ZADNJA VEST
Rado Breme
ostane
CELJE^ 13. oktobra. —
fjlani centralnega delavskega
sveta tovarne Emo, so sinoči
s ta/jnim glasovanjem, 34 za
jn 3 proti, izglasovali zaupni-
co generalnemu direktorju
jladu Bremcu. Tako je v
tem kolektivu ustavljen po-
stopek za razrešitev Rada
premca kot generalnega di-
rektorja podjetja. Takšen je
bil sklep delavskega sveta.
Seja
komiteja
v ponedeljek popoldne se
t>o sestal komite občinske
konference ZKS Celje. Na
seji bodo spregovorili o pol-
letoih rezultatih celjskega go-
spodarstva, o aktualnih do-
godkih v nekaterih delovnih
organizacijah in o vprašanjih
informiranja.
V DANf JNJI ŠTEVILKI ŠE POSEBEJ ZANIMIVO«
Na 3. strani objavljena pisma
O dogodkih v AERU
Kakšna je resnica o Bibi Röcku — 4. stran
Senca na mučeniškem
vencu junaka?
Na 6. strani
Rešitev je ukinitev
nočnega dela
Na 14. strani
Reški preprodajalec
prijet v Celju
■.v ' •
CEL.IB, 14. OKTOBRA 1971 — ŠTEVILKA 40 — LETO XXV — CENA 60 PAR
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO IN ŽALEC
»NOBENE NEDELJE NIMAM PROSTE« pravi Poidka KOPITAR, nekoč sama
aktivna atletinja, zdaj pa že od leta 1959 dalje članica vodstva AD Kladivar
in vodja ženske ekipe, ki je pred dnevi dosegla enega izmed svojih naj-
večjih uspehov — prvo mesto na državnem prvenstvu v Sarajevu. Poidka
je ena izmed tistih, ki redno skrbi, da so tekmovalke vsako nedeljo zbra-
ne; bodisi na domačem stadionu ali kje drugje. Poidka zaradi tega skupaj
z možem Majekom, tudi znanim atletskim delavcem, nima nobene nedelje
(da o ostalih dneh tudi ne govorimo!) proste, ker so tekmovanja ali poto-
vanja na tekmovanje. Za Poldko Kopitar, ki je vodja trenutno najboljše
ženske ekipe v Jugoslaviji, bi lahko zapisali, da je bila rojena na stadionu
in da bo na njem vstrajala do konca.	Foto: T. VRABL
Bo v Šentjurju samoprispevek?
Občani naj bi z lastnim denarjem pridobili še večja sredstva
Bodo plačevali tudi tisti, ki delajo v tujini?
v Šentjurju dejansko ni po-
dročja, kjer ni problemov. S
prekategorizacijo nekaterih
važnejših cest v republiške
ceste so se sicer delno rešili
cestnih problemov, ostaja pa
jim mnogo hujši — neurejena
šolska mreža. Kljub nekate-
rim novim šolam, ki so jih
zgradili v zadnjiih' letih, so
potrebe še ve^o ogromne.
Denarja pa ni. Družbeni do-
govor, kot ga poznajo v Ce-
lju, v Šentjurju ni mogoč za
radi preskromnih sredstev
delovnih organizacij, ki jih
potrebujejo za svojo rast še
več, kot jih imajo.
' Gradnja šole na Planini bo
kmalu končana. Zaradi povi-
janja cen gradbenega materi-
ala — približno 17 odstotkov
— bo morala občina primak-
niti k prvotni ceni še približ-
»o 500.000 ND, toUko pa
znašajo tudi prve anuitete,
zapadejo prihodnje leto
Tako je občinska skupščina
popolnoma brez denarnih
Sredstev za podočje šolstva
Ostaja samo še možnost do-
''iti denar v obliki dolgoroč-
nega kredita od drugod. Tak.
^ denar pa nujno zahteva
■^tno udeležbo. Ta sicer za
^ntjursko občino, kot ne-
^'ito, ne bi bila tako viso-
ki kot je za druge, pred-
^vlja pa prelom, ker Šent-
jur nima niti toliko denarja,
da bi lahko z njim vezal
mnogo večja sredstva.
Na sestankih sveta za šol-
stvo, temeljne izobraževalne
skupnosti in SZDL so ugoto-
CELJE
Stanovanjski
stolp na ^radu
obnavljajo
Olepševalno m turistično
društvo Celje že nekaj tednov
obnavlja stari stanovanjski
stolp na celjskem gradu, ki
velja za jedro celotne grajske
zasnove. Nazadnje so ga te-
meljito obnavljali na pragu
našega stoletja, dela pa je
izvajalo prav tako muzejsko
in turistično društvo. Takrat
obnovljene stene je zob ča t
že tako načel, da je pričelo
padajoče kamenje, ki se je
krušilo s sten, ogrožati obi-
skovalce gostišča.
Vsa dela potekajo v soglas-
ju s SF>omeniško službo, ki
na gradu s svojo ekipo oprav-
lja raziskovalna dela.
vili, da je edina rešitev v
samoprispevku občanov, če-
prav variante o plačevanju še
niso izdelane, lahko govori-
mo o enem ali dveh odstot-
kih iz osebnega dohodka in
katastrskega dohodka, če bi
sprejeli 2 odstotka iz katastr-
skega dohodka, bi to pred-
stavljalo samo desetino vsa-
koletne vsote. To pomeni, da
bi glavnino plačali zaposleni
iz osebnih dohodkov. Mnogi
odbomiji so bili mnenja, da
pri delavcih v Šentjurju pla-
čevanje samoprispevka ne bo
predstavljalo problema, teže
pa bo na terenu, čeprav bo.
do ljudje tod plačali naj-
manj.
