issN ms-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 1/2005 cenasit99o
CENE



m
m
w
m
m
HS


Jm!
.if;
mi
Prav zdaj potekajo pogajanja o letošnjih cenah papirja. Veliki evropski proizvajalci
papirja so se že lani sporazumeli, da je treba trend cen obrniti. Donosi vseh so
padli najmanj na raven bančnih obresti, zato so napovedali več kot 10-odstotne
spremembe.
Zadnje napovedi Goldmana Sachsa napovedujejo povišanje cen revijalnih papir-
jev za 4, časopisnih za 7 odstotkov in skupno povišanje za 10odstokov v dveh le-
tih. Takšno povečanje bo močno dvignilo donosnost panoge, saj naj bi P/E (tr-
žna vrednost delnice/vrednost dobička na delnico) presegel 11odstotkov. Zani-
manje vlagateljev se je močno povečalo.
Kaj pa grafičarji? Ali lahko tudi mi obrnemo gibanje cen?
Prvo vprašanje se pojavi že pri primerljivosti. Izdelek, ki ga naredi tiskarna, nima
cene v kilogramih, pač pa jo izračunamo na podlagi cen posameznih kapacitet in
celotnega tehnološkega procesa s prištevkom vseh neposrednih materialov, kot
je tudi papir.
Če bi vas danes vprašal, kolikokrat ste ponudili in dobili ceno pod ceno papirja,
vas je kar nekaj, ki to redno počnete. Osvojeni kupec bo verjetno drugič to razliko
plačal, takšna ponudba pa me spominja na naše gradbenike ali še bolje cestarje.
Zbornica ali kakšno drugo združenje bi moralo postaviti nekaj cenovnih standar-
dov, ki bi jih morali spoštovati. Taki standardi so sicer sprti s tržnimi zakoni, po
drugi strani pa prav to počnejo globalni papirničarji.
Včasih je veljala pri nas in v Nemčiji ura štiribarvnega stroja 200 nekdanjih nem-
ških mark, danes pa rotacijske ure prodajajo pod to ceno, čeprav rotacija (16-
stranska) stane dva- do trikrat več. Nemci, Avstrijci pa tudi Švicarji kar cele tiskar-
ne prodajajo na Daljni in Bližnji vzhod. Pravijo, da Heidelberge še nekako prodajo,
drugih pa ne.
Kalkulacije v tiskarnah so res nekaj boljšega.
Kljub tako velikemu številu šol, kijih imamo, nobena ne uči tega predmeta. Pred-
in pokalkulacija sta bili največja inovacija tiskarn v sedemdesetih letih. Trenutno
pa velja predvsem marketiški pristop (CRM), kot ga s tujko glorificiramo. Kupec
danes z dobrim razpisom in par nakupnimi zvijačami pride do grafičnega izdelka
skoraj zastonj. Vedno se najde tiskarna, ki da ponudbo za odpiranje vrat.
Ali nam bodo papirničarji za zgled? Za to je malo možnosti. Zato si raje poglejte
zadnji MM, ki razkriva, koliko zaslužijo agencije, ki so velik del naročil tiskarn pra-
, vilno aranžirale in zaslužile milijarde.
Ivo OMAN
Trije oddelki,
petnajst družin,
petinšestdeset proizvodov
in več kot dvesto
primerov uporabe
v različnih gramaturah
in površinah.
, Za vsako uporabo ima
Burgo pravi papir.
■6
g
a
Koijk
tvoje
GRAFIČNA KRONIKA
DRAGO
ZOREC -
OSVAJALEC
O Dragu Zorcu, ki ima uspe-
šno grafično podjetje v Avstraliji,
smo v Grafičarju (3/2004, str.
6-8) že pisali. Takrat smo ga
predstavili kot prvega neameri-
škega tiskarja, ki je dobil najpre-
stižnejšo nagrado za kakovost
Benjamin Franklin (t. i. benny)
- tiskarskega oskarja.
Za nagrado, ki jo podeljuje
Ameriško tiskarsko združenje
(Print Industries of America), se
tiskarji potegujejo že več kot pet-
deset let. Prvo nagrajevanje sega
v leto 1950. Vsako leto februarja
Ameriško tiskarsko združenje
objavi razpis za nagrajevanje gra-
fičnih storitev. Od marca do ma-
ja je čas, ko grafičarji lahko prija-
vijo raznovrstne izdelke v različ-
nih kategorijah. Ocenjevalci so
vrhunski strokovnjaki z ameri-
ških univerz, inštitutov in podje-
tij. V začetku poletja so znani pr-
vi rezultati natečaja. Najboljši iz-
delki so lahko nagrajeni z različ-
nimi vrstami nagrad. Le najpre-
stižnejše nagrade - grafičarski
oskarji - so podeljene na gala pri-
reditvi v zgodnji jeseni v Chica-
gu. Grafičarji se potegujejo za
štiri vrste nagrad: najprestižnejše
bennyje, diplome (Best of Divisi-
on), priznanja (Awardof Acheive-
Aul

—^ J
Naslovnica in notranjost (stran 7) nagrajene brošure.
ment) in odlike (Certificate of
Merit). Bennyje se podeljuje v ra-
zličnih kategorijah, ki jih je kar
šestindvajset (nekatere še s posa-
meznimi podkategorijami), ven-
dar ni nujno, da je za posamezno
kategorijo ta visoka nagrada po-
deljena. Če nobeden od prispelih
izdelkov ne zadosti visokim kri-
terijem, bennyja ne podelijo.
Bennyjev nagrajenec dobi brona-
sti kipec Benjamina Franklina za
svojo kategorijo.
Za diplome se grafičarji prav ta-
ko potegujejo v posameznih ka-
tegorijah. Tokrat glede na število
zaposlenih v podjetju, ki za na-
grado kandidira (manj kot 20 za-
poslenih, od 21 do 50 zaposle-
nih, od 51 do 100 zaposlenih, od
101 do 250 zaposlenih, več kot
250 zaposlenih), ali v posebni
kategoriji, če ne gre za tiskarno,
na primer oblikovalci, studii,
oglaševalske agencije, knjigovezi
ipd. Visokokakovostni izdelki,
ne samo s področja grafične teh-
nologije, ampak tudi grafičnega
oblikovanja, so deležni odlik.
Preteklo leto je na natečaj pri-
spelo skoraj 4400 izdelkov iz tri-
najstih držav. Podeljenih je bilo
92 bennyjev, 35 diplom, 252
priznanj in 1050 odlik. Bennyje-
vi nagrajenci so bili o izboru ob-
veščeni v začetku septembra, na-
grade pa so jim podelili 10. okto-
bra lani v čikaškem hotelu Shera-
ton. Slavnostni govornik je bil
Michael Makin, predsednik
PIA/GATF, nagrade (bennyje)
pa je podeljeval John Green,
predsednik nadzornega sveta
PIA/GATF. Nagrajenci so na
podelitev lahko povabili le ome-
jeno število sodelavcev in prijate-
ljev. Drago Zorec je za svojo mi-
zo na slavnostni podelitvi gostil
Jima Enrighta, avstralskega trgo-
vinskega odposlanika, ki je karie-
ro začel v grafični industriji in v
njej tudi vrsto let vztrajal.
SLOVENSKI TISKARJI
Trije kipci Benjamina Franklina, ki jih je prejel Drago Zorec. Z leve proti desni stojijo:
Danica Zorec, žena uspešnega grafičarja, Drago Zorec in John Papailiou, oblikova-
lec v Zorčevem podjetju. Levo, na strani 6, je slika nagrajenega posterja.
Drago Zorec se je z izdelki svo-
jega podjetja tudi lani potegoval
za najvišje nagrade v grafični
stroki. Pravzaprav lahko rečemo,
da je pravi osvajalec. Leta 2004
ni dobil samo dveh najvišjih na-
grad (bennyjev), kot leto prej,
ampak celo tri, in sicer v katego-
rijah: izdelava štiri- in večbarvnih
knjižic in brošur (Service Booklets
and Brochures [four or more co-
lors}), uporaba stohastičnega ra-
striranja (Stohastic Printing) in
uporaba okoljevarstvenih mate-
rialov (Environmentally Sound
Materials). V zadnji kategoriji je
prejel bennyja že leta 2003. Vse
prejete nagrade so bile dodeljene
enemu samemu izdelku - brošu-
ri za lastno promocijo Zorčevega
podjetja D&D Global Group.
Drago Zorec je edini letošnji na-
grajenec, ki je dobil tri grafičar-
ske oskarje za isti izdelek. Poleg
teh je bila brošura nagrajena še z
dvema priznanjema, in sicer v ra-
zredu tiska lastnega promocijske-
ga materiala (Print/Graphic Arts
Self Promotion) in posebne ino-
vacije na področju tiska (Special
Innovation - Printing). Leta
2003 je za ti področji dobil odli-
ki. Na zadnji nominaciji (2004)
pa sta bili z odlikama nagrajena
druga dva izdelka Zorčevega
podjetja: poster za avtomobil le-
xus in umetniški katalog Deutsc-
her-Menzies.
Promocijska brošura Zorčevega
podjetja, s katero je podjetje leta
2004 kandidiralo za najpresti-
žnejšo grafično nagrado, je bila še
eminentnejša kot tista iz leta
2003. Lanska je sicer enakega
formata (230 x 365 mm) in ob-
sega (24 strani) kot predlanska, a
ima dvojni knjižni blok. Pri lista-
nju in pregledovanju brošure
imamo vedno pred seboj štiri od-
prte strani in ne samo dve, kot je
sicer običajno. Levi del brošure
(prvi ali levi knjižni blok) vsebuje
strani: 1, 3, 4, 7, 8, 11, 12, 15,
16,	19, 20 in 23, desni del strani
(drugi ali desni knjižni blok) pa
preostale: 2, 5, 6, 9, 10, 13, 14,
17,	18, 21, 22 in 24. Knjižna
bloka združuje osemstranski ovi-
tek, ki je zaščiten še s posebnim
pausom v rdeči barvi. Pri dodela-
vi so bili pozorni na vse podrob-
nosti. Tako brošura ni šivana
(dvakrat - vsak knjižni blok z
ovitkom) z »navadno« žico, am-
pak je ta rdeča, v barvi pausa.
Prav tako sta po dve strani skupaj
zaščiteni s posebnim vmesnim
nepotiskanim papirjem, ki se ga
ob prvem pregledovanju prepro-
sto odstrani, saj je perforiran. V
brošuri je poleg vrhunskega štiri-
barvnega tiska nazorno prikazan
dvanajstbarvni tisk MCP (Multi
Colour Process), ki je v nekaterih
primerih nadgrajen še s kovinski-
mi barvami. Za dvanajstbarvni
tisk je uporabljen frekvenčni ra-
ster. Prihodnost predstavlja tudi
v brošuri uporabljen sublimacij-
ski raster (kombinacija frekvenč-
nega in konvencionalnega ra-
stra). Ta omogoča predvsem
boljšo ponazoritev detajlov in
senc, še posebej v svetlih tonih
ter intenzivnejše barve.
