Štev. 3. V Ljubljani 5. februvarija. Tečaj III. »Brus* izhaja 5. in 20. dan vsacega meseca. — Cena za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Posamične številke po 20 kr. — Inserati računijo se po 4 kr. petit-vrsta. Prošnja. Ko plane v me obupa noč, 0 bodi Bog mi Ti v pomoč; Ti strastij divji plam vpili ni, Ti up v zdvojna prša vdihni! Blagost neba in srd pekla Si vdebnil meni v dno srca. Pomagaj Tvoja roka blaga, Da slast, trpkost me ne premaga. Duha jaz Tvojega sem hram, Prižgal si v njem ljubezni plam; Razbij v prah, v nič hram toti, A luči vgasniti ne daj, ne hoti! v o j e o c 1. Bad zlatih zvezdic gledam sij, In duši morska plan godi; A bolj očesu, duši prija Čarobnih tvojih svit očij. Od zvezdic lepše ti gore, Globoke bolj so kot morje; Iz njili mi sije poezija, Sele nebesa mi v sic-e. Aleksandrov. Sanje. (Spisal L. Halevy. poslovenil Radovan.) Poroka mojega prijatelja Raoula bila je predvčerajšnjim v cerkvi Sv. Klotilde. Navzočnih je bilo mnogo ljudij in cerkveno opravilo se je bas izvrševalo. Duhovnik završil je bil poročni svoj govor z besedami: „Bodita združena na tem svetu do smrti!" In ker sem prav blizu stal, čul sem, kako je nevesta ženinu z;išepetala: „In še po smrti." Jaz presenečenja svojega nesem mogel udušiti. Raoul ni vzel mladega dekleta, marveč dražestno mlado grofinjo Jeanne de Charmelien, vdovo mojega prijatelja „Gastona de Chermalieu." Ljubezniva ta oseba bila je odmenjena, da osrečuje prijatelja mojega. Po Gastonu je prišel Raoul na vrsto. Na svetu se kaj tacega pogostoma dogaja. Gastona ni bilo več, a Raoul je ostal. Kako pa bode v nebesih z večno zvezo, ako jo je prvemu res obljubila? Odšel sem iz cerkve, obiskal par zrancev, šel domov, odjahal na sprehod, obedoval v klubu, posetil opero, a ves večer nesem mogel odpraviti neumne misli iz glave, kako se bodeta Raoul in Gaston na onem svetu gledala. Ulegel sem se v posteljo in zaspal. In tedaj imel sem sanje, katerih nikdar ne pozabim. Hkratu sem bil na železnični postaji v raj. Prihajali in odhajali so vlaki, odhajali so prazni, prihajali pa več ali menj polni. Postaji načelnik bil je sv. Tomaž; bil je jako prijazen in razlagal mi je službeno organizacijo. Sedaj je 7 ura in 10 minut. Ekspresni vlak, premo dohajajoč z zemlje, bode skoro tu ... . Cujete, kako piska? Je že tu. Vidite, imamo vagone za vse tri razrede. Se Jaj gredo iz vagonov. Le pazite! Prvi in tretji razred sta polna, iz tega smete sklepati, da se religioznost nahaja le v prostem narodu in v višjih stanovih ; mej meščanstvom pa je mnogo » voltaire" — jancev, svobodnjakov in jeduacih ljudij. Nekoliko hipcev nesem več poslušal zgovornega postaje načelnika; zapazil sem bil namreč svojo mlado vdovo j od sv. Klotilde, soprogo Raoula in Gastona. Da, to bila je ona. Lepa glava njena prikazala se je bila pri salon-skega vagona oknu, potem pa je lahno in nežno skakljala iz vagona. Malo razburjeno letala je po peronu in klicala : „Raj ? Kje je raj ? Tjakaj imam vozni list." Sedaj pa je prišel sv. Peter k vratam rekoč : »Bodite toli prijazni in pokažite mi vozni list, gospa!" | — Tu, gospodine!" — Vse v redu. Tu je uhod v raj. Mala moja prijateljica priklonila se je uljudno in šla. Mene pa se je polastila brezmejna želja, da