Letno bi s samoprispevkom
zbrali od 660.000 do 750.000
dinarjev. Predvidevajo, da bi
v petih letih — tako dolgo naj
bi trajal samoprispevek —
zbrali približno tri milijone in
pol ND, kar je za tričetrt
modeme osnovne šole. Toda
takšna vsota bi pokazala pri-
pravljenost ljudi v Šentjurju,
da tudi s svojimi močni sku-
šajo prispevati k reševanju
šolstva, čeprav imajo že tako
skromne dohodke. Le na ta
način bo mogoče dobiti mno-
go večja sredstva.
Odborniki so načelno že
pristali na referendumu o sa-
moprispevku, o odloku pa
bodo razpravljali potem, ko
bodo strokovne službe pripra-
vile vse variante plačevanja.
Zanimivo je tudi, da so od-
borniki postavili vprašanje
plačevanja za šolstvo s stra-
ni tistih 6000 Šentjurčanov, ki
delajo v tujini, njihovi otro-
ci pa se ali pa se bodo šo-
lali na območju šentjurska
občine. Verjetno bodo v
Šentjurju raziskali tudi to
možnost.
M. SENIČAR
Ustavna
razprava
Na javni tribuni o dojMDl-
nilih republišike ustave so
prejšnji teden spregovorili
predvsem o suverenosti re-
publike, o enotnem jugoslo-
vanskem trgu, o vlogi krajev-
nih skupnosti in občin, o na-
čelih delovani a zbora dele-
gatov, o vplivu občanov na
delovanje organizacij FK>seb-
nega družbenega pomena itd.
Javna tribuna, na kateri
je bilo okrog 100 FK>slušalcev,
je lepo uspela.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Sodelovanje
onkraj
Sotle
Ob občinskem prazniku ob-
čine Šmarje pri Jelšah smo
med drugim poročali tudi o
vajah teritorialnih enot in
enot civilne zaščite. Kako so
vaje uspele, kaj ni bilo prav
in kaj bo še potrebno nare-
diti, o vsem tem so se F>o-
govarjali na petkovem sestan-
ku v Virštanju. Pri analizi
vaj, ki je zajela delo parti-
zanskih enot, civilne zaščite
in odborov prt krajevnih
skupnostih, so bili udeležem
predstavniki vseh občinskih
organizacij. Na posvetu so bi-
li tudi predstavniki zahodno-
štajerskega območja, pred-
stavniki štaba partizanskih
enot, člani štaba partizanskih
enot občin Kraplna in Kla-
njec, poveljniški kader ob-
činskih partizanskih enot in
člani štaba civilne zaščite ob-
čine Šmarje prt Jelšah.
MILENKO STR./VŠEK
ŽALEC
Konterenca brez
predsednika
v nedeljo so imeli v Žalcu
mladinsko volilno konferen-
co. O njej ne bi pisali, saj
tudi uradnega vabila nismo
dobili, pa je bila vsa stvar
toliko zanimiva, da je o njej
vredno nekaj vrstic kljub
temu zapisati. Bila je nam-
reč brez udeležbe dosedan-
jega predsednika Občinske
konference ZMS in brez čla-
nov nadzornega odbora. Bila
je s tistim vodstvom, ki si
že nekaj časa prizadeva, da
bi mladinska organizacija v
žalski občini dobila mesto,
ki bi ga morala in ga mora
imeti.
Mladinci so sprejeli pro-
gram dela občinske organi-
zacije do leta 1973. Strinjali
so se, da naj bodo akcije
konkretne in pred njimi čim
manj nepotrebnega razgo-
varjanja. Izvolili so tudi novo
vodstvo, ki mu bo v nasle-
dnji mandatni dobi »pyoveLje-
val« Janez Kroflič, (že do
zdaj »nepotrjeni« predsednik
Občinske konference ZMS.).
tv
2. stran
NOVI TEDNIK
Št. 40 — 14. oktober 1*971
NEZNANI KOLESAR POVZROČIL
NESREČO
DOMINIK MORI, 34, iz Velenja je vo2!ii z osebnim
avtomobilom proti Staremu Velenju, ko mu je pripeljal
nasproti po sredini ceste neznan kolesar. Mori je 2avil
na desno, da bi se mu umaknil, in trčda v ograjo mostu.
Pri nesreči sta bdli hudo poškodovani sopotnici ANGE
LA KAMENIK in CVETKA KAMENIK iz Velenja.
PO SREDINI CESTE
LEDVIK ZUPANC, 48, iz Celja, z osebnim avtomobi-
lom in motorist MILAN VIDIC, 37, iz Liboj sta trčila
v Liboj ah. Oba sta vozila po sredini cestišča. Zaradi tež-
jih poškodb sc odpeljali v bolnišnico motorista in nje-
govega sopotnika LEOPOLDA KOROŠCA, 60, iz Liboj.
ZAVIJANJE IN IZSILJEVANJE
FRANJO MAVRIC, 25, iz Slovenjega Gradca je vozil
po Ljubljanski cesti proti Celju in zavijal na levo. Tako
je zaprl pot DRAGU ORAČU, 36, iz Celja, ki je vozil pro-
ti 2alcu. V trčenju je bil težje poškodovan voznik Mav-
rič, lažje pa sopotnica ALENKA ROŽIC iz Rakovlja.