Za Draga Zorca res lahko reče-
mo, da »osvaja«. Za kakovost
grafičnih storitev je njegovo pod-
jetje doslej prejelo že 72 nacio-
nalnih (avstralskih) in mednaro-
dnih nagrad. Želimo mu čim več
osvojitev v prihodnosti. Hkrati
pa mu dolgujemo zahvalo, saj na
svojih osvajalskih pohodih pove
(glej naslovnico in sliko ob naslo-
vu), daje Slovenec, pa čeprav ne
osvaja od tod, ampak z najmanj-
šega in nam najbolj oddaljenega
kontinenta.
Klementina MOŽINA
Univerza v Ljubljani
APRIL
GREIMAN

Slika 3. Poigravanje z idejo za znak Gre-
imanski Labs.
Emzinov seminar je kot pona-
vadi spet prinesel osvežitev v
oblikovalske kroge. Tokrat sta
gostovala inovatorka digitalnega
oblikovanja April Greiman in
Anthon Beeke, nizozemski gra-
fični oblikovalec.
Dva različna oblikovalca, dve
različni kulturi in dva različna
načina raziskovanja ter posredo-
vanja videnja tega sveta sta bila
popolnoma dovolj, da sta udele-
žencem (ali pa vsaj meni) zaneti-
la iskrico, ki je potrebna, da se pri
vsakdanjem oblikovanju in vsak-
danjih projektih izognemo ve-
dno bolj prisotni rutini in brez
globokega premisleka ponavlja-
joči obliki brez vsebine.
V tej številki predstavljamo
April Greiman. Grafična obli-
kovalka, katere inovativne ideje
in eksperimenti v digitalnem
mediju so pustili močan pečat na
Slika 1. Spletna stran studia Made in Space April Greiman, kjer si lahko ogledate
njena dela (www.aprilgreiman.com).
Slika 2. Motel Miracle Manor Retreat s termalno vodo v kalifornijski puščavi.
Ga želite obiskati? Napotite se na www.miraclemanor.com.
Slika 4. Plakat za tiskarsko podjetje iz
leta 1992.
grafično oblikovanje in navdiho-
vali oblikovalce po vsem svetu
več kot 20 let. Njeno raziskova-
nje tipografije in barve kot
objekta v prostoru in času ter zli-
tje tehnologije in grafike sta dali
njenemu delu svojevrstno izra-
zno vrednost.
Rodila se je leta 1948 v New
Yorku in tam tudi odraščala. Di-
plomirala je na Kansas City Art
Institute v ZDA in študij nada-
ljevala v švicarskem Baslu na All-
gemeine Kunstgewerbeschule.
Predava na številnih uglednih šo-
lah in ustanovah (Cooper Union
School of Art, Cranbrook Acade-
my of Art...), deluje pa v svojem
multidisciplinarnem oblikoval-
skem studiu Made in Space (sli-
ka 1) v Los Angelesu. Prejela je
številne nagrade, častne doktora-
te pa so ji podelile kar tri ugledne
ameriške univerze.
Greimanova je oblikovalka, ki
se vedno znova trudi spreminjati
zorni kot našega gledanja in do-
jemanja. V zgodnjih osemdese-
tih letih, ko oblikovalci niti naj-
manj niso dojeli razsežnosti, ki so
jo ponujali prvi osebni računal-
niki, je April Greiman začela za
tisti čas nenavadno eksperimen-
tiranje - fuzijo tehnologije in
grafike. Ker so jo prostor, grafika
in glasba že od nekdaj zanimali,
SEMINARJI EMZIN
je vsa ta zanimanja strnila v vi-
deo. S posebno napravo je del sli-
ke na televiziji »zamrznila« in
prenesla v svoj prvi Macintosh. S
TV-sliko je nato eksperimentira-
la - jo povečevala celo do veliko-
sti 13 metrov, dokler ni prišla,
kakor se rada izrazi, do »DNK:
bitmape«.
Mnogi njeni posnemovalci,
predvem mlajša generacija, lahko
njeno eksperimentiranje razu-
mejo napačno - računalnik jim
zrela. Pomembno je zavestno ra-
ziskovanje - da si dovolite, da
um pridobi vse potrebne infor-
macije, da raziščete nov prostor,
nove ideje in problem, pred kate-
rega ste postavljeni. In šele nato
raziskujete obliko. Ta naj posta-
ne odraz vsebine.
Ni ostalo več veliko stvari, ki se
jih April Greiman še ni lotila.
Oblikovala je skorajda vse - od
embalaže za krekerje do celo-
postane osrednja točka, ki nare-
kuje obliko brez vsebine. Pa ni
tako. April Greiman pravi: »Ni
treba, da odvržete svinčnik, ko ga
zamenjate z računalnikom. Ra-
čunalnik je samo še eno orodje.«
Orodje, ki pa vas lahko poleni, če
ga postavite v središče svoje ideje.
Pomembno je razviti proces,
kjer bo oblikovalec eksperimen-
tiral, vse dokler ideja ne postane
vanja razstav do raziskovanja
barvnih palet, površin in materi-
alov.
Danes je April Greinman, sku-
paj z življenjskim sopotnikom
Michaelom Rotondijem, tudi
lastnica motela v Kaliforniji, ki
zanjo pomeni poseben projekt.
Gre za motel Miracle Manor
Retreat (slika 2) z zdravilno ter-
malno vodo, ki stoji v kalifornij-
ski puščavi. To, kar v puščavi
doživlja sama, je želela prenesti
tudi drugim. Njen prvi kriterij
pri prenovi motela je bil, da naj
bo izkušnja gosta v sobi enaka
kot izkušnja, ki mu jo daje pu-
ščava. Da zidovi ne delijo prosto-
ra na zunanjost in notranjost,
temveč da gost doživi puščavo in
motel kot en sam prostor.
V sobah ni televizije niti telefo-
na. Vsi materiali so organski in
pridelani naravno. Vsaka soba je
drugačna in minimalistično
opremljena. Tako opremljen
motel ima namen razkriti gostu-
senzualnost puščave ter poudari-
Slika 5, zgoraj. Dela Greimanove so pomembna inspiracija mladim new wave obli-
kovalcem. Toda njena slava ni povsem povezana samo z računalniško tehnologijo.
Za njena dela je značilno plastenje podob, reprodukcijske tehnike in kombinacija
podob ter besedil, s katerimi doseže učinek prostora. Slika iz leta 1994.
Slika 6, spodaj. Plakat za Sci-Arc iz leta 1992; Sci-Arc je fakulteta za arhitekturo,
kjer April Greiman tudi poučuje.
Slika 7, desno. Plakat za Sci-Arc iz leta 1990.
stnih podob, spletnih strani, TV-
oglasov in arhitekture. Za neko
restavracijo v Los Angelesu ni
oblikovala samo interierja, pač
pa tudi menije, vinsko karto,
škatlice vžigalic in svetlobni na-
pis na vhodu v restavracijo.
Zanimanje za okolje jo je vodi-
lo v tesno sodelovanje z različni-
mi arhitekturnimi biroji. Skupni
projekti obsegajo vse od obliko-
Slika 8.
Urban revisions iz leta 1994.
ti tišino prostora, ki omogoči
obiskovalcu najti notranji mir.
Ob vstopu v motel lahko pre-
berete: »Prepovedano razmišlja-
nje. Če že razmišljaš, razmišljaj o
ničemer.«
Njej puščava pomeni tišino,
prostor, umirjenost uma. Ravno-
težje in harmonijo. Narava ji po-
maga, da najde tok kreativnosti.
Kreativnost je nad časom, nad
mislijo. Je globoko doživetje, ve-
čje od nas. Prepričanje, daje kre-
ativnost svojevrstna naravnanost
uma, ki je nad egom in ocenjeva-
Slika 10. Logotip Roto na spletni strani, kjer se z gibanjem črke O občutek prostora
še poveča. Prepričajte se sami na spletni strani www.rotoark.com. V povezavi z in-
ternetom April Greiman pogosto opozarja, kako se »ljudje še vedno ne zavedamo
razsežnosti tega medija - še vedno govorimo o domači ali spletni »strani«... Vendar
to niso strani, saj internet ni knjiga! Uporabljamo novo tehnologijo in stare izraze!«.
Slika 9. »Že od malega sta me navdu-
ševali dve stvari: prostor in velikost. Pri
oblikovanju svoje prve vizitke sem raz-
mišljala v smislu prostora in o tem, kako
lahko prostor vtkeš v površino...«razla-
ga Greimanova. To opazimo tudi pri lo-
gotipih, ki jih je oblikovala. Tipografija ni
več statična - ploskovna, temveč nas
vabi, da vstopimo v prostor.
njem ter kriticizmom, deli tudi s
študenti, ki jih spodbuja, da sa-
mi najdejo tok kreativnosti. Tr-
di, da mora dober učitelj omogo-
čiti pravo okolje, kjer se učencem
porajajo prava vprašanja, da lah-
ko dobijo prave odgovore oziro-
ma ideje.
Biti študent je pravo razkošje.
»Ko greš v svet, postaneš obliko-
valec, in ko si pod pritiskom pro-
jektov, potem šele spoznaš, kaj
pomeni imeti čas, da raziskuješ
stvari. Imeti ves čas na svetu in
nobenih omejitev je zelo navdi-
hujoče. Mislim, da se tega nisem
dovolj zavedala, ko sem bila v
Baslu,« je izjavila Graimanova.
In mislim, da ni edina.
Pozabili smo, kako je pomemb-
no raziskovati - svoja čustva in
odnose. Ali po njeno: premalo
»Če nimaš ideje, povej, kaj raz-
mišljaš. Ne pokaži samo gole
oblike. Ideje in želje, da raziščeš
neznano področje, ti bodo ka-
sneje prinesle rešitev. Ponavadi
tisto, kar imaš rad, narediš tudi
dobro.« Tudi ni toliko vprašanje
estetike ali neestetike kot vpraša-
nje vsebine. »Ni dobre ali slabe
ideje - pomembno je, da znaš
idejo pravilno uporabiti.«
In ker je oblikovalec ob vsakem
novem projektu tudi učenec, ve-
ljajo njeni napotki tudi nam.
Zanimiva je njena knjiga So-
mething from nothing (slika
12), ki govori prav o procesu
oblikovanja in v kateri je zajetega
precej njenega razmišljanja.
To pa tudi ni njena edina knji-
ga. Zanimiva naslova še dveh
knjig Lebdeče ideje v času in
prostoru ter Hibridne podobe:
zlitje tehnologije in grafičnega
oblikovanja (vse dosegljive na
Amzon.com) potrjujeta pionir-
stvo April Greiman, ene najbolj
inovativnih in vplivnih obliko-
valk 20. stoletja.
Maša OKRSLARPOPOVIC
www.oblikovalka-mo.s
Slika 11. Knjiga April Greiman, So-
mething from nothing, naslovnica in
ena notranja stran za pokušino, po-
nuja razkošje za um in oko. Je vizual-
no osupljiva in omogoča vpogled v
osebno razmišljanje o oblikovanju.
časa premišljujemo o tem, kar
mislimo. Z določeno idejo smo
vse prehitro zadovoljni. Z njo
moramo iti do konca, dokler se
ne bo morda zlomila. V tem in-
stant svetu prehitro pademo pod
vpliv oblike - kaj pa vsebina?
April Greiman svetuje študen-
tom:
Slika 12. April Greiman je leta 1995 do-
bila naročilo za oblikovanje znamke ob
obletnici ratifikacije 19. amandamaja, s
katero so ženske dobile volilno pravico.