idem za njo. In zdajci bil sem v raji. Bil je skrajni čas. Raoul in Gaston, ki sla vlak pričakovala, skočila sta oba svoji soprogi nasproti. Gaston prijel jo je za desno rolso, potegnil k sebi in vskliknil: „Jeanne, draga moja Jeanne!" Raoul pa jo je prijel za drugo roko, potegnil jo na drugo stran in zaklical: Marta, draga mi Marta ! Imela je namreč dve krstni imeni, in ker je bila rahločutna, ni jej prijalo, da bi za svojega druzega soproga imela is(o ime, katero je imela za prvega. Niti Raoul niti Gaston pa ni hotel popustiti plena svojegi. — Jeanne! — Marta! — Jaz sem vender prvi tvoj soprog! — Jaz pa tvoj drugi! — Pravice moje so neovržne! — Gospodine, spustite damo! — Z vami nemam posla, gospodine, vas niti ne poznam. Sedaj v resnici nesem znal, kaj bi si mislil. Ko sta bila še živa, tikala sta se, drug brez druzega ni mogel živeti. Raoul, drugi soprog, bil je neprestano pri Gastonu ... in hudobni jeziki so trdili ... a saj se ne sme verjeti, kar hudobni jeziki govore. Sv. Tomažu, ki me je spremljal v raj, rekel sem tedaj: Ta slučaj menda ni posebno redek. Saj je na zemlji veliko žensk, ki zapored vzemo dva moža. — To je res; kar pa je absolutno novo, to je obeh soprogov gorečnost, s katero se poganjata za ženo. Navadno so možje veseli, če jim ni treba, vzeti žene nazaj. Isti trenutek pa je množica umaknila se častitlje-vemu staremu gospodu. To bil je modri Salamon, ki vsak d;m večkrat zahaja na kolodvor, ogledat si novo došle lepe gospe. To je bila mala slabost njegova, sicer pa je imel mnogo ugleda mej prebivalci rajskimi. Ustavil se je, uprašal, kaj da je in povedal se mu je na kratko ves dogodek. — To je jako jednostavno, rekel je po kratkem premisleku. Gospa je tukaj za plačilo svojemu dobremu obnašanju. Pravico ima do neizkaljene sreče, torej naj se samo odloči, katerega iz te dvojice si izbere. Jeanne stala je nema in nepremična mej svojima soprogoma, ki sta si prizadevala, pridobiti si jo z nežnimi spomini. »Pomisli, rekel je Gaston, vzel sem te za ženo, ko si imela samo 3 )0.000 frankov dote". — A, ko sem te jaz vodil pred altar, nesi imela niti okroglega. Doto svojo potratila si za obleko in ta gospod zapravil je vse svoje premoženje pri igri in pri dirkah. — Imela si samo 300.000 frankov in jaz bi bil lahko vzel malo Blanche de Simiane, ki je imela milijon. Dobro znam, da mi je tvoj oče rekel: Jaz dam svoji hčeri nove dote 300.000 frankov!, a dal mi jo je v bolivijskih delnicah, ki čez par mesecev neso bile vredne niti božjaka. — Saj vender veš, da sem ti vedno kupoval dragocenosti, čipke in lože. Nekoč plačal sem, ko je nastopila Patti, za jedilo ložo tisoč frankov. — Jaz pa, pripomnil je Gaston, odrekel sem se službi kot husarski častnik, ker ti ni prijala garnizija v Sarroguemines. — Jaz sem ti vedno slepo zaupal, in ko so mi dohajala brezimna pisma, v katerih se je hotelo vzbujati nezaupnost proti tebi in proti mojemu prijat-lju Seri-courtu, smejal sem se, kajti bilo je v istini smešno. Opomniti treba, da se je Jeanne lahno zganila, ko se je izgovorilo ime Sericourt; a Raoul vsega tegt ni zapazil. Sedaj postal je Salamon nevoljen in rekel je: »Gospa, vi stojite tu, kakor bi se vas vse prav nič ne tikalo. Odločite se vender" ! . . . Tedaj pa