Škode na osebnih avtomobilih je za 11.000 dinarjev.
OPOTEKEL SE JE
BORIS KOVAČ, 51, iz Lokovca pri Ajdovščini je vo-
zil z avtobusom iz Rogaške Slatine proti Šmarju, ko se
je v Mestinju nenadoma opotekel predenj pešec JURIJ
KOLAR iz Zibike. Voznik kljub zaviranju nesreče ni
mogel preprečiti. Pešec je obležal nezavesten.
PREHITEVANJE NA OVINKU
JOŽE KOCJAN, 31, iz Ljubije je med vožnjo z oseb-
nim avtomobilom proti Ljubnemu v Sp. Rečici na ovin-
ku prehiteval drug osebni avtomobil, ko je pripeljal na-
sproti z osebnim avtomobilom BOŠKO MARJANOVIC,
65, iz Celja. Pri nesreči sta bila težje poškodovana voz-
nik in njegova žena DRAGICA MARJANOVIC. Škode na
vozilih je za 15.000 dinarjev.
KOLESARKA IN PROSTA CESTA
NORBERT SALOBIR, 44, iz Škofje vasi je vozil z
osebnim avtomobilom protj Laškem, ko je z avtobusne-
ga obračališča v Celju zapeljala kolesarka MARIJA
PODERGAJS, iz Zagrada, ne da bi se prepričala, če je
cesta prosta. Zadela je v vrata avtomobila in si zlomila
nogo v gležnju.
ZAPRL POT MOTORISTU
VAJTEH KOK, 22, iz Štor je v Prožinski vasi s to-
vornim avtomobilom zapeljal s stranske ceste na pred-
nostno in zaprl pot motoristu BRANKU UŽMAHU, 20,
z Babne gore. Prj trčenju se je težje poškodoval motori-
stov sopotnik MARTIN SLATENSEK, iz Grobelca.
AVTOMOBIL NA BOK
CVETKO STROPNIK, 25, iz Šentjurja je vozil z oseb-
nim avtomobilom iz Celja proti domu, ko ga je v Sto-
rah pričekj zaradi neprimerne hitrosti zanašati. Avtomo-
bil je zadel v betonsko ograjo in se prevrnil na bok.
Strcpnika so težje poškodovanega odpeljali v bolnišni-
co.
ZASENČENJE LUČI
MARICA MLAKAR, iz Celja, je vozila z osebnim av-
tomobilom zvečer iz Šentjurja proti domu. Kot je sama
povedala, ji je pripeljal nasproti neznan avtomobilist,
ki ni zasenčil luči. Zapeljala je na levo v jarek in na nji-
vo, Lažje poškodbe je dobila sopotnica CVETKA MLA-
KAR.
Cllenšek Alojz, 44 Zabuiko-
vica, poJUtodoivBl si Je desno
roko; Stefan Vogler, 28, Ve-
lenje, poškodoval si je desni
gleženj; Miklavžln Miha, 24,
Velenje, poškodoval si je pr-
ste leve roke; Krajne Jože,
32, Laško, poškodoval sd je
leTTi gleženj; Vidmar Stani-
slav, 31, Peeje, Velenje, po-
škodoval si je levo roko;
Ljubše Anton, 32, Veliko
Sirje, poškodoval si je prste
leve roke; Rep Viktor, 43,
Celje, poškodoval si je levo
stopalo; Godunc Rado, 47,
Bruška gora pri Radečah,
poškodoval se je po glavi;
Korenak Avgust, 18, Vrba
pri Dobrni, poškodoval si je
pršite desne roke; Ratajc
Mirko, 18. Loka pri Žusmu,
poškodoval si je prste desne
roke; Kostič Vladeta, 21, Ce-
lje, poškodoval si je prste
leve noge; Rezar Helena, 48,
Celje, poškodovala si je pr-
ste desne roke; Husič Ramiz,
15, Velenje, poškodoval si je
levo kračo; Lucič Dobrivoje,
30, Začret, poškodoval si je
desno stopalo; Cukovič Dra-
^tin, 28, Teharje, poškodo-
val si je desno koleno; Mla-
kar Franc, 18, Draža vas pri
Ločah, pMDškodoval si je pr-
ste leve roke, Jekl .Aleksan-
der, 21, Celje poškodoval si
je desno roko: Vodišek Jože,
29, Laško, poškodoval si je
levo roko; Grajžl Anton, 19,
Celje, poškodoval si je desno
roko in Ciček Franc, 37, Ce-
lje, poškodoval si je desno
stopalo.
CELJE
Poročilo se je 11 parov, od
teh: Majcen Vincenc in Mur-
ko Stanislava, oba iz Celja;
Čmak Janez tn Cepuš Ja-
dranka, oba iz Celja; Remus
Martin in Zalihič Lilijana,
oba iz Celja ter Vanovšek
Drago in Korošec Helena,
oba iz Celja.
ŠENTJUR PRI CELJU
Salobir Ivan, 22, avtomeha-
nik, Šentjur in Košir Marija,
20, študentka, Ponikva.
