fl. ftnflta. i mm t i* »• mwh i. BlBl *■-----------------------------------— -- ■- -_______________________________________. .Slovenski Narod* vtlfa p* »•itli n krajc Mvfe Avsiro-Ogrtke: a NaaCBo: «2S°tet*° ^™1** "P^- • K ^— cdo teto napre) . . . . K 6fr— Srt leta J r I T T 15— M Ara^to «« ** *«S« defele: «« netcc . .... 550 celo leto napre) . ♦ . . K 70*— VpnSanjem gieđe lnseratov se na] priioit za odgovor doptori« al! znamka. fpmaJitv« (tpodaj, pritllčje, levd). Kii&flova mllea tt S9 teltfoa it 90. fanerati se nfanajo po ponhljeatai prostom hi star 1 at* vtaok ft* 54 tnm Urok prostor: enknt po ISvto, dvatant po U*l, Mhmt po IOvIm. Poslano (cnak prostor) 30 vta, oarte te uhvate (eaak pMtef) atfflMrJfv. Pri vcčjih ln«3t:|ah po dogovore. N«fi aarttaiki aaj »#iljej» B*r*tafa* teaa* ajaaar »• MkaasM. fM li ftisM pisBMoe aartćbe brei attlatt« ftaaria se ae sunsM rVr tifcalL „Narodna Vlsfcma« fttlafoa tt M. .Stoensld Narod* vdjavl|aU|a*li dostavljen aa don ali Ce se bodi pooj: csjs) teto Mpnf • • . • K 58*— I četrt leti sapctj • • • • K 15*—• pol teli » • « • • a 2S^—■ I bi lBeaec a . , • • K »•" Posamezna itevHha velja 30 vinari«*. Doptei naj se fraakirajo. Rokopisl se aevračajo. frslalitvai Isalltm vdltt a*. S < v L madstr. ievo). telafoa tt. Sd Biio srećko! Danes zjutraj so se odpMjali po-slanci za narodno predstavništvo, ki se sestane v Beogradu 1. marca. Ta dan bi morale vihrati zastave z vseh streh, na vseh železniških posta-jah bi se moralo zbrati ljudstvo in spremljati s svoj im i željami in pozdravi svoje zastopnikc. ki odhaiaio v prvi narodni parlament. Zastav ne bo in tuđi ne pozdravov. Prevečkrat so v i h r a 1 e v zadnjih 1 e t i h, ko ne bi bile smele, in prepozno je bilo raz-glašeno, kdaj poide težko pričakovani vlak s prvirm našjmi postanci v svobod-ni državi. Pozdravi in zastave tuđi nišo potrebne, Preveč občutimo vsi trdo potrebo, da se je moralo narodno predstavništvo zbrati nasla, brez zastav in slavnosti. ker stojimo pred veli- ! kimi nalosami, ki se ne dajo več odlagati. Mi vsi smo zalitevali. da priđe ljudstvo do b e s e d c. Veliki deli naše domovine še nišo osvobojeni, iz starega robstva so padli v novo in huj- i še. Treba je misliti na sredstva osvobo- i jenja, če se međnarodni položaj tako ! razvije. Treba je pa tuđi misliti na sredstva obrambe sedaj svobodne zemlje pred laškimi in nemškimi nakanami. Agrarna reforma se mora provesti: ma- ■ se ljudi, ki so dovolj dole:o trpele. za-htevajo dela in zaslnžka. Delavsko vprašanje, socialno zavarovanje, skrb za bolne, invalide, varstvo materam. koalicijsko pravo, — to vse stoji pred naini ter trka na vrata. Ali bonio moderna država, ki bo imela d o v o 1 i z a-služka in dela za vsake?a svojega sina, aJi pa borno torišče Nepotrebnih borb in nereilov: to je od-visno od nas in se bo odlocilo v nnrod-nem predstavništvu. Razurne se, da je ravno tako hitro treba urediti uradr.iš^o vprašanje, prehrano, promet, državne finance in pripraviti tla urejenemu bo-dočemu drža\Tiemu Gospodarstv'u. Za prvimi najmvmešimi vprašanji priđe na red valuta. Prvo pa bo zacasna ustava, ki mora biti res demokratična, brez oslankov stare dobe. Prvo naše narodno predstavništvo zbornie v času, ko pridejo n^stt naffcoli odlocilna zunanjepolitična vprašanja na vrsto na rnednarodnj, odnosno 4n+anti-ni mirovni konferenci v Pariza. Tei mora naše narodno zastonstvo povedati, da ne borno nikdnr priznali nobenecra nasilja in nobene krivice, ki bi nam jo kdorkoli hotel pod firmo državniske modrosti prizadeti. Gorica in Trst in Keka, otoki in Split, 'Cotor, vsa zemlja in vse morje med niim;, so naša last. naša zemlja in naše morio, nas narod in del našega telesa. Tako mora ostati, tako zahteva pravica. Jugoslovanska demokratska stranka je v zvezi z er.akomislečimi demo-kTati iz Banovine in vojvodine, \z Dalmacije in Istre. Čme trore in Bosne, Hercegovine. Srbiie in Macedonije. pre-vzela večji in teži i del iz\rrsitve teh na-Io?r. Prevzela je odgovornost. Ne sme-mo si prikrivati, da ne pojele niti tako lahko niti tako brzo. kakor je obča že-lja» Dedsčino prevzemamo po cnem največjih svetovnih konkurzov. Njiva, ki mnocro let ni videla pluc:a. ne more takoj dati klene-^a zrna. Toda enega smo si svesti: M i ! vsi in poles naše stranke mnogi dobro misleći narodni možje raznih d r u ? i h strank imamo najboljšo in pošteno voljo storiti. kar je v naših moceh. Nam vsem je pred ocrni po- i treba, da damo iz sebe, kolikor ie v nas i zmožnosti in poštene volje. V Beograd j odhajajo naši postanci v zavesti, da je j to prvikrat v zsodovini celecra naroda, j ko se sestanejo vsi ljudski z a s t o p - , niki jedne^a naroda, Srbov, | Hrvatov in Slovencev v jedni državi in z jednim knezom, z jednim skupnim ljudskim in narodnim interesom, zjednim programom in z jedno voljo. Oči celega naroda so uprte v Beograd. »Bog i sreća junačka !c Spominjaite se zaklada „Slov. sokolske zveze". Dr. Pavelj Grošelj: Useučiližlio uprnšanjs. Neposredni povod mojim izvaja-njem t\rori članek o vseučiliškem M^ra-šanju, ki rsl je priobčil »Slovenski Narod« v soboto, dne 15. februarja. Na pomanjkljivih ali celo napačnih premi-sah zsrrajeni sklepi omenieneka članka bi ute5:nili zavesti tuđi širše občinstvo do r^pravilnega umevanja našega vse-uCil^kega vprašanja, ako bi se ne naše! nihče, ki bi jih ne zavrnil in ne po-1 kazal na njih stvarne in logiške napa-ke in na pravo stanje \>eučiliškega vprašanja pri nas. j V stari Avstriji smo zalitevali ! ustanovitev sslovenskejra vsenčilišča ] E>redvsem iz nacijonalno - političnih i razlosov. Gibalo naših zahtev pa ni bila morda naivna boiazcn sobotnega člankarja, »da bi nam nemške univer-ze zastrupljale kri in nam jo vodenile, doklcr ne bi končno počinili v nemški ■ vodi.« S prevelikim gnevom do ncmškc i kulture je odhajala naša mladina v tu-I jino, preveč je stala kot nepovabljen I gost ob strani vsemu \rseučiliškemu « življenju tujih univerz, preraliel je bil kontakt med docenti in našim đija-štvom, da bi nam bila z nemških vse-I učiiiških katedrov pretila nacijonalaa * nevarnost. ' Argument naših zahtev je tičal mnogo globlje in je bil vseskozi pozi-tiven; ne opasnost tujih, temveč ne-precenljiva kulturna in narcdnopoli-tićna korist lastnega vseučilišća nam je narekovj.ia kategorični imperativ: Slovencem lastne visoke sole! Iz našega klica po slovens!ži univerzi je zve-iilIo \tćao prc^ričanje, da nacijonalni organizein, ki ga kronaš z narodnim \isokim šolstvom, to ie z lastno glavo in z lastnimi možgani, ki misli jo, čuti-jo, sijitijo in ukazujejo vsem udom na-rodnega organizma ter jih vodijo smo-treno v boju za obstanek — da tak narodni organizem ne more nikdar več propasti. — Verovali smo v resilni lek kulture! Res, z novimi mejami je šla nevarnost naše narodne propasti enkrat za vselej mimo nas. Toda zdi se mi umestno, da tuđi sedaj, ko gledamo bodočnosti z mirnim srcem v obraz, analiziramo blagodejne vplive one medicine, ki smo od nje pričakovali re-sitve od narodne smrti. Morebiti so nam njene zdravilne moči tuđi v novih odnošajih koristne in potrebne. Če bi bila visoka šola samo >šola« v običajnem pomenu te besede, tedaj bi ne izgubljal toliko besedi za slovensko visoko Šolstvo. Če bi namreč bila visoka Šola samo fabrika za pro-izvajanje advokatov, profesorjev, zdravnikov, inženirjev itd., tedaj bi bilo skoro vseeno ali stoji ta fabrika slučajno v Ljubljani ali v Zagrebu ali v j Belemgradu — ali recimo celo v Berlinu — samo če proizvaja solidno fa-briško blago. Visoka šola pa je mnogo več, ona je »univerza« v najglob-Ijem smislu te besede. Univerza je znanstvena vest naroda, ki se obrača nanjo v negotovosti in dvomih in se potolažen zaupa njeni razsodbi; ona je glasnica resnice, ki ji preko vseh koristi trenntka in preko 1 nestalnih politiških gesel pomaka do zrnage; ona je zatočišče svobode, ob časih najhujšega pritiska ali katerega-koli suženjstva čuva skrbno kot Ve-stalka iskro svobode in jo neti v srcih mladine; univerza pa je tuđi ona ča-I rodejka, ki izsledi in obudi k življenju i v narodu vse njegovo duševno boga-i stvo. Vseučilišče odkriva nove talente, V5 tvari a jim možnost znanstvenega ; I dela, dviga jih in krepl v . plemeniti I umski tekmi. A tuđi izobraženec, ki se ni posvetil znanstvenemu pokliču, črpa vedno nove pobude in znanja iz domaćega vseučilišča. Luč resnice in prosvete pronica iz vseučilišča v vedno Širše plasti naroda. Vsa ljudska izobrazba in vsaka polju dna znanost mora konečno temeljiti in izvirati v univerzL Univerza pa je tuđi nepre-cenljivega pomena s stališča psihologije mas. Ona je celemu narodu oči-ten simbol moči in napredka ter vzbu-ja v posamezniloi ponos in samoza-vest ona je vsem socijalnim plastem viđen vrhunec do kateresra se je po-vzpela naša kultura. Univerza je konečno kompas narodnegm razvoia. Ke-đar se voditelji naroda trajno ločijo od smeri, ki io kaže tenkočutna ijrfa magnetnica umske kulturck, tedaj naj si bcC) v svesti, da so na napačnem potu. Tak&de univorza kot najvišja kulturna institucija za harmoničen razvoj c!uše\Tiesa življenja vsake etniške skupine neobhoclno potrebna. Neizraz-Ijive korelacije io vežejo s slehernim kulturnim utrinom naroda in se spletajo okoli nje v harmonično enoto duševne kulture. Vsega tega pa nam najboljSa uni-verza v Zagrebu ali Belemgradu ne more podati. Na telo slovenske narod-t ne kulture se skladno prile-; ga samo ena glava: slovenska univerza. A tuđi če bi bil nas troimeni narod etmško in po dijalektu popolnoma homoaen, tuđi tedaj bi to veliko nalo-go mogla vršiti pri nas samo domaća univerza. Kakor obvlada kostna stanica — da se poslužim primere iz svoje stro-ke — kljub neštetim izrastkom* Ie ozek teritorij, ki mu dovaja redilnih snovi in ga prepaja s koščenino, prav tako more tuđi po^amezno vseučilišče duševno hraniti in moralno utrjati Ie te-ritorijelno ozko okrožje. Za obsežni teritorij Jugoslavije in za njenih \Z milijonov prebivalcev pa sta dosedanji dve vseučilišči hrezdvomno premalo. Iz ljudstva, ki prebiva na sloven-skem teritoriju jugoslovanske kraljevine, hoćemo torej dvigniti vso njegovo moralno in gmotno bogastvo, storiti ga hočemo kulturno in materijalno močne^a v prospeh celokupnosti. Do tega cilja pa nas privede ena «ama pot — in ta vodi skozi vrata slovenskih visokih sol. ,*. Kdor imenuje "to fdealno strem-licTije separarizem, kakor je to storil sobotni čtonkar, ta ni premislil vsebi-ne in dalekosežnosti svoje trditve. V njegovih očeh mora biti separatist tuđi vsak Dodiettiik, ki bo na slovenskem 07rmliu skusal ustanoviti kako tvornico, separ?ti^t mu mora bit! vsakdo, ki ?e bo tnidil odVriti in izkoristiti prirodne zaklade našecra ozemlja, in si-cer nič m^njši separatist kot oni, ki zrhteva. da se z ustanovitvijo lastnih vlsoVIh šrs] T7^1edi in dvisrne duševno ho^n^^.'o ljudstva, ki živi na tem ozem]iu. Načelo, da se osromno teto Ju^o-«lo\T.ri«fVc9rn naroda ne da kulturno nrcVvnjjiti kot cetota. temveč da mora to delo 7^<\t\v\\\ mi nie je ta odbor dovršil tekom vojne Nebroi.sjHSOV, brošur, knjig, drobnih in debelih, geografičnih kart našega ozem-lja itd. v franeoskem. angleškem, ru-sketn in celo španskern jeziku so izdali :ter s tem upoznali inozemstvo z našimi razmeramu zahtevami ter njih upravi-čenostjo. Izdaiale so se periodično > Bul-letm vougoslave« ter razne publikacije (novine) v srbskcra in iraneoskem jezi-Tra. NajveČio zaslugo so si sicer člani Jogoslovanskesa odbora stekli s propagando, ki so jo izvrsevali osebno pri merodajnib in vplivnih oseboh na Fraiv ■coskem. Ansleškem. v Rusiji, v Ameri-1d in v Italiju toda tndi, če bi bili le napisali, kar so napisali, so zaslnžili, da se 5Ch domovina vedno spominja z globo-to hvaležnostio. Kajti Jugoslovanski odbor je oral ledino in dosejrel definitivne uspehe: naše razmere (zlasti pa slovenske), kl so bile prej tu terra in-coimlta, so danes vsem merodajnim in VpUvnim faktorjem iako dobro znane in točno poznajo naše zahteve in tuđi ?5porne točke med nami in sosedi. — V času, ko so bili od domovine odrezani in ne redko po raarsikaterem našem voditelju naroda v domovini dezavuirani y svojem delu, so ti gospodje doprinesli i moralne i — a to ne irelevantne — materijelne žrtve ter so vspeli ne le tužno zainteresirati za našo stvar, nego tndi pridobiti si tujino tako, da nas ta danes smatra za svoje prijatelje in za-veznike: evo, to je največja zasluga Ju-goslovanskega odbora. Ko smo videli, kaj ie že ustvarjeno !n kako stoji situacija, pričela je naša delegacija s svojim delom. Le polaccoma so dohaiali še ostali srbski, hrvatski in slovenski člani delegacije v Pariz. Pre-tckli teden so zadnji Slovenci in Hrvati zaključili vrsto prihodov. Sedaj smo >kompletni«. Slovencev nas ie v delegaciji sedaj dvajset.