Zbiralci znamk so se pritoževali, da je
oblikovana konfuzno in ne daje videza
znamke. Ironično pri vsej stvari je bilo
to, da so bili zbiralci znamk pretežno
moški, starejši kot 55 let, znamka pa je
bila posvečena ženski volilni pravici.
Vendar je Greimanova pozdravila kritiko
in nanjo odgovorila: »Brez nasprotovanj
ni napredka.«
NEUSIEDLER
NEUSIEDLER SCP, a.s.
Bystricka cesta 13,
034 17 Ružomberok, Slovakia
Tel: ++421-44-436 1111	E-mail: neusiedlerscp@neusiedler.<
Fax: ++421-44-432 7701
Spoznajte družbo z 208 letno tradicijo že prvi dan svojega obstoja.
Neusiedler se sedaj imenuje Mondi Business Paper.
Imondi
^ business oaoe
www.mondibp.com
Mondi Business Paper SCP, a.s.
Bystricka cesta 13,
034 17 Ružomerok, Slovakia
Tel: ++421-44-436 1111, Fax: ++421-44-432 7701
E-mail: slo.info@mondibp.com
A member of the Anglo American pic group
Neusiedler, ki je poznan po svoji kakovosti in inovativnosti na podro-
čju pisarniškega papirja začenja novo poglavje. Skozi stoletja prido-
bljeni know-how bo spremenil svoje ime, filozofija pa ostane enaka:
Premikanje meja med pisarniškimi papirji.
Povežite se z nami: www.mondibp.com
G
11
DIGITALNO KOPIRANJE
Z VIDIKA VIOLETNE
TEHNOLOGIJE CTP
Več kot desetletje je že minilo,
odkar so se pojavili prvi osvetlje-
valniki, ki osvetljujejo neposre-
dno na ploščo (Computer-To-
Plate tehnologija). Med prvimi
tehnologijami osvetljevanja je bi-
la seveda tudi termalna. Vsi se
tudi spomnimo strašansko viso-
ke cene prvih CTP-jev in vpraša-
nja »Kdo bo to kupil?« Kmalu za-
tem pa so se pojavile tudi druge
tehnologije, kot so UV- in viole-
tna tehnologija. Zavedati se mo-
ramo, da ima vsaka tehnologija
osvetljevanja plošč tako predno-
sti kot tudi slabosti. Violetna pa
je zadnja tehnologija s sinoni-
mom kakovosti, ki se je pojavila.
Je hitra, čista in cenejša za vzdr-
ževanje in s tem za uporabnika.
Ker se trenutno še uveljavlja, ji ni
možno določiti velikosti trga, ki
ga bo zasedla. Zato pa je upravi-
čeno strah proizvajalce, ki izdelu-
jejo samo CTP-je s termalno teh-
nologijo in se zagovarjajo s tezo,
da violetna tehnologija že ne mo-
re biti tako kakovostna. Srečni
smo lahko, da imamo v Sloveniji
vsaj eno strokovno grafično revi-
jo, v kateri pa ni treba objavljati
starih podatkov, saj smo v dobi
informatike in vsi vemo, kako hi-
tro se razvija naša grafična indu-
strija. Včasih jo že sami komaj
dohajamo. Kot zastopnika ter-
malne in violetne tehnologije ču-
tiva odgovornost do naših kup-
cev in bralcev, da dobijo prave in
nepristranske informacije. Naši
kupci pa bodo sami najbolje ve-
deli, kaj je zanje najbolj primer-
no in učinkovito!
Konstrukcija CTP-ja
Termalna tehnologija osvetlju-
je plošče po načelu zunanjega
bobna (Creo, Screen, Heidel-
berg, Fuji...). Tako ima laserski
žarek zelo kratko pot od izvora
do plošče, kar je potrebno zaradi
njegove valovne dolžine svetlobe
(830 nm). Ne smemo pozabiti
na njegovo konstrukcijsko reši-
tev vpenjanja plošč na zunanji
boben, pri katerem se lahko po-
javijo težave. Mehanizem poda-
janja in vpenjanja plošč je precej
zahteven, ne gre pa pozabiti tudi
na mehanizem uravnavanja bob-
na pri uporabi plošč različnih di-
menzij oz. različne teže.
Dvojni laserski vir na osvetljevalniku z
notranjim bobnom Fuji Luxel Vx 9600.
300 400 500 600 700 000 900 1000
Spektralna občutljivost ofsetnih plošč za digitalno kopiranje.
Notranji boben pri strojih z vi-
oletno tehnologijo je največkrat
izboljšana kopija konstrukcije
filmskih osvetljevalnikov (Agfa,
Heidelberg, Fuji), kar so pokaza-
le dolgoletne izkušnje. Cenovno
ugodnejši je lahko že samo zato,
ker nima toliko gibljivih delov.
Ker imamo opravka z vidno sve-
tlobo majhnih valovnih dolžin
(410 nm), daljša pot laserskega
žarka ni večji problem. Res je, da
svetloba izgubi moč na poti iz la-
serske diode do plošče, vendar
materiali omogočajo normalno
osvetljevanje (npr. Agfa Litho-
star LAP-V za delovanje potre-
buje 1 mW laserskega izvora).
Ker so sloji na fotopolimernih
ploščah občutljivi in imamo
opravka z majhnimi močmi vi-
dne svetlobe, tako ne moremo
govoriti o »izžiganju« delcev in
padanju po plošči.
O izžiganju lahko govorimo pri
termalni tehnologiji, pri uporabi
ablatvnih plošč. Seveda potrebu-
jemo za uporabo teh močan laser
(40 W ali več) in napravo za od-
sesavanje izžganih delcev.
NAJAKTUALNEJŠI DOGODEK STROKE V LETU 2005!
2. MEDNARODNI SEJEM
■ ■ ■ ■
■ ■■
GRAFIKA in PAKIRANJE
Celje, Celjski sejem, 12. -15. april 2005
Ne zamudite odlične priložnosti za:
predstavitev novosti in dosežkov
izmenjavo mnenj s strokovno javnostjo
razpravo o izzivih panoge
Sejem odlikuje širok razstavni program,
spremljajo pa ga najaktualnejša strokovna
predavanja s področja grafike in
pakiranja.
WWW.ce-sejem.si
Sejemsko dogajanje na celjskem sejmišču
bodo dopolnjevali: 8. sejem FORMA TOOL,
6. sejem PLAGKEM, 1. sejem LIVARSTVO.
Celjski sejem d.d., Dečkova 1, 3102 Celji
T: 03 54 33 000, F: 03 54 19 164
Pri razvijanju violetnih foto-
polimernih plošč sta potrebni
predispiranje in predgretje (npr.
Lastra LV-2 ne potrebuje pred-
gretja), razvijalni in gumirni del
pa sta popolnoma enaka kot pri
strojih za termalne plošče. Po-
sebnost so srebrohalidne violetne
plošče, ki zahtevajo posebno
konstrukcijo razvijalnega stroja,
ustrezno izbrani vrsti plošč.
Ena večjih razlik med obema
tehnologijama je seveda uporaba
plošč. Pri violetnih potrebujemo
svetlorumene (60 lux) zaščitne
luči, kar pa je lahko za nekatere
uporabnike moteče. Ne smemo
pozabiti, da imajo danes že sko-
raj vsi CTP-ji na voljo sistem za
samodejno podajanje plošč v
CTP, pri katerih je zaščitna žar-
nica potrebna samo v primeru,
ko nalagamo plošče v kaseto po-
dajalca. Fuji fotopolimerne plo-
šče (Brilia LP-NV) so narejene
podobno kot klasične konvenci-
onalne plošče (pri tisku se po-
dobno vedejo), ker čas osvetlitve
povzroča spremembo na mole-
kularni strukturi emulzije. Pri
termalni plošči pa pride do spre-
membe na emulziji pri točno do-
ločeni temperaturi.
Vsak CTP je treba pravilno ka-
librirati in dnevno spremljati pa-
rametre osvetljevanja in razvija-
nja. Tudi pri termalnih ploščah
prihaja do premalo osvetljenih
plošč, zlasti zaradi napačne na-
stavitve fokusa laserskega žarka.
Najbolj pomembna pa je kali-
bracija celotnega procesa: posku-
sni tisk, CTP, tiskarski stroj. Sa-
mo ta kombinacija omogoča ka-
kovosten in ekonomsko optima-
len izdelek.
Realna povprečna življenjska
doba laserjev po podatkih proda-
jalcev novih in rabljenih CTP-
jevje nekje od tri do pet let, seve-
da odvisno od principa in moči
laserja, pri katerem se osvetljuje.
Zato ni razumljiva tabela iz prej-
šnjega Grafičarja, ki pravi, da je
življenjska doba termalnega la-
serja od 50.000 do 100.000 ur.
Npr. ob predpostavki, da je to
50.000 ur in ima leto 365 dni x
24 ur = 8760 ur, potem lahko
stroj dela neprekinjeno 24 ur na
dan 5,7 leta. Če obstaja tak stroj,
ga priporočava vsakomur! Treba
je omeniti, da dela glava Quan-
tum ob zagonu CTP stroja ne-
prekinjeno, ko ne osvetljuje, pa z
zmanjšano močjo.
Nerealna je primerjava med ce-
no ene same diode, saj jih je ne-
mogoče kupiti posamično (izje-
ma so Heidelberg Topsetter, Fu-
ji Javelin in Screen Platerite). Pri
drugih pa gre ponavadi za ceno
laserske glave, h kateri je prištet
tudi strošek prodaje. Cena posa-
mične diode za Topsetter stane
1050 evrov. Cela glava Prosetter-
ja pa je ob pogoju, da je stara vr-
njena, skoraj štirikrat cenejša od
prej omenjene.
FM rastriranje
FM rastrski vzorci so se razvili
iz potreb po odpravljanju moare-
ja med vzorcem rastra na plošči
in vzorcem motiva (npr. tekstil),
iz potreb po mnogovrstnih barv-
nih izvlečkih (6-, 7- in večbarvni
tisk v enem prehodu). Za to je
potrebna najprej uporaba poseb-
ne programske opreme za ustre-
zno barvno separacijo. Pojavljajo
se tudi potrebe po tisku, ki bi bil
podoben klasični fotografiji (čim
manj vidne rastrske pike oz. od-
pravljene rozete klasičnih rastr-
skih sistemov).
Poznamo dve generaciji FM ra-
strov: pri rastru prve (Heidelberg
Diamond Screening, Agfa Cry-
DIGITALNI TISK
stal raster itn.) so točke iste veli-
kosti razporejene bolj ali manj
pogosto.
Pred nekaj leti je Harlequin ra-
zvil drugo generacijo FM rastrov
s trgovskimi imeni Harlequin
HDS, Creo Staccato, Heidelberg
Satin Screening, pri katerih toč-
ke v srednjih tonih tvorijo vzorce
v obliki črvičkov. Druga genera-
cija naj bi omogočala zveznejše
prehode in bolj gladko sliko v
svetlih in temnih tonih. Kljub te-
mu da je v tem članku govor o
osvetljevanju rastrske točke na
ploščo, je treba poudariti nekaj
dejstev, ki vplivajo na končni re-
zultat:
<	Povečanje rastrske pike na
odtisu je močneje izraženo v tri-
četrtinskih tonih in manj v polo-
vičnih, kot je navada pri klasič-
nih rastrskih sistemih. Za uskla-
ditev je nujno potrebna ustrezna
kalibracija. Nekalibriran rezultat
je največkrat viden v preveč izra-
ženih kožnih tonih.