je mlada udova lahno zarudela in rekla: »Nobenega teh dveh ne maram, ampak onega, ki stoji tamkaj na levi in v svojem ob'ačku tako zaljubljeno namižkuje semkaj. Obrnil sem se na omenjeno stran in res ondu uzrl Sericourta, ki je zaljubljeno namižkoval iz svojega oblaka. Jaz umejem vašo željo, odvrnil je Salamon, a kolikor vem, tukajšnji hišni red ne dopušča tacih zvez. A stvar se bode dala uravnati. Se jedno uro in kurirni vlak odpelje se na zemljo. Na ta vlak sedite ter izstopite na postaji »Peklo". Tamkaj neso tako strogi z obitelj-skimi razmerami . . . Isti hip pa sem se vzbudil, kar še danes obžalujem, kajti jako rad bi bil videl, kakšen je bil te dogodbe konec. P« n« naročnikom. Denašnjo številko pošljemo še vsem dosedanjim naročnikom, prihodnjo pa bodemo poslali le onim, ki bodo dotlej naročnino doposlali. Uredništvo in upravništvo „Brusa". Pred plesom. „Na katero stran se bodeš pa danes vrgel?" — Kjer je največ pod palcem. Razni listi iz zapuščine nekega župana. Pod tem naslovom poslal nam je prijatelj našemu listu nekoliko zelo izvirnih spisov, ki svedočijo, kako žalosten je plod prisiljenega nemškutarjenja. Izmej obilice tacih spisov navajamo danes le nastopne: 1. An den N. N. zu Denselben wirt himit aufgetragen das fon Becikirs-haupmannschaft ist auftragkommen, das sollen Sie Eire Magd binen acht tag Fermallen, oder wirt sie weiter ekspedirt. Ich kann nichts mer helfen, weil mich das gesetcliche auftrage fordern. N. N. Biirgemeister. 2. Hercgeliebtes Becirlcshauptmannschaft. Unser Pfarer wil N. N. nicht keiirathen ich bitte ihm eine Nase cu machen. Hier folgt eine Kratscha. 3. An den Herm N. N. erster Roth iti . . . Sie werden ersucht und wirt ihnen bekannt gemacht, das sie den 20. Avgust als Rath gewalt sind, so werden sie vorgeladen den 19. Ocktober vor Mitag um 9 Uhr zu erscheinen, cu berichten wird, wie das neue Gemeinde Ordnung aufgeseht werden wird. N. N. Biirgermeister. 4. Pasierschein Fiir N. N. fon Haus Nr. 22 er bittet durch seine Mutter um ein Hamatsschein ich kann denselben ertbeilen, weil der Gemeinde vorstande um bekannt ist wilang, das der Reisebass giiltig ist. weil der Becirkshauptmann -schaft ist von hiir 7 Stund entfernt, so weis man nicht, wilang das ein Reisebass giiltig ist so wirt im so lang Pasirt das der Pass giiltig ist, Biirgermeister an der Ortsgemeinde...... 5. An den N. N. im P. Uber vorkommene beschwerde wirt den selben aufgetragen das er den vorbsreiteten Gebeichalte gleich bei empfangen dieser cuschrift, das Holc aufheben oder Ab-cimmern losen iibringens wirt bar 5 fi. Strafe auferligt 6. N. N. bat schon am 15. Oktober von Horamt ein-geriik. N. N. Biirgermeister. „Prišel sem Vas ekscelenca prosit, da bi jutri vsprejeli slovensko deputacijo, a jo ne pustili dolgo čakat." — n^jubi moj, bodite brez skrbij, Slovence jaz itak hitro odpravljam." Zabavna naloga. (Priobčil J. Š.) i i o ■ • i o i i '1 ° i « i o i o i o i i o i o Pobožen mož starega zakona. Poljski pridelek. Filozof v Krotonu. Slovansko pleme na Ogerskem. Mesto v Kavkazu. Mesto v Italiji. Jugoslovani v stari dobi. Prebivalec Rusije. Žensko ime. Kraj, kjer je dr. L. Toman umrl. a, b, ci, (laun, fl, jja, gor, il, im, ir, is, jo, ki, pi, pro, r, r, ro, slo, so, ta, ta, ta, tar, ti, va. Kvadrati z f zaznamovani povedo ime in priimek, z „o" zaznamovani pa pesniško ime znanega slovenskega pesnika. Ščinkovčeva pesen.