__________________ Poratno soflišfe u Celovcu. Deželno sodišče v Celovcu razglasilo je imenik porotnikov, ki nam kaže kako mislijo Nemci na Koroškem po slovenskem delu dežele. V preišnjih po-rotnih listih je bilo pracej porotnikov imenovanih iz okrajev okrajnih glavar-stev Velikovec, Beljak in Celovec Iz-"brani so bili sicer vedno le nemškutar-ji in pravo čudo je bilo, čc se je setn ter tja kako leto znašel med njimi kak Slovence, ki je prišel v porotno listo gotovo samo vsled kake zmote. Za-znam porotnikov na Koroškem je bil vedno obenem zaznam nemško-nacijo-■nalnib ali nemškutarskih porotnikov. Pod temi razmerami nišo trpeH sanio Slovenci, ampak tuđi socijalni demokrati in »kršćanski« socijalisti. De-želna \1ada in deželno sodišče ste pri iztiri porotnikov vedno javno dokumentirali, da jim gre tuđi pri tej priliki za utrditcv nemško-nacionalnega vpliva y sodni dvorani. Kakor vemo, zahte-vaio nemški nacionaici celo Koroško kronovino za Nemško Avstrijo. Iz tega stališča bi bili torej pričakovali, da bo-iiejo tuđi letos imenovali svoje ljudi iz slovenskih okrajev v istem številu kakor sicer. Posebno je bilo to priČako-vati glede tistih slovenskih krajev, v ka-terih gospodujeio sedaj nemški vojaki. To se pa ni zgodilo. Iz velikovškega olnrajnega glavarstva imenovali so samo nekega gozdarskega kontroloria Krischana iz Zelezne Kaplje in pa zna-nega hujskača Rudolfa Taurerja. po-sestnika v Doberli vaši, čeravno bi bili iz tega okraia še marsikateri nemškti-tar rad pokazal se med nemškimi tora tei. Iz Rožne doline, katero imajo ven-'dar zasedeno po svojih četah, nišo imenovali nobenega. V cei em celovškem okrajnem glavarstvu imenovali so iz slovenske okolice samo znanega nem-škutarskega nasilnika Franceta fialle-geija iz Gorij pri Zihpoljah, o katerem se trđi, da je pri napadih in ropfli nem-Sdh toip bil voditelj. Tuđi iz okrajnega glavarstva Be-Uak naidemo samo dva nemškutarja. Iz tega torei sledi, da Nemci sami nika-kor prav ne verjamejo na to, da bi se njih zahteva, katero s tako resno pozo ktičejo v svet, tuđi uresnlčila. Iz njiho-vega postopania v tem oziru ie nai-bolj razvidno, da so merodajni krogi že obupali nad tem, da bi prišla tuđi slovenska Koroška k Nemški Avstriii. Svojim privTžencem na deželi, katere so oborožili, in katere so zapeli ali popol-noma v boljše viško smer naperi eno mroti Slovencem, tega seveda ravno tako ne povedo, kakor vojakom in voja-Snm tolpam, katerih tuđi nimajo več v svoji oblasti. Zaradi tega hujskajo te Budi naprej, ker i ih samo na ta način ve-činoma držijo po deželi, in jim dajeio tako možnost, da plenijo in razsajajo l>ri Slovencih ne pa pri Nemcih v me-sto. Iz vsega, kar se godi na Koroškem je razvidno, da nemški voditelji pač slutijo, koliko je udarilo, da so pa že popolnoma izgubili vajeti. Glede porotnikov pa nikakor ni misliti, da bi hoteli nemški nacionaici slovenski del Koroške že sedaj oropati vsakega vpliva tuđi pri porotnišJdh xa-sedanjih. Ravno nasprotno bi prav radi pokazali nemšTcutarjem svojo moč in bi Hh zato tuđi prav radi poklicali v ve-likem števila v Celovec vsal za sedaj Se nekaj let če bi tuđi pozneje Nemd jrotovo izčistili fiemskutarski vpthr tu 9% ozirali samo na pristne Nemce. Sedaj im kalkuliralo popotnoma prav: Ce bi IJ^mnnM ptrrrftTf^^ na slovenskem ozemUn v istem stevfhi kakor pnte. se lim zna v kratketn zgoditi, da ne bodo roogii spravili v Celovec primerac po-rotne klopi. To spoznanje »as pa veselu Drolnan vprtiaUi Da državni uradnik spodnffli petih piačilnih razredov že dolto let uf dru-gega kot proletarec je znana stvar« Zato je pa poleg agrarne reforme prava rešitev uradniškega vprašanja ena naj-važnejsih nalog sedanjega časa. Od uradnikov je odvisna kiko dehflc državni stroj. In kvantiteta, predvsem pa kvaliteta dela se ravna po plačilu, ki ga dobi delavec od delodajalca. Casi, ko je bila posebna čast biti činovnik, so zdavnaj minuli in se je ta papirnata fraza preobrnila tako, da je često činovniku neljubo. če kje prizna svoj stan in K*i je sran, ako mora navesti svojo pla-čo, .^osobno v prvih 10. letih sluzbo-vauj". Zato je na skrajni čhs, da se čim-pic*j rc:r:c:rto odpomorc tei bedi \n pomete s s*aro avstrijsko navlako v tem pogledu. Pazijo naj pa nradniki, da jim rcionratorji ne bodo kletke novo pre-plesknli in vanjo zapregli za silo nakrm-Ijcno in sumo z novimi podkvami opremljeno -prejšnje uradno kljuse. Predvsem jrre za to, da. se mladim mo-cejn. ki vstopaio v službo, zagotovi s plačo eksistenčnim rninimurn. Ta minimum pa se mora prilagojati vsak čas življcnskim razmeram in ne srne biti tak, da si uradnik more z niim resiti samo golo življenje, marvec mu mora •••8 jBBlov pln* a kstata lakto elMHi in izobrazbi primerno raapolaca. da H ustvari aekaj udolMosti. Ibhi drultop, se lahko nadaOe izobraznie v svoft sbokt itd. To bridko obfinti aOe urattatttvo Posebno prvih deeet let. ker Je mana da naša tatel&enca, ki zapušča Sok, nima ne le nič svojih sredstev. anpak v mnogih itačajih dol«, ki ga ie napravO marsikdo, da ie mofd Studirati predvsem visoke šol«. In ko priđe po izvršenju svojih Studij v domovino, trka od vrat do vrat da se nm odpre pot V službo. In kakšno? To ve dobro vsak, kt je z upornostjo v srcu prehodil ta križev pot Treba je torci predvsem začetniku datU zadostnlh gmotnih sredstev in y tem oziru naj podasta nastopni lestvid temeljno misel in namen teh vr-stic. Vzemimo čas gotovih živlfenskih razmer, kjer bi bil ekslstenčni minimum 1800 do 2000 K. Da pa slika ne bo pre-komplicirana, zato izpustimo dobo raz-ličnih voinlh — drasmjskih — nabavnih dcklad in kar je teh praznih besed in si predstavimo sotovega uradnika, ki gre po aromatični lestvici plače na-vzpror in kjer zavzema označena vrsta vse njegove preiemke. Lcstvica I, v kateri se plača zvi-šiije v triletnicah. Službena doba 30 let. V 27, letih doseže uradnik najvišjo plačo in obenem tuđi pol no nokojnino. Zakonito bi se pa moralo določiti, da po 30. letih mora vsak v pokoj in u e srne sprejeti nobene drusc državne službe. Prva vodoravna vrsta navaja zvišanje plač približno po naštm starem kopitu. Druga vrsta kaže namišljeno reformo, na kateri si ogledamo posledice: Lestvica I. Službena leta. 0 3 6 | 9 j 12 I 15 18 ! 21 | 24 ! 27 ^1?«**^* _________________I_______________j j i__________; i ;_______f JB. HW mXJ* «?i♦apCm^ 1200 160021M27003400420051001610072008400 127.000 ^sian Sisicui^ ■ i i ■ j I ' ' l£(re!orraaaČ)a 2900 3200135001380041004400 47005000 5300!5600j 127.500 Lestvica II., v kateri se plača zvi- mi leti. Sicer to itak ne igra vloge, ker šnje v petletnicah. Vse drugo velja kot je samo poljuben primer, ki ima namen za prvo. samo da tu doseže uradnik pokazati razliko med starim in novim pol no plačo in pokojnino s 2o. službeni- sistemom. Lestvica IL Službena leta 0 5 j 10 15 20 j 25 ^J^14 (itSasStem) | 1200 j 1800 | 3000 4600 j 6500 | 8600 j 128.500 ^reforma)8 300° I 3500 ' 4000 450° 5000 5500 127'500 Razdelimo uradniStvo Se v tri kategorije in sicer z nižio, srednio in viš-jo izobrazbo. V ono z višjo izobrazbo spadajo potemtakem izključno urađniki z absolvirano visoko solo, torej akade-mično izobrazbo. Srednjo izobrazbo za-vžemajo absolventi srednjih Šol in tem enakovredne sole, Prsdvsem bi bilo strogo paziti, da bi se ne mešetarilo z višjo naobrazbo in bi se moralo izklju-čevati vse izjeme. Na ta način bi bilo možno, da se vsako kategorijo primerno plača in da dobi akademik v svoji sluŽ-bi primerno povdarjeno stališče v plači in napredovanju. Sicer se bodo naše visoke sole od leta do leta bol} praznile, ker studiranje ni sport, vsaj pri nas ne in bo vsak sej?el po manjši izobrazbi, ki mu bo nudila sorazmerao večje materijelne udobnosti in krajšo dobo Studij. Vrnimo se k lestvicama. Na prvi pogled opazimo, da »rsformac nudi začetnikom neprimerno boUšo plačo. Ce bi vsako lestvico premenili v grafikon, bi dobili na vsaki po dve crti. In sicer bi crta »starejra sistema * bila nekoliko parabolićna. ki se v zadnjih letih zelo strmo dvigne navzgor, crta »reforme« bi bila pa prema, ki gre enakomerno po^evno navzgor, ki začenja nad krivuljo »starega sistema«, jo nekako pri 15. letih prereze in ostane do konca pod njo. Ploskovina diagrama obeh Črt pa je skoro ista in enaka pri obeh lestvi-cah. To se pravi: Ta namišljeni uradnik bi po lestvici I. (to bi bil uradnik nekako srednje izobrazbe, Iahko radi viš-je) v 30. letih svoje službe zaslužil 127.000 K po »starem sistemuc (prva vrsta) in po »reformi« 127.500 K. Slično je z letsvico II-, kjer bi po »starem sistemu« znasal končni sumarični efekt 128 500 kron in po »reformi« 127.500 kron. Država bi torej po tej reformi plaćala u radniku ravns toliko, kakor preje. Kaj nam nudi ta reforma po gorenjem primeru? Ozira se predvsem na mladino, na začetnike in to je ognjišče vse »reforme« in rakrana starega kopita. Rekli smo, da je tu vzeta namlsljena doba, kjer ie eksistenčni minimum 1800 do 2000 K. Po »starem režimu«« rabi začetnik nekako 5 let, da priđe do tega minimuma, da pri vsej odpovodi ni več pasiven v svojem gospodarstvu. Predstavimo si mlađega inteligenta v tem položaju — ko je prišel iz Sole, kler ie stradal zato, da bi s svojim znanjem sln-žC domovino. Sedaj naj prične stradati znova, Kak demoraliziiloč predmet je to v niegovem življenju! Kako pedagoško sredstvo za vzgojo nemorale na vseh poljih! — Ko priđe sretno do eksf-stenčnega tninima, sele sporna svoje oboštvo in je star od 25 đo 30 let no* kako. Brez tnjfli sredstev, brez doto torei, se ni mogel dalje Izobnževmti, ae posećati sebi prhnernlh krogov, skntka bil je iernik v samotni ceHd sredi fiv-Uenja. Koliko je takfli ▼ tei starosti, kl ne mislijo na midaljnje ispopolnjevaaje vede v svoji stroki, ampak bi si radi ostvarili lastno ognfflKe • poroko, z dmiino. In Ce je temelj vtega dF»*ab-nega reda družina, na katero «e opnm tndi država in je na tem« temelhi mp*~ |en^ le itttttinjji fPtHttm iranfta |n> iflik protislovja, na drugi strani kot sekim-daren pojav pa visoka šola prostitucije. Ce računamo, da bi v našem primeru znašal eksistenčni minimum za družino z 1 ali 2 otrokoma 3000 K, nam kazeta lestvici po »starem sistemu« 12 let službe. Vzemimo akademika, ki povprečno s 26. 4eti nastopi službo. Ce ima neve-sta tolika da mu plača dolgove, se Iahko z 3a leti poroci. In kakšno je to življenje za dva inteligenta, ki sta poleg tega že stara in je njihova boljka polovica let prešla v stradanju in Čakanjn. Sedaj pa začneta na novo isto pesem. Ce pa nima mladi mož perJčne neve-ste, plačuje do sivih las dolgove izza mlađih let, kar mn zagreni vsako aro življenja. In tako ostane navsezadnje zanemarjen samec, zlomljen duševno in telesno, ko bi bil Iahko mož in družin-ski oče, neupo^ljiv in delaven. Čemu so mu na stara leta tisočaki, ko jih ne more porabiti sam in ni druge ga, kot pe-tični stric z zlato verižico in uro, za katerega naklonjenost se ruva sorod-stvo! Zato se je pa mnog inteligent, ki je čutil v sebi zmožnost za delo, bal tega »Klanca« in šel v tu j i no ali pa k prostim pokličem. To ohćutimo že sedaj in postane še obcutljiveje, če dobra reforma ne zajezi tega bega. Postavimo pa v službo nradnika po »reformi«. Vse, kar Je preje pogrešaU ima tukaj prav od začetka. Ima sredstva, da se primerno Iahko giblje na vseh poljih in ga ne ovira ženitev. Naj-težja leta živi v primeri s prejšnjim sijajno. ~ Po nekako 15. letih ga preiS-nji prehiti. Toda kakšen je prejšnji in sedajšnji uradnik. Postavite jih skupaj, pogleite jima v oči, potipUite njihovo mišičevje, ozrite se na njihovo delo in v dušo. — Ali po 15. letih službe ima že rudi vsakdo take prejemke. da ne bo nikdar zagazil v pomanjkanje. Na stara leta pač ne rabi takSnjega stop-njevanja, sa) Je takrat družina že delo-ma preskrbljena. V tem pogleda bi pa država morala ostvariti primeren zakon za var« stvo družtn in da se ne ugnezdi sistem dveh orrok. Naša mlada država bo rabila brez števila moči in delavcev. Zato bi bik> primerno, da bi država pri-spevala v procentlh od plače za otroke. Uzakonila bi, koliko procentov od plače pripeva za 1, 2, 3 itd. otroke. Ta pod-pora bi trajala do potnoletnost! (raču-njeno žensko polnoletnost 20. let) ozl-roma ngasne, če otrok nastopi oreie sa-mostoino služba ah* da se ha poroO. Samoobsebi nmevno bi z »reformo« bila enakomerno reformirana tndi pokohrf-na. predvsem za vdove in sirote, kl so bili po sedajsnjem sistemu naravnost berači, čt mol oziroma oče nmre pred-časno. Polef tega se pa izvede obnjcat-no razredno att splošno sodamo zavm-rovanje. M nebomdto starinam^ldi^po-knti s plesnobo vnrielca avstrOffceja nroKraQnntu novoil kaka lan reforma, je gotovo, ker bi ee mlađ^dnfc. eprt na materialno dobro ppdlajro, kmaln re-10 servflnosti napram predpostavljenim tai U OTvoladoniral biiukfaUki dnh Q- Wr¥nVkvlp ■, ^n^nv Pelltiin« v«stl. SHOD V KOUZCJSOM OKRAJU. Napredno politično in izooraževal-no drnStvo a KoUaejski okraj v Ljubljani priredi v soboto 1. marca točno ob 7. uri zvečer v gostflni pri »Novem sveta« (PreScrnova soba) shod za prebivalce Kolizejskega okraia. Na sho-dn se bo poročak> o sploSnem političnem položaja tn q gospodarskih zahtevah tega okraja. Clani društva« pristaši JDS vstv ki se zanimate za politična vpraSa-nja posebno pa za gospodarsko korist Kolizejskega okraja. udeleiite se zbo-rovanja pomoštevilno in pripeljite rudi somišljentke s seboj. B1SSOLATI PROTI LONDONSKEA1U DOGOVORU, »Messa^gero« prinaša obširen Čla-nek o političnem govoru bivšega ministra Bissolatija. Liga narodov, pravi Bissolati. ni utopija, marveč ideja, kl se je deloma že vresničila. Vsi narodi An-tante moralo priti na mirovni kongres s pravičnimi in zmernimi zahtevami, upoštevaioč tuje pravice. Kar se tiče zemlie. bode pač vsakomur jasno, da je Italija dovo!j osigurana, ako ima v svojih rokah Puli. Valono in Primorske otoke, in Će se obal nevtralizira. A kdo je v Italiji, ki bi zahteval, naj se pripravimo na oienzivo proti narodu, kakrŠen je iuscoslovanskt, katerega smo mi poklicali v življenje, ujedinjenje in svobo-do? Italija bi morala napraviti vse mo-goče. da na veže naše to mlado državo, in tako konca vojno res s triumfom, Končno