Hrvati i Slovenci. Verujoč v moč razvoja, ki vlada vsemu obsežnemu svetu življenja, se nadejamo ter pričakujemo, da se bo tudi notranje življenje naše
države razvijalo in napredovalo v tej smeri, da bo enakopravnost vseh državljanov zajamčena ter da bode država potom notranjega sporazuma postala domovina zadovoljnih Hrvatov, Slovencev in Srbov.
Slovenci na Koroškem.
Obhajajoč desetletnico naše države, se t bolestjo v srcih spominjamo tistih naših bratov, ki so ostali izven mej naše države. Naša bol je tem velja, ker se Je njihovo stanje poslabšalo od leta do leta ter se pogoršava od dneva do dneva. Naši bratje na Koroškem so brezpravni v javnosti, v uradu, žalibog že tudi v cerkvi, o-lobito pa v Soli. Slovenci na Koroškem nimajo ni ene resnično slovenske šola. Nemški manjšinski politiki ▼ naši državi odvračajo svoje oči od lega veleresnega dejstva, pokazujejo pa s prstom na razmere Nemcev v naši državi ter v inozemstvu, zlasti le v Nemčiji širijo govorice o zatiranju Nemcev v naši državi. Mi moramo ugotoviti činjenico, da narodnost Nemcev v naši državi ni ogrožena, marveč z zakonskimi določbami in napravami zaščitena. Kar pa presega preko teh mej, ni obramba nemške narodnosti nemških državljanov, —
marveč širjenje nemške narodne ideje med ljudmi, ki niso nemške narod nosti. V tem oziru pa je ter ostane naSe geslo: Kulturne in politične nemškutarije ne bomo dopustili.
Slovenci v Italiji.
Usoda naših bratov v Italiji fe tako Srna, da bi najčrnejša barva bila še preslaba za resničen in pravilen oris o njej. Nasilni italijanski fašizem jih je oropal vseh slovenskih šol, vseh političnih slovenskih časnikov do zadnjega — »Goriške Straže« — ki jo bil pred nekaj dnevi zatrt, vseh prosvetnih društev in vseh prosvetnih sredstev. Italijanski fašizem je slovensko narodnost obsodil v grob. Mi pa zaupamo v svoje brate in sestre v Italiji, da bodo slovensko narodnost rešili smrti s tem, da skrbno čuvajo in gojijo slovensko narodnost v svojih srcih, do katerih ne sega premoč italijanskega fašizma, da jo čuvajo v razgovoru okoli domačega ognjišča, zlasti pa da skrbno ohranjeno izročijo svojim otrokom. Ne obupajte, mili naši bratje in sestre! Zaupajte! Od goriškega slavčka, slovenskega pesnika Simon Gregorčiča gledano zlato solnce bo zasijalo tudi Vam!
ZGDvori
»Kaj nas je bilo, pa kako smo bili veseli«, tako je načel naš znanec razgovor. Vsak je vedel, da misli na Maribor. Kajti tam je bilo prvega de-eembra slavje, kakoršnega ta dan ni imel noben drug kraj v Jugoslaviji.
»E, jaz sem bil že jezen, sem se moral na stopnjicah domov peljati! Pre več nas je bilo«, tako se je pritoževal ialjivec, pa se mu je videlo, da je tudi na to pozabil, kar ga je jezilo in da je le bil vesel svojega pota v Maribor.
»To le je bilo najbolj zanimivo«, je nadaljeval znanec. »Kadarkoli in kjerkoli je kdo govoril o desetletnici in o delu za naš narod in narodno državo, vsak je moral imenovati pred vsem naše ljudi. Začeli so od Slomška pa preko borcev v naših vrstah predvojnega političnega in kulturnega polja, kjer je toliko naših, da je bilo nemogoče vse našteti, pa do pokojnega dr. Karla Verstovšeka. Najbolj pa je seveda bil pozdravljen naš voditelj g. dr. Anton Korošec. S to manifestacijo se je pa narod oddolžil tudi vsem tistim, ki so se borili za našo slovensko zemljo in je pozdravljal generala Majstra in njegove borce. Slovenski Štajer pa je istočasno dokazal, kako ljubi svojo državo!«
»Pa smo tudi malo pozabavljali čez njo«, je dejal šaljivec.
»To je tudi potreba reči, če ni kaj v redu. Toda eno moramo pa natančno ločiti: državo in vlado. Država, to smo mi sami, to je slovenski, hrvaški in srbski narod, ki prebiva v mejah SHS. Ta skupna država je na-b skupno življenje, skupno gospo-
darstvo,in skupna kulturna last. — Naša stranka je veliko delala za to državo in nikdar proti njej. Čisto nekaj drugega pa je, če je naša stranka skozi osem let vršila hud boj zoper tiste, ki so osem let vladali državo, pa slabo vladali. S tem, da je zoper tedanje korupcijonistične vlade nastopala, so nas te sicer proglašale za protidržavne, toda naš boj je šel le za tem, da smo strmoglavili krivično in škodljivo upravo države, da smo tudi srbski in hrvaški narod pripravili do spoznanja, da je centralistična uprava mora za Jugoslavijo. Vedeli smo, da mora naše načelo enkrat zmagati, zato smo vztrajali. In tako se je zgodilo, da je zmagalo rav no za desetletnico naše države. Ni čuda, da je qb tej priliki največji naš borec dr. Korošec tudi na čelu naše države!«
»Ti bi pa lahko v Mariboru govoril, tako znaš«, ga je podražil šaljivec.
»No, no«, je odgovarjal znanec. — »Tebi in še marsikomu je treba to po vedati, da boš znal ločiti pojem država in državna uprava. Če tudi smo mi danes na vladi, naš boj še vedno gre zoper dosedanjo državno upravo in zdaj se bližamo uspehom svojega boja. Zdaj se stvari sameposebi hitro vršijo. S hitrimi koraki prihaja red ▼ državno upravo, naglo in sigurno se ustvarjajo zakoni, ki urejujejo našo državo na znotraj in na zunaj. Tega dejstva posebno smo se veselili 1. decembra v Mariboru.«
»Jaz pa sem se veselil bojkota«, je dejal šaljivec. »Zdaj saj vem, kaj je bojkot. Bojkot 1. decembra je proglasila opozicija za vse svoje ljudi in svoje organizacije. Na proslavi v Mariboru pa sem videl korakati Sokole in celo Orjuno. Demokrate si videl v
vrstah in oblastni skupščini. Bojkot je torej to, če reče general Pribiče-vič: Na levo!, pa se vsi njegove obrnejo na desno!«
V NAŠI DRŽAVI.
Praznik njedinjenja 1. decembra
■e je praznoval po vsej državi naj-slovesneje. To slavje je na znotraj in da zunaj zabrisalo one umetno začrtane razpoke v državi, na katere tudi ob tej priliki nista pozabila kazati Maček in Pribičevič.
Narodna skupščina je odgodena na nedoločen čas, gotovo pa čez božične praznike, katoliške kakor pravoslavne. Pač pa delajo ta čas posamezni odbori, da pripravijo nove zakonske predloge.
Šolski zakon je sedaj v razpravi. Glede ljudskega šolstva ni v naši državi še nobenega pravega reda. Tre-* ba je to stvar urediti. Ministrstvo za prosveto ima več načrtov, ki so jih predložile učiteljske organizacije. Tj načrti predvidevajo, da nimajo šolski odbori ničesar govoriti, ampak le samo plačevati, da verouk učijo učitelji in ne duhovniki. Ko je minister te učiteljske predloge predložil, je pO seben odbor, ki ta zakon pripravlja, takoj izjavil, da se s tem načrtom ne strinja in da ga bo izpremenil. Za nas je jasno, da bo naša vlada sprejela tak zakon, ki bo obema glavnima zahtevama ustregel: šolski odbori naj imajo več pravic glede šole in verouk poučuje duhovnik.
Savčič nadaljuje. Njegovo delo je težko in bo še veliko truda, predno bo spravil skup Beograd in Zagreb. Te dni je imel zopet razgovore v Beogradu, kjer je takoj napovedal, da je doli delo končal in da gre sedaj — v Zagreb. Savčič sedaj nič več ne skriva, da dela z vednostjo Pribičeviča, ker je z njim v stalni zvezi potom Pribičevičevega brata.
Trumbič hodi po svetu, kjer ima dobre znance, ki mu radi napravijo veselje ter njegove članke o stanju v Jugoslvaiji prinašajo. Doma pa pišejo: »Glejte, kaj pišejo o nas Francozi in Angleži!«
Dalmaciji je treba pomagati! Vi Dalmaciji je zopet lakota. Suša je bila, da Bog pomagaj! Ljudem pa ni mogoče drugače, kakor da dobijo ka ko državno podporo, a ne v gotovini, pač pa v živilih in s tem, da se jim da prilika zaslužiti.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Albanski politični umor v Pragi!
Pred praško poroto je stal dne 29. no vembra t. 1. morilec Cena bega, bivšega albanskega poslanika v Beogradu, Bebi. Sredi razprave pa je stopil k njemu neki mlad Albanec in vstre-lil nanj. Bebi se je zgrudil mrtev na tla. Nekateri pravijo, da je to le krvno maščevanje, drugi pa, da ga je zato ustrelil, ker so se nekateri bali ni«
govih izpovedi. Bebi je namreč vedel marsikaj o prejšnjih in sedanjih gospodarjih Albanije. Morilec morilca Bebija, Vučitrn po imenu, ne mara idati nobenih izjav. Ta političen u-mor, ki se je zgodil v sodni dvorani, |je silno razburil Prago in seveda tu-tii A lbanijo.
V Avstriji volijo predsednika. Vrše se pogajanja med našimi in drugimi strankami. Predsednik bo našega mišljenja, bodisi politik ali ne politik. Socijalisti kljub Dunaju predsed nika ne dobijo.
Nemčija bi se rada olajšala in je stavila pogoje za zmanjšanje vojne odškodnine. Tudi naši državi bod« prihodnje leto plačala do 300 milijonov dinarjev. Zvezne državo so sestavile sedaj odgovor na nemško željo. Nemčija bo ta odgovor za enkrat Se morala sprejeti.
Amerika in Anglija se sami pobotata, tako je predlagal ameriški senator Britten, češ, da naj obe državi dogovorno uredita vprašanje oboroževanja na morju. To bosta še enkrat huda tekmeca.
Rusija protikmetska! V Rusiji se vedno bolj veča odpor kmetov proti boljševikom, ki so začeli rekvirirati po kmetih, kot pri nas med vojno. To postopanje pa zna biti usodno za komunistično vlado Rusije.
Za gospodarstvo Evrope. Na Dunaju se je osnoval poseben zavod za gospodarsko zbližanje evropskih držav. Temu zavodu je pač želeti najboljših uspehov, ker Evropo je treba gospodarsko izjednačiti, sicer bo sama sebe s carinsko politiko ujedla.
NED1IJO
Kaša -m
»Vemo, da je že ura, ko naj vstanemo iz spanja«, je adventni klic katoliške Cerkve, ki velja več ali manj vsakemu izmed nas.
Pa, ko se glasi ta klic: »Že je ura, 'da vstanemo iz spanja«, se nam tolikokrat godi ravno tako, kakor zjutraj, ko se zbudimo in vemo, da je že davno čas, da vstanemo. Tako se nam toži zapustiti udobno, mehko postelj in mislimo si: »Samo malo še, samo par minut«, pa zastaja radi tega delo in gospodarstvo trpi škodo. Ravno tako neprijetno se mi zdi, da bi zapustili udobno postelj mlačno-sti in mehkužnosti, kjer se ni treba nič truditi, kjer ni treba nič storiti, nič se premagovati. Posebno težko se še zdi človeku, da bi vstal iz spanja grehov in navad, ki jih je vzljubil, na katere se je navezal, ki so mu postali druga narava. Godi se mu kakor grešniku Avguštinu, ki so mu njegove strasti, ko se jim je hotel izviti, govorile: »Kako hočeš brez nas živeti? Kako bi bilo življenje brez nas dolgočasno, žalostno!«
Da, to moramo priznati, tako velika je moč grehov in strasti, da človek z lastno močjo ne more vstati iz njih. Tako se mu godi. kakor fantu.
o katerem se pripoveduje sledeče: Dolgo časa se je boril on, ki je tičal globoko v blatu in je vendar hrepenel po luči, zoper greh, a zastonj; nazadnje se ga je polastil obup, sklenil je napraviti svojemu življenju, ki je bilo kakor življenje živali, konec. V noči, ki je bila po njegovem mnenju zadnja v njegovem življenju, pa je imel posebne sanje. Velikanski orjak je stal pred njim in ga je hotel zmleti. Videl pa je tudi angela, ki ga je bodril, naj pobije orjaka. »Kako naj ga premagam«, je vzdihoval mladenič, angel pa je še ponovil svoje povelje in je pristavil: »Nebo ti bo pomagalo.« Nato je mladenič začel boj in je premagal velikana. Ves poten se je zbudil in je naenkrat razumel pomen sanj in z božjo pomočjo se mu je posrečilo, da je premagal svojo strast.
Da, za našo dušno vstajenje nam je potrebna pomoč božja. In o tej božji pomoči nam javlja advent tako tolažilno in upapolno sporočilo. Sv. evangelij druge adventne nedelje pri poveduje, kako je pustil Kristus o sebi sporočiti Janezu Krstniku: »Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi se očiščujejo, gluhi spreslišujejo, mrt vi vstajajo in ubogim se evangelij o-znanjuje.« Da, to je bil Kristus, ki se je .prikazal na zemlji — pomočnik v človeški bedi in slabosti. A kar je bil Kristus, ko je živel tukaj na zemlji, nekaterim v telesnem oziru, to hoče biti vsemu svetu, vsakemu človeku v duhovnem. On je tisti neizmerni duhovni studenec, iz katerega tečejo v človeške duše življenje, zdravje in moč, iz njega prihaja ona krepost, s katero človek premaga svojo slabost, svoje strasti, svoje grehe. Zato je pa tudi Janez Krstnilc, ko je prišel Kristus v puščavo, opozoril ljudstvo nanj z besedami: »Glejte Jagnje božje, ki odjemije grehe sveta.«
Kako je posebno danes treba opozarjati na Kristusa in govoriti: »Glej te Jagnje božje, ki odjemije grehe sveta.« Kdor nima zaprtih oči, mora videti, kako se širi dancé greh, mora pa tudi videti, kako žalostne so posledice, ki jih rodi greh povsod, mora pa žalibog tudi videti, kako vedno več duš postaja žalostni plen greha, kako že toliko ljudi kar obupuje nad poštenim življenjem, kako brez odpora podajajo roke grehu in je danes že tako razširjeno ono žalostno in tako usodno mnenje: »Saj človek ne more drugače, je že tako človeško življenje.« Gorje nam, če bi to nazi-ranje zavladalo tudi v nas in med nami! Zato pa Cerkev vsako leto kliče iz greha, a nam kaže tudi onega, ki nas more greha rešiti — Kristusa. Zato Cerkev posebno v zadnjih letih opozarja na živega Kristusa v sveti hostiji in govori: »Glejte Jagnje božje, glejte, ki odjemije grehe sveta!« Zato Cerkev posebno v zadnjih letih vabi vse vernike, začenši od nežnih otrok, k pogostemu sv. obhajilu, h Kristusu — našemu pomočniku.