-) Žužemberski požarni brambi v svarilo jo poklonil Plaški fant; poje se vsaka kitica kakor znana „Oj nesrečna dva Taljana" ali dve in dve kitici kakor pesen »Starega Kranjca" ali kakor Dunajska »So lang der alte Steffel", dovoljeno je pa tudi nov napev napraviti. 1. Žužemberski oj gasilci, Vaše zapeljivke vmes Vsem izrasejo naj rilci, Vrag pa vzame naj vaš ples! 2. Vsi drvite se po podi, Cepetate mi z nogo. Ko podil bi sam vas zlodi, Joj, kak stiskate roko ! 3. Ližete se svojej Mici Izprašujete reči, Kakor da ste v spovednici Kdaj že v Prečini bili. 4. Ni pomagalo rotenje, Nič na prižnici moj krič Grešna sta vas poželjenje Gnala v peklo in hudič! 5. Mali sodeč in krvavi Tudi Lah se je vrtil, Še mesar, ni moč pa v glavi, Babe, da bi tu zvrstil. 6. Dva sta para izostala Nista hotla iti v past Vsled poroke sta se bala Strah zares je božja mast! 7. Pač očaki so plesali, V božjo čast si prav lahno Pomižk'vali in žugali, Tudi je peklensko b'Jo. 8. Zdaj se grize kot zverina Ko se raja polstertanc, Bal, in ziblje si le sina Ali išči si svoj kranc! 9. To je Sodoma, Gomora, Konec mora biti hud Žveplo na ves, hej, hoj, huj, Žvižgam: fuj, čifuj, čifuj! *) Pesem ta je sicer bolj lokalnega pomena. A ker bode v Žužemberku izredno dobro došla in ker priča, da so Plaški fantje zelo nadarjeni, dali smo jej drage volje prostora. 10. Konkordat že nam se kaže, S kurami boš hodil spat, Kdor nam rok in škoren ne maže, V Peglezen bo šel na Grad. 11. Ce pri nas ne t.arokira Šomašter, je grd falot, Ce z miz »talarje" pobira, Oslu recimo gospod. 12. V krčmo služit ne, dekleta! Vodo nosi naj krčmar, Ce skušnjava te obleta Marš, v Ameriko magar'! 1o O. Ako plačate piščali In stopnice do cerkve, Bomo plesat pomagali, Saj se sline nam cede. 14. Naš denar pač nima teka, Torej fantič in dekle Iz srebra nam dajte leka, Pa ste božji, he, he, he! Dopisi. Iz Grab pri Središči. Nekdanje posebnosti oseb, krajev itd. bile so neredko uzrok raznih grbov. Zatoraj so naši Grabljenci morali že nekdaj »prilični" biti, ker imajo za svoj grb »priliko". Tudi ni čuda! Imeli so dosedaj v sredi vasi šolo, v kateri so se po dobrih učiteljih prilično dosti naučili. Svojemu grbu so pa še sedaj zvesti; porabijo vsako priliko, ter jo skušajo prilično v svoje dobro obrniti. Kupili so za zidanje šole »prilični prostor", katerega so hoteli brezplačno odpustiti. Vsako priliko so porabili in ugovarjali zidanju šole v Središči tako dolgo, da jim ni treba odstopiti prostora, ostane torej njih lastnina, katera jim bo prilično dosti nesla — kar jim iz srca voščimo. Šolsko poslopje so dosedaj o vsaki priliki rabili. Tam imeli so razne volitve, cepljenje koz itd., v novejšem času skrbita pa njih župnik in cerkovnik za to, da jim je šola kaj priljubljen kraj. Cerkovnik toči o svet-kih v šoli med (medico), župnik pa že več let v šolski kuhinji »žganjari", kjer se pri kapljici »hudičevega sc . . . . (kakor njih Gospoda tej pijači pravi) o domačih rečeh kaj radi pogovarjajo. Sklenili so baje prihodnje leto v šolskem hramu tudi »koliniti", perje čehati in koščice luščiti. Povejte mi še jedno