pravi Đissotati, da se Italija mora odpovedati londonskemn dogovoru. SPOR MED MINISTRI RADI AGRARNE REFORME Zagreb* 25. februarja. Današnje so* cijalistično glasilo »Slobria« poroča \z Beograda, da je prišlo med ministrom Spahom in Koračem do ostrega na-sprotstva glede izvedbe agrarne reforme. Minister Korač (socijalist) je zagovornik radikalne in hitre rešitve agrar-nega vpražanja, dočim je minister Spa-ho (bosanski muslhnan) zastopnlk ravno natprotnegi stališča, ter povdarja, da so Koračevi predlogi preradikalni in prenagljeni. DELEGATI STRANKE OKROO »NO- VEGA VREMENAc ZA NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. Zagreb, 35. februaria. Napredna demokratična stranka, ki izdaja glasilo »Novo Vrijeme«, je odposlalo v narodno predstavništvo dr. Lorkoviča in dr. Surmina kot člana, dr. Španiča in dr. Dežmana pa kot namestnika. DR2AVNI USLU2BENCI PRI MINI- STRSKEM PREDSEDNDCU STOJAN PROTICU. Beoirad, 25. iebruarja. Ministrski predsednik Stojan Protič je sprejel vče-raj delegate javnih nameščeocev v Zagrebu In Z'vezs državnih uslužbencev iz Ljubljane. Delegati $o izročili minlstr-skemu predsedniku memorandum za provizorično ureditev materijelnega stanja javnih uradnikov. Minister je ob-Uubil, da bo vlada stavljene predloge začela takoj razmotrivati in da bo re-5eno aradniško vprašanje v najkrajšem času. V ftnančnem ministrstvu bo osnovan poseben odsek. ki se bo bavil z ure-ditvijo enornih plač za uradnike po ce-lem teritoriju kraljevine SMS. Zastop-nikj hrvatskih in slovenskih uradnikov so stopili v stik s srbskimi uradniki, da dosežejo enotno nastopanje celega nradntštva. POZOR PRED SOVRA2NO MtOPA-GANDO! V nedelk» so v Skocianu pri VeK-kovcu iz nemSkeea aeroplana metali listke. na eni strani ie beseđilo nem-&ko, na drugi slovensko- Ti listki ima-jo nanen unesti med neuko Ivodstvo ■lasti v onih kraiih, kier ie narodno mani zavedno in bilo doslei prepojeno x nemškim duhom, zmedo in nesoto-vost *er strah T>red novo državo- Slovenski tekst lista navala svoie laži % neko preciznostio. đa mora naivni bra~ lec ki nima dovoli lastne politične razsodnosti. ta strup verteti Slovenski tekst listka le sledeči: »Iz Jnfiroelaviie-Kazen s palico za spore med Srbi in Hrvati- List >Obzor< od 22. ianuarla 1919 Doroča. da ie sM^čaena itutoslovan-eka država sklonila, voiaško odrediti, da se srednieveška kazen pretopa s palico zopet uvede- Nastopno nekal para* grafov teara izvanredneca kazenskesra prava* katereea orlnasa zaffrebSki list: 1* Spori med Hrvati in Srbi. Preetopki se kaznuieio z dvadnevnim uporom. Oba kasnovana se sapreta v eno in isto celioo brez hrane; namesto prehrane se morala oba kaznovana trikrat na dan objeti in poljubiti- Ko ie kazen koneana, morat* oba kasnovanea skoz «n mesee skapai spati in U Iste sklede iesti. 2- 2aljen1e kralja in država: se karaule • 25 udarci 8 palico. 3* Tatvina se kasnuie do 200 K zla udard. de 500 K s 20 do 1000 K s 25 udarci s palica. 4L Plenitelil se kasnuieio s tem, da se dotičnlk takoj ustreli*< — Rasu* um se. da !e to firrdo obrekovanje- Potrebna ie slasti ob omeinih kratih ■motrena propaganda, kl pojasni ne* tim Uudem pravo bistro nove drftave-Zajcrebskena >Obxoru< in drturim de-fettfltom, ki to is muhe napravili slona ia W vsak majhen slucal nepraviluoetl uombliaio sa podpihovanie in buiska« pje. pa Priporoiamo, na1 si nemški letak deneio v okvir na caetno mesto v eobah DetaejHL Radića, »Noveca VH-iaiiMMC »Obmac. »Hrvatske Obra-Mt te dnurih tafcih hababurskib nasu* Spomnljajt« se Kraljevina SfbiVt Hrvatot In Slovencem Piutilal sbodl vsesa jur»tovMitr ga isaiiUi proti nasOni italijamkl okupa ciil na Se slovanske zemlje v Dalmadli na Seki, v Istri in Trstu, na Ooriikem li Kraajskeiii se vrše hkratn v LinbUanL Za grebu in Beogradu v nedcljo, dne 2. marej V LJnbllani je shod ob 11. do poldne v veliki dvorani Na rodne sa doma, Oovore zastopnic vsesa slovenskega ženstva brex rašllk strankarskega pripadniitva. Ljubljansko i okdtčanske Slovenke, pridite vse aa t velepomemboi shod! Pozdrav Hrvati« Slovenkam* *\ nedeljlo ic priredilo »Demokratska udruienie lasoslovanskih iena« v Za crebu velik ehod za žensko voliln« pravico S teaa shoda so poslale Hrva tiče Slovenkam sledeči pozdrav: >S, prve naše skupštine sa isborno prav< zona šaljemo našim tstomišljenioamj srdačne pozdrave i molimo pomoć i radu za raiedničku stvar Jugoslaven ka<- Sestram soboievnicam za politični evobodo ženstva vračamo prav iskren« pozdrave in želimo, da bi bil skupei boi iueoslovanskih žen sa politične sa bteve kar naiboli uspešen* Narodno predstavništvo- Beo erad. 25. februaria- (Li. kor- ur) Jd goslov. dop* urad poroča: Z ozirom n deistvo. da so nekateri deleuatt izvo lieni za narodno predstavništvo, v ino zemstvu. so došla od rasnih stran vprašania. ali moreio namesto tek dele gatov prisoetvovati sei&m narodiiegi predstavništva niih nameetniki. Po in formaciiah na kompetentnom mestu i to popolnoma isklinoeno. ker bi naspro tovalo vsakerau parlamentarnemu na čelu. Nameetnik more priti v naxodt% predstavništva samo tedai. ako dedejpa preneha biti član narodnesra predsta^ ništva. n- pr* ako umre ali ako odatopi Izdajald. Zagreb, 25. februarja. (L koresp. urad.) Radić. Zagorac HrvoJ in 4\ Maček, voditelji Radićeve scljaike stran kc, naznanjajo, da ie stranka sklenila, d se ne udeleži dela Državnega veča, ker n more priznavati Državno veće v nobener oziru za predstavništvo hrvatske ga narod« Sedai bosM> obČetlB pomeo laik okapmdje. Lagano, 25. februaria. (Ljul kor. arad.) Ceho - slavaSki tiskovni ura poroča: I talijanski trgovinski minister 1 sporočil časnikarjem, da je sklenil mtei aliirani blokadni svet. da se bo dne 1. mat ca povzel zopet trgovinski promet z vsen jadranskim! pristanišči in zaledjem. Bk kadni svet je nadalje dvignil vsako trgo\ sko omejitev z bivšim! nemškimi kolonija nd ter sklenil neomejeno ta brezkontroln trgovinsko svobodo s Slbirija »Corrler della sera« piše. da pričakujejo sUepneg miru začetkom meseca j unija, morebiti p že prej. Takoj po vrnitvi Wflsona se b pripravfl preliminarni mir, čigar podplsi Inje bo mogoče žc v sredi meseca maji Novi pogoli prendrla z NemčUo naj bod tald, da slnžljo v podUeo rairovnegm skk pa. Na predloc Orlanda bočejo staviti Ai stro - OgrsM nove oosoje, da prisilij razne države bivSe monarhije priznati di žavni dolz in vojno odSkodnino. Bresmeina nemška drsnost Slede ci dogodio, katere danes javljamo sam kot soba deistva, kažek>. da ie politi« na strast vsela Celovškim moffoieei veo prenđarnoet Začetkom februari priael ie ooliciisld svetnik Spltser dvi krat v stanovanie sospe dr. Mtillerlev v Celovcu in ii iziavil. da ni vefi varn iivlienia. da torei nai odpotnie: to i tomboli poudarial. ker se> 1e branila, i še pripomnil* da ni odirovoren, ce se k« zgodi* Ko se ie se vedno branila, toli sil jo ie s tem. nai izostane vsai 6ss vc litve. to ie čez 16. februaria in ie soprc ga dr. Mtlllerieva izjavila, da se vrn okoli 25* febraarja« kar ie vzel na znc nje- Na ta na^in morala se ie odpeliat daei se ni nikier pokazala, ne da bi 1 dni prišla iz stanovanta in dasi ie bil bolehna* Na izrecno vprašanie, ce se i ne vzame stanovanie, ako ie odsotni ker nekateri že na to đelaio. odgovori ie da to ni mogoče. S tem se |e gogp Mtiller odpeliala iz Gelovca. Toda ni S prišel ^aa vrnitve. kar se dostavi v rt ke e. dr- Messineria kot snbstitnta d] MiUleria sklep celovškeica mafiristrati da se mu stanovanie rekvirira, da ie tem ozirn 24- februaria komisija in d od te ture nima več nobene pravica d stanovanja- Dasi ie celovski msjristr« naiančno vedel kie biva dr* Mtiller, dc stavil ie ta sklep dr. Messineriu tak( da je o tem sklepa dr- Mttller zvedc Sele 24. februaria zvečer in to tndi Bšt slučaino. Oraenieni skleo pa odredi, d se epravlio stvari iz stanovanja n stroske in nevarnost dr* Miilleria. ak pri komifiiii ni navzoć. Sklep se sklioi le na to, da ie rodbina ie 4 tedne strai kar ie debela laž in da dr. Mullerja u v Celovcu. dasiravno gospoda pri mi gistratu. pri poUciii in pri vladi ns tančno ve. da so nekateri buiskačl i večkrat o^rožali slvlienie ctr> Mtllleri in da se vsled tesra ne more vrnit dokler ne bo v Celovcu upostavDen ic pet mir in red- Konstatiramo, da 9 Nemci zopet enkrat zaceli; prepričaš smo. da bo vlada dala primeren od« vor- {Kar se ie tuđi ie »godila.) II mirno čakamo rasvoi tega n&inovejš« ga boia» v katerem bo imel besedo tad narod v spodnieštaierskih mestib. 7A se nam. da bodo tuđi sedai v lamo pad tišti, kl so io drugim kopali- Sedai p ima besedo deželna vlada v Celovcu. Nemei nadalfcriejo. Ltublianski dc pisni urad poroča s dne 25. t. m. o 12. epoldne is nradnega vira: Položi na Stajerskem ie neizpremenien* Liuc stvo okoli Spili in Cmureka govori, d boCeio Nemd tekom osmih dnl naoasi Spilje in Cmurek- — Koroaka: SC t- n ob 4. popoldne so Nemei tuino od lipi streliali na naie pionirie, ki so na de« nem brega Drave delali okope* Nai nišo odgovariali. Odposlal se ie parli menter- Nemd se v Podroićici v B« rovHah in pri Velikovcu znatno oiačc iejo- V Podroi&eo le prišlo voiaitvo Tfrolskeca. Danes ponori so Nemd iaromeiom racavetlievali Podrotčio in okolico- Krofiio vesti, da nameravi io Nemd napasti Podrottieo ia Veliki veo-. WyM_li mMlij^l wm*4L Mari odsekn RadencOi so Madžari vCeraJ soei vabkm&L aapad » ttrojnicana. Na s*i wmi je mm mrtev. hpte tevndhft 49. štev. »SLOVENSKI NAROD*, d»c 26. februarja 19191 V Stran fc. Maribor, 25. februarja. (L)ub, kor. urj Nemci so v nevtrainem pasu napadJi žeJez-njiko postajo Gozdišče pred Cmurekom ter so oropali železniško blagajnica Po-netali so vse vozne list&c. na cesto in mri-dli vse aparate. Maribor, 25. februar ja. (Ljnb. koresp. nradj Nemci so đanes zjutraj streljali na viak med Spfljem in Cmurekom. Maribor. 25. februarja. (Ljub. koresp. nradj V Radgoni so Nemci v Trammarje-Tcm mlinu rekvirirali več tisoč kilograme v Pšenične moke, ki je bila last mosta Mari-V»ra_ Moka je bila namenjsna za prehrano mariborske^a prebivalstva. Prekislo srozdje. Beograd, 26. fe-^ruaria. (Lj. k. u.) Tiskovni urad poroča: Pariško italijansko poslaništvo dementira vest o skorajšnji zaroki princezinje Jo-tinde z angleškim presto!onasledni>:om. češ, da je došla italijanska kraljica s svo-•ima hčerama ▼ Pariz samo, da vidi svoje odiielje. MedzaveznlŠki odbor v Splitu. Split, 26. februarja- (Lj. k. u.) Dalma- * niski dop. urad poroča: Mcdzaveznišlđ dbor adrairalov za izvedbo dogovara o ^remirju v Jadranskem modu obžaluje. er je prisiljen ugotoviti, da ne vladala red n varnost v rnestu Splitu. Zaljeni so bili astnikU kJ pripadalo eni zavezniskih dr- ■av. Po podaJdmiraln Niblacko. zastop- ikn američkih Zedinjcnlh držav. ki mu e poverjeno pomorsko poveljrtistvo e^a področja, ie bilo sporocero icstnim občinskim in vojaskim oblastim, a storjeni dogodki kršijo dogovor premir- .i in da se bo v bodoče s silo orožja pre- : rečilo, da se podobni dogodki ne ponove. '" svrho, da se brezDOgoino vzpostavi red, ■■* dal medzaveznis!d odbor adTiiraln, ckJ- -oslaniVu Zedinjenih držav. nekoliko med- avezni.^ih patrol na raznola^ro ter za- teva, da se s pomočio srhskih Čet in mest- c~a redarstva ukrene vse potrebno, da se ^b nikaki priliki ne krši mir. Ukrenili >>o >nđo najstroži! koraki na podlaci vojnih *^konr>v. ako se pokažejo mestne in veja- Ovc oblasti nezmnžne, da vzpnstavfjo red. ?. odposlanikl se hočejo poslužiti vsakršnih ^redstev. kl sem jim bodo zdeli potrebni •>roti onim oblastim, ki ne bi bile kos svoit lalr^ri. Med dragim se smatralo za kršenje ->remirfa nastopni čini: Vsako žalionjei 70- vtjzni^ndh zastav, vsako xa!jenie z beseda- •->,] al! kretniam? napram častnikom in mor- i_rem ali vojaknin zavezniških narodnv, -sako nporno zbiranle, vsaka manifestacija nrotl zaveznikom. napad' na osebno svo- V*do in zasebno last, krsitev hišnth pravio, c pokornost naprnro odrođbam natrol ifd. '^dadmirafi. odooslanfl« Stirih zavezniskfh - 1 združenih velesf! so: za Ttalijo U^ro nr>mbo, kr»t pred^eđnik Ntblack, za Fran- isko Ratier, za ^ncrieško Kiddle. Fnten- Tio brodovje v luM ie včerai r>b 4. ooool- Jic Izkrcalo patrole, ki bodljo tk> mesti! lst\rom zaveznisTdh častniVov. Red 5 v mestu tnđ! srbska volsVa. jdresena "BiSuST laiiianska zrverstva nad nasiiui ,i^r riJLni' Slovenski mnčeniki* Liub- iana, 25* februari a- Znano ie našemu Mudstvru kaJvO so Italiiani takoi i>o "kurjaciii na^ih dežel pričeli z brezob- irnimi preffanjajaii in internaciiami i'oriških Slovencev* Odenali so i ih nai-nr^i v barake v Krmin. nato v Castel-rranco iii 18. ianiiaria v Ansriari pri /errnagii, provinca Verona- Tu so iih '^iprli v ozke kletke in vkleniene na rokah s težkimi veriffami pustili 8 dni brez hrane. Liežati moraio na slami, raz-.reseni po golih, vlažnih tleh med ne- toto firolazniio mrc^sa. Vestu ki priha- aio iz taborišča v Ansrieri, poročaio o aepopisliivem fizičnem in moralnem trplieniu naših intemirancev. Neka 1 eri ^med niih so že tako duševno one-mofflL da se iim Ie pričelo mešati- V ozkih kletkah ie zaprtih po 20 liudi, med katerimj razsaia grlii, in bruhsnie ^rvi. V bolnišnico ffredo samo ttmira- oci, odkoder se ne vračajo več živi. V iboriščih iih umre dnevno 5—6 od la-kultumac Italiia ?. našimi liudmi, katerih stražna usoda ;e zapečatena, ako ne bo hitre rmmoči* Narod naš pa stiska fee onemogrel pesti. -f3da dobro ve. da priđe dan vstaienia n strašne osvete za vse krivice in irozodeistva. ki iih pretrpe sedai naši nesrečni bratie radi liubezni svoie do tas m naže Jnsoslaviie. Lahi se boie naših oči- 0 potova-M1u zastopnikov obratnes^a nadzorni--u-a južne železnice. ere. Preglia in nž- Šege, v Trst poroča liublianski ior> urad dne 25. februaria iz nradnega ira: Ameriški podpolkovnik Canphy e dospel v petek popoldne z zastopniki nemško - avstriiske in čeho - slovaške orzave « Dunaia v Lriubliano. Na svo-■>m potovaniu v Trst ie hotel imeti se-oj g. Preglia in inž. 8eero. zastopnika obratnega nadzorništva južne železni-y> Italiianska komisir- pa ni hotela iz-•iati potnih listov. češ. da se preseli na Ounai. Podpolkovnik CaushT ie nato teleffrafično zahteval potae liste iz Lo-tratca, vsled česar sta ž niim odpotovala e> Pregreli in inž 6eea- V Locratcu sta (lobila brez zadržka potne liste. V so-'K>to bi morala biti konierenca pri De-.Wazione Transporti v Trstu pri pod-tiolkovniJcu Caramelliiu- Ta pa ie bale odsel isti dan na dopust- Nato so se dogovorili, da bo konferenca pri ravnate ljstvu državnih železnic v Trstu- Pri interni konferenei. ki ie nato bila v hotelu >Savoia«. ee ie ncrotovil popoln sporazum med Amerikanci. Ceoo • slo-vaki, Nemci in Jusroslovani Grlede pre-voza živiL, od katerih ie bilo namenie-no 400 ton moke za Jugoslaviio- Po-Doldne ob šttrih so prišli, kakor dogo-vorjeno. k ravnatelistvu državnih 2e-leznio- Neposredno predno se ie začela konferenca. sta bila pozvana ffg- Pre-eeli inž- Sega, nai Kreet* k ravnatelju državnih železnio r dračo •ob©- Taa se jima ie rekJo, da ie Beocrmd weki-ml suk© z Italije zaradi čeear da ao onadva ne moretu udeleiiti kocLference. ampak da se moraia zglaaiti pri načelniku ffeneralneea t štaba, polkovniku Lazzatćiia. Italiiani so iima dali svoie-ga častnika. ki iu ie spreoihal v voia- skem avtomobilu z američkim feastni-kom k eeneralnemu šefu. Ta ni hotel pričo ameriškesa častnika ničsesar ukreniti in ie rjoslal g Preclja in g* H1^- ,:=»e«9. ^1 guverner iu- Tam ie američki častnik iziavil, da omoniena gospoda ni.