Da bi le poslušali ta glas, da bi se v svoji slabosti in bojazljivosti bližali k njemu, ki nas kliče in vabi!
O kako bi kmalu čutili v sebi hrepenenje kvišku, kako bi kmalu čutili moč, da se zbudimo, da vstanemo, da začnemo pot navzgor, četudi je strma in težavna. Pojdimo k njemu, da bo tudi za nas vstajenje in življenje, da bo tudi naš Odrešenik!
Sv. Oče in Poljaki. Za zlato maSo Pija XI. so mu poklonili poljski katoličani krasen album, ki ima predvsem slike, ki kažejo sedanjega papeža v njegovem delovanju na Poljskem. Zanimive so podobe, ki ga kažejo skupaj s sedanjim maršalom Pilsudskem in ameriškim predsednikom Hoover-jem. Ta je prišel, ko se je mudil v Evropi kot odposlanec Zjedinjenih držav, velikokrat v stik s sedanjim papežem, ki je bil papežev zastopnik na Poljskem.
Za krščanski zakon. Življenje kaže to le resnico: »Kakšni so zakoni, kake so družine, tako je življenje v splošnem.« Zato je razveseljivo znamenje, če se zakonsko življenje dviga in se <3a voditi od smernic, ki jih je postavil Kristus. Tak vesel pojav vidimo n pr. na Češkem. Tam je začelo vidno padati število takoimeno-vanih civilnih zakonov«. V mest« Znojmje n. pr. je bilo leta 1925 46 civilnih zakonov, leta 1926 še 27 in leta 1927 samo še eden. Silno žalostno pa je to na Ogrskem. Tam je bilo leta 1895 1500'ločitev zakonov, leta 1924 pa že nad 6000. Na ta način ima Ogrska sedaj v tem žalostnem pojavu pr vo mesto na svetu. Prej so imele to mesto Zedinjene države v Ameriki. A tam so začeli resnejši krogi proti ločitvi zakonov z vso odpornostjo na stopati, ker se je ugotovilo, da so naj več zločinov med mladostniki povzročili lahkomišljeni in ločeni zakoni.
Red usmiljenih sester sv. Vincea-eija Pavelskega. Usmiljene sestre am posebno med Slovenci dobro znane kot požrtvovalne strežnice bolnikov. Kakor izkazuje zadnji seznam, ima red sedaj 3590 hiš. Od teh jih je ▼ Evropi 3066. Največ jih je na Francoskem, kjer se je red začel, namreč 788. V naši državi jih je 33. V vseh zavodih deluje 40.000 redovnic.
Katoliška Cerkev na Kitajskem. —> Na Kitajskem je 2,439.220 katoličanov. Razdeljeni so na 73 škofov. Sest škofov je bilo Kitajcev, sedaj so Sa samo 4, ker sta dva že umrla. Duhovnikov je 3131, med njimi 1271 domačinov.
Kako se socijalno vprašanje praktično rešuje. To so pokazali katolk
čani v Belgiji, posebno tovarna D« Benhelaar v Antverpnu. Ta tovarna izplačuje poleg redne plače še vsakemu delavcu neko nagrado za zanimanje, ki ga kaže za delo. Razen tega je pri tovarni še poseben odstek, ki skrbi za razne potrebe delavcev. K temu odseku spadajo 1 duhovnik. 1 zdravnik, 1 pravnik, 2 delavca in z delavki, 1 uradnik in ravnatelj tovarne. Posebni prispevki se izplačujejo pri prvi sv. obhajilu otrok, pri sklepanju zakonov, pri smrtnih slučajih. Delavci, ki morajo k vojakom
dobivajo 5 do 25% svoje plače. Na koncu leta dobi vsak delavec še primeren del čistega dobička. Na tak način bi bilo socijalno vprašanje že kmalu rešeno na zadovoljnost vseh, ki so poštenega mišljenja.
Poročila SLS.
Občni zbor krajevne organizacije BLS t Loki pri Zidanem mostu se vrši v nedeljo, dne 16. t. m., takoj po sv. maši v društveni sobi. Spoli Volitev ožjega in širšega odbora, lčajnosti.
Mislimo pravočasno
na
Mohorjevo družbo I
Te dni se razpošiljajo knjige Mohorjeve družbe med naročnike. Nad 51.000 slovenskih družin se jih bode Razveselilo in premožni in siromašni bodo preživljali lepe zimske večere Ob zanimivih povestih in poučnih knjigah. Vse bo bralo povest »Višar-ika polena«, pregledovalo Koledar, se učilo iz Malove »Zgodovine sloven skega naroda« in se seznanjalo z na-Bo neposredno preteklostjo iz Kranj-feve knjige »Kako smo se zedinili?« Kivljenje svetnikov bo koristno nedeljsko berilo za stotere, * ki želijo vsaj za kratek čas odtrgati svoje misli od vsakdanjosti in gledati v duhu življenje junakov, ki so izvršili velika dela Bogu v čast in bližnjemu v korist. In vse te knjige so dobili lju-rdje za borih 20 Din — torej za nekaj ¡več nego stane liter vina. Posamezna knjiga bo veljala samo 4 Din.
Če premišljujemo veselje, ki ga nu *ijo Mohorjeve knjige tisočem in tisočem, si ne moremo kaj, da bi ne želeli, da bi bili tega veselja deležni kar mogoče vsi Slovenci. Saj je cena 20 Din tako neznatna, da jo vsaj s skupnimi močmi zmore pač vsaka družina. Danes smo še precej daleč od tega, da bi prišla Mohorjeva knjiga res ¡V vsko družino. Če vzamemo vso Slovenijo, pride en Mohor j an povprečno na vsakih 25 oseb, in sicer v ljubljanski škofiji že na vsakih 21 oseb, v la-'vantinski pa šele na 28 oseb.
Zato se pa pobrigajmo kar mogoče pravočasno, da se bo letos število Mo borjanov v vsaki župniji še znatno dvignilo! Vedno imejmo pred očmi, 'da izkažemo vsaki družini veliko u-Blugo, če jo opozorimo na Mohorjevo družbo! Ozrimo se okrog sebe, pa bomo videli tega ali onega znanca in brijatelja, ki še ni naročen na Mohor feve knjige. Pokažimo mu letošnji Koledar, opozorimo ga na to, kako lepe knjige dobi lahko skoro zastonj tez leto dni — pa nam bo kdaj še ¡hvaležen, da smo spravili v njegovo bišo ta vir lepe zabave in pouka.
Vsakdo, ki bere te vrstice, naj skle pe: tudi v naši župniji se mora letos število Mohorjanov dvigniti! Tudi na jša župnija se mora približati cilju, 'da naj bo Mohorjeva knjiga v vsaki Slovenski hiši!
PROSLAVA 10LETNICE OBSTOJA
NAŠE DRŽAVE V MARIBORU.
Maribor je proslavil lOletnico osvo boditve in lOletnico obstoja naše države tako slovesno in veličastno, da smo lahko ponosni na to slavje vsi Slovenci. Zbralo se je v soboto iz Maribora in cele Slovenije nad 25 tisoč ljudi. Z obilno udeležbo je pokazalo posebno podeželsko ljudstvo, da zna ceniti 10 let že slovenski Maribor in našo narodno — lastno državo. Slovesnosti so se udeležile vse naše organizacije in društva. Na manifesta-cijskem zborovajnu na Glavnem trgu je v soboto dopoldne prikipelo navdušenje naroda do vrhunca. Nepregledne ljudske množice so se veselile pomenljive lOletnice in vse je poteklo brez najmanjšega dogodka, ki bi bil kvaril slavlje. S proti pričakovanju obilno udeležbo, z vzornim vedenjem in z navdušenostjo je pokazala v toliko-tisočih v Mariboru zbra na dežela, da smo Slovenci zaveden in kulturen narod, ki tudi res zasluži, da je njegov voditelj dr. A. Korošec pri krmilu naše lOletne države!
Srbski generali in dostojanstveniki, ki so videli to zadnjo mariborsko proslavo, so javno in glasno priznavali, da tako številne udeležbe, tako ganljivega navdušenja in vzornega obnašanja ljudskih množice še niso videli.
f Dekan Anten Novak. V Gornjem
gradu je umrl tamošnji župnik in dekan Anton Novak. Pokojni je bil rojen leta 1869 v Šoštanju, posvečen v mašnika dne 25. julija 1894 ter je služboval kot kaplan oziroma provi-zor v Majšpergu, Novi cerkvi in Špi-taliču, kjer je dne 2. julija 1900 postal župnik. Od 1. maja 1909 je žup-nikoval v Kamnici pri Mariboru, s 1. novembrom 1919 pa je nastopil mesto župnika v Gornjem gradu, kjer je pos dne 15. decembra 1921 dekan. Za svoje zasluge na polju dušnega pastirstva je bil imenovan leta 1923 za duhovnega svetovalca.
je priljubljen dušni pastir in vzo ren duhovnik. Pogreb je bil danes v četrtek.
Duhovniške spremembe. Gospod kaplan na Bizeljskem Jurij Pribožič pride za provizorja v Zagorje. Gospod kaplan na Pilštajnu Adolf Adamič je prestavljen na Bizeljsko.
Smrt zavednega moža. Preteklo soboto je bil v Gomilici (Slov. Krajina) izročen črni zemlji posestnik Fr. Sobočan, brat dveh mis.-lazaristov: že umrlega dr. Ivana in še živega M. Sobočana, ter stric gospoda kaplana Fr. Kolenca. V najlepši moški dobi je postal žrtev neizprosne jetike. Z umrlim je izgubila SLS enega najbolj vnetih pristašev. Sploh je bil umrli navdušen Slovenec že takrat, ko se o slovenstvu ni smelo govoriti. Imel je celo kopito slovenskih knjig, ki jih je sam rad prebiral in jih dajal tudi drugim. Bil je mož-poštenjak,
zato ga je vsak spoštoval. Kako pii-ljubljen je bil, je pokazal pogreb. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica ljudstva. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega gospod kaplan Kolenc. Prizor je bil tako pretresljiv, da ni ostalo nobeno oko suho. Umrli je zapustil mlado ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Za ubogo ženo je udarec tem večji, ker je letos pokopala že dva otroka in je bil mož že tretja žrtev, ki jo je morala dati v kratkem času.
Vojni tovariši! Prosimo vse podružnice ZSV in odbore za spomenike, naj pošljejo svoje delegate in zaupnike prav gotovo dne 9. decembra v Ljubljano k sestanku delegatov in občnemu zboru zveze. Najpreje bode sv. maša ob 8. uri pri sv. Petru, potem ob devetih zbor v salonu tovariša Rozmana, ne daleč od tam, po domače »pri Jerneju«, Sv. Petra cesta 85. Vsak tovariš iz svetovne vojne dobro došel! Tovariši, pridite ali pošljite zaupnike! — Glavni odbor Zveze slovenskih vojakov v Ljubljani.
Drzna stava. Dne 1. decembra ob" 12. uri se je doigrala na glavnem mostu v Mariboru drzna stava. Trgovski pomočnik Emerik Potočnik je skočil v Dravo z mosta. Njegovi prijatelji so ga že čakali s čolni, da so mu prihiteli na pomoč, ko se je pokazal iznad valov. Potočnik je zatr-; jeval, da si je privoščil ta nevarni skok za stavo.
Novice iz Ormoža. Prav je rekel zadnjič nek stari kmečki modrijan, da Bog ni še nikoli zagospodaril. Ka-, ko smo namreč vzdihovali, ko smo tako malo krme pridelali, pa smo si prihranili zdaj mnogo krme, ker je bilo tako dolgo lepo vreme in se je mogla živina pasti. — Še nikdar se ni v Ormožu na sejmu tako kradlo, kot na zadnjem sejmu. Bilo je dosti jokanja, jeze in strahu, ko je sedaji enemu, zdaj drugemu kaj izginilo ii žepa. Orožniki so pridno zasledovali žeparje in jih tudi nekaj polovili. —. Kradli so ponajveč takozvani »beli cigani« iz neke hrvaške občine blizu Čakovca. V dotični občini obstoji baje samo ena organizacija: tatinska. Kdor več nakrade in predrznejše nastopa, ta je večji junak. Ljudje! Drugič pa bolj pazite na denar! Boljše je: drži ga kot lovi ga! — Proslave lOletnice ujedinjenja v Mariboru se je iz naše are udeležilo vsaj 180 do 200 ljudi.
Nesreča nikdar ne počiva! Preteklo sredo se je zgodila nesreča, ki ja pretresla ves Miklavž pri Ormožu. Šolski otroci so se opoldan po končanem pouku igrali. Pri tekanju se je Stanko Šnajder, učenec 5. razreda, spotaknil in padel. Nesreča je hotela, da je imel v notranjem žepu širok čevljarski odprt nož. Ta se mu je pri padcu zasekal v prsi in mu zadal 6 do 7 cm globoko ter 4 cm široko rano. Ponesrečenec je bil takoj ves krvav. Na ves glas je kričal, dokler se ni zgrudil brezzavesten na tla. Ubogi učenec se je nad eno uro boril s smrtjo in nikdo ni upal, da bi ostal pri
življenju. Čez dve uri se je pripeljal g .dr. Hrovat, vodja ormoške bolnice, ki je rano izpral in sešil. Dva dni je bilo bolnikovo stanje zelo kritično. Sedaj pa se počuti že precej dobro in čez kaka dva tedna bo popolnoma okreval. Nesrečo je povzročil sam radi neprevidnosti. Staršem bi priporočali, da se nekoliko zanimajo, kaj nosijo njihovi otroci v žepih, ker nesreča nikdar ne počiva!