tako »prilično" šolo. Pa čujte! Dasiravno je to šolsko poslopje »za vse" tako pripravno, je vendar gospoda tam na Dunaji ukazala, da se mora nova šola v Središči zidati, v stari se pa bodo stanovanja učiteljem priredila. Sedaj je njih »up šel po vodi" ali bodo za njim jadrali se ne ve, pa če bodo, tako vesela jim nova šola ne bode, kakor jim je stara bila »prilična". V Trnovem. »Kaj pa gospod Andrej? Ali pridejo res k nam?41 — VVird nix draus! Kaj še ne vedo? Naj no gredo! Tam doli na Ogerskem umrli so škof Primož. Sedaj so pa gospod Andrej dol kompletiral. Saj so »fest" in »fajn" gospod. „Ali jih pa bodo vzeli?" — Freilieh! Saj jim ni para pod njihovim klobukom. Deputacija je že na potu. Paprika Janezi in Bolond Miška prideta semkaj jih prosit. „Was Sie niclit sagen? Sedaj grem pa hitro Bergantovi Urši pravit. IJie bird Augen machen!" Telegrami „Brusu": Središče. Naša požarna bramba „vragu upisana". Priredila je 25. januvarija veselico — a gospod so zjutraj na prižnici povedali, naj se vsak pobožnik ogiba veselic, ker tam v sredi sedi vrag in na »svinjsko kožo" imena navzočnih zapisuje. Ako bo v tem pustu dosti veselic, bode cena svinjskim kožam poskočila. Središče. Naš župnik prepovedal je soprogi nekega tržana v cerkveni stol hoditi, ker je mož župnika s tem razžalil, da mu je resnico povedal. Resnica pa oči kolje. Svetujem torej možu, da tega v prihodnje več ne stori, ker, ako župnika še jedenkrat žali, prepovedal bode njega soprogi še v cerkev hoditi. Središče. Središki župnik igral je s Središčani dve leti »šah", a navzlic svoji spretnosti je sedaj »matt". Središčanom tega ni verjel, pa na Dunaji so mu povedali, da je resnica. Sedaj že sam to priznava, dostavlja samo, da more »še enkrat" vleči. Potegnil bode, a sam že ne ve kam. Iz Celja, 24. januvarija. Danes podkrižali so se trije odlični slovenski prvaki, »zatajivši samih sebe v korist slovenskega naroda," na znani okrožnici premodrih Mariborskih državnikov v znamenje, da se hočejo prvega aprila peljati na katoliški podlagi v Gradec, pokloniti se prelatu Karlonu, novemu proroku in spasitelju ubogih Slovencev. Blamaža je sicer gotova, pa kaj zato, saj se bodo blamirali — na katoliški podlagi. Živio! S Spodnjega Štajerja, 25. januvarija. Navdušenost za slovensko-nemško spravo vseobča, izimši nekatere radikalne in brezverske šribarske elemente, ki seveda nemajo ni čuta ni zmisla za takšno uzvišeno in pobožno idejo in za visokomodro in brumno politiko. Ko izproži obče priznano slovensko glasilo »Gr. Volksblatt" (najbrže 1. aprila) besedo, poda se takoj vse »nemško razumeče in govoreče slovensko občinstvo" na romarsko pot v Gradec. Primerno število rožnih vencev se je pri Židu Abrahamu Abeles-u že naročilo. Kolikor je znano iz tajnih dogovorov, bode predlagal p. Karlon kot prvo točko sprave, da se damo takoj vsi Slovenci germanizovati — na katoliški podlagi seveda, ker to je pre jedina pot, ki vas tople privede v nebeško kraljestvo. Po dovršeni spravi udarimo z združenimi močmi na vročekrvne Ljubljanske in druge radikalce. Jedna križarska armada (naš odre-šenik KarJon in mi nemško-katoliški Slovenci) napravimo naskok od severa, Mahnič od juga. Kalan pripravi med tem ogromno gromado, na kateri se bodeta ad