-ta prišla prosiovolino v- Trst. ampak na žalitevo ameriške komiaiie; erospo^ia bta pod var<=tvom američke komisije* ki zahteva. da se ncoviruno »>ustita v domovino Po prerekaniu ic* truvemer dovolil, da t-e moreta go.-r>oda tulpcljati n:\zai v posebnom vozu-— Na razpokmo ie bil salonski voz ameritke komiaijo. Gospoda sta ^e nato odpeliala v voiažkcm avroinobilu — vedno s spremstvoin ainerižkega in ita-liianskega ča-tnika — stopila v -alon-?iii voz ter lam o-iala do orihoe ie vrnil v Trst- V Borovnici Bta gospodo, izvodola, da I5ooretr-gali Itaiijuni. ki odklaniajo tuđi v^c prometno ]»og;j\oiv- Glasom iziav iro-^poviov Prebija in inž. ticee ie naše osebie na zasedenem ozemlju obunano. mnozo iih ie odpuičenih.no dohivaio ne place, ne živeža. eez demarkacijsko mo iih i»a ne> nusie- Stavka se nadaliti-I ie- Zadnti lnoinrm se ie pa raznesla eo- vorica. da, -o itaJiiiini odnehali in obljubili stav kuj ote ni u o^obiu vse dejiar-ne prispevke- — Da sta zo.-noda sploh prišla_ nazaj. se imala zahvaliti edinob> Američanoin. Nokeca ceho - slovažke-ffa delcerata. ki ie po to val y Beoirrad v posebni misiii, ^o Italiiani y Logatcu iztirali in mu ni?o dovolili potovati dalje. Laska propci£r;uida. V okupiranem podrocju proišnie Kraniske razviiajo T.ihi veliko propagando za Italijo- Tiv-ko prirejajo erledaiiške in kinemato-^rai^ke predstave po naših trsrih in vaseh na katere vabijo vse nrebiva!->t\o- Kn a takih zabav se ie vršila v ne-deljo 16- febmaria na Rakokn- Toda izmed vsesra Kakeka 3ta biii navzoči samo dve družini- Nerlove^ko ravnanih z našimi viet-niki- V Spresianu ie približno SO.OtKi iu^oslovanskih vieniikov. ki so r>o po-lomu na tirolski fronti padli v vietni-štvo. Poi?topanje Itcaliianov ie nad vee okrutno in nečloveško- Od kar so bili vjeti. ni-o še .-pali pod streho. Postavili so iim sotore iz platna na pro^tera. kjer spiio ob vsakem \Temenu- Hrana ie izredao slaba Dobi\^aio pest riža, kuhaneRa na vodi brez zabele. kifro brez sladkorja in eetrt hleba kruha. Trikrat na teden dobivajo koŠoif- me.>a-Do sedai ni izmed niih nikdo že dobil mila in perila- Obleka iim razpada na teletu- Vsak naimaDi^i prestopek kaz-nujejo Italiiani s batinam i. Z bolniki postopaio silno surovo ^e kdo oboli, mora ostari v sotoru, dokler popolnoma ne obnemore. Se Je v zadniih vzdihlia-iih sra vedeio v bolnico pod zdravniško oskrbo. ki je pa v največiih slučaiih z&man- Nadutost- Polkovnik Koberto e&v* Roberti. povelinik 45- div- v Ilirski Bistrici, zahteva, da ffa vse prebival-stvo brez ozira na 2ivio Amerikac za kar so io Italiiani postavili pod voiožko kontrolo. Kako ie v Gorici- 16. februaria &o Italiiani v Gorici na slovesen način otvorili laško crimnaziio. ki ie name-ščena v prostorih bivše nemAke gimnazije, dolocene za slovensko realno cim-naziio- V Oblokah pri Tolminu so za-prii slovensko solo. ker roditelji nišo hoteH pošlliati svoje otroke k italijan-skim tečajem. V Gorici erospodarijo brezobzirno župan Bombič. podžup^in Cesciutti. dr. Petarin, stotnik Bramo. ki v družbi druerih zloglasnih el^mcntov prešanja vse. kar slovensko čuti in govori- Neprestano žaliio slovensko srovo-rico in slovenski narod z neštevilnimi psovkami- Aprovizaciia ie slaba, ni ne moke, ne sladkoria- Dobiva se kava, nekai riža. 150 jramov mesa na teden po 18 K ksr. riz po 6 K. testenine do 9 kron. Ni ne trjrovine, ne obrti Povaod vlada obča brezposelcost. Glede razmer v Italiji ie znano Ie, da vlada tam velika brezposelnost- Tvornice večinoma poćivajo- Neprestano se čule o demon-straciiah po raznih mestih- Tuđi v kra-ljestvu vlad i veliko pomanjkanje živil-Vojaštvu so znižali vse racije na polovico- Zadnje dni so bili zaprti i talijanski knjiffotržci Lograr in Paternollt radi teera, ker so prodaiali slovenske kniise. NezadoTolinost v Forianiji- Veliko ne/ »lovo list vo vlada tuđi v Fnrla-niii, ki se absolutno protivi vsaki aneksiji k ItaJiii in zahteva samoetoino re-publiko z crlavnim mestom Trstom. Vsled teffa* sribanja izvaiaio italiianske oblasti velik pritisk na vse Furlane. Konce naših šol ▼ Trst«. Koj prvi dan, ko so Italijani zasedfa Trst so pokazali svojo moč, katero so začeli kruto vporabljati proti vsemn, kar ie iugoslovanskega. Zaprla so se vrata vseh naših šot v katerih se je vzgajalo bodoče jogoslovansko pokoljenje Trsta in ni upanja, da se bodo zo-pet odprla, dokler ostane v Trsta nepo-vablieni gost Tik pred zaseđbo Ie ostalo naše šolstvo na viSkn svojega razvoja. Imeli smo svojo slovensko gm-nazijo, svoje učiteljBče, trgovsko ioto, pet ljudskih in tri meščanske Solo, dva-najst otroških vrtcev in vrbutega prastaro srbsko §oio s pravico javnosti. Vsega skirpaj smo imeli 28 nčnih zavo-dov, kateri so đanes vsi zaprti«, vsled česar je brez vsakega pouka kakih 8000 naše dece. Na teh zavodih je deJovalo 70 učiteljskih moči, izmed katerih je bilo 18 podržavljenih na šolah C. M. D. Državno nradništvo bivše AvstriJe, vstevši ndteljstvo, je dobilo od rtalijan-ske vlade nakazano plaćo za mesec de-cember 1918, med temt tuđi učltdjstvo nemških zavodov. edinole Ie slovcasko ttčitdjstvo ni 4oWb 9&**t. Tato 9t iw1pravti« Itaflla m prQa-' tefisko in sporazumno delovanje z narodom v svojih novih odreienni pokra-jinah. Hoic in brezobzimejše kot kedaj nemška \vstrija, pritiska jmroslovanski narod k tlom ter sa sknsa s svojo že davno znano raimiranosOo in zlobo za-deti tam. kjer zamore postati ndarec smrtonosen, namreč na njegovem solstvu. 2e zahaja dcl naie dece v italijan-ske sole, ker so se mu druge zaprle, tako upa spraviti vso deco v svoje zavode in tako poitalijančiti mlado generacijo. Kolikor poznamo Tržačane. se ta nacrt kMub tem nasilstvom nikdar ne bo posrečil. :-I.*ški* zna^ui Reke. Laški listi hočeio z v.-o silo dokazati italmnski značaj Reke in ^e opirajo v ta naznen na štetie, katero io provoilol >Consi-frlio nazioniUe<. Kakšno ie bilo to štetie. ^i lahko mislimo- Ker ec \e zdelo L«a-hom Utovilo 3\oiih roi^Jkov ureinaihno, prišteli !-<> kra*koma!v» v?p Itnlii.ine. ki .>o bili pred vojno na Roki. k.-.tore bi Da sedai zatoni i.-kali- \" svoji no-ramno-fcti priznaviiio .-ami. da m> v.-o Roran*-iairoslovanske uarotlno^ti, ki i»o rnaio ne pis;irl in ne brtiti. pri?teli k l.-iski na-rotmo.-T.i- KHub lemu su ->e vodno našto-li kom&i n^kai nad polovico Lnhov« £ine5no pa ic ce i»rimcriaio Jniroslova-ne volkii. ki hot-o požroti nodolžno iacnie, niunrrč Lalia* V svoii bo^nosti in oiiomotrli>sii si IhvVmo i>oma£rnU % psov;miem. P^ iim tuđi to ne bode po-maffnlo. PoUaliianccnic IJovda ]•/ Trsta n-oroi'aio. da ie >Av-trij.cUi I.'lovdc pre-kr:ven v :I lovd Trie?tino< in flobi ita-liiruisko upravo- O-onoralni narlznrnik Llovda bo iincl ^voi sodož v Rimu- Pa-roor«xii. ki se vrneio sl^lovdu«. bodo dobili italiianska imena'_________^ PrciK)\edane pustne vesefica na Ce- Skem. Ceškoslo\-aškc> nocranic miiiUtrstvo je prepovedalo prirejanie kostumniu ple-sov. maškerad plesnih in društvenih zabav pod katerimkoli imenom v dneh 3.. 4. in 5. marca t. \. Prestopki ^c bodo KTiznovali z za porom do 14 dni. Kar je scial. to zaiiie- Helsin^rfors, 25. fehrnaria. Iz Moskve poročaio. da >o oropali boliševiki niihovesra vodite-lia Lienina na cesti in mu pobrali vse, Jvar ie ime! r>ri sebi- aveziiSL Strah pred jnsroslovansko propa-ffraado v Parizu« >Temps< se razburia nad deistvom. da postaia in^oslovanska propasranda. v Parizn vedno nev?rnes-ša in da se ie v resnici posrećilo Jnffo-slovanom pridoMfi vedno več privržen-cev posebno pri Amerikancih in pred vsem pri predsedniku Wilsonu- Je po-vsem umevno. da se Wilson ne more srriniari z imperija Listicnimi laški mi zahtevaini. ki nasprotuieio diameftral-no nie^ovemn narodnostnemii nacehi (Ali dobiva rudi >Temr>s< lire?) Aineiitanske žene oe bodo Tolfle. >F>ail7 News< poroča iz Washinstorca, da je ameriški senat odpil dodatek k ustavi, ki zahteva žensko volilno pravica Grška — izdainiska? B eocrad, 25- februar .i*. CLi- kor. nr-> Jii^oaloT. dop- urad poroča: Iz Sohuta iavliai^V: Grško časopisie poroda v zadniem ćasu mnoffo o zbližanin med Grško in Itali-io. Nekateri *nfki listi priobčaiefb redno brzoiavke iz Rima. srlasom katerih Italiia priznava upra\*ičenoet ffr-Akih zahtev- V teh brzoiavkah se izraza zadovolinost italiianskih kroeov na-pram irrški vladi in zlasti Venizelosu. ki ie bale naravnost prizmal itaiiianski značai Reke- WIlson verajc v naš* streHlleala. Boston, 24. febrnarja. (Ljnb, kor. arad.) Reuterjev nrad poroča: V sovom, kl ura je Imei predsednik WĐaon ob svojea iHiho-dn v Amerfko, Je izjavft, da Je dobD aa mirovni konferenei zelo dobre vtise. Rekd Ie med drnjdm: Vendete H m stremlienia Ceho - Slovakov, kakor vernjem jaz? AH Vam te znano, koliko držav bi jlb nemodo-ma napadlo. ako ne bi za njihovo svobodo stale earanciie sveta? Uredltve sedanjega mini ne bi mogle trajati za več jteiteracfi, ako ne bi žanje jamčile združene sile civi-liziraneca sveta.« Nameravao napad aa WS9oaa. Ba-zet 2S. februaria. (Ljnb. kor. uradL> Glasom dunal^kejra koresp- orada poroča * Central Ncws«: Pri^i so na sled novega nameravanega napada na Wilsona, V New York« so aretirali šoatiskera anarhista, ki jfc iziavfl, da so hoteli napad izvršiti ob prigodu Wi!sona v Boston. Zaprti so 14 oseb.________ ________ Mirovna ftonferenco. Pravica na potu. Razsodišče. Beograd 36. februarja. (Lj. k. a.) Tiskovni urad poroča: V pariških merodajnih kro-gih komentirajo korak naših delegatov, s katerim se zahteva razsodišče predsednika VVilsona v našem sporu z Italijo. Računa se z možnostio. da se italijanske težnje spravijo v sklad z eventualno odločbo mi-rovnega posveta, da se razsodiSČe ponudi predsediiikn VVilsonn. Za aarfo koio. Bern, 25. febnutrja. (Linb. koresp. urad.) (Basom dnnajskeza koresp. orada poroča »Coniero della sera« iz Pariza: Svet desetorice je po Orlando-vem predio?, že sklenit nanovo pregledati pocoje za premirk tako gropodarske-ra kakor tndl voiaikeca značaja, skienje-ne z bivio Avstro - Ocrako. DoločOo se bo, v koliki meti se po-ovejp nove, oodi nastale države, da prixnajo odpađajofio kvoto državnesa dolca to na nje odpada-Jočeta povraaia Škode. Plcao« ie izJavU. da Je loc-čno, ako se od v»eh teh drfav zahteva, da v ra-anertn. s njihovo nlaamo ono-nostiob afl v deuailB aH ▼ bJasn, nrl-spevajo k odpinčlhi enet» đehi odSkodiuV ne, za katero Je odgovorim bivša Avttro-Okrska. SeđaJ k ooaornost Ttntcn- no čudne« poštovanja novih drlarr, ki odkla-njajo Tsaloo odgwotnont aa račon stare v.DHUtOo to ne marajo pripo-aad affl «vo-|e kvote predvotnlh dolfor. Kakor Je onw-flfl Plchon, ao ootlei ta_w» Ceho . StartM vfaj pri-au-J/vo^e dotgote. jNedvonno jcv kako so se dragi deO> aa anaMnr Hrvatska ta SUvozđJa, tcdaH kot dedKe feleznic tok, državnjni denaiitta, pa ta hoccfo odtegnUi te-an, da hi ptagali svoj deJet državnih b iistrOe, Ibdiarsta, Nemaief Turškt Ne-aei priii-iiajo im mmrt. Dun&L 25. lobruariar Dunaisk* vlada ie priiOA do pame4i, ter isvidola. da nikakor ne Kre. da. bi ao sa tiecnške delo OeSke. Moravske in Šloaui« imenovali posl&nci kar brez volitcv na Dunaju- Velod teca bo destavlion dunalski parlament defe-nitivno iz: 71 socijalnih demokra?oy, 70 krsč-anskik dociialistov. 27 nemških nacijonalcev in nemških liberalcev 1 ć^eua in 1 2 i da Ker se za, nemške dele Časke republike ne bodo imenovali puti lanci na Ijiinaiu in do volitev v teh okraiih v neniškcni smLslu ne bo prišlo. 