CELJE
28 dečkov in 26 deklic
ŠMARJE PRI JELŠAH
1 deček
CELJE
Žagar Milena, 83, Qalje;
Kovač Friderika, 57, Celje;
Fenko Henrik, 41, Celje;
Križnik Frančiška, 79, Rečica
pri Laškem; Kozinc Alojzija,
83, Sevnica; Pogorevc Marko,
93, Laško; Santej Marija, 69,
Loka pri Zidanem mostu;
Gornik Tomaž, 66, Celje; Lu-
garič Karlo, 57, Brezno gor-
nje; Pretnar Kornelija, 76,
Celje; Kitak Janez, 2 mese-
ca, Tržišče; Božič Stanko,
63, Celje; Vaupotič Janko, 26,
Velenje; Majcen Franc, 43,
Celje; Kunej Melina, 2 dni,
Radeče; Kvac Janez, 57, Zla-
kova; Tržan Anton, 58, Vel.
Pirešica; Debeljak Franjo,
31J)ruškovec; Krušič Marjan,
21, Železno; Kugle j Helena,
74, Vinske gorice; Smrekar
Viktor, 24, Gorica in Potušek
Jožef, 70, Ogeče.
ŠENTJUR PRI CELJU
Lubej Rudolf, 65, upokoje-
nec, Kostrivnica in Lesnika
Ana, 39, gospodinja, Javorje.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Krofi Ag^es roj. Pistiušek,
85, Babna gora; Prut Antoni-
ja, roj. Vajda, 84, Rog. Sla-
tina; Inkret Jožefa, 85, Pod-
plat; Otorepec Agnes, roj.
Otorepec, 91, Hajnsko; Ivič
Jožef, 81, Vonarje in Drofe-
nik Roza, roj. Druškovič, 94,
Imeno.
ŽALEC
Kosec Barbara, 73, kmeto-
valka, Ločica; Slabe Edo, 61,
upokojenec, Ljubljana; Ku-
gier Frančiška, 70, gospodi-
nja, Zavrh pri Galiciji; Le-
var Frančiška, 59, gospodi-
nja, Cepl e in Arčan Kari, 67,
kmet, Kasaze.
KINO UNION:
do 15. oktobra italijansko-
špansko barvni film SA-
MAIKA, SMRT NE IZBIRA
od 16. do 19. oktobra ame-
riški barvni film PREPOZ-
NO ZA HEROJE
od 20. do 22. oktobra ita
lijanski barvni film GA-
RINGO
KINO METROPOL:
14. oktobra še italijansko-
špansko-brazilski barvni
film VIVA KANGASEIRO
od 15. do 18. oktobra ame-
riški barvni film IDEALNA
PESTUNJA
od 19. do 21. oktobra ame-
riški barvni film IZIDORA
DANKAN
KINO DOM:
14 oktobra še španski
barvni film BAMFE
od 15. do 18 oktobra ame-
riški barvni film TISTI, KI
ZAUDARJAJO PO ZNOJU
od 19. do 22. oktobra italijan-
ski barvni film ANGELI
BREZ RAJA
KINO DOBRNA:
16. in 17. oktobra italijanski
barvni film GARINGO
Predstave v kinu Union in
Dom so vsak dan ob 16.,
18. in 20 uri, v Metropolu
ob 16.30, 18.30 in 20.30, na
Dobrni pa v soboto ob 18.,
v nedeljo pa ob 16. uri.
SLG
Četrtek, 14. oktobra ob 19.30
Elliot: UMOR V KATE-
DRALI za III. mladinski
abonma in izven.
Sobota, 16. oktobra ob 17.
uri UMOR V KATEDRALI
za abonma gledaliških ama-
terjev in izven.
Torek, 19. oktobra ob 19.30
Jovanovič: NORCI za VI.
mladinski abonma iz izven.
Sreda, 20. oktobra ob 18. uri
UMOR V KATEDRALI —
gostovanje v Kostanjevici.
PLANINSKI DOMOVI
IN IZLETIŠČA
Odprti so: Koča pod Olše-
vo, Orlovo gnesdo in okrep-
čevalnica pwd slap'jm Savinje
»Rinka«, Planinsto dom v
Logarsiki dodiini, Moziraka ko-
ča, Andrejev dom na Sleme-
nu, Prischaufov dom na
Okrešlju, dom na Resevni je
odprt samo ob nedeljah, ho-
tel z depandansaini na Gol-
teh, Celjska koča, dom na
Svetini, dom na Gori Oljki.
Vsak dan je odprt tudi Fri-
derikov razgledni stolp na
celjskem Starem gradu,
PRIREDITVE
v Celju je v notelu Celeia
vsak dan razen >b nedeljah
barski program s plesom. V
kavami Nova terapija v Ro-
gaški Slatini e '"sak dan ra-
zen ob pon3deljkih plesna
glasba od 16. do 18. ter od
20. do 24. ure. V notelu Paka
v Velenju je tuil r^arski pro-
gram vsak dan razen ob po-
nedeljkih, v Šoštanju je ples-
na glasba v Kajuhovem domu
ob petkih, sobotah in nede-
ljah, v Dobrni pa ob sredah
petkih in sobotah v hotelu
Triglav.
GONDOLSKA
ŽIČNICA
žičnica na Gol^-eh obratuje
od 6.30 do 19.30 ure, ob so
botah, nedeljah in praznikih
je zadnja vožnja i,b 0,30 uri,
Sedežnica obrataje po potre-
bi, odnosno od 8. do 10. m
od 15. do 17- uTe.
DEŽURNA LEKARNA
Do sobote, 16. oktobra je
dežurna Nova lekarna, Tom-
šičev trg 11, od sobote od
12. ure dalje oa lekarna
Center, Vodnikova 1.