<	Pred tiskom je treba preveri-
ti, so tiskarski stroji zaradi upora-
be in vzdrževanja sploh primerni
za tisk tako drobnih rastrov. Tisk
FM rastra z 20-mikronsko piko
je primerljiv s tiskom klasičnega
rastra pri liniaturi 170 l/cm. Se-
veda so operativne tolerance pri
tej vrsti tiska manjše kot pri tisku
klasičnih rastrov pri liniaturah
okoli 70 l/cm.
<	Zaradi manjše rastrske pike
naj bi bili motivi na odtisu
ostrejši, seveda ob ustrezno višji
ločljivosti skeniranja. Če je ta
premajhna, je vizualni rezultat
odtisa slabši v primerjavi z odti-
som uporabe AM rastrov.
<	Prihranek barve v tisku FM
rastra je rezultat procesne kali-
bracije. Seveda pa je odvisen tudi
od pokritosti oz. vsebine motiva.
Pri normalnih razmerah je vio-
letna tehnologija enakovreden
konkurent termalnemu načinu
osvetljevanja. Seveda ta trditev ni
zadostno zagotovilo, da vsaka
tehnologija enakovredno pokri-
va potrebe določene tiskarne.
Edino realno primerjavo obeh
tehnologij izkažeta ekonomska
in tiskovna analiza obeh plošč,
pri tem pa je treba zagotoviti
enake (standardizirane) razmere
v tisku. Končno se je treba zave-
dati, da stranka kupi tiskan re-
zultat in ne tiskarske plošče oz.
rastrske pike na njej.
Janez Lovšin
Heidelberg, d .o .o.
AndrejZalokar
andrej.zalokar@man-roland.si
POVZETEK
Vpliv vrste premaznega pigmenta (sintetični PCC in siiika) na
kakovost odtisa smo spremljali z uporabo različnih metod.
Majhno CCD kamero žepne velikosti smo uporabili za spre-
mljanje sorpcijskih lastnosti pigmentno premazanega papirja
in za spremljanje formacije kapljice črnila na površini pigmen-
tno premazanih papirjev.
Ocenjevanje stabilnosti premaza in odtisa smo izvedli z upo-
rabo dveh metod: suho cepljenje in površinska trdnost odti-
sa. Rezultati študije so pokazali naslednje:
F vrsta pigmenta ima močan vpliv na končno
obliko pike kapljice črnila na površini pigmentnega premaza,
F vsebnost veziva v pigmentnem premazu je odvisna od
karakteristik pigmenta in ima močan vpliv na končno povr-
šinsko trdnost odtisa,
F kakovostne premaze lahko dobimo tudi s kombinacijo pi-
gmentov.
Ključne besede:
kapljični tisk, pigmenti, premazovanje, CCD kamera
ABSTRACT
The influence of a pigment coating type (synthetic PCC and
silica) on the quality of prints was studied using different met-
hods. Pocket CCD camera was used for investigation of the
sorption characteristics of coating pigments and for monito-
ring the ink droplet formation on the surface of pigment coa-
ting paper.
The method for determination of resistance to picking and
the test for the surface stability of print were used for evalu-
ation of the stability of coating and prints. The results of our
study gave following conclusions:
F the type of the coating pigment has a major influence on
the end dot formation on the surface of pigment coating pa-
per,
F the portion of the binding in the pigment coating de-
pends on the pigment's characteristics and has a major in-
fluence on the final surface stability of coatings and prints,
F quality pigment coatings can also be realized using a
combination of pigments.
Key words:
Ink Jet print, pigments, coatings, CCD camera
IZ GRAFIČNE ZNANOSTI
KAKOVOST PREMAZA
IN ODTISA
V KAPLJIČNEM TISKU
1 UVOD
Pri tiskanju površine papirja
prihaja do interakcij med tiskar-
sko barvo in tiskovnim materia-
lom - papirjem, zato je končna
kakovost odtisa odvisna tako od
kakovosti črnila in papirja kot od
njunih medsebojnih interakcij.
Eden pomembnejših procesov
je sušenje črnila, ki je kombinaci-
ja absorpcije in izhlapevanja ter
je odvisno od hidrofobnosti (po-
vršinske obdelave - npr. kleje-
nje, premazovanje ...) papirja.
Za ugodno in hitro sušenje mo-
ramo papirje oziroma njihovo
površino ustrezno obdelati. Gle-
de na zahteve po končni kakovo-
sti izpisov uporabljamo površin-
sko klejenje ali premazovanje.
Površina mora omogočiti ([1],
[2], [3], [4]):
G plitvo in enakomerno pene-
tracijo črnila, da dosežemo viso-
ko in enakomerno optično go-
stoto barv. Previsoka penetracija
povzroči prebijanje črnila;
G hitro fiksiranje in sušenje ka-
pljice črnila, katere oblika mora
ostati pravilna (okrogla), ne sme
prihajati do nazobčanja ostrih
robov ali celo do medsebojnega
zlivanja barv na površini.
Hitro absorpcijo topila in s tem
hitro sušenje zagotavljajo pi-
gmenti z visoko specifično povr-
šino. Premaz za kapljični tisk
mora biti po naravi hidrofilen.
1.1 Pigmenti
za premazovanje
Premazne mešanice so sesta-
vljene iz pigmentov, veziv, kove-
ziv in pomožnih sredstev.
Najpomembnejša surovina pre
maznih mešanic so pigmenti, saj
mokra vsebuje približno 50 in
suha kar od 80 do 90 utežnih od-
stotkov pigmenta ([5], [6]).
Večinoma so to snovi anorgan-
skega izvora, torej naravni mine-
rali. Mednje spadajo kaolin in
naravni mleti kalcijev karbonat,
talk ali smukec ter barit in sinte-
tični titan dioksid, kalcijev kar-
bonat, barijev sulfat, kalcijev sul-
foaluminat - satin belo, kalcijev
in aluminijev silikat, silicijev dio-
ksid [6].
Posebej v zadnjem času se je
povečala poraba mletega kalcije-
vega karbonata GCC (angl.: gro-
und calcium carbonate) kot pre-
maznega pigmenta, saj poveča
mikroporoznost in belino pre-
maza, opaciteto (neprosojnost
papirja) pa nekoliko zniža v pri-
merjavi s kaolinom. Pigment pri-
pravimo z različnimi postopki
mletja. Doseči moramo ustrezno
končno velikost delcev (75 % < 1
Mm ali 90-95 % < 2 Mm) in ozko
porazdelitev njihovih velikosti.
Izkazalo se je, da pigment, ki vse-
buje delce enotnih velikosti (oz-
ka porazdelitev velikosti delcev),
vpliva na višjo gladkost in ustre-
znejšo penetracijo barve (manjša
verjetnost prebijanja) [7].
Belina takega pigmenta znaša
približno od 93 do 95 odstotkov
in ima zelo dobre reološke la-
stnosti, tako da je mogoče pri-
praviti premazne mase visokih
koncentracij, tudi od 65 do 72
odstotkov ([5], [7]).
V nasprotju z naravnimi pi-
gmenti pa imajo sintetični, pre-
cipitiran kalcijev karbonat PCC
(angl.: percipitated calcium car-
bonat, v nadaljevanju PCC) in
precipitirana silika (angl.: silica,
kem.: silicijev dioksid), še višjo
belino (tudi do 98 odstotkov),
vendar precej slabše reološke la-
stnosti. Specifične površine teh
pigmentov dosežejo tudi višje
vrednosti kot 650 m2/g in zato
onemogočajo pripravo prema-
znih mešanic z visokimi koncen-
tracijami (pogosto ne višje kot 15
ali 20 odstotkov trdne snovi).
Posledica tega je problem sušenja
takšnih premazov ([8], [9]).
Tako je pogosto treba prema-
zovati s sintetičnimi pigmenti
posebej in ne na papirnem stro-
ju, saj je zahtevan čas za sušenje
takšnega premaza predolg in je
eden glavnih vzrokov za visoke
cene premazanih papirjev (od
0,5 do 2,5 dolarja za posamezen
list papirja) [10].
V zadnjem času iščejo nove
možnosti za premazovanje s pi-
gmentnimi premazi na stroju ob
komercialnih hitrostih:
GPigmentni premazi na osnovi
kaolina SEAS (super-enhanced
aluminosilicate pigments) se lah-
ko premazujejo na papirnem
stroju ob komercialnih hitrostih
in dajejo zelo kakovostne mat
Slika 1. Kamera micro-Eye Magnifier.
KAPLJIČNI TISK
2 MATERIALI
IN METODE DELA
Pri delu smo uporabili črnilo
magenta barve (BCI-8M), ki ga
uporablja kapljični tiskalnik z
oznako Canon BJC 8500. Za
pripravo premaznih mešanic
smo uporabili naslednje sinte-
tične pigmente:
G silika Aerosil Silica FK 310
firme Degussa s koncentracijo
20,00 % in specifično površino
650 m2/g,
G PCC Jetcoat 30 firme Speci-
alty Minerals s koncentracijo
25,17 % in specifično površino
80 m2/g,
G in kombinacijo obeh pi-
gmentov silika/PCC v razmerju
1 : 1 in koncentracijo 22,30 %.
Polivinil alkohol PVOH z
oznako Rhodoviol 8/20 (v nada-
ljevanju vezivo) pa smo v prema-
znih mešanicah uporabili kot ve-
zivo.
2.1 Formacija kapljice
skovni podlogi. Suho cepljenje se
vrednoti s cepilno hitrostjo. To
je tista hitrost potiskovanja, pri
kateri se v določenih razmerah
odtisovanja pojavi suho ceplje-
nje. Zahtevana vrednost za ofse-
tni tisk je 100 cm/s.
2.3 Površinska trdnost odtisa
Da bi ugotovili, kako močno se
črnilo veže na površino v odvi-
snosti od dodatka veziva, smo
izvedli poskuse drgnjenja odtisov
po metodi Quadrant in priporo-
čilih standarda Fogra.
Površinska trdnost se odraža
kot delno ali celovito odstranje-
vanje tiskarske barve z odtisa. Pri
ofsetnem tisku se to zgodi ob po-
drsavanju ob druge odtise, stroj-
ne dele ali zgolj roke. Zato to ni
značilnost papirja ali tiskarske
barve, ampak kombinacije obeh.
Zahtevana vrednost za ofsetni
tisk ne sme biti višja kot 5.
3 POTEK DELA
IN KOMENTAR
REZULTATOV
premazane papirje. Dosežena
koncentracija vsebnosti trdne
snovi je 50-55 %, belina TAPPI
pa 92-94% [10].
G Koloidno siliko pojmujejo v
zadnjem času kot pigment pri-
hodnosti. Odlikuje jo izredno
nizka specifična površina (50-
200 m2/g) z zelo majhnimi ne-
poroznimi delci (12-50 nm), a
izredno visoko sposobnostjo
tvorbe poroznega filma v kombi-
naciji s polivinil alkoholom kot
vezivom.