6o bo ustanovilo oosebno ministr-etvo za nenLilve dele Češke, Moravske in Šleziie. kamor se bodo pritegnili za-stopniki teb dežel. Hteviio bre-rpo^elnih na Oauaju nara^ea* Dnnai. 25- februaria- števiio brez r>oseinih ie na Dunaiu v zadniem »asii tako narastlo. da so samo v začini em tednu i zplaćali 9.000«000 K Dod-i»or brezpo.solnim- Poffrcb. Gradec, 25. iebruarja. (Li. koresp. urad.) Dunajski koresp. urad poroča: Ob mnosobro.ini udeležbi in nb na-vzocnosti oficijalnih zastopnikov ter pai-stopnikov vojaških formaetj so bili daues dopoldne fn popoldne pogrebi žrtev sobot-nili do^odkov. Nemira oi bilo nobenega. M_jiL llaliiau^ki časopisi se tolažijo r, bolisevizmoiu v Jafiroslaviii- L*a_fki lisii prinažaio dan na dan fposebno >Cor-riere d' Italia< in >Kesto del Carlino<) članke z bombastični ini napisi: >Juco-edaviia ?>rod revolucijo«, >Boli^evizem v Jugoslaviji«:. >Ka_:pori med Juerosio-vanic t:Uco da bi vsak tiiateli mislil. da so v Jaffo^laviii take razmere kat v boljševički Rusiii O Radiću in o Franku pišejo Jtaliiaoi kot o naivečiili in najurili vuci šili polltikili. ki imaio ves narod za seboi. in vondar ->o njihove stranke nai mani že in imaio tuđi Drai-inani privržencev. Radi bi Dao videli, da bi s-e v Juerođlaviii zasmezdil bolia©-vizein in straiik;ircki boli. da, bi oni mocrli ribnriti v kalnem- Posledioe nemirov- Rim, 20. februaria. (idi kor. ur- — Brezžično-) >Giorual© d* Italia« piše: Ako> ostanejo sedanie razmerr* neizpreraeBJene, na-norava vojno ministr- odpustiti od o. do 20 marca t. 1. letnik 1885 tor Dri-ćeti tekom teea meseca tndi z odpu-Btom leta i ka 188G. Nato bosta vsak me-sec odpušcena th> dva letnika- Iz 64 seje deželne vlade za Slovenijo z dne 21. iebniaria 1911. Kompetentom za aiwtni_ka me&ta« ka so dovršili pred vojno šest razredov kaks srednje sole. Deželna vlada ie raspravljala o predloeu, na) se smatra pri pro-šnjah za sprejem v državno ali državno-zeleznisko službo pred vojno z nspehom dovršeni VL razred kake srednje sole zz enakovredneca z maturcL Med vojnu je mosel matariratl n. pr. d-jak, Ici ie obisko-val poi leta skrčea ponk v VII. gtmpazU-skem razredu, četudi je bil morebiti ze ponk v V. ta VI. razredu radi vojne skrčea Zato se znanje marsikakesa d-jaka z ma-taro ne razlikuje dosti od znanja dLjaka, ki ie pred vojno ob neskrčenem pouku 2 nspehom dovršfl VL razred. Deželna vlad. stoji načelno na stališčii, da zahteva iudj nadalle maturo pri prošnjah za vsa inestu. za katerih podelitev >e predpisana p« službeni prasmatiki matura, ker iih je ven-dar med kompetenti z maturo mnogo, kj imaio ceio srednjo Solo ali vsaj dobro polovico zadnjega razreda. Ne gre pa, da bi se delala razlika med takorvano vojno maturo in matnro ob normalnih razmerah Pač pa se smelo v slučaju, da bi se za raspisana službena mesta ne potegovalc zadosteo Število oseb s predpisaso izobraz« bo» ▼ prehodni dobi, to je do konca leta 1920. opoStevati tndi takl prosflei, ki se pred vojno dovršili VI. razred kake srednje Sole. KrSenJo pmnrifli na KoroAem. Po-velistvo Dravske divizijske oblasti poroča, da so Nemci v dobi od 5. iebniaria. ko j« odSla amerlSka misija, do 13. febroarja t L 17 krat krffli premirje. Tako n. pr. se streDali dne 17. februaria več nr trn ceG Crti okoti Vellkovca in oorzročin fnjrosio-vanskf] četam izgube. Poveljstvo Dravske na-bn>viioflrav priapovma- _t l__-ms o aktlvitetidl- pr«i©miriH fpUSn, deUh-O«tna doklađa, drairhii-aka. dokJada) nm n-»ee noTo_Q-w 1918 Z ođblU_l TPnd. 3- Eventnetno imkas o -teizplačn-il-i podporah sa zaonj navedene meeooa« 4- Prepis likvldaciial-eca listo in doliZMm i-rvlečka- 5. UrnAao noMUo docrndUmle Iflrrl-lialBDre cleđa nodaHnnr nod ******* 1. 6, V« U VBhtBMDoi moralo polas-■Uf. đokM io -atstljo ostati ▼ Nomad AvvMji in saJtai « «m ae otufi M&iio ta kaj so nkreiiilt jia ne nrersajOMio ▼ slstto krtWTu0 9riwT« HrvitoT in 8nvW_—__07* HP^Shqs) na> jfaBt ivnj^njo« wKk ^t ^■0_ oasBrv Čluuiieio atovo potreban' ko-zfUce- Ta posiT se tiče samo onih ođalov-lienlh državnih nslnžbencev. ki so iz prei avetriiskecra dela kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Novi vlaki. Pon-no-dtev osebnih vlako v na Do-lenjakem- Direktna zreza I_jnblianar Karlovac. Dne 1. marca 1919 se otyort direktni osebni promet med Ljubljane in Karlovcem- Vsi doleniaki vlaki vo-zrijo neposredno do Karlovca in odpade sedauie prestopsnie. kakor tuđi nabava novih voznih Hstkov v Bubniarcih-Vrhuteea se v zbolišajiie splodneea osebnesra prometa vpelieta nanovo Se vlaka ktr. 2215:2215a in 2266/2216 na progi Ljubljana - Karlovac ter vlaka stev- 2315 in 2316 na provri Grezuplje-Kočevie Nadalje se r>ri doaedaniom veGcniem vlaku št. 2217 ločita Karlov--ki iu Kočevski vlak- Karlovški vlak ©dhaja odslej kot novi vlak št 2211 ob 11- uri 10 minut popoldne iz Ljubljane glavni kolodvor- Kočevski vlak na-sprotno vozi š© nadalje kot vlak štev* 2217 do Grezupeli. Na Drosri Grezuplie-Bubniarci izostane vlak št. 2217. V .skladu s temi premembami prenehata voziti na pro^i Trebnie - 8t* Jani na Dolenisko mešana vlaka štev- 2656, 2657 in se ista nadome? ti ta s posebnimt vlaki štev. 2656a in 2657a. Takisto vozi na oroei Novo mesto - Straža - Toplice roesto do^edanjesra vlaka fit 2415 vlak štev- 2417. — Zveze v Karlovcu so sledede; vlak štev- 2211 Ima ob 8 uri 10 minut dopoldne zvezo z osebnim vlakom čtev. 1041a v Zasreb, ob & uri 17 minut dopoldne z brzovl&kom št 1002a Reko: vlak štev- 2276/2216 ima potom brzoviaka 1002a neposredno zvezo iz Zaereba- Vlak Štev- 2213 ima po Gurnem postanku ob 5 uri 53 minut đo-poldne zvezo z brzovlakom štev. 1001a v Zasrreb. vlak _2l5a ob 9. uri 08 min-neposredno zvezo z osebnim vlakom 1044a na Reko Iz Zasrreba prihaiajoči potniki z vlakom 1044a ob 8. uri 48 n_!-nut popoldne zamoreio nadaljevati voa-nio v smeri Ljnbliana z Tlakom 2266.2212 ob 2 ori 07 minut đopoldne-Novi dolentski vozni red Ie v oelott 3 ledeči: Proffii Ljnbliana irlavni kolodvor - Bubniarci oziroma Kodevje. Od-hotii iz Linbljane slavni kolodvor oe-8- uri dopoldne, 2 uri 36 min- in U- uri"* 40 min. popoldne v Karlovac: ob 8« urin dopoldne. 2- uri 36 min- in 7- uri 04 min. popoldne v Kočevte; prihodi v NovtH mesto 10. uri 55 min- dopoldne. 5. uri1 52 min- popoldne in 2. uri 33 min* dop.; prihodi v Karlovac 2. uri 55 min- popoldne 9- uri porjoldne in 7 uri 30 minut dopoldne- Odhodi iz Karlovca 2. uri 07 minut dopoldne. 9. uri 30 min dopoldne in 2- uri 20 min- popoldne; od-hodi iz Novela mesta 6- uri 08 dopoldne. 1. uri 21 minut noftoldne. 6- uri OS min. popoldne: prihodi v Linbljano srlavni kolodvor 8. uri 59 min- dopoK ilne. 4. uri 30 minut popoldne* 9- nri^ 03 min- popoldne. Prihodi v Kocerio 11. uri 11 min- dopoidne, 5- uri 46 min-popoldne. 10. uri 16 nrin. popoldne; od-hodi iz Koće vi a 5- uri 50 min- dopoldne, 1- uri 16 min- popoldne in 5. mi 46 min popoldne- — Prosrn Trebnie - St Jaatt na Doleniskern- Odhoda iz Trebnjejra 10. uri 30 min. dopoldne. 6- uri 57 min> popoldne; prihodi v St- Janž na Do*. lenjskem ob 11- uri 28 min dopoldne ine 7. uri 58 min. popoldne- Odhodi iz S-< Janža na Doleni^cem 5 uri 28 min, don poldne. 3- uri 45 min- popoldne; priho* di v Trebnie ob 6. uri 32 min- dopolđnei in 5- uri 06 min- popoldne- — Proffas Novo mesto - Straža - Topliee. OdliođL iz Novejsra mesta 11. uri 12 min- dop.. 4- uri popoldne. 6- uri 10 minut popol-: dne: prihodi v Straža - Toplice 11- nxfj 30 minut doooldna, 4. uri 18 min. non.«, 6. uri 28 min- popoldne- Odhodi _t? Straže - Toplic 5- uri 27 min. dor>. UJ uri 52 min- dopoldne. 5. uri 20 minirti popoldne, prihodi v Novo mesto 5. n_3 45 minut dopoldne. 13- uri 10 Hridini popoldne in 5. uri 38 minut poooldnew Za koroSke begunce. Odveć bi bilo. ko bi ae hotelo i# posebno poudariati. da ao pole« vBeo druerih potrebni podpore tndi korofik-l be^and. S hvaleznostjo ae mora pripo-znati, da so se povsod odprla dobra] srca, ki nam pomagajo prenašatl nala crorje- Ker pa ie potrena hitre podpor«; vedno boli nujna in število becrunceM narašca, se je v svrho t-spe&neideffti olaišanja be$runske bede uetanovil po^ seben odbor, ki fe po posredovanju no-» umorno delavnega svetnika Janesajj Kalana našel prav materinsko zayetfai pri častitih seustrah v >Leoni6cu< ii Ljubljani in ki bo akodal nomaflrati lco^ roškim bctmncem prenašati težave iriN vanja sicer na domaćem slovenfikentr a vendar ne na lastnem domu* Većina beeruncev ie brez aaredsterr. Resili so Ie solo življenje in to, kar no imeli na sebi- Zelo iim primanjkuie} obleke in posebno perila« vladaj in vsa merodajna meeta ao nam obrjhfrj bila svojo podporo. a ta t floH-jijiiJ razmerah ne zadoetuie- Zato se obraJ čamo na j&vnost. da nam premoinejii sloii in taki. ki uživajo srećo bivanja! na laatnem donm, s primerno podpora priskočilo na pomoć. Trdno npamo, daj blaca slovenska srca; b so že tltom rim pomagala* tuđi nam ne bodo sam«« ta. sai se vsi nadeiamo. da hudourfel pre^anjanja in beerunstva zopet minot in nam zastje dan trajneea o do 12- dopol- t pisarni !nn.-ikPV«li Stran 4. .SLOVENSKI NAROD«, dne ii6 iebruarja 1919. 49 štev. Ffai tntervj« z ministrom dr. Kramer- |cm je prinesla tuđi »Gazette de Lausaone« n »Suisse«. Poroka. Poroci 1 se ie ff- FrftĐ P u n sr a r t n i k. trgovec v Lukovici i «. Miči Zupančič, trsovk© v Blago-vici Čestitamo! Lradnl Us«. Izški ie 54. S te vi 1 ka od 15. t. m. Prinasa naredbe- o splosnem pregledu ra klasiiikacii konj za 1919, imenovanje sos veta gerentov obuine Nova £tif-ta, ter mnogo razglasov, razpisov in nate-^ajev, ediktov in objav. 0 požar i amo zlastl m razpise ćele vrste sluib sodnili u rad ni-fcov VI. do IX. činovne^a razreda, za me-sta vodij zemljKske knjige in sodnih pisar-pUkih uradnikov IX.—XI. razreda, mest državnih pravdnikov VII. in VIII. razreda, rmzpisa notarskega mcsta v Doberli vaši, rarpi-, za ćele vrste sluzb VII.—XI. činov-nega razreda, asoirantov, kal kula ntinj, pomožnih moči. Doduradnikov, uradnih in pomožnib sinj? pri poštnem čeko vn em tirado za Slovenijo ▼ Ljubljani, mest kancli-sta, plsarniških pomočnikovC pomočnici, pomožnega sluge, mitničarjev itd. pri matri-stratu v Cei i tu Solskih in pisarniških slug na obrtni soli in roontanističnecn uradu, rmzpls ustanov ftd. Novi koleki in vozni listi Opozar-tamo prizadete kro^e na dodatek k naredbi poverieništva za finance ^lode Hdale novih kolkov in voznih ttetov % dn 19 lebruaria 1919. stev- 381 Uradne-#a lista- Posebno ie paliti na doloebe glede železniskesra prometa, z inozemstvom in eri ode zamene in žizosanja starih kolekov in voznih liptov- Za. posta© aspirante. Poštni aepi-ranti in aspirantinie. ki so še morebiti brez elužbe. in čalcaio. da se iih vdo-tliČe v noštno službo, nai naznaniio nemudoma pismeno svoje sedanie bi-vaii.5;6e poštnemu 1d brzoiavnemu ravnateljstvu v Liubliani. Monuoieni in podčastoftom. Vsi oni nižji strojni podčastniki, elektrikarji, kurjaci, opniSki podčastniki te>r topničarjl, kat eri so sJnŽili pri bivii A. O. mornarici, a želflo še v naprel služiti pri jugoslovan-ski mornarici, nai se pismeno prijavilo pri cvidenčnera in informativnem uradu vojne mornarice SHS. v Ljubljani, štaci jsko po-.veljstvo. Bavarski dvor. Tam se jih bode zapisalo ter po potrebi v službovanje vpo-IđicaJo. Spreiem tt ©rožnl§tni. V celokupno orožništvo ujedjniene kraljevine Sloven-cev, Mrvatov in Srbov se sprejme veliko število orožnikov. Sprejmejo se vojaki in podčastnfki. kakor tud? bivši vojakl v starosti od 2S.--35. leta. Zakonita plača z do-Idadami zraša mesečno 200 d'^arjev. V prošnji, ki io Je nasloviti na Višje orožni-sko Doveljstvo v Ljubljani ter vlazi rt pri povelistvu svojega krdela orJroma od ne-aktivnih voiakov pri prisfoini ozirorna Mižnji orožniSki postafi je navesti: 1.) Rojstno leto, kra?. dežela, 2.) ali je- podanik ujedinjene kraljevine SHS.. 3.) predlz-obrazba (dovršene $ole\ 4.) ali je oženjen« vdovec z ali brez otrok, 5.) ali Ie spo-soben za vojaško shi?bo, 6.) fe podati \z-iavo, da 5re znve/e slu^ttl 3 leta ter tam, kamoT bod« vdellen. 7.) ked^i in kim. h fcateri vts« oroija je bil vr>okncasi. kr>1?ko ča?m je shižil, ter nicsrova dosedanja vpo-raba oztroma nameJčetile. ProSnJi ]t pr!-loXHi nravstveno spričevalo ptistojnega občlnrv iičev, ove in koK- V SpfNinfi ?H5ki in TMt Barju se bo pot>isovrtlo od Meva do lileva v me.^u stannioči lastniki živine pa }o moralo -priti po^i^at osmičrnr-sra ^ne od 8. do 12 dopoldite v rnestni popisovalni ura«! na ma^rtsfrn.t TGfile-!1ova hifta. pritliČieV Občinetvo se opo-srarja, da «e pravoča^no in zanesliivo odzovo tiradnemn pozivu, da ne bo treba proti zamudnikom ostrei^ih ukre- POV- Prvi brzovlftk na i>ro«i Za«re5-Zemnu. Zacrreb. 25 febniaria- Sinodi se ie odpeljjal prvi redni brzo vlak na provri Zagreb - Zemun. Brzovlak bo odslei vozil redno vsak dan« Me«toa plin aru a naznanfa. da mora ta tri, v četrtek. redi pomamk?in1a primernečra prenioora obrat in vplod t*>-jra oddaio t>liua ustaviti- To se bode zgodilo na ta način, da «e bo priti9k plina popolnotna fnižal- Strance pa se opozaiiaio na to da pazijo. da bodo tb© pipe dobro zaprte. Obrat v tiskArnah se vsled teea •eveda omeii na ročni stavek. Dokl*»r ne priđe dober proraos: iz inozemstva. 8e bo to poznalo v=e>tn lictom- JDS. V maHbor?skeTn ©krožjn po pe ustanovile pretc^eni teden 3 novii krni-orsranizacite JDS in aioer 19- februaria pri Sv- Marfeti o. P-. 20 fobnnaria v Pođbrežjn pri Mariboru in 22- febru-»rja pri Sv- Petra pri Mariljoni- Iz Most pri Liubliani, Preteklo ne-delio emo imeli v telovndnici tukai^nje sole Fhod, ki ga ie ^klicala JDS v Llubliani- Dnevni r©d ie bil: SploSni politični položai in n^tanovitev kraiev-ne oreanizaojie JDS v Mostob- Shod |e 'bil precei dobro obi.