maiorem dei gloriam sežgala »SI. N." in »Brus" z vsemi živimi in neživimi brezverskimi pripadki. Konečno zapojemo na razvalinah slovenske narodnosti: Te deum laudamus. — Gott mit uns und hinter uns! Iz Celja, 1. februvarija. Redni slovenski gostje »pri Blazlnu" so z malo večino glasov sklenili, da bodo bodoče tudi slovenski govorili. Ker je vsak začetek težek in da bode uspeh in napredek v slovenščini tem sijajnejši, določila se je globa za vsakega, bodisi profesor ali šribar, ki bode brez potrebe 10 nemških besedij zaporedoma spregovoril, in sicer v prid Sokolskemu Domu. Izjema dovoljuje se le tedaj, kedar se občuje z natakarico, koje nežna in rahločutna nemška ušeša se seveda ne smejo oskruniti s slovensko govorico. Isto velja tudi za slučaj, če se prikaže kak Celjski nemčurček, kateri se seveda tudi ne sme s slovenščino provocirati. Dasi znaša kazen le 1 novec za 10 nemških besedij, nadejati se nam je v kratkem zgradbe Sokolskega doma. Koch in Bismarck. »čujte, doktore, skoro bi vas na vašej slavi zavidal!" — »Ne, ne, nikarte! Saj sem jaz s svojo mezgo pogorel, kakor vi s svojo politiko." V krčmi. Gost: „ Gospod krčmar, tako majhna klobasa za 20 krajcarjev, pa še vrhu tega smrdi!" Krbnar: „ Glejte, ko bi bila večja, bi pa še bolj smrdela." Večerni prizor z Žužemberskega trga. Dva volka Repec in Šepec priplazita se izza trške cerkve. Repec. Tu se usediva na križpotje, lahko ogledava svetilke, ki so na prodaj in vse drugo, tema je in v zametih ne bo naju nihče opazil. Sepec. Res dosti bo ostalo v tržki blagajnici, ker je vse lepo prepuščeno ljubemu Bogu, kakor smo mi v tej peklenski zimi. Ali izda se pa mnogo; ficekomisarji veljajo! Tišlarjev Janez, ki trebi korita, Pasarjev veliki fant, ki strže blato, Pepček, ki vozi sneg izpred predstojnikovega stanovanja, Civh, ki vreja vozove; mnogo, mnogo! R. E, predober je Pintar predober, vsemu ne more kaj! Lej, gori od Janeza zadišalo je nekaj po mesu! S. To so le kože, ki jih ima obešene na cesto zaradi lepote in duha, drugo pa oglodata vsak petek sama z gospodom Gusteljnom. R. Ko bi mogel zadaviti vražjega majorja, ki nam je pobral največ zajcev! S. Ali papirniškega ? R. Kaj še ! Lahovega. Š. Ne delaj si slin! Ta je v 1. nadstropji pred ko-mijevimi vratami, in ga ne pusti vun med pohujšljivi svet. R. Pa ti šla v dohtarjev konjak, saj Nandeta ni ondu. S. Le pojdi Lenčiki pogledat na podkev, pokazala ti bo, koliko velja! R. Ne tuli tako, da naju lovci ne zapazijo! Kaj pa Fizolnarjev Lizon ? S. Lovcev se ne bojim, saj nima nobeden orožnega lista, z Lizonom pa tudi ne bo nič. Videl sem ga prej v štibelci med ženskami, ko so pošto odpirale. Teta in hčerka ste se jokali, ker bo morala hčerka pričati po pravici in resnici, kaj je pridigoval g. kapelan. Taka ponižnost in pobožnost, pa se tako resnice boji! R. Zdi se mi, da sem slišal Nacetov glas in nekdo je puškinega petelina napenjal. S. Nič se ne boj, saj se jim hlače tresejo; pa poj-diva le proti Zafari, morda vjameva kako miš, tukaj pač ni nič. (Odideta počasi, za njima čuje se težko sopenje nekaterih Zužemberskih možakov.) Na plesu. „Glej mama, kako gospodje dvoranijo Potokarjevi Reziki. Saj niti lepa ni!" Dnevni utrinki. Kadar je sila najvišja, je državnega zbora razpust