Težka poškodba. V soboto, dne 1. decembra dopoldne se je v Minčnem pri Dolu pri Laškem pripetila huda nesreča. Ahčan Ivan, 301etni posestnik, je šel gledat v svoj gozd. Na sosedni parceli sta dva delavca sekala drevesa, pri čemur se je smreka naslonila na drugo, še ne podžagano. Ravno ko je prišel Ahčan do tega mesta, je nasekana smreka padla na tla in pri tem težko poškodovala Ah-čana.
Roparji na delu. V petek, dne 30. novembra, sta oropala doslej še neodkrita roparja v Marijagradcu pri Laškem 601etnega posestnika Ferdinanda Knez, po domače Starca. Vzela sta mu ves denar v znesku 3 tisoč )in in uro.
Kako je proslavljal Zagreb lOlet-nico obstoja naše države? Zagreb je proslavil lOletnico Jugoslavije čisto drugače nego Maribor. Pred slovesno službo božjo so zlezli neki mladiči v zvonik stolne cerkve in so razobesili črne zastave. Istotako so razobesili
fiozneje Zagrebčani črne zastave. Po-icija je dala zapoved, da morajo te zastave izginiti. Ker se Zagrebčani niso hoteli pokoriti odredbam oblasti, je prišlo do razgrajanja in do — streljanja. Smrtno zadet je obležal 161etni brivski pomočnik Stanko Pe-trič, rodom iz Ljubljane. Ustrelil ga je neznan mlad človek, ki je pri demonstracijah streljal iz revolverja, kakor bi bil zblaznel. Razven tega so bile še ranjene štiri druge osebe. Nepotrebna kri vsled vročekrvnosti —■ mladih ljudi, katere šuntajo voditelji opozicije!
Železniška nesreča v bližini Beograda. V petek zjutraj ob 4. uri se je zgodila v bližini Beogradu velika železniška nesreča. Mešani vlak iz Beo grada je trčil ob tovornega, ki je vozil proti Mladenovcu. Ko sta strojevodji videla, da je nesreča neizbežna, sta začela zavirati. Istočasno sta začeli lokomotivi brlizgati. Brzina se ni dala zmanjšati. Udarec je bil straže n. Trčila sta na ovinku. Ker je bila noč, so nekateri potniki spali, drugi ¡pa so pripravljali prtljago, ker se je bližal Beograd. Nekateri vagoni so se razbili, drugi so se prevrnili, drugi zopet zarili drug v drugega. Nekaj ivagonov je popolnoma razbitih. Neukega trgovca iz Požarevca je tako Stisnilo, da ni dal nobenega glasu od isebe in je bil na mestu mrtev. Trdi •se, da sta mrtva neki potnik iz Sli-jvarja in neki železničar. Število težko ranjenih je zelo veliko. Zlasti težko ranjeni so štirje potniki. Tudi živina, ki se je vozila v tovornem vlaku, je precej poškodovana, deloma u-hita.
Grozen potres — novi ognjeniki.
V noči od 1. na 2. december je zadela Južno Ameriko grozna nesreča, koje obseg še ni znan. Nastal je potres in kar dva nova ognjenika sta začela bruhati. Ta dva ognjenika sta v bližini mesta Talci, ki je postalo žrtev nesreče. Ubitih je več sto oseb in bog zna koliko ranjencev. Mesto Talce je štelo 40.000 prebivalcev in je sedaj popolnoma uničeno. Letalec je preletel kraj nesreče in poroča, da je vse polno mrtvecev po ulicah. V kraju Constitutione ni ostal kamen na ka-menu. Mestno gledišče je bilo ob času nesreče zasedeno, se je zrušilo in pokopalo pod seboj vse obiskovalce. S prizadetimi kraji so prekinjene vse zveze in dosedaj še ni bilo mogoče pregledali ogromno nesrečo, katero je povzročil potres in oba nova ognjenika.
Dva.
»Ti, neka pretekli teden pozabil storiti!«
»Kaj pa?«
»Naročilni list nisi izrezal in nisi poslal naslova vsaj enega novega naročnika, ker eden pride tudi na tebe.«
»Bom pa danes, saj je naročilni list zopet notri!«
»Takole naredi! Spredaj napiši svoj naslov, zadaj pa naslov novega naročnika!«
»Zakaj?«
»Zato, ker boš ti dobil za novega naročnika, če je plačal 32 Din, lep žepni koledarček. Za več novih, kar pa moraš posebej sporočiti, .pa lepo knjigo.«
»In kaj dobi novi naročnik? <
»Kaj? List bo dobival, pa še razne priloge poleg, ki jih bo v decembru precej. Pa pravico ima do znižanih cen pri raznih knjigah!«
»Potem pa kar v to-le hišo, kjer je svoj čas gospodinjila »Domovina-« -naj raje gospodari naš »Slovenski
NAGRADE VSEM NAROČNIKOM!
Poleg običajnih božičnih in novoletnih prilog smo letos sklenili vsem naročnikom »Slovenskega Gospodarja« dati posebne nagrade in sicer s tem, da jim pocenimo razne knjige:
1.	»Vinartsvo« dobijo namesto za 66 Din — za 50 Din.
2.	»Hmeljarstvo« namesto za 50 D — za 40 Din.
3.	»Zgodovina Maribora« namesto za 20 Din — dobijo za 8 Din.
Ta ugodnost velja le za december! Zato se je pravočasno poslužite! Pri naročilu pripomnite, da ste naročnik »Slovenskega Gospodarja«!
Vsem cenjenim čitateljem obračamo pozornost na današnjo prilogo tvrdke L. 2. Konjovič iz Beograda, katera je poznana Sirom cele države kot solidna in popularna prodajalna srečk drž. razredne loterije.
Advokat dr. Egon Start, zaprisežen sodni tolmač češkoslovaškega, italijanskega ter nemškega jezika, do sedaj advokat v Trstu, je otvoril odvetniško pisarno v Ljubljani, Knaflieva ulica 10 I. telefon 3143.
DMISTV&
Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru.
Prosvetna zveza v Mariboru je imela svoj občni zbor v petek, 30. novembra. Udeležili so se ga tudi predsednik oblastne skupščine g. dr. Leskovar, inšpektor Bobič kot zastopnik prosvetnega šefa Kotnika in tajnik ljubljanske Prosvetne zveze Zor. Govor predsednika dr. Hohnjeca objavljamo na drugem mestu. Iz tajniškega poročila smo doznali, da šteje Prosvetna zveza v Mariboru danes 176 včlanjenih društev in ekspozituro za Prekmurje v Murski Soboti a 6 društvi ter 68 dekliških in mladeniških zvez, celotno torej 250 prosvetnih organizacij. Od lanskega leta je število članic naraslo za 13 društev in 3 mladinske zveze. Vse dekliške zveze vodi osrednje vodstvo ▼ Mariboru, ki mu predseduje požrtvovalno delavna gospa profesorica Marija Štupca. Med proslavami preteklega poslovnega leta je bila najimenitnejša proslava 7001etni-ce lavantinske škofije. Skupno romanje na Brezje je v tem letu prekosilo vsa dosedanja: prijavilo se je okoli 4000 ljudi, sprejetih pa je vsled predpisov železnice bilo 1« samo 3600. Svojo državno in narodno zavest so naša društva dokazala s tem, da se je za slavje državne desetletnice v Mariboru priglasilo 75 društev z nad 3500 udeleženci. Društva so izkazala 34 društvenih domov, v preteklem poslovnem letu so biU zgrajeni domovi pri Sv. Antonu v Slov. g. v Sv. Petru pod Sv- Gorami, v Sv. Lovrencu na Pohorju, leseni dom pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini pa je bil prenovljen. Velike uspehe je dosegla dekliška or* ganizacija s prireditvijo dekliških taborov, katere je vodila predsednica gospa Štupca. Za bodoče poslovno leto je vsem društvom na razpolago 18 strokovnih predavanj, katere prevzame akademsko starešinstvo * Mariboru. Posebno skrb bo treba posvečati narodno-obrambnemu deju. V to svrho s« bo v Mariboru ustanovila Slov. Straža. Ii vrst delegatov je bila izražena nujna želja da se mora na vsak način poživiti organP zacija mladeniških zvez, ki so se pokazale za neobhodno potrebne. Na občnem zboru je bil po večini izvoljen stari odbor z g. dr. Hohnjecem na čelu. Občni zbor je brzojavno pozdravil «astni predsednik Prosvetne zveze dr. Korošec, sedanji predsednik vlade. Z navdušenim odobravanjem je občni zbor sklenil poslati predsedniku vlade br-zojav, v katerem se ugotavlja, da naša katoliška prosvetna organizacija obhaja lOletnico države s toplim rodoljubnim čustvom!
Mariborsko katoliško dijaštvo proslavi praznik Brezmadežne s slavnostnim zborovanjem v soboto, ob desetih v dvorani Zadružne banke, zvečer ob osmih pa priredi akademijo v dvorani Union z zelo izbranim sporedom. Nastopajo člani, članice, mladci ter naraščaj dijaškega Orla. Ker bo akade-: mija res prvovrstna in je naša dolžnost, da pokažemo katoliškemu dijaštvu svoje simpatije, so vabljeni vsi mariborski somišljeniki in prijatelji naše mladine na akademijo. Vstopnice se dobijo dopoldan od devetih naprej v banki, popoldan od šestih naprej ▼ Unionu.
Maribor. Živimo v času napredka, pa ttt-di v dobi raznih zabav in veselic. Sedaj, ko se je narava podala k počitku, je pač um»-stno, da se obnovi in poglobi delo v nadih organizacijah v notranjem delu. V dokas temu hoče tudi Poselska zveza razmahniti svoj delokrog v ljubezni do dela in borb« za delavski stan, ki si velikokrat išče grean kega kruha m težkega zaslužka Tiho M
neopaženo liki žuborečemu potoku v mirni dolini hoče Poselska zveza v skromni obli-1 poštene zabave nuditi občinstvu lep uži-fc ▼ igrokazu »Dve materi«. Prijatelji žu-Ivih rok, pridite v obilnem številu v ne-Hjo, dne 9. decembra v Zadružno banko. SŽetek točno ob pol petih popoldne. »Naš doni«, list za kmetsko mladini velja 12 Din na leto. Naročite ga Srl upravi »Našega doma« v Mari-loru, Aleksandrova cesta 6.
8t. Marjeta niže Ptuja. Da ne boste mis-JH, da tukaj vedno spimo, se zopet oglašamo, ali to pot naši mali. Mladci in orliči, kateri priredijo v nedeljo, dne 9. t m., ob treh popoldne v Slomškovem domu igro za Miklavževo, pri kateri nastopijo z deklama-cijami in dvogovori. Starši! Pridite pogledat, da boste znali, kaj in kam zahaja vaša mladina! Bog živi!
Ptujski Orli in Orlice bodo vprizorili aka demijo dne 9. t. m., v mestnem gledišču ob treh popoldan. Sodeluje tudi pevsko društvo »Cecilija« s svojimi pevskimi točkami. Na programu so res prav lepe točke. Bog iivi!
Ljutomer. Prosvetno društvo uljudno vabi cenjeno občinstvo na Miklavžev večer, ki ga priredi na praznik Brezmadežne ob pol štirih popoldan v Kat. domu. Na sporedu je lepa otroška igra v treh dejanjih »Šola v nebesih«. Potem bo obdarovanje o-trok. Darila prinesite v Katoliški dom. Na svidenje!
Sv. Jurij ob južni žeL Društvo Orel priredi v soboto dne 8. t. m., in v nedeljo, dne 9. t m., popoldne po večernicah v dvorani Kat. doma igro »Živa pokopana«. Ker je igra zelo zanimiva, vabimo vse prijatelje našega društva!
Listnica uredništva.
Dobrova pri Ormožu: Dopis je tožljiv, dokaz resnice bi bil težak. — Pirešica pri Žalcu: Dopis tožljiv in bi moral urednik v luknjo. — Dravinjska dolina: Dopisnika ne poznamo," Bogznaj, če ni poslana zgodbica potegavščina. — Vsi danes neobjavljeni dopisi pridejo na vrsto prihodnjič.
Cene
in sejmska poročila.
Vrednost denarja. 1 dolar — 56.78 Din, 1 nemška marka — 13.54 Din, 1 madžarski pengo — 9.92 Din, 1 švicarski frank — 10.94 Din, 1 avstrijski šiling — 8.01 Din, 1 češka krona — 1.68 Din 2.97 Din.
21tnl trfl. Novi Sad. Pšenica: bačka, gor-njebačka in potiska 242.50 do 245 Din, bn. par. Vršac 236 do 238. Oves: bč. sr. in slav. UZJ50 do 247.50. Koruza: bačka nova 237.50 do 240, bačka 1—2 237.50 do 242.50. Krompir: medjimurski beli 104 do 110, slovenski 105 do IlOč Ječmen: bački, sremski in ban. 855 do 260, bč. pol. 285 do 290. Moka: 0 g 347.50 357.50, št. 2 327.50 do 337.50, štev. 5 »7.50 do 317.50, št. 6 270 do 280, št. 8 205 do **t6. Otrobi: bački 180 do 185, banatski 175 lo 180. Promet: 72 vagonov pšenice, 49 ko-wze, 1 in pol ječmena in 9 moke. — Budim-ešta: Tendenca čvrsta. Pšenica: marec /6.58 do 26.50, zaključek 26.56 do 26.50, maj 87.46 do 27.40, zaključek 27.40 do 27.42. Rž: *arec 25.06 do 25.08, zaključek 25.0»—25.10, *aj 25.50 do 85.52, zaključek 25.50 do 25.52. isnua; maj 88.76 do 28.66, zaključek 28.64
do 28s66, julij 28.94 do 28.90, zaključek 28.50 do 28.92.
Lesne cene so ostale nespremenjene.
Seno in slama na marib. trgu. Na
mariborski trg dne £0. novembra so pripeljali kmetje šest voz sena in 2 voza slame. Seno je bilo po 130 do 150 Din, slama po 60 do 70 Din.
Iz hmeljskega trga. V Žatcu je bil zadnje dni jugoslovanski hmelj po 500 do 900 Kč za 50 kg. Nazadovanje cen se je zaenkrat ustalilo. — V Niirnbergu se je trgovalo nekaj z bačkim hmeljem po 50 do 90 mark. — V mesecu okt-' "u je uvozila Čeho3lova-ška 2705 stotov > kg in od tega iz Jugoslavije 1791.