^kan- Govori 1 ie ^ dr. P« Pestotnik- Sboda oo ge ud^ležili tuđi 8oc. dom in eden oli dva občinaka odbornika iz Most- Po končanem jedr-natem in Ptvarnem govoru er- dr. Pe-stotnika se ie otrlasil k besedi tud! eden izmed soc- dem Na ni otrova vr-ro^ania ie oiieovoril e- dr- Pe^totnik. Po Phodn s« ie izvoli 1 pripravlialni odbor %i\ ustaiiovitev kraievne orsanizacije JDS t Mostah- Prva slovenska prireditev ▼ K*-^eviu. Kočev^ki Slovenci prirede na pustno nedelio v >Pivovarni< prvo slovensko prireditev v Kočeviu pod vod-etvom slovenskesra damskesra odbora, (predsednica ga- dr- Saiovičeva in ob sodelovanju slovenskeera nevskesra zbora v Koceviu- Vodia er. kaplan Pirko-vič.) Na proCTamn ie polee petia tndi srečolov. šaliiva pošta, eodlwk svirante na violine, deklamAciie itd. V kratkem i© priĆakovati uetanovitve pevske«A društva. Cisti donos te veselice ie na-menjen tei ustanovit vi- Vsi Sloveooi in prijatelji naši. dobrodošli! PostalatiSee Bitlnle. Dne 1. marca 1919 se otvori na prosi Jeseniee^Ljiib-Uana med postajama Eranj in Bkofla Laka poetališ&e >Bitinie< sa oeebni promet in prtlia^ro do teže 50 k*- Od* vrara m& rrfti sacasno potoni nitir^^fi^. T Rftiali «e je vršil ». febrmarja jako dobro obiskan iaven »bod JDS. Govoril prof. Voclar in dr- Upold. HuHtani. V nedelio. dna 16. febru-aria a»e ie vršilo poliudno prodavani© izobraževalue*ra odsek* do&taniskes« Sokola- Predaval ie nai narodni dela-vec Anton kurnik. poslovodia v Skal-skom rudokopu: >iz Roro$ke zgodovi-ne<- V sedantem času. ko se dolooaio ineie med Slovenci in Nemd na Koro-škem. sa paČ ni kmalu urnestneišena predmeta za predaranie. Ne samo. da se ž niim priprostomu ljudstvu voepi čut. da na Koroškem ne zahtevamo sm se nić krivičnoga, temvec Ie tiriamo na-zai na^o sveto Staro pravdo, amo iz predavan ia tuđi posne ti s kako brezmeino lokavostjo so nam Nemci ropali nade pravice- — Taka predavanja izredao ugodno vplivaio na deJoma še neza-vedno kmečko lindstvo in Ie pozdrav-ljaiito deiovanje onienjeneara izobraže-valneea odseka* ki priredi tuđi v nede^ lio 9- marca ob 3 popoldne v Vasletovi dvorani v Soetanin novo predavanie in sicer iakrai >O narodnem eospodar-stvuc- Vabimo k obilni udeležbi! Shod v I'liberku. Na pustno nede-ljo 2- marca 1919 ob 9% dopoldne se vrši v Pliberku velika Jusosiovanska manifestaciia- Govoriio covorniki vseh strank. »Ualkina zaobljuba« ie film, ki ne vsebuie nikakih razburliivib in zapletenih deiaui. vendar mu sledi eledalec do konca z napetim zanimaniein- Vrši se deianie na dvorcu rusko - poliskeea siaiicića. Mladi srrofič se vrne po do^ končanih študiiah domov in se zaliubi se y draže.stno devo vzevelo reienko. družico mu izza otročult let- Oba slutila odpor od strani niecove matere in predno se poda v tuiino. mora mu Ilal-ka priječi zye^U>bo- Prisllienu do trdo-srćni crofici vzame osirotela deva za soproera priiaiolia mladesrn ero Ta. ki «a tuđi sama čisla kot rnnžn. ki ie vse-ea spoetovania vreden. V poročni noči pa mu pove. da ie pae postala nicizova soproira, a liubezen ie prisesla đrujre-mu- Ist6 noč pa razkrii© stari crraiski služabnik tomu in mi nenađoma. se vT- nivšemu ffrofiuu. da ie Halka sad liu-bimkoniu niesrove žene in staresa cro-fa. Spravliena poda Halka roko mlađemu srrofu — svoiemu Dolbratii ter ostane pri svoiem ?or»ro°ru- Naslovno vlo!?o icrra lepa Lva Mara tako nn ravno. đHi si takoi pridobi simpa^iip v?eli srlodal-cev- Niena partnenn sta nam že dobro znana umetnika H a n s Albers in Erik Kaiser - Tietz ^r»ored. ki se Dj"edvaia samo Se danes in iutri. za-kiiucuieta leo naravni posnetek »Zima na N'orveskem« in pa zabavna burka »Zviiača. ki se ni posrorila«« Mladini neprimerno. Kino Ideal. Kultura. Dva srmionična koncerta. (Odloženo vslcđ preobilice gradiva za današnjo štcvtlko.) V sobou), dne 22. in nctleJjo, dne 23. februarja 19J9 sta se vršila v veliki dvorani »Oniona-x simfonična koncerta voja-ške godbe SHS iz Maribora, pod vodstvom gosp. Ferda Herzosa« oba v dobrodelne namene. Koncerta sta bila dovolj dobro obiskana in ob misli da se istočasno igra v obeh gledalisčili, je ćloveKu tak koncert prijetno iznenađenje, četudi ve\ da ai se vse v pravem teku. Obenem sta bila ta večer navzoćemu generala Maistru izr&čeiia zahvalno priznanje in zaslužena hvala za njegovo vzgl&dno postopanje na Štajerskem« nakar je general v kratkih be-sedab Izrazit svoje veselje nad tem priznanjem in dal zaeotovilo. da bo rav:ial. ka-eor doslej tuđi v bodoče. Po dolgotrajnem Su-merju se je pričcl koncert. Po mojem osebnem obćutu so prvi večer najbolje zaigrali Schubcrtovo simfonijo v H - molu. Bodisi, da se jim je ta glasba tako prile-gala, bodisi karkoii drugoga, rajbolje se ini zdi, je bila zaigrana ta simfonija v^led točne jasnosti, s katero so io podali kljub temu, da so pihala tuintam nopuSčala. Dvofakova overtura *Kmet navihanec« js videti precei zanimiva, vendar ne bi mo-gel reci o njej kaj dnločenega. Smetanov »Vyšehrad« Je izgubil Ie s tem, da v spo-redu ni bil postavljen na mesto. ki bi mu odgovarjalo. Igrali so to delo dabro. Sak-untalo od Goldmarka sem slišal že boljse proizvajano. predvsem prvi dcl. ki zamore biti, če ni drugačo. dovolj monoton. V sredi sporeda se ie igrala koncertna overtura »Jugoslavija* (posvečena generalu Maistru). katero je dirigiral njen uglasbitelj Jan Pešta sam. iJelo je dovolj spretno in učinkovito sestavljcno iz motivov, kakor so »Naprej zastava Slave«, »Lepa naša domovina« itd. Po mnoRih ep iz odah, U po mojem skladbi nišo v prid, ker jo decen-tralizirajo, konca overtiira z apoteozo ^Lepe naSc domovine«. Nakazaiii za^novi za eoizodami zastanejo, mesto tesniti iih, kar bi d^Io napravilo tematieno boli enot-no. Proizvajana overturna obdelava jugo-slovanskih motivov spaJa ned boljke, Kar iih je dosedaj zagledalo beli dan. V nede-ljo se je overtura ponovila, vendar mislim, da so jo v robote igrali bolje. Sporcd zi nedeljo je bil nekoliko šibkejši in i^lio torej tuđi ves večer. Igrali so najprej E. Berana »Dve lege-ndi bolj staromodnoga kova, Izza časa pred 40. leti Vnliv VV'acnerfa !e v teh le^endah tolik, da o samosvojem ustvarjanju ne more biti govora. Druga izmed lesend mi je bila v dniReni delti har-monska nekoliko nejasna, bodisi da Je tako komponirana, (kar pa i:e verjarnem). bodisi da fe nostala taka v proizvalaiiju. Kljub tej neiasnosti. ali morda ćelo vsled nje, me ie ta del tuli dveh lesend. Se nai-boii zanima). Najbolie umevano in igrano se mi je zdelo »Air de DalleU od Masse-neta.Lisztov koncert se }c čnl nekam čudno dinamično netemperiraoo. CaiJcovskega »Slavnostna overtura« fe mnofo botjše. Spričo tejca orkestra ie paČ na mestu, ht-raziti svoje zadovoljstvo nud tem, da «e io kopfea liiidi začela delavno otnimati za napredek v igra mi mnetnosti, posebno ker doseda} koncertnefea mkestrm ie všnrnmtK dasfrmvno jfa vendar moramo imetf. Orfce-stn Želimo mno*o vesel|a li TTtraluostU da tako scasomm dosele ono ainetiilštro stootda katero nm im ▼ ptoaoeh slafvcaske sodbe mocoče đoseflL ^ ^ K««rt. 10. mare* t- 1. prirodi «« Cirila Medvedov* ▼ veliki ^Mltt Narodnes« doma kemoert t dobrodeha* namene- Spored obBeca pesmi asfbolh ifh mekih in trancoridli rfcladrteHer. Pretprodaja rstoimie m prisno te drf. Mktr m p. a- •Minrtf fMirtii ooo- Dramsko fitdaUK«. V sredo, 26. t n. ob pol 8. xvecer •Vooaflt Hensoh«!« n abonement >Cc V četrtek, 27. t m. <**nc ctedaiuee zaprto. V petek. 28. t. trn. ob pol 8. zvečer »Voinik Hanschel« sa abonemetit »A«. V soboto. L marca Ia T nedeljo 2. marca t 1. coatuje Bala drama v Celju. Pređvajal se bo ▼ soboio svecer »Jakob Roda« in v neđeljo sveCer pa »Svet«. — Operno g I e d a 1 i 5 č e. V sredo, 26. t dl ob pol & rvečer »Masone za aboneraent »B«. V četrtek. 27. t m. ob pol 8. zvečer »Laterna izven abonementa. V petek, 28. t. m. ostane gledallSče caprto. V soboto, 1. marca t 1. ob pol 8. zvečer »Moiion« za abonement »C«. V nedeljo 2. marca ob pol 8. zvečer opera »Prodana ne-vesta« izven abonement a. Gospodarstvo- Ccvljarska zadme^t nnznania na! s© vpf Taienei kateri hočeio napraviti preskiibnio za pomoćnike, eotovo zsla-fiiio do 2- marca t. 1- ori čevliareki zar drusri v Tržic u- Ustanovitev devizne centrale ka kralievino SHS- Zagreb. 25- februaria. Listi Doro5aio. da se bo v Drihodniih dneh osnovala za teritorij kraliovine SHS po iniciiativi vlade posebna devizna centrala- Prost promet im> Jiidrann- Lupano, 25 fobruarta- Italiianski trerovski mi-nifiter se ie izrazil nasproti zastooni-kom časopisia da bo mednarodna kon-ferenea dvienila s 1. mareem blokado Adriie in da bo trerovski Dromet DO vseh Jadranskih Uikah in zaledniih zo-pet vpoK.tavlicn- Obenem ^ to odredbo ne bo dovolll tuđi pro^t nromet z nek-danitmi nomskimi koloniiami in s Sibi-ri.io- (Kakor Rmo r»oror-ali. ie ta uspen n^olme navzoeno^ti našocra recenta v Parizu ^ Zaj?rel>Šfca borza- Zaerob. 25. fp.bruai'ia. Danažnia borza ic stala še vodno pod vplivom rastoke tendenc©. Zni*:anie obrestno more v :r.a2rrebških den.^rnih znvodih io Tovzrorilo. da so prišli na borzni trz veliki d^narni zne.^ki. ker upcio liudie. dn z nakupom inrlii.^trnskih panJriev Ti«?oi1n*^ie in var- nnie nalože svoi kapital- Tuđi za slo-venske papirić if» vladalo veliko zant-manie in povpmšcvnnie. zlasti za p»-nirie Ijiublinn^ko kreditne banke in Jadranske b -p1:o. 7.\opf:bska borza. Zagreb, 25. februari a. (Ljub. kor. tir.^ Zaključni kurzi na clani^eji borzi so bili: Denar Blago Bartka za trgovino, obrt fn industrijo ......450 460 Banka in hranilnica za Primorje. ?u?ak. nove f'oln. . .^10 5?0 Hrvatska csknmprna bnnka 1450 1490 Eskomptnn in menHina han- ka. Br^d, nove deinice . 3S2 405 Hfnotekarna ban!ca. Za?rroh . 440 4.^5 Tr>drnncVn banka, nnv*? dcl. — 910 **rvat<;ka kreditna bnnka . 10^5 1065 Narodna b?»nVa. Zasrcb, stare ^"T^;re .....4"^ 4^5 nove deH.ice .....A*5 ^^S nhrtnn banka. zad. emisn'a. 258 262 '"M^edelska bankri ... — — P:\-n hrvatska Štedionica: nove đcjinicp ..... 87nn ^^10 o:;0rT.n py?Vi banka . . . 210 215 ^'bsi-a bp->kT .... — ^10 7**rri'?Va banka, nove ?1-?1. . 605 700 Dru>*'fsn»» vest? «n taHrsditve. »Dr'f-tvo slor?rf'(ih vnndnb. "rnc^!- Vo«:^T Fo-d^: nrtrfnred^^drik Strnet* M.: taf-nik ^mrr.^ar H.: fa'nikov name-tnik Vav-nntič T.: Maenjnik Sevor A.: M?r!ev tiame^*^'1- Podrekar F. Umotn. T'o*rKi!a (r^z«?odf*?c v i'motr^tnili ?ade-<«.-r>1iV nrof. T7ranke T. Vesel ^crdo. ?trrTinTi •V. Vivnn.rt? ?.. ^r^rekar M.. HaspaH ^., rw--iPr at T>rpnr^^nf^a raCEunov: Birolla OvMnn. KoželJ Mak5?o. 4- Amerikanski sladkor in ka vina rrlmcs za n. okraj. Stranke II. okraja Jobe v četrtek, dne 27. t. m. in v petek. dne 28. t. m. nn rzkaznice za krompir amerikanski sladkor in kavino primes nr\ A'ubleisnu na Danatski cesti. Stranka dobi za vsako osebo po nol kilo?rra-ma sladkorja in ćetrt kilograma kavine primesi, kar stane 5 kron. Določa se Tale red: V četrtek, dne 21. t. m. dopol-tine od 8. t'o 9. .^tev. 1 do 160. od 9. do 10. stev. 161 do 320. od 10. do 11. štev. o2! do 480. od 2. do 3. štev. 4S1 do Mm. od 3. do 4. štev. 641 do 800. od 4. do 5^ štev. 801 do 360. V petek, dne -S. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 961 i\o 1120. od 9. do 10. stev. 1121 do 12S0, od 10. do 11. štev. 1281 do 14-40, od 2. do A. štev. 1441 do 1600. od 3. do 4. stev. 1601 do 1760. od 4. do 5. stev. 1761 Oo konca. t Prodaja moke. Od četrtka, dne 27. februarja do vštete sofootc 1. marca se bo dobilo na vsaleo izfraznlco 2a moko po pol kttoccrama moke za oeciv.2. Kilogram mo\e stane 3 K 50 vin. Po končani prodaji mo-m]o trgovci takoi na*naniti ostanek moke. Zamudntkom se zapađle irkarnlcc ne bodo podalj^aJe. ker Ima vsaka stranka dovolj ćasa, da v trch dneh vzamc moko. t Stranke, U doblvajo meso pri $k>v-St, se rmajo zglasiti v aprovizačnem uradu na Poljanslrt cesti I3/T-, v četrtek, dne 27. februarja. kjer dobe nove izkaznfce za meso. Princstl Je seboJ: 1. staro Iskaznico za meso; 2. rumeno ali zeleno legitimacijo za žMla: 3. f elezničaiH: najcnpne knjižice, oziroma potrđila o Stevflo oseb. ta 4. kdor )o Ima. Izkaznico nboine akcHe. Undne ure doooldne od S. do 12. hi popoldne od 3. do 5. Stare izkarntee za meso so neve-Uavne, kakor hitro dobe stranke nove Iskaznice. _ Rabiovelša poroffla. Fttt9Wtttt 9fW9§Ww9U 0^mwGBB *4^^V. PAKISKA KONFERENCA. _ OtMVD, 36. febratfte. li Piritt to Okom doHo reno svarila r*H vSSbth vt«i sastopa oroti Poljakom na Tcšin-rfccm. Amranci so sidcmU da se tri poU- ifce tirtatic pod gattcnloai tUhnmm takoi odpoflielo* ker boCe|o mnose netnške Čete vpljub pre povedi na »vo-io roko nadallevati borbo proti PoUa-kom In oočdo livriiU doloćeb poljsko nemikega premirja na Poznanjskenu KIELSKI KANAL. OeneY#» 26. februarja. ParHka kon-ferenca je sklenfla lnternacionalisacilo kanala med Sevemlm in Iztočnim mori jem. (S tem Izgubi Nemčlja te svoilh rok najvažneišo bazo svoje dosedanie mornaričke politike,) NEMIRI V ITALIJL Geaeve, 26. februarja. V Milanu fe predavai minister Ciuffelll o italiianski trgovski politiki. Pri predavanju je pri. šio do burnih nemirov, ki so se razvili v veliko demonstracijo proti vladi. V Torinu se je 24. t. m. zvečer zbrala množica mnogih tisočev na Corso Bic-cardi. da pozdravi amnetflfrance, kl bi se bili morali povrniti iz zaporov. Generalna stavka je odložena do 25. t. m. Ce se ta dan amnestiranci §e ne vrne-jo, grozi generalna stavka v celem tu-rinskem tvorniškem okrožju. Iz zapora izpuščeni glavni urednik »Avantiia« Se-ratti je provoril množfci in jo pozival na upor. Danes je odpotoval v Milan. kjer mu prirejajo ogromen sprejem. Nemiri v Bresciji so končali s tem, da so izpu-ščeni vsi arestanti iz zaporov. KAJ VEDO LAHI O NAS. Geneve. 