KOPALNI BAZENI
Odprti so pokriti bazeni v
Laškem, Dobrni :n Velenju
ter Podčetrtku.
... da Marjan Jerin ni
dobil vabila ob otvoritvi
Pionirskega doma v Celju,
ki Se imenuje po njegovi
sestri Cvetki Jerinovi,
čudno!
.. .da je Bojan Stih po
končani uspeli premieri
gledališke igre NORCI pri-
stopil k avtorju Dušanu
Jovanoviču in se mu med
krepkim stiskom roke
upravičil za leto 1963. Ta-
krat naj bi taisto delo ig-
rali v ljubljanski Drami,
pa je bilo odklonjeno.
Ravnatelj je bil Bojan
štih! časi se spreminjajo!
... da Si je predsednik
atletskega društva Kladi-
var Jure Kislinger na ne-
deljskem tekmovanju dr-
žavnem ekipnem prven-
stvu za mladince »odtrgal«
s suknjiča znak zveznega
sodnika kot protest proti
postopkom sodniške orga-
nizacije v Sarajevu na dr.
lavnem ekipnem prven-
stvu za članice. Brez sod-
niškega znaka bo nastopal
tako dolgo, da bodo sara-
jevske sodnike postavili
pred sodišče in jih kazno-
vali. Sodobna varianta Sa-
rajevskega atentata ali ka-
ko so včasih nekateri ime-
li prav in se danes drugi
po njih ravnajo.
... da je Hokejsko dr-
salno društvo Celje zavr-
nilo ponudbo HDK Med-
veščak iz Zagreba, da bi
Se pripravljali v Celju za
nastope v letošnji sezoni.
Vzrokov je več, med dru-
gimi tudi nesoglasja, ki so
nastala pred meseci v
medsebojnih srečanjih-
Medveščakovci so odpoto-1
vali na priprave v Švico.
škoda! ' ■ .
Merxove obljube
Sentjurčanom
Največja dela na področju trgovine bodo pri-
hodnje leto, nekaj pa že letos
Odprto pismo odbornikov
šentjurske občinske skupšči
ne je pri trgovskem podjetju
MERX Celje naletelo na ugo-
den odmev, saj so jim takoj
odgovorili in tudi končno do
ločili tisto najvažnejše — toč-
ne datume glede gradnje in
obnove najbolj problematič-
nih trgovskih objektov.
Uvodoma je potrebno pove-
dati, da je Merx, odkar je
prevzel trgovino v Šentjurju,
vložil v razvoj šentjurske tr
govske mreže tri milijone in
pol ND, kar se mu sicer še
ni obrestovalo, se bo pa v
bližnji prihodnosti. Prav za
radi takšne vsote so pri Mer-
xu prepričani, da je mogoča
večja strpnost občanov pri
reševanju problemov trgovi
ne.
Program del je v pismu od-
bornikom obrazložil glavni di.
rektor MERXA, Franc Petau-
er. Merx se je v tem obdob-
ju ukvarjal predvsem s vpra-
šanjem odkupa Sladice, ob-
nove trgovine v Dramljah,
ui'editve prodaje kruha v sa-
mopostrežnici in adaptacij-
skih del v tej trgovini ter
parkinga pred občinsko skup-
ščino. Zadnje bodo v prime-
ru zadostnih sredstev uredili
še letos. Merx je v zadnjih
šestih mesecih izipolnil dd
obljub in dokazal pripravlje
nost za rešitev ostalih.
Tako je sklepanje pogodbe
za odkuip zemljišča v Dram-
ljah v končni fazi. Trgovina
bo urejena do 31.5. 1972.
Sodobno prodajo kruha bodö
urediü že letos, ko bodo 15.
decembra preselili oddelek s
tehničnimi predmeti iz samo-
postrežnice v trgovino s po-
hištvom, Trgovino samo pa
bodo zaradi zelo zahtevnih
del adaptirali do 1. 5. pri-
hodnje leto. Leta 1972 ' bodo
temeljito obnovili tudi gosti-
šče v Slivnici.
Odibomiki so si ob tem pis-
mu oddahnili in so bili zado
voljni.
M. SENICAB
§t. 40 — 
14. oktober 1971
NOVI TEDNIK
3. stran
Pojasnilo k pismom
v uredništvu smo se že odločili, da pismo Rada Jenka primerno skrajšamo, seveda
pa smo želeli, da vsebine ne okrnemo. Upamo, da nam je to uspelo. Iz pisanja je namreč
razvidno, da se kritične navedbe nanašajo predvsem na nekatere postopke in metode,
ki jih je direktor Rado Jenko doživel ob zadnjih dogodkih v Aeru. Z nekaterimi postopki
se seveda tudi ml ne moremo strinjati. Prepričani smo namreč, da je delo Rada Jenka
tesno povezano z gospodarskimi uspehi Aera in z mnogimi pomembnimi dogodki v druž-
benem, kulturnem In športnem življenju Celja. Zato menimo, da mora širša družbena
skupnost ob zadnjih dogodkih v Aeru, enako pa tudi kolektiv, izpostaviti delovne rezultate,
pri katerih se je kot osrednji nosilec izkazal Rado Jenko.