*
Polovična vožnja za izcedno gfr. no skupščino Zadružne zveze v Mu»
riboru. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo za udeležence glavne zvezine skupščine ki bode v četrtek, dne 13. t. m., v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru. Polovična vožnja velja za čas M 10. do vštetega 15. decembra t. 1. Na vstopni postaji kupite cel vozni listek do Maribora. V Mariboru pri izhodu voznega listka ne oddajte, ker velja s potrdilom o udeležbi tudi za vožnjo nazaj. Potrdila o udeležbi se bodo izdajala v poslovnih prostorih zvezinega pododbora in pri glavni skupščini v dvorani Zadružne banke.
III. oblastna vinska razstava in vinski sejem v Ptuju se vrši v dneh 3., 4. in 5. marca 1929. Ker je letošnja vinska letina izpadla kvantitativno in pri poznih trgatvah tudi kvalitativno prav ugodno, bo razstava brez dvoma nudila vsem zanimancem veliko izbiro dobrega vina po zmernih cenah.
Podružnici Sadjarskega ter čebelarskega društva v Vojniku imata svoj redni občni zbor na praznik dne 8. decembra ob 8. uri v osnovni šoli z običajnim dnevnim redom. Pobirala se bo tudi članarina za 1. 1929.
Čebelarska podružnica Ljutomer ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 9. t. m., ob pol devetih dopoldne v meščanski šoli v Ljutomeru. Vabijo se vsi čebelarji ljutomerskega o-kraja k pristopu, da se bomo lažje branili proti vsiljivemu uvažanju tujih čebel k nam v ajdovo pašo, za katero imamo dovolj naših čebel. Mislimo, da ste mnogi letos uvideli, kako škodo ste vsled tega imeli in da je le v skupnem nastopu edina naša rešitev.
JASLICE
po Din 3, 5, 5.50, 6.70, 8- 17, 18, 21, 30, 35, 45, 81, iz papirja, zelo okusno izdelane I Velike lesene, umetniško rez barsko delo, po 2940 in 4000 Din dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Kdor le more, naj si osebno ogleda našo zalogo v Mariboru in bo videl, da tako poceni in lepih jaslic ne dobi nikiei drugod.
Zimska premišljevanja za kmetovalca.
Jesenski sadeži so pod streho, listje je nagrabljeno. Prišel je čas, ko si tudi kmetovalec lahko nekolika oddahne od trdega dela, ki ga je po-^ dilo skozi celo leto. Sedaj je čas, da pretehtaš v duhu dosedanje uspeha in iščeš vzroka neuspehov. Ob enerri delaš načrte za prihodnje leto. Do* voli, da ti pri tem premišljevanja malo pomagam.
Lansko leto sem priporočal dvoja stvari in sicer napravo gnojišč ter gnojničnih jam in nasajanje sadnega drevja. Letos mi o tem ni treba veJ? obširno govoriti, kajti začelo se je ja-ko živahno gibanje za stavbo gnojišč. Kakor se sliši, je prejel oblastni odbor toliko prošenj za polovični prispevek k cementu, da letos ne bode mogoče vsem prošnjam ugoditi.
Glede sadnega drevja so se prepričali letos zlasti posestniki v marib. okraju in Slovenskih goricah, da lalf ko vrže sadjarstvo lepe dohodke brez velikega truda. To bo najboljša pobiij da, da bodo sadjarji letošnjo zimo bolje negovali sadno drevje, ga oko-pali, zagnojili, obrezali in pobelili*' Tudi se bo nasadilo mnogo lepih novih sadonosnikov. To so stvari, ki donašajo tako očividnih koristi in ki povzdignejo vrednost posestva v toliki meri, da bo vsak pameten gospodar tukaj začel z zboljševanjem svojega posestva.
Danes hočem tvojo pozornost obr* niti na dve drugi važni stvari. To je globoko obdelovanje njiv za okopa-vine in gnojenje travnikov.
Globoko oranje njiv v jeseni priporočam posebno za koruzo, krom» pir in peso. To velja za težko zemljo; za peščeno zemljo globoko oranje nf na mestu. Globoko oranje omogoči* da se korenine globokeje razrastejo in da zemlja pridrži dalje časa po» mladno vlago.
Letošnje leto je bilo v tem ozira poučno. Kjer je bilo plitvo orano, je koruza zelo trpela vsled suše. Kjer je bila pa zemlja globoko obdelana, suša koruzi ni škodila. Videl sem na lastne oči krasne primere. Celo tako daleč gredo skušnje, da ogrebanje koruze pri globokem oranju ni potrebno, pač pa večkratno okapanje.
Še imaš priliko za globoko oranje. Če nimaš Sackovega pluga za globoko oranje, pomagaj si na ta način* da orješ z navadnim plugom, a takoj za njim idi po isti brazdi s plugom^ ki si mu odvzel desko, torej s samim' Z lemežem zrahljana zemlja ostane-spodaj, dosegel si pa poglobitev obdelovalne plasti, če bodo še lepi dnevi, imaš priliko, da poskusiš. Kesa! se ne boš. Posebno še, kfer se v mescu decembru (»gnilcu«) brazde še lepo razmrvijo in dobiš za pomlad lepo rahlo zemljo.
Oglejmo si nekoliko še naše travnike. Tudi tem je suša letos škodovala. Če bi ne bilo pozne paše in dovolj repe, bi bila trda za govedo čez zimo.
Že dve leti pada v oči, da so dobro gnojeni travniki dali dobre odkose
sena, slabo gnojeni pa zelo male. — Sledimo tudi tukaj izkušnjam! Vse izkušnje nam pa pravijo, da naši travniki trpe lakoto na redilnih snoveh. Naše načelo letošnjo zimo naj bode: Gnojite travnike!
Najboljši gnojili za travnike sta ¡mešanec (kompost) in gnojnica. Poslednje pa je le enostransko gnojilo, !ki ga je treba v učinku podpreti z umetnimi gnojili in še zlasti s super-fosfatom, ker je drugače premalo u-spešno.
Pri nas se je utrdilo mnenje, da spadata izmed umetnih gnojil na travnike Tomažova žlindra in kaj-nit. To mnenje ni popolnoma točno. ¡Na travnike sodi namreč izmed fos-iatnih gnojil pred vsem superfosfat, ker je v vodi topljiv, ter 40%na kaii-jjeva sol in po potrebi apnov dušik. Lahko pa rabiš tudi mešano gnojilo nitrofoskal. — Pri letošnjih poskusih sem opazil, da daje superfosfat, pomešan s pepelom, na travnikih iz-vanredno lepe uspehe. Za manjše posestnike, ki imajo pepel na razpolago, priporočam z mirno vestjo mešanje superfosfata s pepelom. Če to mešanico raztrosiš v bližini doma, kjer je v zemlji vsled odpadkov na paši vedno precej dušika, boš imel čez celo poletje fino, mehko in zelo redilno pašo ali pa hvaležne košnje.
Glede množine redilnih snovi ae priporoča letno raztrositi po 1 ha travnika s superfosfatom 30 kg fos-forove kisline, s 40%no kalijevo soljo 80 leg kalija in z apnovim dušikom 30 kg dušika. Za tako gnojenje bi bilo treba 200 kg rudninskega superfosfata, 200 kg 40%ne kalijeve soli in 150 kg apnovega dušika.Apnov dušik se more nadomestiti z gnojnico, tudi kalijeva sol lahko odpade, če izrabljamo gnojnico, ker vsebuje gnojnica dovolj kalija. Zopet pridemo na potrebo uporabljanja gnojnice, ki nam prihrani lahko marsikak izdatek za umetna gnojila.
Če ima zemlja malo apna, ne pozabi travnike od časa do časa poap-nati. Vendar ne pozabi, da samo z apnanjem zemljo zelo izsesaš. Z gnojenjem travnikov boš zboljšal svojo živinorejo, dobil bodeš boljši hlevski gnoj in s tem podlago za uspešno kmetovanje. —
Vidiš, to sem ti moral povedati! Iz lastne skušnje sem se prepričal, da vse drži, kar sem ti povedal. Izdatki, ki jih boš imel za nasvetovane svrhe, se ti bodo bogato vrnili. Držimo se tega, kar se je obneslo in začnimo z zboljševanjem kmetovanja tam, kjer si obetamo največ stalnih uspehov!	J- Z. *
Igračkanje s hmeljarji.
Hmeljarsko društvo je razposlalo tla poverjenike okrožnico, v kateri hoče sklicanje izvanredne skupščine, katera naj obsodi in zabrani pred prodajo hmelja. O uspehu te okrožnice, to je, kakšen je odgovor gospodov poverjenikov, mi ni znano, vem pa, da večina hmeljarjev odklanja takšne stvari. V časih, ko smo pro-
dajali hmelj po sto in še več dinarjev, smo si lahko tolažili vest z raznimi protesti in papirnatimi sklepi, kateri so koristili kvečjemu trgovcu s papirjem. Danes pa, ko nas tlačijo izgube nizkih cen, ko nas tepe brezbrižnost strokovne organizacije, ko stojimo brez varstva prepuščeni na milost in nemilost, bi rad poznal hmeljarja, kateri verjame, da nam je s takšnimi sklepi kaj pomagano.
Obsojamo predprodajo hmelja kot skrajno škodljiv pojav za višino cen, prepričani pa smo, da protestna skup ščina tega najmanj ne bode zabra-nila.
Spominjamo 3 grmečih besedi proti prodaji sadežev — pa tudi sto-tisoče istih, prodanih iz Savinjske doline — spominjamo se črne table, za katero je bilo toliko navdušenja s strani Hmeljarskega društva — seveda samo napram hmeljarjem — katero pa ves čas zaman iščemo po Žalcu. Zakaj je ni? Odgovor prepuščamo hmeljarjem!
Hmeljarsko društvo, oziroma njega odbor, je vsled svojega delovanja, o-ziroma nedelovanja, zgubilo zaupanje oblasti in hmeljarjev. Neprestano nasprotovanje oblasti, preziranje in omalovaževanje želj in zahtev hmeljarjev — zgled nova pravila — nezanimanje za vsa pereča vprašanja hmeljarstva nam zaznamuje pot, katero hodi odbor naše strokovne organizacije.
Gospodom pri društvu, kateri nočejo ali ne morejo umevati novega časa in položaja, se majejo tla. Popol noma zavožena hmeljarska gospodar ska politika, brezbrižnost za zaščito hmeljarjev, komoditeta v reševanju raznih problemov so začele odpirati oči tudi tistim hmeljarjem, kateri so se doslej še zadovoljevali z raznimi frazami in demagoštvom, še verovali raznim lepim besedam. Vzdržati se za vsako ceno, pa čeprav pri tem trpi napredek hmeljarstva, to je njih cilj in namen. Z bobnečimi frazami premotiti in uspavati hmeljarje, še za trenutek si utrditi položaj, to je namen skupščine proti predprodaji hmelja. Bliža se nam prodaja sadežev v drugi izdaji.
Predprodajo hmelja bi zabranili le samo zadostni sezonski krediti za
hmeljarje, pa tudi oklic na trgovce, da ne prevzamejo takšnih kupčij. Tu pridejo v poštev večinoma samo domači prekupci, kateri vrše prednn-kup na račun tujcev. Njim na čaat pa moramo reči, da mnogi od njih Ž» v načelu odklanjajo vsako tako kupčijo.
Predprodaja hmelja se vrši večinoma vsled pomanjkanja denarja. Preskrbeti sezonske kredite za hmeljarje, bo najboljša obramba in protest, kateri bo proti predprodaji največ zalegel. Da se gospodje v Žalcu ne spomnijo, da je tu hvaležno polje za delovanje Hmeljarskega društva, kdo bi jim po dosedanjih skušnjah zameril, njih pač ne tarejo denarne skrbi!
Ne rabimo velikih besedi v zrak na skupščinah, katere naj nas uspavajo, ne protestov in sklepov, kateri se ne izvršujejo. Rabimo marljivo strokovno delo v korist hmeljarstva, zahtevamo — že sklenjeno — reorganizacijo društva, katero je temelj boljšega delovanja. Upamo, da nam ne bo treba se sklicevati na oblast — koje brezbrižnosti v tem oziru se že čudimo —, da naredi red in zavaruje pravice članstva.
F. Turnšek, Polzela.
Otrok iz mesta je gledal na tekočo raztopljeno mast: »Od koga dobimo masti?« — Kmet- »Od svinje!« — Otrok: »Ali dobimo mast od svinje na isti način, kakor dobimo mleko od krave?« — Kmet: »Hm . . .
Pravilno odgovoril. Učitelj: »Kje si rojen, Tonček?« — Tonček: »Doma.«
Dobra duša. Sodnik: »Obtoženi ste, da ste silno kruti!« — Priča: »Gospod sodnik, obtoženec pa res ni krut! Sam sem videl, kako je pretepel ženo, da je bila vsa plava, ker ni dala psu jesti, tako se mu je smilil.«
Poboljšal se je. Sodnik: »Ali ste že bili predkaznovani?« — Obtoženec: »Ne!« — Sodnik: »In tu je vendar napisano, da ste bili štiri mesece zaprti, ker ste v kopališču kradli!« —
Obtoženec: »To je bilo tako. Plačal sem za kopelj 20 Din, pa sem mislil, da je voda zastonj in da sem plačal milo, rjuho, ogledalo itd. In zato sem Jobil štiri mesece zapora!« — Sod-ik: »In vendar se niste nič pobolj-ali!« — Obtoženec: »O pač, gospod dnik! Od tedaj se nisem šel nič več opat!«
Odpuščenje. Duhovnik umirajoče-nu: »Lepo odpusti svojemu sosedu, Jlej, na mrtvaški postelji si!« — U-nirajoči:»Naj bo, če je že tako! Ali j Je pa ozdravim, pa to ne velja, potem nu pokažem!«
Z d:: rlsko navodilo. Zdravnik: »Za vas je nujno potrebno, da si Zboljšate kri! Zato morate jesti sadje neolupljeno. Katero sadje pa radi jeste?« — Rolnik: »Samo orehe!«
Na razstavi, Prvi kmet tovarišu, ko sta šla z živinske razstave: »No, ti nisi imel ničesar na razstavi?« — Sosed: »Kaj da ne? Še sedaj imam tam.« — Kmet: »Kaj pa?« — Sosed: »Svoj dežnik, ki sem ga tam pozabil!«
Dober zgodovinar. Profesor: »V kateri bitki je padel Aleksander Veliki?« — »V svoji zadnji bitki!«
Tudi konj ima navado. Kmet je peljal tujca navbreg v hribe na zimovi-šče. Konj je sredi brega obstal. Kmet je naprosil tujca: »Prosim, pojdite poleg konja in ga na vsak drug korak sunite s prstom v vrat!« — Tujec je začudeno gledal, a je storil. Ko sta prišla na vrh, je pa vendarle vprašal kmeta, zakaj je moral to delati. In kmet mu je razložil: »Moj konj le tedaj vleče, če je vol poleg njega vpre-žen. Vol ga vedno z rogovi drega v vrat in tako je bil konj tudi sedaj prepričan, da gre vol poleg njega!«
Brzen mcraš biti. Jaka Muhec je šel na vlak. Sprevodnik ga ustavi: »V ta voz ne smete vstopiti, tu sta 2 gospoda ministra notri!« — Jaka Mu hec: »Kako morete vi misliti o meni, ha tudi jaz nisem minister?«
Pri izkušnji.. Šolski nadzornik iz-prašuje naravoslovje: »Kako velik je največji osel?« — Jurček: »Kakor vi, gospod nadzornik!« — »Kako to?« — Jurček: »Učitelj je oni dan rekel, da je nadzornik največji osel na svetu!«
Praktičen gost. Kmet je naročil v gostilni juho. Dobil jo je, a iz nje je potegnil — las. Pritožil se je. Kmalu nato je potegnil drugi las. Zdaj pa je zarjul proti gostilničarju: »Prinesite mi vendar glavnik, da bom juho počesal, predno jo bom jedel!«
Izterjevavec. »Ti, če si mi prijatelj, pojdi k temu grobijanu in izterjaj 200 Din, imela bova vsak polovico, kar dobiš!« — Prijatelj je šel in se prav kmalu vrnil, — »Si dobil?« — Prijatelj: »Dobil!« In je udaril tovariša hudo za ušesa: »Vsak polovico, si rekel! Dve klofuti sem dobil, polo-rra ti odstopil !«
Bridka pritožba. Mala Elica se pri-joče v kuhinjo: »Mama, mama!« — Mati: »Križ božji, kaj pa je?« — Elica: »Pišče mi je na nogo stopilo!«
Zanimivo «M.