26. februarja. »Corriere đf Italia« z dne 23. t. m. poroca o protisrb* kem {ribanju na Hrvatskem, na člgar ćelu stoji Frankova stranka. DRAGOCENO PRIZNANJE. Geneve. 26. februarja. »Idea Nazlo- nale« od 24. t m. piše na nvodnem me-stu o nujni potrebi takojšnfesa popolne-j?a poitaliiancenja Trsta in Reke. (S tem torej priznava. da ti mesti ništa tako laški, kakor pripoveduieio svetu). Isti list se obrača proti rastočemu franco-sktmu vplivu na Hrvatskem. NEMIRI V ITALIJI. Geneve. 26. februarja. Italijansko časopisje o nemirih v Italiji ne poroča niti z besedico. Privatna poročila v Švi-ci pa ponavljajo, da so nemiri, ki so se vršili te dni, imeli velik obseg in da vlada v ćeli Italiji izvanredno nezadovoljno raspoloženje, posebno tuđi še y armadi. Geneve, 26. iebruarja. V Milanu je predavai minister CiuffelH o italijanski tr^ovski politiki. Pri predavanju je prišlo do burnih nemirov, ki so se razvili v veliko demonstracijo proti viadi. V Tu rimi se je 24. t m. zvečer zbrala mrežica mnogih tisočev na Corso Blc-cardi. da pozdravi amnestirane?, ki bi se bili morali povrniti iz zaporov. Generalna stavka ie odložena do 25. L m. Ce se ta dan amnestiranci Se ne vrnejo. grozi generalna stavka v celem tnrin-skem tvorniškem okrožjj. Iz zapora iz-ptTŠčcni glavni nrednik Avantiia Seratti je g^ovoril mnnžici in jo pozival na opor. Danes je odpotoval v Milan. kjer mu prirejajo ogromen sprejem. Nemiri v Brcscti o končali s tem, da so izpuščeni ni vsi arestanti iz zaporov. ITALIJANSKO ČASOPISJE POLE-MIZIRA. Geneve, 26. iebruarja. »Corrierc de-la Sera* v torkovi številki oštro polemizira proti članku Auouste Ganvaina v ».Tournal des Debats« (glej včerajsnjc naše vesti) in mu očita niegovo držanje proti združenju Avstrije z Nemčijo in za Jugoslavija FRANCOZI, RUSI IN LAHI. Geneve, 26. februarja. Vesti, da stojimo pred intervencijo v Rusiji, ni-kakor nišo resnične. Francoska diplomacija pač skuša kar ji je rnogoče, toda Lahi se temu irpirajo. Vcs laški tisk piše proti intenrenciji. ALBANSKE (V RESNICI PA ITAU-JANSKE) ZAHTEVE. Geneve, 25. februarja. VčeraS popoldne je predsednik nekakšne albanske vlade Turkhan paša pred »Odborom desetorice* razložil. da zahtevajo Albanci za Albanijo sleđeče meje: Od SpuŽa se-verno od Pod gorice vzdolž Crnogorske meje iz leta 1912. uključivši Peć in Mit-mvicot dalje okrožje PriStimu Oilan. Kaca nfle. del oma Skoplje, okrožja Tetovo, Gostivar, KiČevo in Debar do Ohrid-skega jezera, od tod na zaliv Preveze. Gelo ozemlje obsega 2V» milijona prc-bivalstva. (Albanci torej zahtevajo pol Sandžaka, južno Crno goro, pol Stare Srbije, pol Macedonije in del Severne Grške. Jasno ie, da so to itaJifemske za-hteve, laški denar in laika nesramnost.) LAHI IN NEMCI. Geneve. 26. februarja. Lahi so na mirovni konferenci predlagali 13 točk za delavsko varstvo. Med temi točka-mi se nahaia 8umi delavnlk, prepoved nočnega dela za žeaske, mrnimalrra starost, obvezno zavarovanje proti bolez^ ni, nezgodan?, invalidnosti matorosti, brezdelnosti in za varstvo mater, svo-bodno preseljevanje in izlednačetđe tno-zemskih delavcev z domačimi. — Italija ie đoslei rmela najbolj pomanikijivo delavsko varstvo. njen predlocr je samo sredstvo za pomirjenje domaćih nemirov. Pozornost vzbuja, da |e bfi ta pro-rram t Parizu predložen 24. t. nu po-tem ko Je dne 23. zvečer Brockdorff v intenrjnva z uglednim švicarskim žnr-natistom Isti prorram označil kot nem-iko zabtevo. Cisto fasoo se vidi tajni sporazum Lahor s Nemci "m skupno n»-stoffanle* ftACRT AGRARNE REPORME PRIĐE ***** JS2X9 NARODNO PRTO8TAV. NBTVO O TEH ODLOCl .tenk as. fdrarkL Opcnidoiiak m fistt poročalo, 4a je btocrađsko mb*-strstvo sa aedaj oddooilo od Korača to- oeiaB sada sa 9mgnmrb& sdoemo^ Naos priđe pred narodno predstavništvo, da o tem odloči. Pcfčtt* Uubtjanskega k&respondenčMga arada. LAHI IN NAS PROMET. Ljubljana, 26. februarja. Ljub. kor. urad poroca uradno: Danes ponoči so Italijani prckinili železniški promet med TrbiŽem in Ratečami. Naši gorenjski vlaki vozijo samo do Kranjske gore. FRANCOSKO - SRBSKA BANKA. Beograd, 26. febniarja. (Lj. kor. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča: Vćeraj so odprll v Beogradu franeosko-srbsko banko, ki ic zaCcla takoj s svch jim delom. SPAHO ODSTOPIL, KER NI IZBRAN. Beograd, 26. februarja. (Lj. kor. u.) Jiigoslovanski dopisni irrad poroča: Minister za rudarstvo in gozdarstvo dr. Mehmeđ Spaho je podal demisijo, ker ga ni nobena muselmanskn stranka iz-volila v narodno predstavništvo. Vsak minister mora namreč biti tuđi obenem Član narodne?;a predstavništva, ker Je vlada strogo parlamentarna. Zato Je verjetno, da bo podal demisijo rudi minister brez portfelja dr. Rajčcvič (Cr-nogorec), ki tuđi ni izvoljen v državno veče. KORAC NI ODSTOPIL. Beograd. 26. febniarja. (Lj. kor. uj Jugoslovanski dopisni urad poroča: Vest, da je podal demisijo minister za socialno skrbstvo Vitomir Korač, ne odgovarja resnici. . Poizvedbe. Naidena ie bila T>ri vlaku Pt 2213 dn© 20- svečana vecia vsota denaria. katoro ie sprevodnik Jož. Rns oddal na postajnem uradu v Novem Tnoetu. Kdor ie iz^ubil. lahko dobi tam nozaj- Dne 20. t. m. se ie izjnibil od iroetik> m> Sare na Doleniski cesti v Ljubljani do Kozlerjeve pristave v Crni vaši precei velik, era. u*miat ročni kovček- Nai-diteli nai ea ođda proti naeradi v Rob na Bariu- Izgubljena Hstnlca. Be^tmec je izgubi! na hodniku pred posredovalnico za begijnce Hstnico s približno 300 K denarja ter vojnim! osebnimi Hstnicnmi. Posredovalni urad za befcunce prosi, da oni, ki je listnico dobiL isto takoi vrne na »Posredovalnem uradu«, Dunajska cesta 3S/I. Lzfftibn se ie včeraj oče, star okoli 66 let, oblečen je v rjavo obleko z rjavim klobukom, krnećkega stanu, postave je srednje, lase sive. Mož Je namreč slaboumen. Kdor kaj ve* o njem. nai to naznani Rezi G r o sJ vas St. Jurij, po^ta St Vi^ pri Zatični. tN0cl Izgubljeno- Dne 18- februaria ^ ifl izsubila crna denarnica z pri HincJ 10 K srotovirif* in listkom barvari1 Mp-| rala od pekariie Jezeršek do Pr^doviJ čevcea sela« Ker ie izcrabiteliica "boesl slnžkinia se prosi, da odda pošte?»i ^a^l diteii omonieno v pekariii Je^eršek vi Udmata proti prhnerni nagradi. I Našla se je legitimacija na ime Erja-I vcc. Dobi se na^aj v našem upravmštvu.1 Kdo rć kaj? !š£e se dražina Cejeval !« Gorice na PlacutL Gosp. D. f. Iz Goriccl bi rad vedel za družino in jcj svetu je, najl st vrne. — Slavoj Trošt. narednik I. srbi hr. sL polka v Skooljem, i§če svojega bra-j ta Josipa. Pismo zanj se nahaja v našem] uredništvu. Kdor bi kaj vedel o njem, nai nam sporoči. I Besnnsfco dckllco, primorsko sirotoJ ; staro 12 do 14 let sprejme gospa Mari« \ Me!er. Bučecovcl. pošta Križevci. J Prošnja. Dne 24. ianuarja letos, teJ sem se vozil od vojakov domov, sem on 2. popoldne na nesrečo zamndH vlak, ki 1< vozil proti Ljubljani. V vlaku je bila tud moja prtliasa, črn vojaški kovčeg in za-boj s perilom In obleko. Kdor mi pripomo-re do teh stvari, dobi prav dobro naerado Naslov: kuhar Au^sten. graščina Gornia Radgona. poSta Radiona. 2421 Poslano.^ Na omeirjeno pod naslovom »Izjava^ z dne 19. februarja v ^SIovenskem Naro- dn«, omenim Ie to, da je vsako opraviče1 vanje brezuspešno, je Ie dokaz, da gosp. K. peče vest zaradi soudeležbe pri ovadbi - — »Naprej« dne 21. februarja pod našlo } vom »verižniki«: Ni res, da sem io note | spraviti v NemŠko Avstrijo; res je pa, di ; sem jo hotel nesti svojim ljudem v Bovec kjer imam sestre z družinami. To ve tud I gosp. Lach, strojevodja drž. žeJeznice. Kj< ! se je največ *kšeftovalo«, to ve pa najbol jfosp. obersodrui? socijalnih demokratovi * nemčur in hujskač proti naSi novi državil ! kJ se }e ćelo izrazit, da na njegovi hiši nm '■ bo več vihrala slovenska zastava. I V Ljubljani, dne 25. iebruarja 1919. I sprevodnik drž. želex. Kravanja, Poslano.*) Plorijan Stalzer iz llriba pri Kočevju sedaj pri sanitetnell oddelku v Ljubljani, je kot jugoslovanski vojak predložil svoi* j ideje, oziroma skice o 3 kg teikem žepnen i aparatu za razkritjc sovraiuih topov, stro; nih pn£k ali zas?editev sovraiuega straž nega ognja ponoči. Njegove skice je preizknsil nek ceometer In jlh je že leta 1917. hotel pred ložiti, pa je bila takrat situacija nepri nema, Stalzer izdeluje seda] aparat »Sut vodni obrat v vsaki sobi-, ki ga takist* predloži Jugoslovanski vladi. Stalzer je intenziven izboljševalek ta tehniko in pravi med drugim: »AH ni dolžcost vsakosar, če je tud Kočevec fcollkor đopttšca sila njegov tt Mei resnl^no pripomoći mladi državi?« Plemenite njegove fantazije se men đft kmala uresničijo in dospejo do oa ten tovi I$če se primeren posredovalec sloJ vanske narodnosti, da njegove že gotova skice o takozvanem »suhem vodnem obra trn* privede do irvrSbe. .^^ V Ljubljani, dne 25. februaria 1919 *2______ Koren. • Za vseblno tega spisa je uredniStv( ođtovomo, kolikor določa zakon. lidaiatell ht odsovorni urednik: Valttrflo Kopitar* 49. stcv* JaUJViU«MU NAKULT *sk 28 fcbruaij« 1919. Stran 5. iiiilja Brejen Ma s "s«? _______________________________2452 flnrnnf ni wiHa z električno razsvetlfavo CiEijdlllDa SD Ja se odda gospodu: Blei-vetsova cesta 4, I. atastr. 2428 nUlCiUlOiUS no naorodaj. Naslov nove upr. Slov. Naroda. 2335 Slov Naroda. 2236 Kuni CO đct)ro •'■raBfeaa oprava it je-RujJI u£ dilio sobo. Naslov pove uprav-ništvo .Slovenskega Naroda*. 2456 Z mOlZnl KT3Yi. in 4 ^Vihnl preS.Č. so naprodaj. Poizve se Poljanska c. Št- 55. 2447 ■ohhvann fflilfl Ce mogočc s hrano. mKiilJldllU lUUU, kate ta je lahko boj picrrosta iščem. Ponudbe pod »Sofer 2439' na upr. Slov. Narod*. 24c9 Una za psštanKo o!iii iw\m takoj F. K. Kaiscr, puškar. Seicnbontova idfca št 6. 2449 Iste se imrion ii spreteo vrtoar Ponudbe z zahtevo plače nai se vpo-šljejo na iiidniško ravnateljstvo v Ti-bovij^. 2450 B|I«| primerna za trgovino, se kupi ali Dl&f, vzame v najem in slcer v prometnem kraju na deželi na Dolenjskem ali Hrvaškem. Naslov se izve pri upr. .SJov. Naroda'. 2426 tRX« v jako dobrern staniu je napro-Bum daj na Gorenjskem v blizini 2e-lezniške postaje, poleg nje je vr', njiva in travnik skupaj 1 in pol cra'a Nast. pove upr. S.ov. Nar* da, 2417 71312 lira nova precizijska, franeos-LlCtia lila, skeg* izvora.z dvojnim ^o-krovom, se crod*. I. Žagar, nnrt Po-Ijanska cesta 2, prJtličje od 8. do 2. pop. 2278 ■AJuviiiB nh sHrano ™s?r?£e gospodična. Prispeva tuđi z živili. Cen-jenc ponudbe pod „branilaićna c^sta' 2453*' na upravo .Slov. Naroda*. 2453 hlfa ••a VaUfintfl od Čistokrvnih graha-Jdlld L& VdliCUjH stih Pivrnutn Roks kokoši, najboljše rimske jajčarice, raz-pošilja a K 160 komad proti povzetju ali plačilo v naprej. MUka Ma taci ć Ljubljana, Stara pot At 9. 2422 U zdrav ia zanesljfv đetel se takoj sprejrr.e kot učenec v večjo trgovino s papirjem in galanterijskim blagom. Pogojl po dogovoru. Kje, pove uprav. .Slovenskega Naroda*. 2431 Hira mlada značajna vojaka (narednika> iiVa llilalia taca; na koroški fronti želi ta v svrho ženitve znanja z dvema mladima gospicama potom korespodence. Korespodenca naj se blagovoli dostavljati poštno Iežefe Pliberk pod Šifro vVl8dlni«r In Urotili". 2455 G*r*tfiJr'fn* ?■ zelo dobrimi izpriteval-ii »jivbtliiU, žeii premeniti mesto kot gospodinja, zna oplati domača in po-ljedelskadela. Gte tuđi na kakšno gra ščino. Plača no dogovoru. Najraie grem na HrvnSko. Dopisi nai se no-Siljaio rod .Zore, Sp. S>ska. Jcrnejeva ■!. 205 1. tađstr. L trati desiia-. 2419 Plačllnl raiavar ali vratar i^r,l nivSi se od vojakov, teli vstoptti zopet v službo v hotel ali restavracijo grem tud! izven Slovenije, ve§č slo-vansk'h kakor tuđi angleškega, itali-janskega jezika, zmožen položiti večjo jamščino, star 36 let Na zahtevo se pošljeio spričevala. Naslov pove upr Slov. Naroda. 24 U UUPIIIIN nudbepod .Mtittttt- na upravo »Slov. Naroda«, 2245 Baio^ialH* itota'^or^v«1 upr. Slov Naroda. 230 I MH tata M •**■ srbtkemu častni- LGpu NU ku. Naslov pove upravn<- I Stvu Slov. Naooa. ?28^ mm irtnar 'LZ^r*:^ Istotja je \ poslati ponudbe. J415 Dm»ll fll moĆM tcleim Wertle«ai bU-rlUUfl iC ^ajna. Ogleda se v častr. ški jedilnid Planinski strelski polk, Domo-bnnska cesta. 2458 mEfllUiauI S UU išče bol ši uradnik s i.suSccm. Cenjcne ponudbe pod .ban ka./2454 na upravo lista. 245i oinnhiiiiiRfB Xr.onTŽr »anje vrtnih gredic se takoi crodt v .Rcstavradji* t Rttni đollai pri Ljnblj*^- JbneiltesA! voz. L'^mi'^e*'!!;;: za r^avega koniaaii dva je nanroda« Dn!;ve se: Jeroejeva cesta it, 50. Sp. Siika. 243 ReHaJ miVH l3 twn». n3 >ov p'nc I. Jngoslovanski asovAv^ In tslor-mačal zavod B»ss!«ab & Rezane. Mnbljmna, Frančavo nabreite 5. Rnh^TJrn izuveno *5fe za takoi Ci- La^lllUt stniška obednica Komande Dravtke divizijske cbUsti ? Ljobljani. Plaća po dogovoru. Javiti se ie v Ka zini pri predstojniku obednice, 2448 Me!ilo?arĐ stanBićDJi ^'t^'V vpotabo kuhinie in kt'palne sobe, se da v naiem. Kje, rove upr. S!. Nar. 2418 MipflciiBiBritrSe..,?: se 7 in pol leti tiskarstva, a izotopi icm zaradi vo'a5t^a. Grcn na de?c! ali pa v mesto. Vsto" h':^ tako]. 