najbližji. Danes Dunajevski, jutri Steinbach. Knez primas ogerski, Simor, ostavil je pet milijonov goldinarjev premoženja. Komentar ni težaven. Nedavno izgubil se je znani „Der dumme Kerl von Wien". Pri predstavi Grillparzerjeve drame „Ottokars G lile k und En de" so ga pa srečno zopet našli. „Habeuat sibi!" Državni zbor bil je razpuščen na sv. Pavla dan. Smemo li misliti, da se je Savi premenil v Pavla, ali pa narobe? Sem dolgo upal in se bal, Slovo sem upu strahu dal. Srce je prazno, srečno ni, Nazaj si up in strah želi. Plener, rodom finančni minister. V Kranj i upisal je vrvar Pucher za sebe in za svoje otroke nemški občevalni jezik, akoravno on nemški le z veliko silo lomi, otroci pa nemški prav nič ne znajo. Radovedni smo v kaki nemščini bode ta Pucher govoril, kadar bode od slovenskih kmetov pobiral „ če t r take" za -štanto vino". (Curiosum.) Mežnar na Golovci upisal je tud nemški občevalni jezik. Velika radost v kazini Ljubljanski. Turnarji so imeli na strelišči ples Bila je polovica Slovencev vmes. Pardon, Slovence ni smeti jih zvati, To bili so pravcati renegati. Narodne zastavice. (Zapisal Radovan.) Kaj je na Dunaji po sredi? — (Četrtek?) Pet krav za groš, po čem pridejo jedna k drugi? — (Po parkljih.) S čim revni ljudje repo belijo? — (Z nožem.) Kdaj je osel tako rigal, da ga je ves svet slišal? — (F Noetovi barki) Kateri zajec se nobenega psa ne boji? — (Leseni? s katerim se čevlji izzuvajoj. Kdaj zajca zobje bole? — (Kadar ga pes ugrizne.) Kam gre zajec, kadar je sredi gozda? — Iz gozda vun.) Kateri svetnik je najmodrejši? — (Tisti, ki ima knjigo zaprto, ker že vse iz glave zna.) Na drevesu sedelo je osem vrabcev. Anže ustrelil jih je pet.. Koliko jih je še ostalo? — (Nobeden, ker so ostali trije odleteli.) — „Možiček, jaz niti hoditi ne morem, tako me noge bole." — Saj vender nesi toliko plesala! — „Baš radi tega! Jaz sem se preveč zasedela!" Najdena priča. Na krovu nekega transilvanskega parobroda sedita dva potnika, Anglež in Američan ter se živo razgovar-jata. Američan mej dragim pripoveduje, da je nekoč v jedni uri 999 golobov ustrelil. Čemu pa ne rečete rajši 1000?" lakonično pripomni Anglež. „Ker zaradi jednega goloba nečem biti lažnjivec", odvrne Američan. Da bi ga še prekosil, začne pripovedovati Anglež, da je nekdaj na svojem potovanji iz Evrope v Ameriko opažal moža, ki je od Liverpoola do Bostona skoro vedno vštric parobroda plaval. ^Ali ste ga pa zares sami videli?" upraša hitro Američan. „Seveda, s svojimi lastnimi očmi." ^Iskrena vam hvala!" zakliče na to Američan radostno, „kajti povedati vam moram, da sem jaz bil ne-dosežni ta plavaš. Nihče mi dosedaj tega ni hotel verjeti, odslej se bodem pa vedno na vas, kot pričo skliceval. Gorski. Prav so jo rešili: Matej Prosekar v Kotmarivasi na Koroškem, J. Z. in Ana J. v Ljubljani, Julij in Fran Cargo v Tolminu. _:_ III. Iz lin visoko vrh vasi Premilo zvonček se glasi, In kadar sneg zapade tla, Po cesti zvonček žvenketa Spomladi pa nad travo Vzdiguje zvonček glavo. Matej Prosekar. Dalje so jo prav rešili: Ana J. in J. Ž. v Ljubljani, Tone Potisk v Mariboru. Tiskovna pravda proti „Brusu". Gospod Josip Ž e 1 k o, posestnik, trgovec in krčmar v Mali Pristavi, čutil se je zaradi dopisa „lz Košanske