S sprehoda po C
in okolic?.
,i>ŽU
Pot me je zanesla v Ormož i o okolici, marsikaj sem slišal in videl. Videl sem do osem radijev, ki delajo imetnikom (ne berite umetnikom!) veselje, pa včasih tudi žalost in jezo, če katerikrat kot bi pihnil, pregori žarnica ali pa če radio, namesto da bi lepo muziciral, grdo kriči in piska, posebno kadar se ormoške dame (ali tudi gospodje?) masirajo z električnimi aparati. — Zadnjič sem nastavil uho na vrata sobe, mislim da je štev. 4, tam v neki hiši na Glavnem trgu, pa sem čul prav zanimivo zgodbo o radiu. Strogi gospodje so spraševali nekega Matjaža iz Dolge vasi, če je res iznašel najnovejši radio-apa-rat. Bilo je enkrat po zimi, tako so Matjaža zatožili: On je prepričeval neko Lizo, da jo ima rad. Pa je imel pač v časti njen denar, nje pa ne kaj posebno. Kajti neki večer sta se podala k nekemu pisarju delat ženito-vanjsko pismo in ko sta bila na pripravnem mestu pod električnim vodom, je on, noseč s seboj nekakšen zaboj, vrgel žioo na električni vod in prijazno povabil svojo Lizo, naj trdno prime za ročaje, da bo slišala radio peti in igrati. Toda ta radio je lahkoverno Lizo strašno pretresel in tudi ožgal in le izredna sreča je bila,
cA/aročnik:
J^odpisam noročam na novo »Sloo. (gospodar n za celo leto, ozir. za pol leta, za četrt leta (kar ne oel/a, prečrtaj!) cMoj natančen nasloo;
in priimek. Jiraj.
fošta;__
da je ni tok ubil. Nastal je takoj kratek stik, tako da je neka električna centrala poslala bojda račun za 10 tisoč Din. Tako so tožili, stvar še ni končana, toda če je resnična, je upanje, da bodo nekje v Mariboru dali Matjažu prvovrstno nagrado in diplomo za to nreimenitno iznajdbo v radio-tehniki.
Ob trgatvi sem slišal viničarje in druge siromake veselo pripovedovati, da jim je neki gospod v okolici pripovedoval to-le: Oblastni odbor mariborski je dovolil za tukajšnjo bolnico 200.000 Din podpore, tako da bodo siromaki, posebno viničarski, zastonj oskrbovani. Veselil sem se zaradi siromakov, pa šel vprašat o-nega gospoda, ki vodi bolnico. Ta mi je pokazal dopis oblastnega odbora, da bode bolnica dobila 15.000 D podpore, da si uredi izolirnico, t. j. prostore za kužne in nalezljive bolezni. To se je že zgodilo, pa je bilo 15 »jur-jev« premalo. Oblastnemu odboru gre zahvala za lepo podporo, a žal, da ne bo mogoče vstreči siromakom, kot si želijo.
Zadnjič sem naletel na neko čudno agentinjo iz Maribora. Ponujala je skrivnostne, tajne potrebščine za Kane in kazala, katere žene so že naročile. Mislil sem si, da bi dotičnim le ne bilo všeč, če bi vedele, da so nekateri zvedeli za n-jihove tajne potrebe. Hotel sem igrati orožnika, pa sem žensko vprašal za tozadevno dovoljenje. Pokazala mi je res neko izkaznico in sem videl, da je bil podpis in pečat od samega črnega peklenščka, ki hoče zapeljavati poštene krščanske matere v greh. Tako človeče, ki si ne zna na poštenejši način-služiti kruha, zasluži, da jo povsod ostro in respo spodijo iz hiše, kjerkoli se pač pokaže!
*
Januš Goleč:
V visokem dostojanstvu.
Po časopisju je bilo čitati, da Va-raždinci niso naklonjeni politiki kmetsko-demokratske koalicije. Črno na belem je bilo beleženo: varaž-dinski mestni župan in sam. demokratski veljak dr. Krizman je odločno na čelu struje, ki je za sodelovanje s sedajno vlado, proti kateri proglašajo hrvatski listi bojkot. Da ljubko mesto Varaždin ni sovražno dr. Korošcu in njegovi vladi, naj služi v podkrepitev ta-le resnični doživljaja
Moj najmlajši prijatelj prebiva sicer na hrvatskih tleh, je pa po rodu ter mišljenju odločen Slovenec. Prirasel mi je v kratkem času k srcu ne radi ugleda ter premoženja, pač pa radi tega, ker sem doživel v njegovi družbi vsikdar kaj novega in izvanrednega. Na vseh najinih skupnih izletih me je znal zaplesti v doživljaje, ki so mi bili v zabavo radi izvirnosti.
Na prijateljevem avtomobilu sva odfrčala v soboto popoldne v Varaždin. Rabil je potni list za inozemstvo in tega je hotel dobiti baš v tako nenavadnem in neuradnem času, kot je sobota popoldne.
Obstala sva pred sreskim poglavarstvom. Počakal sem pri avtomobilu v službi paznika, prijatelj je pa skočil v uradne prostore. Čakal sem nekaj časa pri vozilu in motril mimo idoče. Pri oknu glavarstva sem opazil meni neznane obraze in roke, ki Bo kazale v smeri proti meni.
Kar se postavi pred mene lepo oblečen gospod in se mi predstavi v dostojanstvu namestnika srezkega poglavarja. Globoko uljudno me povabi v uradne prostore z opazko, da bo čuval avto sluga. Pred gospodom namestnikom sem moral stopati in me je koj oplazila slutnja: Januš, bratje Hrvati so te spoznali, da si na pobegu pred mariborsko policijo in te bodo povabili na hrvatsko kašo! —'V najlepšo sobo me je peljal gospod. Povabljen sem bil sesti v mehki naslonjač. Vhod v uradne prostore se je vršil med pokloni in glasnimi izrazi popolne in najpokornejše udanosti g. namestnika. Ko sem se guncal v naslonjaču ter razmišljal, kaj da bode pravzaprav z menoj, je vstopil moj prijatelj in mi pošepnil:
»Ulogo dr. Koroščevega osebnega tajnika moraš igrati, da bom dobil potni list!«
Tako torej! Prijatelja pozna ter čisla celi Varaždin in ni čuda, da so mu verjeli, da je dr. Koroščev osebni tajnik pri njem na dopustu.
Priromale so na mizo najboljše cigarete. Gospod namestnik mi je pred stavljal uradništvo in povpraševal po mojih željah. Izrazil sem samo eno prošnjo: potni list za prijatelja. Moja želja je bila povelje. Prijatelj je prejel potni list v neuradnih urah in to z neprisiljeno, udano postrežlji-vostjo.
Uradništvo se je vedlo spoštljivo, hvalilo dr. Korošca kot vladnega predsednika in notranjega ministra, ter se priporočalo moji milosti in naklonjenosti.
Da ste me videli, kako sem presedlal urno iz ubogega aretiranca v namišljeno dostojanstvo dr. Koroščevega osebnega tajnika.
Bil sem prijazen, a to seve bolj od zgoraj navzdol in izražal radost, ker 6o tudi bratje Hrvati zadovoljni z miroljubno ter pomirjevalno slovensko politiko.
Prijatelj je že držal v rokah potni list. Postrežljivi ter uslužni gospod namestnik je hotel izvabiti tudi iz mene kake morebitne želje, vendar mi ni padlo nič kaj pametnega v glavo.
Po površnem ogledu najvažnejših uradnih prostorov nas je spremila gospoda k avtomobilu, katerega je čuval srezki sluga. Gospod namestnik mi je odprl vratca na vozu, mi pomagal na sedež, me odel in z živio-klici na dr. Koroščevo pomirjevalno politiko sem se poslovil od gospodov v moči tajnika vrhovnega vladnega predstojnika.
Prijatelj je bil vesel, da je tako urno opravil zadevo s potnim listom in mi zatrjeval, da mu Hrvati nikakor ne bodo zamerili, akoravno bi zvede-ili, da jih je speljal na led ter na ko-
lena v strogo neuradnem času v soboto popoldne.
Uslužno ter postrežljivo vedenje hrvatskega uradništva mi je bilo dokaz: notranjost in srce Hrvata sta čisto drugačna, kakor ju poriva v javnost opozicijonalno časopisje!
Januš Goleč:
Domače „zdravilo".
Za mojega bivanja po raznih bolnicah so mi pretipali ter preiskali kot ranjencu bogzna kolikokrat gg. zdravniki celo telo. Pri teh temeljitih pregledih so odkrili na moji glavi nad čelom precej prostorno liso, kjer bi morali rasti lasje. Prisiliti so me hoteli k priznanju, da je pleša posledica udarca velikega kosa granate. Lahko bi jih bil nafarbal, pa ni bilo treba, ker sem bil itak posut od mno-gobrojnih drugih ran, ki so bile sveže. Pomanjkanje las sem tolmačil radovednim gospodom z bridkim doživljajem iz otroških let, katerega ho čem zaupati tokrat naročnikom in či tateljem »Slov. Gospodarja«:
Nisem še trgal hlač pO klopeh osnovne šole. Moj oče je trgoval z živino in prišel po trgovskih opravkih v večja mesta. Iz Zagreba mi je prinesel puškico na pero ter klinec, ki mi je bila v nepopisno veselje.
Domače ženske so imele perilo. — Dekla Reza je bila zaposlena v kuhinji s prelivanjem vrelega luga iz kotla v banjo z umazanim perilom.
V zabavo mi je bilo, da sem spuščal iz puškice v Rezo klince. Ženšče me je svarilo, naj opustim to igrač-kanje, ker je nevarno in nima časa, da bi me odganjala. Nisem se zmenil za žuganja in ponovno ustrelil v deklo. Okarala me je resno, smukniti pa sem le hotel mimo nje po izstreljeni klinec. Nesla je baš polni žeh-tar vrelega luga, ko sem butnil v njo in se mi je vlila polna posoda usode-polne tekočine po glavi. Na srečo sem imel pokrito glavo s pisano volneno kapico, a vreli lug je prodrl skozi pokrivalo in me opekel neusmiljeno.
Kriknil sem vsled bolesti na ves glas. Reza me je zgrabila, me stisnila med noge, mi potegnila z glave kapico in me zabela brisati s predpasnikom. Kjer me je obrisala, mi je potegnila iz trenutno prekuhane glave kožo z lasmi do gole kosti. Drl sem se kot bi me devala iz kože. Vpitje so čuli rajna stara mati in pribrzeli na pomoč. Iztrgali so me nedolžni dekli in me odnesli kričečega v hišo na postelj.
Bilo je zbranih več žensk in med drugimi tudi domača zdravnica Glo-bočka Jera. Vekal sem v neznosnih opeklinah; ženske so se posvetovale mirno, kako in kaj naj ukrenejo v nevarnem položaju. Na Jerin nasvet so morali stara mati po koruzno moko, s katero mi je posula zdravnica opekline. Bolečine niso prenehale niti za trenutek. Reva sem še samo le stokal, ker sem se že bil davno izkri-čal. Treslo me je od bolečin po celem telesu; ženice so začele drugi zdravstveni posvet.
Stara majka so me zagrabili iz postelje, Jera tik za njimi in hajdi z menoj v živinski hlev. Babica so me držali v naročju, zdravnica je stikala krog krav in izražala glasno nevoljo, ker ni mogla najti trenutno nič — svežega!
Staro kravo Mulo je spehala pokon cu in čakala nestrpno, če bo padlo iz nje kaj čisto — »friškega«!
In res. Starka se me je usmilila. Kakor hitro je začelo padati iz nje, že mi je pritisnila Jera gorki kravjek na glavo in osobito še na do bele kosti oguljeno mesto. Ženski sta mi obvezali glavo kar v hlevu in me odnesli nazaj v hišo na posteljo.
Po dolgem vzdihovanju sem zaspal, a ne vsled pojenjanja bolečin, ampak radi utrujenosti po prestanem strahu in kričanju.
Zdravilno mo^ svežega kravjeka sem okušal dober teden, dokler mi ni privrel gnoj izpod debelega obli-ža.