Njena ionska narava je glede na
namen uporabe lahko tako kati-
onska kot anionska. Koloidno si-
liko lahko uporabljamo v kombi-
naciji s precipitirano siliko ali pa
kot zamenjavo za uparjeno siliko
(80-20 %). Tako pripravljena
premazna mešanica se lahko na-
naša na papir strojno s strgalom
(angl.: blade coater), s prema-
znim agregatom s preddozira-
njem (angl.: film press) ali valjč-
nim premazovalnikom GRC
(angl. gateroll coater) [11].
Z našo raziskavo smo želeli
ugotoviti, katera vrsta sintetič-
nega pigmenta (PCC ali silika)
bo omogočila boljšo kakovost
končnega odtisa ter kako na ka-
kovost odtisa vpliva medsebojno
mešanje pigmentov.
Pri raziskavi smo želeli uporabi-
ti metode, ki nam bi dale hitre in
uporabne rezultate. Tako smo za
ocenjevanje stabilnosti premaza
in odtisa uporabili dve prevzeti
metodi, ki se sicer uporabljata za
vrednotenje pri klasičnih tehni-
kah tiska (predvsem v ofsetni).
To sta suho cepljenje in površin-
ska trdnost odtisa. Majhno pre-
nosno CCD kamero (stereo fo-
tometrično metodo) pa smo
uporabili za spremljanje forma-
cije kapljice črnila na površini ra-
zlično premazanih papirjev.
Vpliv formacije kapljice v odvi-
snosti od vrste pigmenta smo
spremljali s CCD kamero žepne
velikosti (slika 1), ki omogoča
40- oziroma 140-kratno poveča-
vo. Za spremljanje načina suše-
nja kapljice črnila in njene konč-
ne oblike se je 40-kratna poveča-
va izkazala kot ustrezna.
2.2 Suho cepljenje
(ISO 3782)
Vzorce v masi predhodno kleje-
nega papirja gramature 88 g/m2
smo premazali najprej samo s pi-
gmentoma PCC (Jetcoat 30) in
siliko (Aerosil (FK 310/M0X
170)) ter mešanico PCC in sili-
ke, nato pa smo PCC pigmentu
dodali 5, 7, 12 in 15 % veziva
PVOH Rhodoviol 8/20, pri sa-
mi siliki ter pri mešanici obeh pi-
gmentov pa 15, 30, 40 in 50 %
PVOH. Nanos oziroma grama-
tura premazov je bila od 8 do 12
g/m2.
Na nepotiskanih vzorcih smo
premaz testirali z metodo suhega
cepljenja. Poleg tega smo spre-
mljali formacijo kapljice na po-
vršini s pomočjo CCD kamere
Micro-Eye.
Premazane vzorce papirjev smo
potiskali pri nastavitvah (no co-
lor adjustment, ločljivost 300
dpi, plain paper) in na barvnih
odtisih preverili njihovo površin-
sko trdnost.
3.1 Vpliv pigmenta
na formacijo kapljice
Pri 40-kratni povečavi smo s
CCD kamero posneli formiranje
kapljice na pigmentnem prema-
zu. Kapljico velikosti 0,5 ML smo
s pomočjo mikropipete spustili
na pigmentni premaz. Snemali
smo potek sušenja in po minuti
in pol končali snemanje.
Znano je, da vpliva na proces
sušenja veliko dejavnikov, na
primer specifična površina posa-
meznega pigmenta, oblika del-
cev, porazdelitev velikosti delcev
pigmentov ter njihova kemijska
narava. Glede na to, da je proces
sušenja preplet dveh pojavov, ab-
sorpcije in izhlapevanja, lahko iz
rezultatov poskusa sklenemo na-
slednje:
G Pri pigmentnem premazu na
osnovi silike (slika 2a) pride do
tvorbe dokaj pravilne oblike z
malo opaznim nazobčanjem ro-
ba. Kapljica se suši od znotraj na-
Suho cepljenje smo izvajali na
aparatu IGT po navodilih, ki jih
priporoča standard ISO 3782.
Po definiciji je cepljenje poškod-
ba površine tiskovnega materiala
med tiskom. Nastane zaradi de-
lovanja zunanjega vlečnega na-
prezanja, ki ga povzroča tiskarska
barva in je večje kot kohezija v ti-
Slika 2a. Črnilo na siliki.
Slika 2b. Črnilo na PCC.
DIGITALNE TEHNIKE TISKA
vzven, zato lahko sklepamo, daje
proces izhlapevanja prevladujoč.
Končna barva magenta črnila po
osušitvi je svetlo škrlatna, rob pa
temen.
G Pri pigmentnem premazu na
osnovi PCC (slika 2b) pa lahko
opazimo, da se črnilo oz. kapljica
razleze po površini ob sočasni
izredno hitri penetraciji - prevla-
dujoč proces absorpcije. Končna
barva je temnejša in rob je kar
močno nazobčan (wicking).
G Kombinacija pigmentov (sli-
ka 2c) kaže vpliv obeh pigmen-
tov: končna barva je vmesna bar-
va med svetlo škrlatno, ki se po-
javi pri siliki, in temnejšo pri
PCC. Tudi pri obliki se čuti
vpliv obeh pigmentov, predvsem
če se osredotočimo na rob pike.
Razlika v končni barvi črnila je
posledica različne kemijske nara-
ve pigmentov, kar lahko vpliva
ne le na barvo, ampak tudi na vr-
sto interakcij med črnilom in pi-
gmentnim premazom.
3.2 Vpliv veziva na površin-
sko trdnost premaza
Na nepotiskanih vzorcih smo
preučili vpliv dodatka veziva na
hitrost cepljenja premaza. Rezul-
tati so podani na sliki 3. Sklene-
mo lahko naslednje:
G Z dodatkom veziva PVOH
se cepljenje zmanjšuje, najbolj
pri premazu na osnovi PCC. Pri
najvišjem dodatku, 15 %
PVOH, je bila dosežena cepilna
hitrost 86,2 cm/s.
Slika 3. Vpliv dodatka veziva PVOH in vrste pigmenta na cepljenje premaza.
Slika 4. Vpliv veziva PVOH in vrste pigmenta na površinsko trdnost barvnega odti-
sa v kapljičnem tisku.
Slika 2c. Crnilo na silika/PCC (1/1).
G Najslabše se izkaže premaz
na osnovi silike, saj se ustrezna
hitrost cepljenja pojavi šele pri
50-odstotnem dodatku veziva
PVOH.
G Premaz na osnovi mešanice
pigmentov se je zelo izkazal, saj
se v primerjavi s premazom na
osnovi silike ustrezna cepilna hi-
trost pokaže že pri 30-odstotnem
dodatku veziva PVOH.
Potrebna količina veziva je od-
visna predvsem od specifične po-
vršine pigmentov, ki je pri siliki
veliko večja (700 m2/g) kot pri
PCC (90 m2/g), zato je razumlji-
vo, da je potrebna količina veziva
pri siliki precej višja.
Metoda, ki je sicer namenjena
za testiranje v ofsetnem tisku, se
je izkazala kot primerna za testi-
ranje površinske trdnosti prema-
zov v tehniki kapljičega tiska.
Rezultati meritev dajejo hitre in-
formacije o tem, ali je v premazu
delež veziva zadovoljivo visok ali
ne.
Po pričakovanjih so dobljene
vrednosti nižje od tistih, ki so
predpisane za ofsetni tisk (100
cm/s), saj pride pri tehniki ofse-
tnega tiska do neposrednega sti-
ka med tiskovno formo in papir-
jem. Tako so zahtevane vredno-
sti za hitrost cepljenja na videz
visoke.
3.3 Vpliv veziva in pigmenta
na površinsko trdnost
odtisa
Na potiskanih vzorcih smo
izvedli poskuse drgnjenja po me-
todi Quadrant in dobili rezulta-
te, ki so podani na sliki 4. Ugoto-
vili smo:
G Glede na priporočene vre-
dnosti za ofsetni tisk (faktor dr-
gnjenja mora biti manjši kot 5),
dobimo najboljše rezultate pri
vzorcih, ki so natisnjeni napapir-
je, premazane s PCC pigmen-
tom. Že 5-odstotni dodatek
PVOH pokaže zadovoljive rezul-
tate.
G Pigmentni premaz na osnovi
silike se je izkazal kot najslabši,
saj šele po dodatku 50 % PVOH
dosežemo priporočeno površin-
sko trdnost.
G Zelo dobre rezultate dobimo
pri premazu na osnovi mešanice
pigmentov PCC in silike, saj že
30-odstotni dodatek veziva zago-
tovi odtisu zadostno površinsko
trdnost.
4 ZAKLJUČEK
G CCD kamera Micro-eye se
je izkazala kot hitra in izredno
učinkovita metoda za ugotavlja-
nje formacije kapljice črnila na
površini različnih pigmentno
premazanih papirjev.
G Z uporabo metod suhega ce-
pljenja in površinske trdnosti od-
tisa lahko dobimo prvi odgovor
na to, koliko dodanega veziva v
premazni mešanici je potrebne-
ga, da bi dosegli želeni cilj - do-
bro površinsko trdnost premaza
in odtisa.
Študij vpliva vrste pigmenta in
količine veziva na končno kako-
vost premaza nam je prinesel na-
slednja spoznanja:
G Vrsta pigmenta ima močan
vpliv na končno obliko pike ka-
pljice črnila na površini pigmen-
tnega premaza in obenem na
proces sušenja črnila ter končno
barvo črnila na površini pigmen-
tno premazanega papirja po osu-
šitvi.
G Vsebnost veziva v pigmen-
tnem premazu je odvisna od ka-
rakteristik pigmenta in ima mo-
čan vpliv na končno površinsko
trdnost odtisa.
G Kakovostne premaze lahko
dobimo tudi s kombinacijo pi-
gmentov, saj lahko tako združi-
mo pozitivne lastnosti obeh in
PREMAZOVANJE
dosežemo sinergističen učinek,
ki ima zelo ugoden vpliv tudi na
znižanje cene premazne mešani-
ce.
Tadeja MUCK
Gorazd GOLOB
Univerza v Ljubljani
5 LITERATURA
[1]	NOVAK, G.
Papir za kapljični tisk
Monitor, 1998, junij, str. 100-103
[2]	ANCZUROWSKI, E., OLIVER, J.
in MARCHESSAULT, R. H.
New papers for new printers
Chemtech, 1986, str. 304-310
[3]	PETIBON, P.
Non-impact printing papers on the rise
Paper, 1986, vol. 10, no. 3, str. 23-24
[4]	McMANUS, P A., JAEGER, W. C.,
LE, H. P. in TITTERINGTON, D. R.
Paper requirements for color imaging
with ink-jets
Tappi Journal, 1983, vol. 66, no. 7, str. 81-85.
[5]	NOVAK, G.
Papir, karton, lepenka
Univerza v Ljubljani,
Naravoslovnotehniška fakulteta,
Oddelek za tekstilstvo, 1998,131 strani
[6]	MUCK, T.
Interakcije na površini papirja
pri kapljičnem tisku
Doktorska disertacija
Ljubljana, 2002, str. 10-11
[7]	BEULEKE, E. in BURRI, P.
Coating pigment concepts ofthe future
Wochenblatt, 1999, vol. 127, no. 22, str.
1482-1487
[8]	HENTZSCHEL, P. in PELZER, R.