3onudbe rrosim pod »Marljiv 2CS!" n;. ut?r. Slov. Nar * 2 81 r.nftDM Dnevno veCerno igranje na irta-UUUuH sovt v lavnem lokalu proti 3 rC od ure 5e sprejrne Ponudbe pobijati je na upravni-5tvo Slov. naroda do pod Večer no igranje. T454 Izurjra žensKa n'samla ml vajena vsake p?sarne in treh jezikov že'i službe na Hrvatskem spl^h v Jugoslaviji. Nas'ov t ove upravništvo . venskega Naroda. ±\Z 28 letd inaftnif. r"«jrs™vein Sčine. hrvašč ne. anpl*»*Č'ne, nem^Čin*1 ital janS'ine in španšćine '§?e s!u>be kot tolfpač, t^ir»;k korp rondent Pori' dbe pod .Prekmnrje 2440" na uprav Slov. Narodi. Hinrnriii in • v §rnar*neT» v R j2t» naUlulidi ]s. do mi xelo le?o oo sestvOf z vsem gospodarski-n pos o-Djem, enonadstropna hiSa. V hiš? 5-nahaja 5 sob, dve kuhinji lepi zidam hlev in veiik kozolec 2raven. Vse ^c-->lopje z opeko krito. Po*te5tvo me okoti 40 oralov. Redi se lahko 8 d^ IO g'av goveje živine in rar koni Pocestvo Ie2i v ravnini, oddaljeno oa velike ceste 10 minut od postaie Celje eno uro. Zelo lepi travniki, lece njive potem lep gozd, zraven tuđi len sadovnjak» pripravi se lahko 8 da 10 polovnjakov sadne onače. Cena se uve pri Fraoceta Dolić, posestniku. Stntrtfn it 12, Rotaa dolina pri Celja, Jugoslavija. 2435 Mfa* BttattaaM a^bla W zm dobro, nraao kuhati, se torejme v trfovtko hrto v Ljubljani poicg hiSnc 241^ Malalitialakatfc absotvent ftrojne nOnrillUI sole v Pulju, i»t tiata«. Naslov pove upr. Slovcnskera Naroda. __________2423 tt latii imlii isec ^^ uhkc sltlib^ LJ Kifli tlfeUfl ker Ima nekoliko po-kvarjeno desno roko. Usar Ifin, Ltifli. poJU Retict trt Ctlja.____________^2425 r.n fnm v Ljoblianl ali okolici «• IlOIUDd %«•«•¥■>«•«. eventualno se tuđi kupi. — Ponudoe pod 9\>ofc"* idoCa MW na upr Stov. Nar. 22'} ntatatlM Wi mvori flove^s^o in :lr\fluli7. nemsko. l*ć« slr-lba v ooiteni hifti. Ponudbe pod .Poitcil ?»!• na urr. Slov. Nagodi. 24ui FofoaraflčĐi đeteMivoi \M aparat i Doppelanastipmat) in en tried r Gocrt X6 (Feldstecher) se proda. Križ ■vn*«fca olfct «. dfoniče levo. -H5 InEBlUfGuJ SUJfl da gosp ia se i izobražen, že*im primerne sir :he Grem t dl na debelo. C*ni. ponudne rci .dodra rnoC 6S*. Maribor, uinvn 9O*U. 2432 LPRoSo;ial«r^^ s A i d. gospod i ^v pr\'i vrti uraHniVn d Žavne Žel^znicf). Vnrji^gti mrd 1. ;" 2. uro pon. Snot*ni4 S^ka. Celovdk * cssta 9t( TI nađstr. nrl 4. Peaer. 2436 :n m^rrcj>a značaja. žeH znanja z ml^do ?o podično, lepe postave in z nekc'iko premo^enjem, ki bi imela veselje za m.o eospodinjstvo in mirr n ter fd^ale^ zakon. Cen;ene ponudhe s Mi^.o, ki st vrne, je i os'iti na upravništvo Slov. Naroda no^i .Ideal.' 2434 Henia!?iaaB3nnS!v~i^^- rusti, neomade-vvane rreteklosti, brez r>remožt nja, žeV z^ania v svrho že-nitve z bo'sftim go-podom. Vatena vseh del, dobra m skrbia gosped nja in !T»a posebno vcsel e do trgovinr aM obrti kfikor tuđi do vod>tva kme-ttj^tva. ~ Na anoni-nna p'Sma se ne ozira. Ta'n-'st zaiamčena. Cenj ponudbe pod Jesenska noč^lft* na u*>r Sav Na«oda 24Ih Hifnm I««« ne mladi, ntmam ražen li' tili IBfJa, gorko ^utečega srca tto^ega značaja, vzoce pretekiosti, ,in^ vi* je »n dobre snloSne zobr^'b? rnč-sar; i'eenn te*n notom st^rp-s^ga, rMemoJn^ga, el gsntneea goseoda. k ji želei, kaKor iaz, u'ivatj s sorodn--^U5o zadnji žarek za«onsk»gi pole-"nega soinca. Nar-idnosi- in vera v s^anska stvar. Don;«1 po§^t> leieće L'ubljana, pod „Prosti dali**. 2394 Zrnima irodST^rv^r li niive z Gospod tt\o v starost1 7A —30 'tt Prednost tmajo vsestransko izo-nra'ene gospodične Mobra kuharici če mogoće z iastnim «tanovan em . Vdove nišo izkliučene Ta nost Z3Tam-čena Sa'no resne ponudbe pod Sifr ,Potn1ađ/2?$8a na L Jago*lovan«ki anon-nl hformatai zavod Beselitk ft Rotnc, UnbljtM, Priičett ubretje I. /288 W&* BroSara ~&$ „Pod novim ofli" '° i?51a v pona'isu. — Dobi se v fVNa-rodal kaflgaral*4 w L'vbl tnl, Pre-Šetnova unca 7 — Cena s poStnino 5 kron. Naroč la se rešujejo le proti pošiljatvi zneska w naor«! ali pa po po*zc? u. mm C4T ^ »■■■■Mili jh^^^ sirirniK Komnd "8— in ^'65 K IshtflTtito ▼•lik! cenlk * vet 0090 1OOO slikare! bretplačno. :49 E. Luna, Maribor it« 74. Krema za britie I lončić iz porce'^a K 6a—■ 1 tucat MILO za BPITJE t komad II-, 1 kg E SO.-. Pn t-vcošiljatvi zneska naprei dobavlja II* Iftaker, eksportno podjetje w laf re* bm «•¥. 19. Petrtajska 3/in. a>-valaka. 4798 „ADRIJA" Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebičin. LjitiljaDii ^elratinrjoia hL 5. larma u *teke »TEKLA«. PnM araiU. Clftita za slamike ,»STR0-iOl**. Haiaaicftno toMuu ?«*•■* HfU tetleta^gi sna. „R0ZN1 PRA-SEKM njMile sređst?« a ■e^ofi-■je poltL rrdzkUcao Mra sredstn ■rtti mIJm. — Farfi«! ii *UfC Srađatta tt katucrrtraale Jaje — ^^_ a^^^^^^^rf^^^^^^^H^B ^m^^^bm atrasav Javna dražba. V aedelfo 2. aserca 1019 ob 9. ori sintrai se bo vršila na Večni po ti st. 265 javna dražbi. Na prodaj bodo ra^novrstne stvari In namreč vsa oprava zi spalno sobo in kuhinjo, potem Vtetske posode, aparat za pivo z avtomatično pumpo, dalje različne potrebS^ine za gos'^no. 2559 Knjigovodska, bilanco smoina Sila se išče za popoldne. Kje, pove upravništvo Slov. Naroda. 2445 Fatooraf Hogofl ittr £?^ Poleg Kri2evni&ke oerkve. Poaaetkl. Ikaaiae. rortratt. Razglednica. Sklea. Poraaaala ao vaakl ■Ukl« aTagrabaa allka aa porobi»n ftđ. mr SUka sa lagtttaniaMa v 24 arah. 1aW 1930 Kupujemo veće količine krovu« Ijeponfc« (Dadipapps), kao i m«k« atrvo sa gradju. Opiirae ponude sa naznakom količine i najnlžje cijene, te rokom od- preme, moli se priposltU na 2333 Oradjev. p»*»»edo Stjepan I V- Pršić, Xaajrobt Plea 16>> If^« Jfl-^ !AM:M bojne Repice (sajkače) epolete zlate In IIlllStCI#n aT OnlrP srebrne, baržun v predpisanlfa barvab, VUjMaPlmC VCVlvVf kokarde sa čaatelke v driavni barvl SHS ia kokarde za aoStvo 5HS, trbake rozete (vrtx6t\ razltfne borte po pred piilh. razpošjlja ■■!■■ trfavtaa 1*91 M. BIDOUC, Maribor, Gozdna industrijska dal. d. v Zagrebu je otvorila svojo podružnico ¥ Ljubljani, Marile TarezQe cesti 2. Ral HD 8il Sna? Naslov pove upr. Slov. Naroda. ____________2*96 IHaal ffaha M takol v aredlni me«t«. Bili H3I Pdnudbe pod ^Eatlet^k ti«7 na vratarja boteJa .Union*. 2367 W tiiiilbi n li f zakof Naslov pove upr. Si. Nar._______j_ Kaalar^aa talia ie mo^o^e shr^n ■nUlilIS WJ? katei« je l«h«o ^ ^ridrosta, se lUe. Ponudbe pud .^- r 2J0S- na upr. Slov. Naroda. 2303 Bftfai vinirilb msihen, so kv*-f« Po KUMU WL\[W nudbe z navedJO ve ikosti pod »Trpeicn 2374" na upr. S Naroda. ___237 ttanniranifl strogo, £e mo^o^e z In J!GĐOVoI!]E, štrukcijo. se išče u dijak»-.jrvorolca. ^onudbe na uprav. »S'.ovcn ikega Naroda« pod „Strogo 2.^7 *. 2397 tflfli Ce tudl boli niaihna, »e \itt z: -«iiU, tako; ali pa s 1 tmrcem. Pt: mene nonudbe pod .Aat'230z- na um Slov. Naroda. 23<". ?5i! sužoisv (iiSvnSlif se oroda v Ljubljani. Kje, pove uprav. .Slovenskega Naroda'. _________2240 7a fftifinri k P°scbno ^'ni mehaničn ta fujcllld strok-i se sprejme inte ertei deCek. P-edstaviti ?e ie p» L. Zwo!insk , Ljubliana«. Oriđilče stev. 10 2263_______________ Slama riiiBSanr^o^rietv1; 'or» v za proiat* po dne-m cen %n 3člna Klevefž » Smarjcta Dolenjsko. ? 65 lm talosAi ouleka i^Jčlz vojno blago, ae proda. — Ogleda s lahko med 12.—2. pop. Kje, pove upr Slov Naroda. 2341 Pisto hftn noiđ kate^ic -oS sranjem drv Tud' za Zac;o b sp d«. bilo večles*. Kdor ?e'i kupit* naj s* ^ea-i on Frartcetu Bore. v Smarcl or Kamtiiko._________________ ^\ lit? se io!ioiEtiiiS-aint?!!t '"o^.'ei: mk za Bosno, nasto-> 1. —15. marca ali oa 1. aprila P^n'tdbe naj se po-«liejo p-3d .»osna 2379" na upr. Slov Mur^h. _ _______________2379 CbTinua^in sSsobami, kab:netom, ku-đluUl'ia !!C hinio, konainico, poseiskr stako darovali večjo sv»tc v denarju, se pr«v prsično zahvaljuj« Vovk Ivan, aalaib. t~-dke J C. Maytr Karbid najfinejše vrste razpoSiija na drobn« in debelo, po *elo nizki ceni tvrdkc Breznik & Fritsch traovlna s ialasutao ▼ Liaoljaal, lv. Petra cesta it IT. 1M7 TrgoTina s semeiil SEVER t KOMP. — UUBLMNA, = kupuje in prodaja SEMENA SUHEfiOBL aVtatlva ta baai Pismene pootidbe aa mCUfl B lafL npr. .aovT Naroda' pod .EkaeaariJa/2386** 2395 Uli imitf pod »Srebro" rta AnoiCao eKtetaicIJ« 41. HatalK, Ljabljaaa, Koa-cntal trg 1 L 2402 2 lalnca ii 4 mum ^^ *w*tit9 tom* aećl, Marl|a Ta* raHle aatta at s).__________2368 Stalni ftfllfl razliCn* sMemi, s alov. rila1!!! SllUil* tastataro te tako) ceno irodajo. Ponudbe nod P štni prcdil 7D. 2332 raHino poučiš psa Janlov pove upravniStvo ^lovensKegn Naroda. 2 i'4 0i»n7i Wiri v originalnih zabojib a iVcid Idjll 1440 komad w proda po 7' vina'jev 1 komad pr« osrbnem "•revzerr a\, Meatal tra> 32S7 Viinha niajhno nišo (vilo) z vrtom v nOJlS predmestja. Poiradbe pod ^Bit-tUm'237*" nm upravništvo .Slovenskega Naroda*. 2370 Mttobifiri poitene rodbine Uče slalbe n3l9l8nia za v LJabljano za gostilao ali kivarao. Naslov pove uprtva .Slov. Naroda*. _____________________2240 D-.ktJ na drobno In debelo ter sve-RflfDlU tiljke razpoSi'ia točno proti predplačiiu trgovina Marna Sarner, K#-ajfce:__________________1068 RflBIatattl.S^.1^^^^ ae proda. Nažlov pove uprav. Slov. Naroda,______________________2337 nrnnValba ve5ča st>eceriiske trgovine rJuUOjfl'nu in samostoinega vodstva "Hvne traf'ke teli previcaiti slaik«. P.smene ponudbe na uorav. Sloven-skega Naroda pod .fllaist tfatfta/IMf U7n »n za f no hišo d« ara kaaarlta Uli! iC s nlačo 70—80 K mesečno in 2 sobarici s olačo 4°—50 K meseino. Ponudhe na gospo Jelko đr. Mkolatarlt R»>Tia. Slavonija._____________ 2394 Khrmntarin trdo reznče, kuhane s pra-ifidlUlCidlU!, vim sladavo*h organa I trlm bolMtlma t«l«d—, Usijed njihove djelatnosti i ugodnog nagorkog teka jesu već vile od od stotine godina najobljubljenije djetičko domače sredstvo, Podražuje tek, jačaju želudac, pospešuju probavu, ublažuje grčeve, razredjajn tokove i uredjuja sto icu. Odstranjuju mnčaliia, p*4rata| MM ■•• Tračanje, žgaravica i osta'e želndaćao tagobc. 1654 Prave sa samo sa .»Sctvator*' asrkom. _____________V MiTTC'Ml „Silfg'sr" leKaraa i drogerija litra. Jtlafltti lij ?. GflspodlDje, i suflt mft! fer si naročite za poskušnjo eden, dva ali več kosov dobrega Dralnega m'la 20% ali 30% v kosih po ICO gr. ali 200 gr. * 1825 2^0 prtino milo komad K —"40 vin. 30° o * - - - —'60 , in K 1*20 38—400.-., toaletno „ . . 2-50 poštni Z3vitek 5 kg 2C°0 pralnega mila franko povzetje K 25-70 5 . 30" o ... . 3270 Bazpožilja: tvrdka JONKO PINTfiR, Sp. Siska, Ljubljana. Slavnemu obtinsivu v nies'a in na deželi vljudno sporočam, da sem, vrnivši sa iz vojne, zopet začel izvrševati svojo vr«na!*stKO obrt« Sprejemam ▼sa v svojo stroko spadajcća deia tcr s; posebno priporočam v napravo in nego-vaajc privatnih vrtov. 2196 Iz lastne drevesnice imam na rsznoKigo večjo množino rarnega lepotič-nega grmlčja, roinatfh n*?drili %n rdećlh vrtolc plezalfc, španskega bezga (Flieder), debelega rdećt^a grozdić.'«, ter ccpK-nili visećih tn okroglih JeaecOF. Z odličnim spoštovanjem ANT3K FSKANT, umetni in trgovski vrtnar, _____________________________v Ljubljani, Ambrožev trg Stev. 3. Mf A ff^. ?3^P -^ ^ f? f^ ^P se isče kot ■^LV^ in levantlnsko, toaletno milo inozemskih tvornic, pravo koUnsko cikorijo, \. . jako dober, kremo za čevl.e, cigaretne stročnice, riž, kašo, kocke za juho iii ... ;ljaž. Mirodije (drogve) od Me in v kartcnih po 30 zavojčkov, eau dc Co-logne, prave Crancoske pudre, pravi orig ruski čaj »Roval", odprto in v zavojčkih. — Nadalje moje proizvode „Mi!ka* n. pr.: kava s sladkorjem .Mt!ka", lužina za pranje perila ..Milka', van.ljni sl.idkor ,,Mi)ka", prašok za pecivo „Milka", toaletno milo „Milka" in ostalo špecerijsfto kolonijalno blago. — Prinoročamo osobito svojini stalnim narednikom požuiili se, dckler traja zaloga. Pozor! Milo za perilo paketi 5 kg franko vsak kraj Jugoslavije 22 !<. BlOrOlB MM, tvoiElca pizvciSa JlKa" Iml Mim eL 8. Sukno. Se UQm ■ ^aTii ftaitmi nahđifl.1 BSošfce, ženske In ■ ^^^^^i^^^^88®^^^"*11"^"^*^^*"« otročje nogavice. ^ Ljlllllf 3Hl ^^^'po z=!o nizkih cenah, dobri in Eofeavice i tOCfll pOStreŽbL 2169 %££TS£:' W« In ogloj ri wfcl St 2521. 2339 Razglasi Vlsed odredbe deželne vlade SHS z dne 14. februarja 1919, 5tv. 2242, se ima dne 28. februar ja 1919 izvršiti splošno štm^m gOT6|e tUine, konj, pra$tčev, ove ta kos« Ta posel bodo v Ljubljani opravile tri komisije in sicer se bo v Spodnli Šiftki in na Bar]n popisovalo «4 bl#*a te bleya9 dočim bo komisija za pravo mesto poslovala SS. tokrv-arja 1919 od 8 do 12 donoldne v mesinem popisovalnem uradu na magistratu (Galetova hiša, pntličje, desno), kamor morajo v mestu stanujoči lastniki živine priti popišat svojo živino. Pričakovati je, da bo vsakdo pravočasno in po svoji vati storil svojo dolžnost, Hestnl magistrat ljubljanski, • štit 2U. Usiaijii Iftttl Trgovsko podietie ište * smiM mesta dve ali tri prazne sobe zm ptenuo. Posredovanje te honorira. Naslov se poizve pri upr SI. Naroda. 2322 Naznanilo. Spodaj podpisani natnanjam tem potom, da sem odprl svojo sodarsko delavnico na Selu štev. 24. in se priporočmm stav. obCinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, — Za do bro delo jamčim. ________________LlidVJk TiSler, sodarski mojster. £i* Francelj Saler KSt je poročil danes ^^ Zofko Grabrijanovo S^i Metlika, 24. februarja 1919, jpF* Naročite "^s naiboljSe navodilo (recept), kako se napravi dobra domača pijaca po ceni; kakor vino, li^Ul|a¥0 vino, vormnt« fabolĆolkinhruAovec. Vsak ga lahko doma pije. — Proti plačilu K o— na moj naslov pošiljam vsakemu vsa natanćna navodila (Rec) 1980 Ođpritm oćl: *^HK epar* Bogat x»*ti