Nevarno gnojenje je preplašilo — staro mater, Jera ni znala nobenega uspešnejšega zdravila zoper opekli-
Zdpoy oetofi -
im
Ako si prezebljen ali prehlajen, ako imaš hladne noge, trpiš radi glavobola, migrene, ako te mučijo revmatične bolečine, ako so ti ^^ oslabeli živci in mišičje, če si duševno ali te- FT7| lesno onemogel, če slabo spiš, ako te bolijo ¿¿Li^ zobje, trganje v sklepih, bolečine na obrazu in celem telesu, če si preveč občutljiv za hladen zrak in se drugače pojavijo pri tebi [ znaki slabosti in nezadostnega obtoka krvi, I potem je to dokaz, da nisi v tvojih zdravih dneh sploh nič napravil, da se obvaruješ tega zla. Delaj ono, kar so že naši dedje in pradedje z vedno enako dobrim uspehom izkušali. Rabi znotraj in zunaj preizkušeni pravi Feller-jev prijetno dišeči »Elsafluid«.. V apotekah in sorodnih trgovinah stane poizkusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, velika Specialna steklenica 26 Din. Po pošti vsaj en zaboj, kateri vsebuje 9 poizkusnih, 6 dvojnatih ali 2 j Specialni "Steklenici za 62 Din. Dva taka za- š boja staneta samo 102 Din, 8 poštnino in za-vojnino vred. Naročila je treba točno nasloviti na
EUGEN V. FELLER, LEKARNAR, STUBICA DONJA, ELZA TRG 341, Hrvatska
Ako pa rabiš dobro sredstvo za želodec, naroči obenem Fellerjeve blago delujoče Elsa-krogljice, 6 škatelj za 12 Din.

ne- kot sveži kravjek. Po tretjem ženskem zdravstvenem posvetu je moral mlinar napreči v nedeljo dopoldne. Stara mati so me lepo oblekli, glave prav nič preobvezali in z menoj v Podčetrtek k zdravniku.
Čakala sva dolgo v čakalnici, ker je bilo pred nama precej Hrvatov. — Vsak od čakujočih se je zanimal za mojo na debelo ovito glavo. Babica so razkladali na dolgo nezgodo, prav skrbno so zamolčali skozi en dober teden rabljeno domače zdravilno sredstvo.
Konečno sva prišla tudi midva na vrsto in vstopila. Zdravnik — star in zadrezast gospod — je poslušal zgodbo z opeklino in mi odmotaval počasi ovito glavo. Ko je prišel do črne plasti na debelo naloženega kra vjeka, je spustil omote, skočil pokon-cu in zakričal nad plaho gledujočo babico:
»Babnica nesrečna, kaj si napravila z otrokom!«
Iz zdravnikovih ust so privrele naj močnejše psovke in to v tako grmeči jezi, da so se umaknili stara majka v čakalnico.
Gospod, ki je še neprestano roban-til, je nosil na kup svitlo orodje; jaz sem se cmerigal ter tresel v nepopisnem strahu.
Ko je bilo vse pripravljeno ter zloženo na beli mizi, je sedel zdravnik na stolec in me stisnil trdo med kolena. Nekaj mi je vlil na glavo, nato pa začel s svetlim klinom strugati po moji ubogi glavi, da sem kričal iz polnega grla. Krik zdravnika ni ganil, ni me zmerjal, le strgal je zasušeni kravjek z glave v neposnih bolečinah. Omedleval sem, a kaj za to! Na mizo me je položil, tamkaj je dokončal struganje in sem se prebudil z obvezano glavo, po kateri me je do-brodejno hladilo in ne več peklo liki žerjavica. Z mize me*je vzel v naročje in me nesel ven v čakalnico k babici. Dolgo — dolgo se je zadiral nad maj ko, predno me je predal v njih naročje in jim zabičal pri nebu ter peklu, da me morajo pripeljati v pre vezo čez tri dni.
Zdravnikov nauk je bil tako v srce segajoč, da niso upali drugič z menoj v Podčetrtek stara mati, ampak so me spremili lastna mati.
Pri prevezovanju je bil zdravnik ljubeznjivejši in zatrjeval materi, da mi bodo pognali pregnani lasje povsod, le tamkaj nad čelom ne, kjer mi je odnesla Reza s predpasnikom lase s kožo do bele kosti.
Bogznaj kolikokrat sem še moral k zdravniku, predno me je prepustil domači oskrbi. Lasje so mi zrasli in še danes kažem svetu samo eno brez-laso liso kot dosmrtni spomin na u-porabo »domačega zdravila.«
Dobrih 35 let je minulo, odkar sem okušal pogubonosno zdravilno moč kravjeka. Letošnjo jesen sem se mudil na trgatvi v Halozah. Šel sem mimo viničarije, kjer so pravkar zapar-jali prazne sode z neko vrelo tekočino. Fantek kakih 11 let je nesel pis-
ker vrelega zaparnika iz kuhinje proti kleti. Spodtaknil se je, ker je bilo močno navzdol, padel in se oblil precej po glavi. Ženske so ga pobrale in urno z njim v hlev. Takoj pa sem uganil, da čaka reveža ista žalostna usoda, kakor mene pred 35 leti. Stopil sem za domačimi zdravnicami in jih odvrnil od brezglavega početja s povestjo ter vidnim znakom iz lastne izkušnje. So si dale dopovedati, ker sem jim svetoval druga blagodejna zdravilna sredstva zoper opeklino. Prepričan sem bil, da sem otel otroka pred črnim — kravjim domačim zdravilom ter odšel.
Ko me je dovedel slučaj po nekaj dneh mimo iste viničarije, je že sedel oni fantek na pragu z omotano glavo glavo in izpod obveze mu je lukal — pristni kravjek! Vse je izginilo razen dečka iz viničarije po mojem prihodu. Kaj sem hotel ? Bo pač tudi ta revež nosil najbrž celo življenje posledice kravjega domačega zdravila, ki straši po naših krajih že sam Bog vedi od kedaj!
Libeliče. Menda zato, ker Avstrijci svoj 10. oktober vsako leto tako slovesno obhajajo, se je tukaj slavila desetletnica na način, kateri bi gotovo čast delal vsakemu mestecu. Streljanje na predvečer in drugi dan, kresovi, rakete, razsvetljenje in okra-šenje oken, petje in zastave so proslavile ta dogodek. 1. decembra polna cerkev ljudi! Trbonska godba je oživila staro in pa mlado! Tako je obhajalo vse prebivalstvo tik ob meji desetletnico!
Libeliče. V dušni zmedenosti se je obesil dne 28. novembra 181etni fant Franc Ošlov-nik. Ljudem se smili ubogi, bolani oče!
Sv. Marjeta ob Pesnici, V pondeljek, dne
Objava, Podpisana vdova po Jak. Schnabl v Mariboru, Pobreška cesta 6a, pozivam vse one, ki so imeli predmete (üre, verižice, prstane itd.) pri pokojnem v popravilu, da rešijo iste tekom 14 dni. Po preteku tega čaša odklanjam vsako obveznost povračila. Alojzija Schnabl. 1466 Ceneje kot pri vsaki razprodaji kupite raznovrstno manufakturno blago, kakor moške in ženske štofe, svilene rute, barhen-te, kambrike, hlačevino, belo in pisano platno, moške izgotovljene površnike, moško obleko, moško in žensko perilo, odeje in koče ter vse drugo blago, zaradi preureditve trgovine pri F. Starčič v Mariboru, Vetrinjska ulica 15.	1468 Lisičje, kunine, dihurjeve, veveričje in druge zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah I. Ratej, SI. Bistrica 1465 200 Din stanejo pletene obleke iz fine volne v pletarni Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica št. 17. 1217 Safer, ki je dovršil vinorejsko in sadjarsko šolo z dobrim uspehom ter obvlada nemščino ustmeno in pismeno, z energičnim nastopom, se išče za večji yinograd pri Ljutomeru. Oferte, opremljene s prepisi spričeval dosedanje prakse in po možnosti slike ter plačilne zahteve, se naj pošlje na upravo lista pod »Weingut 278«. 1476 Trgovski vajenec z dobro šolsko iaobrazbo, krepek fant, ki ima veselje do trgovine, se sprejme pri F. Starčič, Maribor, Vetrinjska 15. Hrana in stanov, v hiši. 1469 Mesarski učenec z primerno izobrazbo, od poštenih starršev, se takoj sprejme. Ponudbe na: .Tos. Krisper, mesarija in gostilna, Marija Snežna v Slov. gor. 1461 Dekle s 14 leti se sprejme za svojo: Anton Veis, Ščavnica. Sv. Benedikt v Slov. g. 1455
26. novembra, je bila temeljito in prav o-kusno prenovljena, ob enem povečana hiša znane družine Grabušnikove v Ruperčah blagoslovljena in po slovesni posvetitvi izročena v varstvo presv. Srca. Udeleženci so darovali za novo bogoslovnico 410 Din.
Sv. Jernej pri Loč ah. Tudi letos nas je obiskal sv. Miklavž- ki je nastopil v nedeljo* dne 2. t. m. na našem šolskem odru. Pričaj kovala ga je mladina in številno šoli na4 klonjeno občinstva Glede darov je pomagal Miklavžu iz zadrege gospod Bruderman. Za blagodušni čin izreka šolsko upraviteljstvo v imenu obdarovanih najsrčnejšo zahvalo!
Sv. Miklavž pri Ormožu. Desetletnica o-svobojenja se je proslavila precej slovesno* Na predvečer je bilo veliko šolsko pošlo* pje razsvetljeno, kar je nudilo lepo sliko« Zahvalni službi božji je prisostvovala šol* ska mladina, društva, med temi gasilno društvo v paradi, in mnogo drugega naroda. Po maši je priredilo šolsko vodstvo * učenci slavnostno akademijo. Malčki so> pod vodstvom učiteljice gospe Trstenjako* ve dobro rešili svojo nalogo. Akademija jei bila precej dobro obiskana. Proslava ost»« ne najbolj v spominu gotovo šolskim otro-i kom, ki so dobili ob tej priliki po eno ve« liko žemljo. — Letošnji praznik sv. Mikla* vža bo za župnijo velik dogodek. Sprejel® bo namreč svojega rojaka g. dr. Ivana Tot mažiča prviš kot škofa. Za sprejem se vne-i to pripravlja. Kakor se doznava, bo presvw pomožni škof ob tej priliki obhajal 301efcg nico nove maše.
Solčava. Znamenito »Potočko zijavko«) kjer se nahajajo prazgodovinski predmetH kosti medveda in orodje ter sledovi pračlot veka, je kupilo po prof. Cestniku in proti Brodarju Celjsko Muzejsko društvo. — Zei praznik Brezmadežne imamo štiridnevnej duhovne vaje, ki jih bo vodil gospod P. Via* dimir Bobek. Povdarjamo ne zaradi občin« skih volitev, ki bodo dne 9. t. m., kajti vsak' Solčavan ve, da voli ono listo, pri kateri jO zraven duhovnik. In to je prva lista. Vrzite torej krogijieo v prvo skrinjico!
Dramlje. Vrli mladenič Franc Oset iz Te« har si je izvolil kot nevesto ljubko Elizabot® Lavbič iz Dramelj ter jo dne 18. novembra poročil. Bog daj, da bi bilo srečno!
Ciglarski mojster za zidno opeko se sprejme. Oglasiti se pri Jožefu Šantel, Senar-ska, pošta Sv. Trojica v Slov. gor. 1462 Kder želi kupiti ali prodati: veleposestvo, posestvo, hišo, vilo, tovarno itd., naj se obrne na Realitetno pisarno Celje, Aleksandrova ulica 4.	1464 Proda se lepo posestvo, pol ure od Maribora, 5 oralov. Vpraša se v gostilni Volf-cetl, Krčevina pri Mariboru. 1454 Odda se gostilna na račun ali pa tudi v najem z 1. jan. 1929. Več o tem se poizve pri Posojilnici na Frankolovem v Društvenem domu. 1481 Posestvo 12 oralov z zidano hišo in gospodarskim poslopjem, jako velik sadovnjak travniki, njive itd., vse doma okrog hiše, v najboljšem stanu, se takoj prostovoljno proda. Vpraša se: Anton Branda, posestnik, Središče ob Dravi- 146$
—»U1ILILIJI »I.HII»IJ llim—«HMM
ZAHVALA.
Podpisana sem utrpela občutno požarno škodo na velikem svojem gospodarskem poslopju v Slov. Bistrici. Zavarovalna družba »Jugoslavija« mi je odškodnino najku< lantneje odmerila, za kar se ji najlepše za* hvaljujem ter jo vsakomur toplo priporočam.	1478 Slov. Bistrica dne 4. decembra 1928.
Rosa Wesiag.
Podpisani naznanjam župnim uradom in društvom, da sem opustil svojo izdeloval-nico štambiljk v Dravski ulici ter pristopil k tvrdki Soklič, Maribor, Aleksandrova m. 45. — Priporočam se za nadaijna naročila! Z odličnim spoštovanjem: Alojz Jua- t48f
Oglejte
si tndi Vi ogromno zalogo in čudovito nizke cene v veletrgovini STERMECKI, CELJE, in prepričali se boste, da je nakup za letošnji Božič tu najboljši vir, kjer dobite mali denar vse kar želite.
Sakno Platno Barhent Svilo Volno Cclir P Imela Cvilh Pliš Baržun Modrovina Hlače vina Obleke Plašče Suknje Hlače Bluze Krila Pletenine Perile Telovnike Puloverje Nogavice Rokavice Srajce Kravate Robce Naramnice Kombineže Čevlje Galoše Klobuke Kožuhovina
Naročite ilustrovani cenik! 1445
Predpasnike	Britve
Dežnike	Škarje
Garniture	Briviie aparate
Odeje	Lasosirižnike
Žimnice	R"anikir - garni-
Perje -	ture
Obrisače	Milo
Prte	Kremo
Zastore	Parfum
Preproge	Kosmetiko
Linoleum	Rezbarske po-
Predpražnike	trebščine
Predtiskanine	Violine
Čipke	Tamburice
Trake	Gitare
Prejo	Harmonike
Volno	Okarine
Svetiljke	Ogledala
Žoge	Jedilni pribor
Rekete	Obešalnike
Sanke	Gladila
Feto-aparate	Mline za kavo
Torbice	Vase
Denarnice	Ključavnice
Listnice	Samovar
Aktovke	Kuhinjske po-
Kovčeke	trebščine
Nahrbtnike	Uec vse vrste
Igrače	Verižice
Nakit za božič-	Prstane
na drevesca	Obeske
Glavnike	Budilke
Krtače	Uhane
Nože	Kolesa.
Dr. O. L:	29
Črni križ pri Hrastovcu.
Zgodovinska povest.
VIII.
KRIVICA KAZNOVANA.
Rekli so, da sem brezverec, Komaj, komaj sem ušeL
Aškerc. Šel bi čez planjav«. Šel bi čez višine I src& težave I Da me žalost mine,
Jenko.