Improving the printability ofink jet papersby
use of polyvinyl alcohol
and other components
Wochenblatt, 1996, vol. 124, no. 18, str.
795-801
[9]	SPECIALTY MINERALS
Performance minerals for ink jet papers
<http:llwww.minefalstech.coml>
[citirano 12. 4. 2002]
[10]	LONDO, M.
On-Machine Coating ofInkjet Paper Possible
with Modified Kaolin
Pulp & Paper, 2000, vol. 74, št. 5, str. 37-43.
[11]	MABIERE, F.,
JONCKHEREE, E. in DUNLP, J.
New coating additives for high quality matt
and glossy inkjet paper
V 20th PTS Symposium, Conference Publicati-
on, München, Germany, 2001,19 strani
EKONOMIČEN
VLAŽILNIK -
DOBIČEK
ZA TISKARNO
Papir je živ material. Njegove značilnosti se spreminjajo z vlago in temperaturo. Pozimi relativna vlažnost v tiskarnah pogosto
pade pod 10 do 15 odstotkov, zato je nujno vlaženje zraka.
Računi za elektriko v tiskarni
Wilkström AB, mestece Upsala,
so bili zelo visoki. Eden izmed
vzrokov je bil tudi elektroparni
vlažilnik zraka. Ko so ga zame-
njali, so se stroški močno zmanj-
šali, zatrjuje direktor Axel
Grünewald.
Tiskarski stroji delajo z vso mo-
čjo. V zraku se čuti vonj tiskar-
skih barv. Najbolj izrazit je ven-
darle občutek svežega in vlažnega
zraka, ki daje prostoru prijetno
bivalno ozračje. Senzor vlage na
steni kaže 55-odstotno relativno
vlažnost:
✓	Stabilna relativna vlažnost je
za nas izredno pomembna, kajti
to je eden osnovnih pogojev za
uspešno in optimalno proizvo-
dnjo, razloži gospod Grünewald.
Papir se skrči, ko relativna vla-
žnost pade pod 50 odstotkov,
hkrati pa postane nabit s statično
elektriko. Zato tudi pri knjigove-
ški dejavnosti lahko pride do
proizvodnih težav.
✓	Dimenzije papirja se lahko
spremenijo za celih pet odstot-
kov, stabilna notranja klima je
torej zelo pomembna.
Minevajo štiri leta, odkar je ti-
skarna elektroparno vlaženje za-
menjala s sistemom, ki temelji na
izhlapevanju vodne pare, to je z
evaporativnim vlaženjem zraka.
Elektroparni vlažilniki kuhajo
vodo in nato njeno paro razpršu-
jejo v prostor. V ta namen je tre-
ba vodo mehčati, torej odstraniti
kalcijeve in druge mineralne spo-
jine. V Upsali je, tako kot veči-
noma tudi v Sloveniji, voda zelo
bogata z minerali, pravi gospod
Grünewald.
Kotpod tušem
Tiskarna Wilkström AB ima
štiri tiskarske stroje. Letno pora-
bi 350 ton papirja. Tiskarski
stroji nenehno oddajajo toploto.
Pred štirimi leti smo uporabljali elektroparno vlaženje in porabili 30-krat več električ-
ne energije. Že po enem letu evaporativnega vlaženja smo strošek za elektriko zni-
žali za 5500 evrov, pravi Axel Grünewald.
Elektroparni vlažilnik tudi. Za
zagotovitev želene temperature
so ne glede na letni čas upora-
bljali hladilne agregate. To je do-
datno še povečalo porabo energi-
je, posledično pa tudi stroške za
elektriko. Sedaj teh agregatov ne
uporabljajo več, kajti evaporativ-
ni vlažilniki prostore vlažijo in
hladijo obenem.
Niclas Börjesson, uslužbenec
švedskega proizvajalca evapora-
tivnih vlažilnih sistemov, takole
razloži njihovo delovanje:
✓ Hlajenje nastane zaradi iste-
ga vzroka kot pri tuširanju, ko
mokri stopimo na plano; voda,
ki izhlapeva iz kože, nas tudi
ohlaja.
Vlaga je zelo pomembna. Tiskarna Wil-
kström AB je v evaporativno vlaženje in-
vestirala pred štirimi leti.
Klasično
švedsko podjetje
Munters je klasično švedsko
podjetje, obenem pa v global-
nem merilu vodilno na področju
proizvodnje evaporativnih vlažil-
nih sistemov. Ustanovitelj pod-
jetja je bil Carl Munters, eden iz-
med izumiteljev modernega hla-
dilnika. Na kratko povedano,
evaporativni vlažilnik je zasno-
van tako, da v prostor izhlapeva
vodo v obliki molekul, ki okolje
hladijo in vlažijo hkrati. V ta na-
men ima vlažilno jedro, ki vpija
vodo. Skozi jedro vleče vodo
močan aksialni ventilator, tako
da začne izhlapevati, s tem pa
vlažiti in hladiti zrak.
✓ Prah, kalcij in drugi onesna-
ževalci zraka ostanejo v jedru,
odstrani pa jih prebitek pretočne
vode, pravi Niclas Börjesson.
Tiskarna Wilkström AB je svo-
jo dejavnost začela že leta 1917.
Danes je uspešno družinsko pod-
jetje, ki med svoje dejavnosti ra-
zen tradicionalnega tiskanja šteje
še digitalno tiskanje in knjigove-
štvo. Gospod Grünewald s po-
sebnim ponosom omeni tudi di-
stribucijo tiskovin.
Sven WETTERGRUND
Kontaktni vlažilnik zraka
TT	*	TM
numimax
HM2 2000/4000/8000
Humimax je serija prostostoježih kontaktnih vlažilnikov
zraka, ki omogožajo izreden nadzor vlage v tiskarnah
vseh velikosti. Serija Humimax vsebuje tri velikosti vlazil-
nikov, HM2 2000, 4000 in 8000. Konstrukcija in dizajn
pa uporabniku dajeta optimalno ravnotezje med užinko-
vitostjo in nizko uporabo energije. Kapaciteta vlazilnikov
je 1-60 l/h.
Risba delovanja
0 Munters
Distribucija in prodaja
IMP Klima d.o.o., Godovic 150, 5275 Godovic
Telefon: 05 37 43 101, faks: 05 37 43 146, e-posta: damjan.makuc@imp-klima.si
Klima AS d.o.o., Trebinjska 12, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 568 21 52, faks: 01 568 21 52, e-posta: info@klima-as.com
Valmor d.o.o., Knezov stradon 92, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 428 94 92, faks: 01 428 94 93, e-posta: info@valmor.si
ALPE PAPIR d.o.o.
Letališka cesta 16
SI-1122 LJUBLJANA
Telefon: (01)546 64 50
Telefaks:(01) 546 64 95
http: www.alpepapir.si
e-mail: info@alpepapir.si
ALPE PAPIR d.o.o. - PE Maribor
Špelina ulica 1
SI - 2000 MARIBOR
Telefon: (02) 426 11 16
Telefaks:(02) 426 11 17
http: www.alpepapir.si
e-mail: info@alpepapir.si
JiPAP
VIPAP VIDEM KRŠKO d.d.
•	BEUENA CELULOZA LISTAVCEV
IN IGLAVCEV
•	ČASOPISNI PAPIR
•	GRAFIČNI PAPIRJI
•	EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI
Tovarniška 18, 8270 Krško, SLOVENIJA
Tel.:+386(0)7 48 11 100
Fax:+386(0)7 49 21 115,4922077
E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si
NADALJEVANJE IZ ŠT. 1/2004, STR. 33
POVRSINSKO
OPLEMENITENJE
ETIKETE
2.4 Zaščitni tiskovni premazi
Površinska obdelava oziroma
zaščita je postopek, pri katerem
na odtis ali nepotiskan tiskovni
material nanesemo tanek sloj
premaza, s katerim tiskano povr-
šino mehansko zaščitimo, pove-
čamo odpornost proti penetraciji
tekočin in plinov ter izboljšamo
zunanji videz, predvsem sijaj.
Površinska zaščita dodatno
oplemeniti vse zahtevane in žele-
ne lastnosti, ki so bile omenjene
pri papirju in tiskarski barvi. Od
tiskarskih površinskih zaščitnih
sredstev pričakujemo lastnosti,
kot so hitro sušenje, visok sijaj,
odpornost proti drgnjenju, čim
manj vonja in porumenitve in
neprepustnost vodne pare.
Glede na zahteve površinske za-
ščite tiskanega izdelka in na teh-
nologijo nanašanja razlikujemo
posamezne vrste površinskih za-
ščitnih premazov, kot so:
!■ premazi na oljni osnovi,
!■ disperzijski premazi
na vodni osnovi,
!■ premazi
na osnovi organskih topil,
!■ in UV-premazi.
Od zaščitnega premaza se pri-
čakuje, da nima neprijetnega vo-
nja in ne sprošča škodljivih in
motečih plinov. Z njim lahko za-
ščitimo površino, ki je v stiku z
živilom, in onemogočimo ško-
dljivo delovanje hlapnih snovi iz
papirja ali tiskarske barve. V to
skupino uvrščamo t. i. pre-
hrambne zaščitne premaze.
Premaz lahko nanašamo s po-
močjo posebne premazovalne
enote ali s sistemom barvnih va-
ljev na tiskovnem agregatu. Na-
našamo ga na dva načina: mokro
na mokro in mokro na suho.
Glede na učinek pa ločimo si-
jajne in mat, drsne in nedrsne ter
univerzalne premaze. Izbor pre-
maza je odvisen predvsem od te-
ga, kaj od premaza zahtevamo in
pričakujemo, ter od vrste in nači-
na nanašanja.
Oljni ofsetni lak
Oljni ofsetni lak ima podobno
sestavo kot konvencionalna ti-
skarska barva za ofsetni tisk. Po-
stopek nanašanja na papir poteka
s pomočjo tiskovne enote za of-
setni tisk. Sušenje poteka z ab-
sorpcijo in oksidacijo. Namesto
pigmenta vsebuje povečan delež
voskov in smol. Glavne sestavine
so rastlinske smole, sušeča olja,
mineralna olja in sušila. Delež
suhe snovi je od 50 do 60 %.
Pri nanosu veziva prehajajo v
tiskovni material in izhlapijo.
Poznamo visokosijajne, matira-
ne in zaščitne lake. Slaba lastnost
te vrste laka je, da je po končni
osušitvi videz lakirane površine
rumenkast. Največjo kakovost
lakiranja dosežemo pri lakiranju
na suhe odtise. Možen je tudi na-
nos mokro na mokro, vendar se
pri tem močno poveča možnost
odmazovanja tiskarske barve.
Optimalni nanos je do 1,5 g/m2.
Priporoča se za oplemenitenje
tanjših vrst papirja. Uporablja se
povsod, kjer želimo doseči zviša-
nje sijaja, doseganje specifičnih
mehanskih učinkov in izboljšano
odpornost proti abrazivnosti.
Vodnodisperzijski lak
Disperzijski lak na vodni osno-
vi je vsestransko uporaben za do-
seganje specifičnih tehničnih
zahtev v ofsetnem tisku. Osnov-
ne sestavne komponente so di-
sperzija polimera, v vodi disper-
girane smole, dispergirani vosek
povečuje odpornost proti dr-
gnjenju in abraziji, sredstva za
nastanek filma za zamreženje in
proti penjenju.