doline" žaljenega na svoji časti. Najel si je gospoda dr. Papeža in z njegovo pomočjo sedaj „dviga obtožbo" proti našemu uredniku. Nam izraz „dviga obtožbo" silno ugaja, ker je uprav plastičen. Vidimo g. dr. Papeža, oziroma dr. Šuš-teršiča v vsej svoji dolgosti pred seboj, „dvigajočega obtožbo" in vihteč jo na vse strani s primerno brezusmiljenostjo. V slovenski terminologiji bode izraz „d v i g a obtožbo" gotovo posajen na častno mesto, ker je tako lep in plastičen in obtoženca že naprej prošinja s strahom in trepetom. Na nas seveda obtožba ni napravila tega utiša, ker se nam sploh ne zdi osnovana. Uredništvo ,.Brusovo". A-liacelj: Sta li čitala ^Slovenca" in v njem notico ^Nesramna laž"? Kaj pravita k temu? B-hacelj: Da „ Slovenec" preveč kokodaka. Saj to ni nič tacega. Kolikokrat se je že „SIovencu" kaj jed-nacega pripetilo! C-hacelj: Saj res! Predlanskim je trdil, da je naš urednik prisegal, da bode vso mlajšo duhovščino moralno uničil. A svoje nesramne laži doslej še ni preklical. B-hacelj: In pa laž o agentih, ki „Brus" širijo mej acigararcami" ! A-hacelj: Res je, tudi te ni preklical. „Narod" pa je lojalno priznal zmoto, v katero je bil zapeljan. B-hacelj: S tem je tudi dokazal svojo resnicoljubnost, C-hacelj: katere „SIovenec" ne pozna! A-hacelj: To je razloček mej njima. Rešitev zabavnih nalog iz poslednje številke. I. Fortepismo. Prav so jo rešili: Matej Prosekar v Kotmarivasi na Koroškem, Julij in Fran Cargo v Tolminu, A. J. v Ljubljani. __ II. Mirodvorski spomenik. J Zenitna ponudba, f Išče se soproga. Ako je lepa, ne treba, -»I! da bi bila pametna. Ako je bogata, ne treba, da bi bila lepa. Ako je pametna, ne treba, |$»-da bi bila vitke postave. Ako je bogata, §$•-"*$f lepa in pametna, ne treba, da bi bila pleme- H*" nitega stanu. Stara bodi 20 let, nekaj več H*" ali pa menj. Vse jedno je, stanuje li v mestu j(f ali pa na deželi. Ponudnik ima svojo posebno obrt, ni lep, pa tudi ni grd. Sedaj ima nad ^ dvajset let in zna že nekaj nad pet štet. ^ Čvrst dečko je od nog do glave, lase pa ima plave. Drsa se na „halifax" in plačuje 5 gld. „Miliiartax11. Katera me hoče, naj pošlje fo--«$§ tografijo pod naslovom „Caro mio!" Zabavne naloge. I- Računska naloga. (Priobčil R. Drofenik) Usnjar prodal je 100 kož za 100 gld. Nekoliko prodal jih je po groši, nekoliko po goldinarji, ostale po-5 gld. — Kdo izračuni koliko kož je usnjar prodal pogreši, koliko po goldinarji in koliko po pet goldinarjev,, da je za 100 kož stržil 100 gld. ? (Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.) BA n. Šaljiv rebus. (Priobčil J. Š.) ba ba ba 8. 5. (Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.) III. Skakalnica. (Priobčil Jaka v Gr. — Narodna.) ka- pri- In - moč'. ček nič ni de- sem- ta, pri- u- b'lo kaj ko ti ta Po hrib- ta, ta za- šla? Za- na spa- de- - pa ces- nis- noč, jo ti vris- Jaz Da P.oj- Da ce- • ka- sem la". sve- lo čer gre- ka- re- Bi- coj Ci svet- til b'la, ta ta, ta sem- Zdaj see sva la zve- či dck- Pe- pa če- la spet No- no- krat me- pri ta, fan- Da fan- poj- So ta: en- 1 pa b'la, noč, kam s'no- te va". ta ji ta. je „Si- po Je ta dru- ja- zbu- dc- dva, le- sta fan- gi var- di- 1 ' po 1 | go- 1 Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.