Menimo pa tudi, da dogajanj v Aeru ne moremo poenostaviti in jih označiti kot
zakulisno igro ali pa nekakšen osebni obračun. Razlogi so nedvomno širši — vprašanje
nerazvitosti samoupravnih odnosov, neurejeni odnosi med posameznimi strukturami
v delovni organizaciji, preskromna učinkovitost političnih organizacij, neprimerna poraz-
delitev odgovornih nalog in premajhna vključenost strokovnjakov v vodenje delovne
organizacije, vse to so morda nekateri celovitejši vzroki.
Objavljamo tudi kritiko, namenjeno vsem novinarskim hišam v občini, torej tudi naši,
ki jo je poslal aktiv ZM v Aeru. Odgovorimo lahko s trdno prepričanostjo, da ne moremo
soglašati s takšnim odnosom do sredstev obveščanja, kakršnega sta pokazala kolektiv
EMG in Aero oziroma posamezniki v njih. Takšno prakso smo pred dnevi obsodili skupaj
z vodstvoma občinske konference SZDL in ZKS Celje.
Drugo vprašanje pa je, ali tudi mi, novinarji, v sedanjih dogodkih nismo vedno ravnali
najbolj prav. Nekaj pa je najbrž v celoti res — medsebojnega zaupanja in skupnega
nastopanja je v zadnjih dneh marsikomu zmanjkalo. Žal. Kajti takšni odnosi in odzivi
nikomur ne koristijo. Ne kolektivoma EMO in Aera, ne posameznikom, ki so v dogodkih
nastopali (in še nastopajo), ne celjski občini in območju.
Vprašanje je tudi, če je prav, da so se akterji Aerovih dogajanj odločili za vse-
splošno 'javno soočanje. Prepričani smo, in to bi novinarji nedvomno razumeli, da bi bilo
bolje mirno notranje reševanje in dogovarjanje.
Upamo in želimo, da bo kaj kmalu vsem, ki so resničo povezani z Aerom, v ospredju
predvsem uspešen razvoj delovne organizacije in čimboljši samoupravni odnosi znotraj
podjetja.
Pisma tehniškega direktorja, inženirke Nade Stojanove, ki je bila deležna največ kritik,
ne razčlenjamo posebej, ker ne odkriva novih stvari.	UREDNIŠTVO
Pismo Rada Jenka
Misleč, da se botlo nekatere
stvari pojasnile in trezno preso-
dile ? ožjem krogu partij.ske or-
ganizacije ter da bom v tem
krogu tudi našel možnost za oce-
no in zagovor na razne trditve
ali celo obtožbe, nisem ničesar
pokrenil, da bi tako v kolektivu
kot v javnosti polemiziral. Takšne
polemike razburjajo duhove in
ustvarjajo med posamezniki ne-
premostljive bariere, ki jih čas le
težko izgladi, vsekakor pa zelo
škodujejo razvoju in ugledu pod-
jet.ja. Ugled podjetja se gradi leta
in leta, zruši pa se lahko v krat-
kem času. Zato smatram, da sem
dolžan povedati javnosti razloge
za moj odstop in kratko zgodovi-
no te akfi.je.
Delegacija treh inženir.jev mi je
prinesla dne 3. 9. 1971 pismo,
naslovljeno na »tovariša direktor-
ja« z žel.io, da bi se vzelo kot
prispevek k debati o stabilizacij-
skem programu. Njegova vsebina,
čeprav je v njej precej netočnosti,
bi res lahko služila za pričetek
debate o stabilizacijskem in ak-
ci/kem programu. Na koncu pis-
ma so bila napisana imena 17
inženirjev in tehnikov, podpisalo
pa ga je devet. V tem pismu
niso predlagali razprave na ravni
samoupravnih organov, marveč so
zahtevali nekatere spremembe. To
pismo je bilo poslano tudi vsem
vodiem sektorjev in njihovim po-
močnikom, predsednikom delav-
skega sveta, upravnega odbora,
osnovne organizacije ZKS in se-
kretarju OOZKS.
Sekretariat ZK je takoj sklical
konferenco, na kateri naj bi se
razpravljalo o stabilizacijskem pro-
gramu. Na sejo so bili vabl.ieni
samo tisti inženirji in tehniki, ki
so nismo podnisali, ostali pa ne.
Na seji .je bilo prečitano »pismo
direktoriu«, nato pa še dopolnila,
ki so bila osebne narave.
Na omenjeni seji sem zaradi ob-
širnefra gradiva zahteval, da ma-
terial preuči komisija samouprav-
nih organov. Ta predlog je bil
takoj zavrnjen. Po dolgi razpravi
so se prečitali že pripravljeni za-
ključki, kar je takoj ponovno po-
trdilo, da želja inženirjev in se-
kretariata ni obravnavanje stabi-
lizacijskega propama.
Zato sem sejo tudi zapustil s
pripombo, da bom odstopil s svo-
jega položaja kot direktor.
Zavedam se, da je tako nagel
vzpon Aera lahko rezultat samo
kolektivnega dela in da .je zasluga
posameznikov samo delček v sa-
moupravnem mozaiku.
Navedel bi rad nekaj stvari, za
katere sem mnenja, da niso pra-
vilno potekale:
Sekretariat ZK v pod.jetju ,je
vedel, kaj .se pripravlja, pa se
mti in zdelo potrebno, da bi me
na to opozoril.
Sklep sekretariata. « katerim je
odklonil mojo zahtevo, da se po-
stavi komisija za preučitev gradi-
va, štejem predvsem ra pritisk in
negacijo organov samoupravljan.ja.
Do danes še nisem imel prilož-
nosti, da bi odgovoril na obtožbe.