Disperzijski zaščitni premaz se
suši izjemno hitro. Zato ga pravi-
loma ne moremo uporabljati na
standardni ofsetni enoti, ampak
ga nanašamo s pomočjo posebne
enote z valji ali »blade« sistemom
z noži. Sušenje poteka fizikalno,
na osnovi izhlapevanja vode, po-
gosto tudi z vročim zrakom. Po
izhlapitvi vode nastane nelepljiva
trdna površina. Suhe snovi je od
20 do 50 %.
Prednosti uporabe disperzijske-
ga laka na vodni osnovi so: je
brez vonja, pri nastanku filma ne
pride do porumenitve, pri delu
skoraj ne potrebujemo prašenja,
omogoča visoko hitrost, nasta-
nek gladke površine, je dobro to-
pen v vodi.
Z uporabo vodnodisperzijskega
zaščitnega premaza lahko na ti-
skanem izdelku dosežemo: zašči-
to pred abrazijo, trganjem v vla-
žnih razmerah, visok sijaj, svilnat
ali mat videz, odpornost proti
drgnjenju med površinami pa-
pirja, obstojnost pri nizkih tem-
peraturah, uporaben je pri zaščiti
kovinskih barv.
Druge specialne vrste zaščitnih
premazov so: premazi »blister« za
embaliranje, »primer« premazi
(vezivno sredstvo) za nadaljnjo
UV-zaščito, premazi, ki se utrju-
jejo z ultrazvokom, dišeči prema-
zi (mikrokapsule), specialni eti-
ketni laki, dvokomponentni pre-
mazi (premaz in utrjevalec). V
teh primerih je možen parcialen
nanos premaza, vendar s pomo-
čjo »striping« gumi podloge. Op-
timalni nanos je od 3 do 8 g/m2.
Premazi
na osnovi organskih topil
To so premazi, pri katerih so
komponente veziva topne v or-
ganskih topilih. Utrjevanje pote-
ka v postopku izparevanja topila.
Takšni premazi so nitrolaki ali
kombinacije različnih premazov
na osnovi nitrolakov, ki se upo-
rabljajo v ločenih postopkih na
premaznih strojih. Vendar imajo
zaradi ekoloških vidikov zelo
omejeno uporabnost.
Enake rezultate dobimo z upo-
rabo disperzijskih premazov na
vodni osnovi v ofsetnem tisku.
UV-premazi
UV-lak se je v tiskarstvu uvelja-
vil po letu 1970 zaradi vse večje
potrebe po odporni in obstojni
gladko-sijoči površini tiskovnega
materiala. Uporablja se za različ-
ne namene, za lakiranje karton-
ske embalaže, oplemenitenje
EMBALAŽA - ETIKETE
A

Slika 8. Shematski prikaz zrcalnega in razpršenega odboja na tiskani in premazani
površini: A) odboj svetlobe na odsevnem in hrapavem tiskovnem materialu, B) raz-
prševanje svetlobe na različno hrapavih površinah, C) odboj svetlobe na potiska-
nem tiskovnem materialu: gladek, hrapav, hrapav z zaščitnim premazom5.
B
C
ovitkov knjig ter raznih vrst eti-
ket.
Je zaščitni premaz, ki se suši oz.
utrjuje s pomočjo UV-sevanja in
ima podobno sestavo kot UV-ti-
skarske barve. Zaradi teh lastno-
sti se razlikuje od premazov na
oljni in vodnodisperzijski osno-
vi. Osnovne sestavine zaščitnega
premaza so:
■	akrilni oligomeri (material
zamreži in zagotovi primerno vi-
skoznost),
■	akrilni polimeri (zagotavlja-
jo visok sijaj, trdoto in odpor-
nost proti drgnjenju),
■	fotoiniciatorji za utrjevanje
pri sušenju.
Pri nanosu UV-premaza se s
pomočjo UV-sevanja aktivirajo
fotoiniciatorji. Prejeta energija se
prenese na vezivo, ki v postopku
polimerizacije zamreži. UV-lak
je odporen proti visokim mehan-
skim obremenitvam in je prila-
gojen različnim uporabam. Upo-
rablja se v postopku eno- ali obo-
jestranskega premazovanja na la-
kirnih enotah, pri ofsetnem, sito-
in fleksotisku kot tudi na prire-
jenih lakirnih strojih.
Glede na način utrjevanja pre-
mazov poznamo:
■	Sušenje UV-reaktivne kom-
ponente, ki poteka z mehaniz-
mom kemičnega vezanja prostih
radikalov. Fotoiniciatorji rabijo
za prenos energije. Energetski
potencial elektromagnetnega se-
vanja je obratno sorazmeren va-
lovni dolžini. Krajša je valovna
dolžina, večji je energetski po-
tencial sevanja. Kratkovalovna
svetloba je energetsko bogatejša
kot dolgovalovna.
■	Pri kationskem UV-laku so
pomembni fotoiniciatorji, ki se
pri učinkovanju UV-sevanja pre-
oblikujejo v kemične reakcijske
komponente, potrebne za zače-
tek zamreženja polimerov, ki so
nosilec optimalno obstojnega
sloja. Proces sušenja je dokončen
šele po končani fazi utrjevanja
(po nekaj urah ali dnevu). Suhe
snovi je skoraj 100 %.
UV-zaščitne lake lahko nanaša-
mo na tiskovni material posto-
pno. Optimalni nanos je okrog
10 g/m2. S postopkom lakiranja
tiskanega izdelka ne dosežemo
samo ustreznega videza barve in
sijaja, ampak tudi visoko odpor-
nost proti drgnjenju in boljšo
prehodnost na dodelavnih in eti-
ketirnih strojih ter odpornost
proti drugim mehanskim obre-
menitvam.
3. POMEN
IN ZNAČILNOSTI
POVRŠINSKE
DODELAVE
Površinska ob- in dodelava ne-
potiskanega ali potiskanega pa-
pirja omogočata izboljšanje
končnega videza, povečanje me-
hanske obstojnosti in obstojnosti
na abrazivnost ter optimiranje
nadaljnjih tehnoloških postop-
kov pri izdelavi končnega izdel-
ka.
3.1 Značilnosti izdelka
Optični učinek - sijaj
H končnemu videzu tiskanega
izdelka največ prispeva sijaj ti-
skane površine, ki je opredeljen
kot barvno-optična lastnost.
Barvno polne sijajne površine
potiskanega materiala dosegajo
večjo izrazno moč in pritegnejo
več zanimanja v primerjavi z ne-
sijajno površino izdelka.
Sijaj je posledica odboja svetlo-
be na površini, pri čemer je vpa-
dni kot svetlobe enak odbojne-
mu. Na polmat zaščitnih prema-
zih svetloba razpršeno odseva kot
posledica različnih vpadnih ko-
tov in smeri odboja svetlobe (sli-
ka 8). Končni učinek je zelo od-
visen od vrste in načina nanosa
zaščitnega premaza ali lakiranja.
Zaščita proti abraziji
Drgnjenje lahko precej poslab-
ša videz in uporabno vrednost
potiskanega izdelka. Zaščitni
premaz ohranja potiskanemu iz-
delku uporabno vrednost tudi po
zaključni fazi dodelave in tran-
sporta.
Površinska trdnost
Fleksibilna embalaža je pri
uporabi pogosto izpostavljena
povečanemu vplivu vlage. Papir
je higroskopičen material, ki v
spremenjenih klimatskih razme-
rah sprejema in oddaja vlago, pri
tem pa se spreminja tudi mehan-
ska odpornost. Z nanosom zašči-
tnega premaza zmanjšujemo
vpliv vlage na spremembo la-
stnosti tiskovnega materiala. Po-
večana penetracija zaščitnega
premaza v strukturo papirja po-
veča površinsko odpornost ti-
skovnega materiala. Zaščitni
premaz tudi poveča odpornost
površine proti učinkovanju ma-
ščob, olj in drugih v vodi topnih
snovi.
3.2 Tehnološki
postopki dodelave
Pri delu na strojih za premazo-
vanje je pomemben dejavnik sto-
pnja medsebojnega drgnjenja ti-
skovnega materiala. Potiskana
območja tiskarske pole dosegajo
drugačno stopnjo trenja kot ne-
potiskana. Za izenačenje trenja
na tiskarski poli se uporablja po-
seben tiskarski prah, ki s svojimi
fizikalnimi lastnostmi omogoči
tudi boljši dostop zraka do ti-
skovnih elementov na tiskovni
poli. Enako je zagotovljeno tudi
hitrejše in bolj učinkovito utrje-
vanje zaščitnih premazov.
Postopki površinske dodelave
Premazovanje
V tehniki ofsetnega tiska po-
znamo zaščitne premaze:
!■ premazi na vodni osnovi,
!■ klasični tiskovni premazi,
!■ UV-premazi.
Premaz lahko nanašamo na ti-
skovni material neposredno prek
valjev na premaznih enotah ali
posredno prek tiskovne plošče.
Premaz kot izdelek je po konča-
nem postopku nanašanja, pene-
tracije in utrjevanja gladek in si-
jajen.
Specialni premazi
Skupina premazov, ki dosegajo
posebne vizualne učinke. Na-
men premazovanja je povečati
uporabnost, izraznost in prepo-
znavnost končnih izdelkov.
Premazovanje detajlov
Uporablja se na tiskovnem ma-
terialu za visokosijajno upoda-
bljanje posameznih tiskovnih
elementov oz. območij.
Laminacija
S pomočjo laminiranja doseže-
mo visok sijaj in zaščito tiskovne-
ga materiala. Polimerna folija, ki
jo nanesemo z laminiranjem, je
po sestavi neodvisna od procesa
tiska, saj ne zahteva posebnih la-
stnosti tiskarske barve inje nepo-
grešljiva pri zaščiti določenih
grafičnih izdelkov.
vanja - preoblikovanja, po mo-
žnosti bolj voluminoznega ti-
skovnega materiala. Po konča-
nem postopku se odboj svetlobe
na reliefni strukturi spreminja in
je odvisen od vpadnega kota sve-
tlobe.
Vroči tisk folije
Postopek reliefnega tiska se
uporablja povsod, kjer želimo
poudariti videz potiskane povr-
šine. Izvede se s pomočjo vtisko-
Videz tiskovnega elementa, od-
tisnjenega v tej tehniki tiska, je
lahko zlat, srebrn, bakren, v barvi
aluminija ali v odtenkih kovin-
skih barv. Nosilna folija je pre-
mazana s sestavinami različnih
odtenkov barv in z vroče taljivim
lepilom. Premaz se pri stiku s ter-
moelementom odtisne na tiskov-
ni material.
Hologrami
Postopek opravimo s pomočjo
konvencionalnega tiskarskega
stroja za vroči tisk folije. Holo-
gram je sprva vtisnjen v nosilno
folijo in nato odtisnjen na ti-
skovni material, na katerem ima
lahko tudi funkcijo premaza.
4. OBSTOJNOST
KONČNEGA IZDELKA
Tako kot vse organske snovi se
tudi papir stara. Na mehanizem
staranja vplivajo medsebojne re-
akcije med snovmi v papirju in
okolici. Pod oznako »staranje pa-
pirja« razumemo predvsem po-
slabšanje mehanske trdnosti, ke-
mijske obstojnosti in optičnih la-
stnosti papirja in izdelkov.