Graščakinja je kmalu zvedela, da se je izvršil le del sodbe; sporočil ji je to grajski pisar. Bila je vsa prevzeta razburjenja, posebno, ker je prepre-žil sežiganje župnik Morenus. Takoj je dala poklicati oskrbnika in sodnika Trenaka.
Po izrečeni sodbi pred gradom se je podal Trenak v svoje prostore. Ni mogel gledati groznega sprevoda. Pred očmi mu je vedno stala ona v tisti beli obleki in s tistim pogledom, ki mu je molče očital, da je sokriv njene smrti. Hodil je nemirno gor in doL
Mrak se je že vlegel na zemljo, ko pride naenkrat grajski pisar, ki sporoči Trenaku povelje graščakinje. V naglici mu je sporočil še tudi pisar, kaj se je zgodilo v Črnem lesu.
Trenaku se je hipno razjasnilo lice, kakor da bi čutil zadoščenje, da se ni izvršil sramotni del sodbe. Urno se je odzval pozivu.
Graščakinja je proti svoji navadi stopala po sobi gor in dol, znamenje, da je zelo razburjena.
»Ali je vam znano, kaj so napravili ti predrzni ljudje,« vpraša graščakinja Trenaka, kakor hitro je vstopil.
»Da, pisar mi je povedal,« odvrne Trenak.
»In župnik Morenus je to povzročil,« nadaljuje graščakinja, »tisti, ki je mojemu sinu pomagal, da je poročil to čarovnico.«
»Poročalo se mu je o tem.«
»Kaj govorite, — poročalo — dejanja hoCem sedaj od vas, zadoščenje — moj ugled trpi, če se sodba ne izvrši.«
Jezno je spregovorila graščakinja te besede, hitro in hlastno.
Trenak stoji mirno na svojem mestu, ne da bi kaj odgovoril.
To še bolj razburi graščakinjo.
»Vi molčite, vi, ki ste kot bistroumen sodnik
Zakaj kupite V Celju manufakturno blago
-i----— najceneje edino pri
Franc Oobovičnife, Celje, BosposhalS
Ker ima veliko tovarniško skladišče vsakovrstnega blaga.
Ker ima trgovino v lastni hiši in ne plačuje najemnine.
Ker ima veliki promet, vsled tega sveže blago.
Ker ima lastno tovarno odej (koltrov).
Ker ima lastno izdelovanje različnega perila.
Ker Ima poštene mere, dobro blago in nizke cene.
Ker ima zamisel »mali zaslužek, a veliki promet«.	961
Vsakomur se izplača, da obišče pa če tudi od daleč strogo solidno in pošteno trgovino
Franc Božičnih, Celje, Gosposko IS
Za trgovce poseben oddelek na debelo.
LUNA
Ekspertna hiša Maribor iHebsandrova IS
Dobroznana, najboljša in najcenejša tvrdka za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač otročje nogavice od Din 6.— naprej, dam-ske nogavice od Din 7.— naprej, moške nogavice (sokni) od Din 6.— naprej, ovijalne jopice od Din 50.— naprej, moške jopice e rokavi od Din 85.— naprej, ženske jopice od Din 70.— naprej, otroške jopice od Din 50.^- naprej, jopice za deklice od Din 60.— naprej. Lastni izdelki. 1444 Posebna razstava otročjih igrač ter božič-_nih okraskov._
Kam tako hitro? Kam?
K Peter Rozmaniču v Gornjo Radgono, saj ga poznaš, ki je bil dolga leta pri zadrugi. On je otvoril novo lastno trgovino v Gornji Radgoni in tam dobiš vse vrste manufakturno in špecerijsko blago po najzmernej-ših cenah. No, grem pa tudi jaz s Teboj k njemu nakupovat, da se bom prepričal, kar lqudje govore, kajti slišal sem tudi od drugih že, da ima najboljše blago in najnižje cene.	1477
HRASTOVE nm (Merje)
in stoječe hraste kupujemo proti takojšnjemu plačilu po najvišjih cenah BRATA BA-TIČ, CELJE.	1394
Blasnikova
IIELIKB pHflTIHfl
za navadno leto 19Z9,
ki ima 365 dni.
„VELIKA PRATIKA"
najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših prade-dov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj
obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini
in slikah. »VELIKA PRATIKA« je najboljši in najcenejši družinski
koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri:
1 Blasnika naslednikih
tiskarno in litografični zavod
mmi BREfi ŠTEV. IZ
1218
e> »—i O) O
o, s
18 C
C
6>
t-ft e> 2!
POZOR! ){
Moške obleke že za Hratki površniki.. Dolgi površniki ..,
(zimski dubl)
Usnjate suknje.. . Rratkl površniki s kožuhom
Din
Otroške lepe štofas. obleke
Din
Din
Din
Din
Din
3ZQ--
I 3
L
i
600'-750 -7ÖQ-135'-
1269
hupite v manufahturni in ftonfehcijshi trgovini
Ivan Mastnak
IC	Ceije 1C
lu Hralja Petra cesta
o
a
M
(9
3 M cm O
M
a
m*
a a o
Jetiko! ozdravi tudi pozimi strokovnjak (strokovn knjige 1) dr. Pečnik, pljuini zavod (Privat Lungenheilanstal) Sečo-vo, žel. postaja Rogaška Slatina.
Mrtvaške prte, trake za križe, okraska za krste dobite v trgovini F. Senčar, Mala Nedelja n Ljutomer.	1443
Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju n perilu: Fran Re-pič, sodar v Ljubljani, Kolizejska ul. 18. — Vajenec, ki je že nekoliko vešč tega dela, se istotam sprejm. 1440
Ne zamudite prilike!	Ne zamudite prilike I
Radi velikega znižanja cen pri zimskem blagu, kakor štof za moške in zimske obleke, dubl za moške zimske suknje ter štof za ženske plašče in vsakovrstnega bar-henta in flanela, se Vam nudi ugodna prilika, da si nakupite dobro blago po skrajno nizkih cenah. Nudi se Vam tudi velika zaloga belega platna od 8 Din naprej, koče, odeje, štrikane jopee, nogavice ter vsakovrstno manufakturno blago v veliki izbiri pri 1479
Anton Macun, trg. z manufakturo, Maribor
Na drobno!	Gosposka ul. 10	Na debelo!
Ne zamudite prilike!	Ne zamudite prilike I
vedeli dati vedno pravi nasvet, ali je tudi vas omamila ona čarodejka?«
Trenak se zgane, povzdigne glavo, ki se mu je nekoliko sklonila na prsi, kakor bi je od težkih misli več ne mogel držati pokoncu.
»Premilostljiva gospa,« začne počasno Trenak, »sodbo je smatrati izvršeno.«
»Kaj vi to pravite, vi, ki ste sami izrekli, da mora biti sežgana kot čarovnica.«
»Izrekel sem sodbo, ker so potrdili prisedniki krivdo in stroga določila ne pripustijo drugega izreka. Vzel sem to sodbo na svojo vest, omislil sem jo že prvotno, milost pa priporočam tudi vam, premilostljiva gospa graščakinja.«
»Sodba se mora izpolniti,« reče trdo graščakinja ter udari z nogami ob tla, da je odmevalo po visoki dvorani.
»Tako daleč bi tega ne tiral,« ugovarja Trenak in povzdigne svoj glas, »ljudstvo jo sm?lra za nedolžno in nevarno je še dalje dražiti njegovih čustev, odločno odsvetujem delati silo.«
»Vi mi tedaj hočete kljubovati,« zakriči divje graščakinja, »naj ostanem osramočena, jaz graščakinja Herberstein.«
»Pravici je zadoščeno, izrečena je bila smrt nad ono, ki -9 bila ^o vašem mnenju ovira sreče
mladega gospoda graščaka; ne razburjajmo ljudi dalje, struna preveč napeta poči. Agata je po katoliškem obredu pokopana, ranili bi čustva ljudstva, ako bi se moralo še izvršiti sežiganje.«
»Kaj brigajo mene ljudje in njih čustvovanje, moja volja se mora izpolniti.«
»Ne pripustim, ker jaz sem sodnik, določen od višje oblasti, sodbo sem izrekel jaz in imam pravico, jo še sedaj omiliti. S tem le pomirimo ljudstvo.«
»Tako govorite,« sikne graščakinja, »potem tudi ni več prostora za vas pri tej deželski sod-niji.«
»Je popolnoma prav,« odvrne Trenak mirno, »mojega obstanka tukaj itak ni več.«
»Graščakinja pogleda nevoljno oskrbnika, se obrne in odide v bližnjo sobo. Trenak se hladno prikloni in odide. Med njim in graščakinjo je bila vez pretrgana.
Še tisti večer je moral grajski pisar pisati škofu Rrennerju daljše pismo, ki ga je narekovala graščakinja, ter v njem navedla vse, kaj je storil župnik Morenus. —
Le-ta se je vrnil zadovoljen domov, kajti srčno čustvo mu je reklo, da je Agata nedolžna
Plašč
. , z dobrega meiioiiii v vseh uui vali Din |Jr 1 iz modernega mcliranega sukna Din
iz finega velourja.....Din
obleka iz modnega llanela . . Din iz moderne volnene tkanine . Din dunajska konfekcija .... Din trpežno volneno krilo . . .Din pno ševjoi krilo . . . ■. .Din
jnoderno volneno.....Din
krasna flanel bluza . . . t Din
velour.........Din
dekliška parhent onleka . . Din dekliški ukneni plaič , . . Din
iG»-320'-780"— 90-— 300'—
550 — »—
90-
64*— 38'— 145'—
vse v krasni Izdelavi, solidno ln dobro blago razprodaja veletrgovina
IR. STERMECKI, CELJE, Stcv. 24 Slov.
Pitite takoj po veliki novi iluslrovani cenik z več 1000 «likami. Kar ne ugaja se zamenja, ali vrne denar. Naročila čez Din 500'- poštnine prosto.
TVRDHfl 9. ŠENČUR IN SIN, PTUJ
naznanja cenj. občinstvu
otvoritev podružnice
trgovino z mešanim blagom in delikatesa-ml v lastni hiši, Slomškova ulica štev. 11,
prej A. Vaupotič (blizu glavarstva). KUPUJE vedno po najvišjih cenah: jajca, fižol, orehe, surovo in kuhano maslo, suhe gobe, čebulo, vinski kamen ter vse vrste deželnih pridelkov. ZAMENJAVA BREZPLAČNO bučne koščice in jederca za gar. pristno domače bučno olje, vedno sveže.
Monopolska veleprodaja soli.
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBAI Ustan. L 1904.
IILHE FOSE
trebušne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim ledvicam in zniženju želodca, gumijeve nogavice in obveze na krčne žile. ¡Umetne noge in roke, korsete, bergle, podloge za ploske noge, suspensorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zeio nizkih cenah.	491
Franc Podgoršek naslednik FRANC BELA, bandažist, MARIBOR, Slovenska ulica 7. Pismena naročila se točno izvršujejo ter pošiljajo po povzetju.
Velika izbira
modnega žameta
se dobi že od 22 Din naprej samo pri
I. TRPINU
Maribor, Glavni trg 17
Pletene Veste
iz lepe in trpežne volne za ženske 75 Din, za moške 95 Din, 85 cm dolge jopice 135 D, veste rožaste s svilo 100 Din, bluze za zvezah 55 Din, debeli in topli leibi 60 Din, kakor vse druge pletenine kupite najceneje v pletarni M. Vezjak, Maribor, Vetrinj-ska ulica 17.	1025
Ovčjo volno
cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, Cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše. A. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica,. 15. Iščem stalne nabiralce in nakupo-valce.	506
Advokat Egon Stare
Zaprisežen sodni tolmač češkoslovaškega, italijanskega in nemškega jezika, dosedaj advokat v Trstu si dovoljuje naznaniti, da je 5 otvorll odvetniško pisarno 3
v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 10/i.
Telefon 3148
Cek. račun 15.150
Najboljše in najvarnejše naložite svoj denar pri
Posojilnici v Gornji Radgoni.
Obrestna mera za navadne vloge ©%» za vezane po dogovoru. Nalagajte svoj odvišen denar pri domačem zavodu
strokovno izvežban, oženjen, pošten, trezen, zanesljiv, se išče za večji vinograd in kmetijsko posestvo v bližini Poljčan. Vstop takoj ali vsaj do 1. februarja. Plača in drugi pripadki po dogovoru.	1440
Naslov v upravi.	Naslov v upravi.
6itajte „8I00. (gospodarja'
/
in bilo mu je v zadoščenje, da je rešil njeno truplo sramotnega sežiganja.
A ravno to je dalo povod, da se je tudi glede njega izpolnila usoda.
Caharija Nürnberger je izvedel, da je bil župnik Morenus tisti, ki je poročil na tihem njegovo nečakinjo z mladim graščakom. Vsled tega je pri Slo vse zlo nad Agato.
»In kdo je vsega tega kriv,« se je razburila Caharijeva žena, »kakor naš župnik, saj sem ti že vedno govorila, luteranec je bil že od nekdaj. 'Poroka je bila itak po protestantovskem obreda in je bila neveljavna, zato je morala Agata v smrt.«
Caharija je moral pritrditi,saj mu je bilo žal ra Agato in brata Štefana, ki je tudi postal žrtev teh dogodkov. Da je župnik Morenus pokopal ¡Agato na svojo pest po krščanski navadi, ga je sicer potolažilo, a kaj je to proti temu, kar je proj povzročil ?
Toda ni imel pravega pomočnika, da bi mogel župniku do živega. Trški sodnik Pernhart je Ml njegov prijatelj, tudi zdravnik je bil na njegovi Btr .ni, le nekateri kočarji so se zgražali nad tem, da je župnik dal pokopati čarovnico kot kakega 'drugega kristjana in hodil celo k skakačem poslušat in gledat, kaj počenjajo.
Dobil je nepričakovano pomočnika. Moral je kot cerkveni ključar v grad Hrastovec, da izpo-sluje nekaj denarja za olepšavo cerkve.
»Da, tako,« pravi graščakinja -okoliko ne-voljna, »za cerkev bi naj naša graščina prispevala, a župnik nam v vsakem oziru nasprotuje.«
»Je tudi moje mnenje in dosti nesreče je prišlo vsled njega —«
Hotel je še govoriti dalje, a je v pravem času utihnil, ker bi se dota.knil nečesa, kar bi moglo graščakinjo razburiti.