Do danes, ko sem že dal ostav-
ko, še nisem dobil v roke nobe-
nega zapisnika o «ejah, ki so se
zvrstile.
\e strinjam se § tem. da mi
je bilo kot direktor.ju preti ostavko
na zahtevo sekretariata ZK Aera
onemogočeno sklicevati sejo up-
ravnega odbora.
Ne strinjam se s tem. da .je se-
na upravni odbor za razrešitev
kretariat ZK Aera •zva.jal pritisk
tehniškega direktor.ja, če ji niti
sekretariat niti upravni odbor ni-
sta dala možnosti z« zagovor.
Ne smatram za pravilno, da .je
zbor delovne skupnosti tehniškcra
direktorja, ne da bi bil slišal
njene argumente, predlagal za raz-
rešitev, niti ne smatram za pra-
vilno, da .je delavski svet spre.jel
njeno razrešitev in celo odpoved.
Čie so bili proti tehniškemu di-
rektorju aH njegovemu delu kaki
pomisleki, bi se bili lahko uve-
ljavili oh reelekciji, ki je bila
izvedena letos.
Smatram, da seui kot direktor
po statutu odgovoren za izvajanje
pravnih oblik dela samoupravnih
organov in da na to ne morejo
vplivati družbene or.^:'nlzacije s
kakršnimikoli pritiski.
Ne strinjam se s tem, da se
je družbeni sporazum obravnaval
predv.sem s stališča in obljub znat-
nega povišanja plač, čeprav zna-
ša povprečje osebnih dohodkov v
kolektivu 1.750 din, kur .je znat-
no več, kot v drugih kolektivih
v Celju.
Ne smatram za pravilno, da
je član sekretariata, ki ,je na
položaju vodja finančnega .sek-
torja, ne da objektivne ocene
o finančnem položaju, čeprav .je
osebno sodeloval pri delu komi-
sije Zvezne skupščine, ki je ugo-
tavl.jala v pod,jetju vpliv zveznih
in.strumentov in ugotovila, da bo
imelo podjetje Aero za več kot
milijardo starih dinarjev zmanjša-
no akumulacijo:
Taka negativna ocena povzroči
samo preplah v pod,ietju in iz-
zove negodiH-anje proti vodstvu.
Na delavskem svetu .je bifo
sklen,jeno, da se stabilizacijski
program obravnava parcialno.
Mnenja sem, da učinka takšnega
programa ni mogoče doseči z eno
samo resolucijo in z razčišče-
vanjem osebnih sporov.
Ob koncu teh ugotovitev bi rad
povedal še to, da kolektiv Aera
ni bil va.jen takšnih udarcev in
da je doslej vedno reševal spor-
ne točke z velikim potrpljenjem
in razumevan.jem.
Od maja 19-15 sem se trudil,
da bi dolžnosti, ki mi jih .je
zaupal kolektiv, vestno izpopoln.ie-
val. Iz male obrtne delavnice z
32 delavci .je v tem času zrasel
kolektiv in specializirano pod.jet-
je, ki je znano in visoko cen.je-
no doma in v tujini. Prepričan
sem. da bo celiska in slovenska
.javnost sama ohiektivno presodi-
la potek dogodkov.
Pismo
Novemu
tedniku
Na podlagi člankov, objavljenih
T vašem časopisu v zvezi z dogod-
ki v tovarni Aero v Celju, bi kot
glavna obtoženka prosila, da obja-
vit« moje pismo, saj bo to zame
edina možnost, da člani kolektiva
tovarne Aero, družbeno-politični in
samoupravni organi ter seveda vsa
slovenska javnost slišijo še »drugo
plat zvona«
Upravni odbor podjetja Aero me
je dne 20. 1. t971 izbral za vodjo
tehniškega sektjoja. Iz dopisa, ki
sem ga rakrat prejela, je razvidno,
da se je odločil za to na podlagi
predloga komisije, ki je vsestran-
sko proučila razpisane pogoje in
kvalitete kandidata.
V podjetju sem zaposlena 15
tet, od tega 11 let kot vodja teh-
niškega sektorja, zato smatram,
da je imela komisija na voljo vse
podatke za utemeljitev te odločit-
ve. Po preteku vsega skupaj samo
mesecev pa so »nerešena vpra
4mja v tehniškem sektorju ustva
rila nevzdržne odnose, ki se z mo-
jo prisotnostjo ne morejo urediti.«
To je pogojevalo sklep političnih
in samoupravnih organov v podjet-
ju, da se razrešim delovnih dolž-
nosti in da se prekine z menoj
delovno razmerje. Vsiljuje se vpra-
šaje: zakaj?
Skupina mženirjev je prve dni
^ptembra izročila direktorju pod-
jetja in meni pismo, v katerem se
zavzema za akcijski program v
^ezi s stabilizacijskimi ukrepi v
podjetju Dodatek k temu pismu
(ki pa ga midva nisva prejela
temveč je bil poslan le sekretari-
atu ZK v podjetju ter političnim
1 družbenim organizacijam obči
in menda celo republike) pa
Predstavlja očitke direktorju in
tehniškemu direktorju v obliki de
*etih točk. Navajali so nepravil-
nosti pri strokovnem delu ter z
Javedbo odhajanja strokovnih ka-
Jrov iz podjetja v 15 let.ih pod-
^pili oris nezdravih razmer prud
'Sem v tehniškem sektor.jii. Kakš
"o pa je bilo res stanje v tem
'ektorju?