Osnovni vzroki, ki povzročajo
staranje papirja, so endogeni in
eksogeni in jih lahko pripišemo
trem osnovnim parametrom:
!■ vzroki, ki izhajajo iz neustre-
zne vlakninske oziroma celotne
surovinske sestave in tehnoloških
pogojev izdelave,
Številka 1 v svetu tiskarskih barv
SunChemical
Hartmann^d.o.o., na Brnčičevi ul. 31 v industrijski coni
Ljubljana-Crnuče vam iz zaloge ponuja popoln program
tiskarskih barv, lakov in pomožnih sredstev najvišjega
ja razreda:
OFSETNI TISK NA POLE
ECOLITH - visokopigmentirane procesne barve
najnovejše generacije, izdelane izključno na bazi
rastlinskih olj, primerne za vse podloge
IROCART - koncentrirani monopigmenti za mešanje
in tisk (kartonaža, etikete ...)
popolna paleta pomožnih tiskarskih sredstev in lakov
za ofsetni tisk
specialne tiskarske barve (za tisk na nevpojne
materiale, plakate, fluorescenčne, kovinske ...)
TACIJSKI OFSETNI TISK
(f za vse tehnike tiska
I (za lakirne enote,
■i kontakt...)
i a bazi vode in topil
DODATNE SERVISNE STORITVE
tima tehnologov Hartmann, d.o.o.:
• hitra priprava vseh mešanih ofsetnih barv (PANTONE,
HKS, RAL ... predloga) v lastni mešalnici s
spektrofotometričnim nadzorom, preizkusnim odtisom
tehnološki auditi z meritvami (vlažilna voda,
temperature ...) in svetovanjem našim kupcem
svetovanje in inženiring računalniško vodenih sistemov
doziranje tekočih barv (flekso- in bakrotisk)
„ organizacija strokovnih izobraževanj, seminarje
Praktičnega usposabljanja
HARTMANN
Sun Chemical, Hartmann, d.o.o.
Brnčičeva ulica 31, 1231 Ljubljana-Crnuče
tel. 01/563 37 02, -14, -15, faks -03
e-mail: igor.sun@siol.net
POVRŠINSKO OPLEMENITENJE
!■ vplivi, ki so posledica po-
stopkov tiskanja, predelave in
uporabe,
!■ onesnaževanje iz zraka,
učinkovanje svetlobe, povišane
temperature in vlažnosti ozračja,
delovanje mikroorganizmov in
plesni.
Obstojen papir in izdelek je ti-
sti, katerega lastnosti se po ume-
tnem staranju ne spremenijo ozi-
roma je dosežena retencija posa-
meznih karakteristik najmanj 85
odstotkov začetne vrednosti.
Osnovni povzročitelji degradaci-
je papirja so kombinacija notra-
njih in zunanjih dejavnikov.
Vpliv notranjih na staranje pa-
pirja je 80- do 85-odstoten -
nanj vplivajo proizvajalci in pre-
delovalci papirja. Vpliv zunanjih
dejavnikov pa je le 10- do 15-od-
stoten in je odvisen predvsem od
uporabnikov.
Standard ISO 11798 oprede-
ljuje obstojnost zapisa, odtisa na
papirju na podlagi metod vre-
dnotenja obstojnosti in trajnosti
dokumentov, potiskanih in ko-
pirnih papirjev, za katere se zah-
teva trajnost in obstojnost več
deset let. V osnovi se nanaša na
dokumentni papir, vendar ga
lahko enako uspešno uporabimo
tudi pri meritvi obstojnosti po-
sebnih vrst etiketnih papirjev in
izdelkov.
5. SKLEP
Površinsko oplemenitenje ozi-
roma zaščita tiskovnega materia-
la je postopek, pri katerem nane-
semo na odtis ali nepotiskan ti-
skovni material tanek sloj pre-
maza, s katerim tiskano površino
mehansko zaščitimo, ji poveča-
mo odpornost proti penetraciji
tekočin in plinov ter izboljšamo
zunanji videz, predvsem sijaj. Od
tiskarskih površinskih zaščitnih
sredstev pričakujemo predvsem
lastnosti, kot so hitro sušenje, vi-
sok sijaj, odpornost proti drgnje-
nju, čim manjša vonj in porume-
nitev in neprepustnost vodne pa-
re.
VIRI
1. KOS, M.
Vpliv površinske obdelave na obstojnost vin-
ske etikete za nepovratno stekleno embalažo
Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Naravo-
slovno-tehniška fakulteta, smer Grafična tehnika,
Ljubljana, januar 2003, str. 1 -24
Vinska etiketa
je med postopkom dodelave,
etiketiranja na embalažni materi-
al, transporta in shranjevanja na-
polnjenih steklenic izpostavljena
različnim zunanjim obremeni-
tvam in spremenljivim klimat-
skim razmeram. V takšnih neu-
streznih razmerah lahko tudi ka-
kovosten izdelek izgubi velik del
prvotnih lastnosti. To dejstvo je
izjemno neugodno za nadaljnje
postopke dodelave in uporab-
nost izdelka pri kakovostnem tr-
ženju, pri čemer ima izdelek -
vinska etiketa zelo velik pomen.
Le s pravilno izbiro grafičnih
materialov, predvsem papirja in
sredstev za površinsko oplemeni-
tenje, in postopkov dodelave lah-
ko vplivamo na optimalno me-
hansko in barvno obstojnost eti-
kete v specialnih razmerah upo-
rabe.
Meta CERNIC LETNAR
Inštitut za celulozo in papir Ljubljana
Marko KOS
2. n. n.
.silvinske_steklenice.htm
3.	DULLINGER, K., KAYE, D.
Krones handbook
of package decoration technology
Neutraubling: KronesAG, 1988,str. 171-178
4.	THOMPSON, B.
Printing materials: Science and technology
Pira International, Surrey 1998, str. 118-136,
371-375
5.	OITTINEN, P., SAARELMA, H.
Printing
Helsinki University of Technology, 1998,
str. 151-155
6.	ČERNIČ, M., VODOPIVEC, J.
Trajnost in obstojnost dokumentov na papirju
- Zahteve in testne metode
2. zborniks področjaarhivistike, dokumentalisti-
ke in informatike, Radenci 2003, str. 183-192
7.	n. n. (interno gradivo)
The nobel art of oflset inks
Trelleborg, Akzo nobel inks AB, October, 1996
8.	HEINCKE, D.
Druckfarben
Echo 6, München, Huber Gruppe, str. 22-26.
9.	TESCHNER, H.
Offsetdrucktechnik
Fellbach-Öffingen, Fachschrieften Verlag 1997,
str. 13/11-13/12,17/15
10.	HOSTMANN, S.
Dispersionslacke im Offsetdruck
Echo 14, München, Huber Gruppe,
Univerza v Ljubljani str. 33/2-33
REVIJA SLOVENSKIH
GRAFIČARJEV
1/2005
Založnik in izdajatelj DELO, d. d.
Predsednik uprave Tomaž Perovič
Soizdajatelj	GZ Slovenije,
Združenje za tisk
Glavni in odgovorni urednik
Marko Kumar
Lektorica
Zala Budkovič
Uredniški odbor Andrej Čuček
Gregor Franken
Gorazd Golob
Klementina Možina
Ivo Oman
Leopold Scheicher
Naslov uredništva
Delo - GRAFIČAR
Dunajska c. 5
SI-1509 Ljubljana
T. +38614737 424
F. +38614737 427
internet www.delo.si/graficar
TRR: 02922-0012208609
Letna naročnina je 4600 SIT.
Posamezne številke po ceni 990 SIT
dobite na našem naslovu.
Revija izide šestkrat letno.
Grafična podoba Ivo Sekne
Naslovnica
foto Drago Zorec
oblikovanje Marko Kumar
Grafična priprava Delo Grafičar
Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d.
Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je-
zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri-
pravile tretje osebe (oglasne agencije,
reprostudii ...).
Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik
strinja s strokovnim izrazjem in definici-
jami v objavljenih prispevkih.

« novo Kodak Polychrome
^ GRAPHICS
Ne prezrite novosti v našem prodajnem
programu, fotopolimerne plošče
za flekso tisk
Flexcel SRH (60 shore A)
Flexcel SRM (50 shore A)
Flexcel SRC (32 shore A)
Naši poslovni partnerji in njihovi proizvodni programi:
ANIPrinting Inks vse vrste barv in lakov za tisk ATLANTIC ZEISER grafični števci in oprema za številjenje
BASF-K+E vse vrste barv in lakov za tisk BBA BELGIUM cevne navleke in krpe za čiščenje BÖTTCHER
ÖSTERREICH vse vrste tiskarskih valjev CREO oprema za pripravo tiska DAY INTERNATIONAL ofsetne gume
in poliester podloge DERPROSA folije za hladno in toplo plastificiranje DIAURES samolepilne folije in papirji EFI
IT za upravljanje in vodenje tiskarn FALK naprave za predpripravo vode za grafično industrijo FARBENFABRIK
PRÖLL barve za sitotisk FOTECO emulzije in kemikalije za sitotisk FRITHJOF TUTZSCHKE cevne navleke
in podložni kartoni GUARRO CASAS knjigoveški prevlečni materiali KAMI pomožna sredstva za reprodukcijo
KODAK POLYCHROME GRAPHICS flekso plošče, grafični filmi, ofsetne plošče, kemikalije in oprema ter materiali
za analogni in digitalni poizkusni odtis (matchprint) KIMOTO vsi materiali za izdelavo montaž NORBERT
WIETSCHER drobni grafični pripomočki PCS potrošni in nadomestni deli PRINTING RESEARCH brez madežev-
Super Blue TETENAL kemični proizvodi za grafično industrijo VARN PRODUCTS COMPANY pomožna sredstva
za tisk VARN KOMPAC avtomatski vlažilni sistemi XEROX digitalni tisk.
Grafik d.o.o., Letališka cesta 32, 1000 Ljubljana
telefon h.c,-tajništvo 01 548 32 OO prodaja 01 548 32 24
faks • h.c.-tajništvo 01 548 32 10 • e-pošta grafik@grafik.si • www.grafik.si
People & Print
Shajališče drupa 2004

Skupaj nekaj spremenimo
Kaj vse se Lahko izide, če človek o tisku razmišlja povsem osebno in pomisli tudi
na druge ljudi v panogi, ste videli pri KBA na Drupi 2004. Z nami ste doživeli,
kako lahko skupaj prispevamo k pospeševanju tiskarske dejavnosti. Bodisi v
ofsetnem tisku na pole, digitaliziranem in digitalnem ofsetnem tisku, fleksotisku
na pole, rotacijskem ofsetnem tisku, globokem tisku bodisi pri tisku na pločevino,
pri tisku časopisov ali vrednostnih papirjev. KBA postavlja primerjalna merila:
z najmodernejšo tehniko, inovativnimi postopki, praktično naravnanimi tehnološkimi
procesi in izjemno prilagodljivostjo. Držite nas za besedo. Živimo za vaš uspeh.
Koenig & Bauer AG, Würzburg, Frankenthal, Dresden
Tel. ++49 931 909-0, e-pošta: kba-wuerzburg@kba-print.de, www.kba-print.de
%
Koenig & Bauer AG