»Dovolj vzrokov imam,« se razvname graščakinja, »tega mora biti konec.«
»Meni bi tudi bilo prav, zdi se mi le, da se župnik preveč nagiba k luteranstvu. Sedaj je že celo uvedel, da kar površno spoveduje ljudi fer jim daje skupaj odvezo, zato pa letijo iz vseh župnij k njemu, seveda najbolj tisti grešniki, ki se ne upajo pred domačega župnika.«
»To je vendar čisto po luteransko,« vzklikne graščakinja, »o tem še nisem slišala, župnik se mora odstraniti.«
»Pa vam ne gre, to je izključeno, ker je le predobra žUpnija, dohodki so lepi in biti v trgu župnik, tudi-nekaj velja!«
»Zato ne gre,« se razjezi graščakinja, »naša
SAMO 49 Din 60 p
stane prava švicarska žepna ura štev. 100 Anker Rem. Roskopf.
SAMO
69 Din 20 p
izvrstna ura št 111 z radijevim številnikom ter radijevimi kazalci z triletnim jamstvo.
Brezplačna darila
vsak čitatelj lahko dobL Ta darila so točno opisana v velikem ilu-strovanem sijajnem ceniku tvrd-
ke Suttner.
, / _
Že preko 30 let
uživa svetovna tvrdka H. Suttner najboljši glas radi svojega solidnega poslovanja ter radi zanesljivo dobre kakovosti svojega blaga. Pri tvrdki Suttner se vse kupi takorekoč po
izvirnih tvorniških cenah
ter brez nevarnosti, ker kar ne odgovarja, se izmenja ali pa denar povrne. Pošljite takoj Vaš točni naslov na tt.
H. Suttner, Ljubljana, št. 9SZ
in dostavljen Vam bo veliki ilu-strovani sijajni cenik žepnih ur, ur z zapestnico, vseh zlatih in srebrnih predmetov, olepševalnih predmetov itd., popolnoma brezplačno.	1470
Sutinerjeva „1KO" ura služi skozi celo življenje!
SAMO
64 Din 20 p
stane prava 16 cm visoka Anker budilka št. 105 Ogromna izbira moških in ženskih ar, zlatih in srebrnih predmetov, prstanov, ur z nihalom, ur f kukavico itd. r v cenika.
Velika izbira
najnižje cene I
J^fi znano dobri in solidni postrežbi nabaoite osa-koorsfnega zimskega modnega, manafakturne¿a in suknenega blaga, o modno-manufakiurni trgooini 1460
MBMIj & MiilMBABt prej M*AR L S OS®
Aleksandrova 9	MARIBOR	Prešernova 2
Denar naložite najboljše in najsigurnejže pri
iMžnoštajersfci hranilnici b Celju
v lastni hiši Cankarjeva ulica št. 11, nasproti pošte — pupilarno varni zavod. Ustanovljen leta 1889 od okrajev Gornjigrad, Sevnica, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj in Vransko, kateri jamčijo za polno varnost vlog. Znaten rezervni zaklad. Vsakovrstna posojila pod zelo ugodnimi pogoji.
Bolani
pliučah!
Tisoče že ozdravljenih I
Zahtevajte takoj knjigo o moji
Novi umetnosti prehranjevanja,
katera je že mnoge rešila. Uporablja se lahko pri vsakem načinu zdravljenja, in pomaga bolezen hitreje premagati. Telesna teža se poveča in pljuča polagoma zapnenijo.
Resni možje
zdravstvenega znanja potrjujejo izvrstnost moje metode ter jo radi uporabljajo. Cim prej začnete s tem prehranjevanjem, tem bolje je.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere izveste mnogo koristnega znanja. Ker pa moj založnik samo lOOOO knjig zastonj
razpošilja, pišite takoj, da boste tudi Vi med tistimi srečnimi prejemniki.
GEORG FULGNER, Berlin - NeukSln,
Ringbahnstraše 24, Abt.: 624 1459
I
Hranilnica in posojilnica v Kozjem
ima dne 5. decembra 1928
izredni občni zbor
v posojiiniških prostorih s sledečim dnevnim redom:
1.	Revizijsko poročilo.
2.	Sprememba pravil.
3.	Slučajnosti.
1467
Načelstvo.
gospoščina je zaščitnica te cerkve in mi imamo o tem odločevati.«
»Da, gotovo, moč vam je dana, mi ne moremo napraviti ničesar, kajti župnik ima vendar le večino tržanov zase.«
»Bodite pripravljeni,« nadaljuje graščakinja, »v treh dneh pošljem svoje ljudi, da izprašajo župniku temeljito vest, ali je pravi katoliški duhovnik ali luteranski predikant.«
»Srčno sem vam hvaležen,« jeclja Nürnberger, ki je bil ves vesel, ko je slišal, da se stvar reši na ta način, kajti naveličal se je doma večnega Besedičenja svoje žene, ki mu je vsak dan trobila na ušesa, da tega župnika ne mara.
Graščakinja je dala takoj povelje oskrbnikom svojih posestev, da naj pridejo drugi dan popoldne v grad. Tudi Ivana Voller je dala poklicati v Hrastovec.
Le-ta se je priselil pred dvema letoma iz mariborskega okraja v Šent Lenart, kjer si je kupil malo hišico. Bil je nekaj časa pri mariborski graščini kot pisar in si je pridobil precejšnjega znanja v pravnih stvareh. Bil je visoke postave, z dolgo črno brado. Ker je videl v mestu to in ono, kar se je preuredilo, začel je tudi tukaj nagovari»^	da se otresejo starih navad.
S svojim nastopom si je kmalu pridobil dosti pristašev in marsikateri, ki bi se sicer ne udal, se je uklonil, da je imel mir. Vollerjevo stremljenje je šlo za tem, da zasede mesto trškega sodnika, ki bi mu pripomoglo do splošne moči v trgu. Da je postal tudi nasprotnik Maksa Pernharda, ki se je kot stari domačin držal starih navad, je bila naravna posledica. Vsled tega pa je prišel nav-skriž tudi z župnikom, ki Vollerju ni bil posebno naklonjen, ker se je hotel ta vmešavati tudi v cerkvene zadeve.
In tak mož ji je prišel sedaj ravno prav.
Točno so se zbrali vsi v veliki dvorani. V kratkih besedah je razložila graščakinja, kako nasprotuje župnik Morenus gospoščini, kar ta kot zaščitnica šentlenartske cerkve ne more trpeti.
Bilo ji je lahko vzbuditi nevoljo v srcu poklicanih zoper župnika Morenusa; večina se ga je bala, ker bo gotovo v milosti mladega gra-ščaka, če se vrne; drugi so zopet iskali svoje koristi, če so poslušni graščakinji.
»Župnika moramo odstraniti,« osmeli se Vol-ler kot prvi spregovoriti, »tudi tržani ga ne marajo.«
O
o
H® ti C
X
o
Ä
o»
S
co
K
11
~ Z - is
Ss
Ä P
32 o "C
I«
« i a •
i. C
3!s
3*
o ►
is.
M
O S
S*
Ir
i* ¿1
!
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu ki obsioia že 64 let
EELJSHfl MESTHfl HRRNILlilGil
v Celju, Krekov trg
(v lastni palači pri kolodvoru)
lilllllilllllllliuillllillillliuilllllllliuillilil
^dnenrjar0i^oie^iimu	v,0«e jam« poleg premoženja hranilnice Hranllnlca daJe posojiIa n8
še mesto Celje
....."ii™!!»—Snjs brezplačno. 4
ga vlagájo sodišča ter naložbam cerkvenega In občins-
kega denarja posveča posebno pažnjo.
z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Ptl n i
i É
m
mmmmmmMmmmmmmmmm©^^
Svetovnoznano fosfornokislo klajno
katero se je uporabljalo 1. 1901 do 1914 v naših krajih zelo pohvalno v vsakem gospodarstvu, priporočamo danes ta neprecenljiv preparat ponovno v nakup in uporabo, katerega bi se naj opetovano a uspehom posluževali vsi naši ekonomi in kmetovalci.
Fosfornokislo klajno apno ima tri dobre lastnosti:
1.	V prvi vrsti sluii posebno pri svinjah proti rdečici.
2.	Je prvorazredno krmilno sredstvo, ki vpliva na rast pri reji konj, goved, teličkov, svinj in drobnice, posebno pri prašičkih.
3.	Pridobljen gnoj je znatno boljši, ker pridobi i00% na fosfornem zadržaju in se je izkazal že nekdaj kot zelo uporaben.
Pri vprežni živini, katera je po zimi izpostavljena mrazu in mokroti, je klajno apno posebno pri konjih zelo dobro sredstvo proti prehlajenju in proti drugim boleznim.
Pri prvem obroku se da na dan in glavo polno jedilno žlico fosfornokislega klajnega apna, na narahlo namočeni krmi. Pozneje preko dneva navadno hrano.	1290
Dobi se v zalogi moke I. MESTNEGA MLINA V CELJU z najboljšimi in najbolj poznanimi mlinskimi Izdelki.
Maks Gmeinski, Celje, Slomškov trg 1 (pri farni cerkvi)
Na drobno I
Železnima
Na debelo!
Anion Brenčič
v Plnj-n
priporoča svojo bogato zalogo potrebščin za jesen in zimo in sicer: razne kotle, brzoparilnike, lito-železno, pločevinasto postekleno in pocinkano posodo, štedilnike, peči, plužno blago, podkove, vsake vrste žreblje za obutalo, nagrobne križe, stroje ■a meso in slanino rezati, slamorezne kose, sekire ba žage vsake vrste ter sploh vse v železnino spadajoče predmete. Zastopstvo Lutz-ovih peči
za šole, urade, gostilne itd.	806
Postrežba točnal
Znižane cene!

Češko sukno
kupite najceneje pri tvrdki
fllojz Menili, Celje
samo Glavni irg štev. 9 Ostanki za polovično ceno

m
lM„Slapia"
Idealen in ceni pogon sa vsako delo. Stabilni, po-kretni, agregati za razsvetljavo in sesalke, ter moto pile. Proizvod ti. Mlt ar-a Parili Napajedla, Č.S.R. Generalno zastopstvo za kraljevino SHS : 1478
Slaviamotor
Zagreb, SajmlSte br. 2
Oglašujte
v Slon. Gospodarju
Pohištvo — Preproge!
posteljnina, vložki, modraci, zastori, posteljne odeje, i pohištvena tkanina i. t. d., najboljše In naicenele pri
KARLU FREIS, MURIBOR, Bssposka uE. ZO j
Brezplačni ceniki. i«o Brezplačni ceniki, j
Žlahtni kostanjev les
obeljen kakor tudi neobeljen. — Stalni aakup! £ Najugodnejše cene! — Takojšnje plačilo! g
ERNEST MARINC, CELJE,
Zrinjskega ul. 4. — Tel.interurb.St.136
Krekova posojilnica v Mariboru	|
reg. zadr. z neon. zav. 428	= Meljska cesta št. 10
sprejema vloge po najugodnejših obrestih,	HI
vezane vloge obrestuje po dogovoru, poso-	m
jlla daje proti sigurnemu dvakratnemu	=
osebnemu poroštvu in na vknjižbo. Somiš-	H|
ljeniki, nalagajmo svoje prihranke le v svo-	gg|
jih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo	jg varnost
1
IH^
Po reklamnih cenah
prodaja tvrdka
F.Konig, Celje
igrače, blago iz usnja in galanterijo. Velika izbira gramofonov in plošč
mnnrmr ii n h mmmmmmnnnnnnnnnnnnnag
lOOO dinarjev	□
Vam plačam, ako se Vaše bradavice,	S
kurja očesag
trda koža, divja kost z uničevalcem korenin	□
Riabalsam ne odstranijo v treh dneh, brez	D
bolečin, brez nevarnosti in brez noža. Zdra-	□
vniška pirporočila, dr. Cyrakus B., Wion,	q
piše: »Sem s Ria zadovoljen, pošljite dalj-	□
nih 24 lončkov, jih bom uporabil pri mojih	□
pacientih. 1452	n
Cena z garancijskim	□
pismom: Din 9.—, S	□
lončki Din 18.—, 6 Ion-	O čkov Din 32.—. Dr Nie. Komeny, Košice, Ka-schau, poštni predal 12 K Češkoslovaško.
manooaaaaajaoDnDDaaaaDDDaoDLDaaDan
Tudi Tudi Tudi
morate Vaše potrebščine v oble« kah, perilu, platnu pri meni kriti
bodete kakor vse moje stranke za« dovoljni in stranka ostali
dobite pri meni najboljše blago p« najnižji ceni in si s tem prihra« nite denar
si lahko pri veliki Izbiri Izvolit« po svojem okusu
ste zavarovani pred Izkoriščava* njem, ker so pri meni stalne cen«
Franc Kolerič
trgovina Apače
<3 €
€
€ <
•2 €
Denar naložite
najboljše in najvarnejše pri
SpodnještajBPshi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposko ulico r-Ulica Utobpa
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po O °/o
na trimesečne odpovedi po
7%
>
»
9
t» &
> S*
VVWWWVVVVVVWVVW*
SSBSSlilIšESSSBSSSHB®®®®^
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA d.d. i
Maribor
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle najku-lantneje. — Najvišje obrestovanje vlog na vknjižbo in v tekočem računu.
Pooblaičenl prodajalec srečk dri. razredne loterije
a s
s ®
h 0
iiustrovani CENIK
dobite zastonj I Zahtevajte ga od Skladišča
Jfeinet It» Heroltl
Tovarna glasbil, gramofonov In harmonik
R. LORGER Maribor H. 106
Violine od Dm 95'-. Ročne harmonike od Din 85"-. Taraburice od Din 98.-. Gramofoni od 345'- dalje.	12RS
v Slov. Gospodarju ima največji uspeh
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celju
1 registrovani zadrugi z neomejeno zavezo	■■ ■1
v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije
^liiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiik.
Stanje hranilnih vlog nad 60,000.000 Din. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. ^IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIinilllllHIllllllllllllllllIHIIIIIlir
Za hranilne vloge JamSl poleg rezerv in hiš nad 3000 filanov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. Vsled tega Jamstva so hranilne vloge pri tem zavodu najbolj varno naložene.
winiiiiniii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiininmnii.
Kmetiskl posestniki — Ljudska posojilnica J« Vaš zavod. Poslužujte M ga!
^miiiiiiiiiiiiinniiiiniiiiiiiiiiHmiHiHiuiiinHiH^
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v v Mariboru. — novinar v Mariboru. = Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč.
Urednik: Januš Goleč, novinar v Maribora.