Vsakih 14 dni je bila redra de
®vna seja, kjer se je -aapravljalo
* tekočih problemih in 'o se ob-
^navala vsa vprašanja in p ed-
ki .so jih imeli inženirji in
Jpdstveni kader. Dokaz za to so
•piski sej. Na teh sestankih je
*'la z moje strani vedna podana
^ osnova za odkrito debato
Kje je enakopravnost samo-
Wavljalcev, da lahko eni samo
®tožujejo, drugim pa ni dana
^>žnost niti zagovora niti obrani-
I®. Tako je namreč potekal ves
•Os.topek. na čelu katerega Je bil
J[>."ariš Tone Erjavec. 2e na prvi
sekretariata ZK je dopustil
®oato v smeri obtožb proti meni
J., direktorju. Z direktorjem na
®Ji nisva mogla doseči formira-
nevtralne komisije, ki bi vse
te obtožbe preverila in na podlagi
realnih podatkov presodila stanje
Prva seja ZK. ' ki je potekala
ob navzočnosti občinskih funkcio-
narjev, ni prinesla nobenih za-
ključkov. Zato je ZK ponovno skli-
cala sestanek, na katerem je ov
Erjavcu uspelo na podlagi istih
podatkov pripraviti predlog za
upravi odbor o moji raarešitTl.
Upravni odbor mi je po oregledu
obtožb z glasovanjem 6 proti 1
kot prvi organ dal možnost, da se
zagovarjam in predložim pismeno
obrazložitev. Na veliko ogorčenje
sekretariata in prizadetih niž^.iir-
iev, ker je upravi odbor tak ?klep
sprejel (po pravilniku o delovTiih
razmerjih je to moja zakonita pra.
vica). so takoj sklicali »zbor de-
lovnih ljudi« S pomočjo s'ih po-
datkov so na zboru zanetili lako
stanje, da je direktor ses+anek
predčasno zapustil, zame pa so
predla.gali delav.skemu svetu raz-
rešitev in prekinitev delovnega raz-
merja
Delavski svet je zasedal nasled-
njega dne (direktor je dal pisme-
no odpoved) predlog zbora delov-
nih ljudi posredoval upravnemu
odboru, le-ta pa je iz\'edbo po-
stopka prepustil splošnemu sek-
-oriu podjetja.
Po preteku več kot meseca dni,
odkar .so začeli to akcijo, pa do
danes še nimam v rokah nobene
uradne obtožnice, niti ,«e rišem
mogla nikjer braniti. Dokazno gra-
divo, ki zavrača vse rroti meni
naperjene obtožbe in je seveda
preobširno, da bi ga lahko tu na-
vajala. sem morala zbrati na pod-
lagi poda'kov, ki so mi jih "na
črno« posredovali posamraniki v
podjetju, saj mi v sponiinu niso
ostali vsi očitki prve seje sekreta-
riata. To gradivo pa dokazuje, da
so obtožbe inženirjev osebne nara-
ve in ne spadajo v samoupravno
razpravo o stabilizacijskih ukrepih
in akcijskem pro^amu, ki bi bil
pogoj za dobro in uspešno delo
Dodjetja. ker bi moral biti nam
vsem skupni cilj
Komu, kdaj in kje bom lahko
predložila zbrano gradivo, ki po-
jasnjuje in zavrača obtožbe, je
zame zaenkrat še uganka. Upravne-
mu odboru podjetja sem ga sicer
poslala na lastno iniciativo, vendar
je \-prašanje, če ga bodo sploh
želeli ali smeli obravnavati Sma
tram, da ves ta postopek proti
meni ni bil v skladu z osnovnimi
ustavnimi pravicami in zato '-udi
ni zakonitih razlogov za kakršne-
koli ukrepe Zame pa ostaja od-
prto vprašanje, kako naša sooia'i
stična družba dopuSča, da lahko
nekateri obsodijo in javno umre-
jo nekomu ime na osnovi mftUče-
nja dejstev in enostranskega obto-
ževanja ter ga po l.'S letih nesebič-
nega in požrtvovalnega dela po-
staWjo na cesto,
Nuda Sto.ian
Pismo novinarjem prisotnim na
tiskovni konferenci tovarne ,Aero'
v imenu mladinskega odbora,
ki .sem ga informirala o vaših
izjavah in vedenju na tiskovni
konferenci, bi vam rada povedala,
da sem bila nad vašim vedenjem
razočarana, še bolj pa sem sedaj,
ko sem prebrala vaše članke.
Na konferenci je nekdo izmed
vas dejal, da veste kot novinarji
in komunisti, kaj je za javnost in
kaj je za vašo osebno informa-
cijo. Vendar se mi zdi, da polem
ne bi smeli pisati v časopisu
stvari, ki na konferenci niso bile
izrečene, in menim, da so take
besede nevredne komunista.
Citirala vam bom stavka, ki sta
ga napisala vaša kolega v svojih
člankih.
Franjo Krivec, novinar Dela, je
napi.sal: ». . . Povedali m, da s«
take konference drugič ne bodo
udeležili . . .«
Peter Kavalar, novinar Ljubljan-
skega dnevnika, pa je zapisal:
». . . Znano je, da so v Aeru v
zvezi z zadnjimi dogodki zapirali
vrata novinarjem, dopisnika Ve-
čera so minuli petek celo fizično
odstranili, ko se .je hotel udele-
žiti zbora delovnih ljudi . . .«
Nihče izmed nas r.i i/.,javil, da
se priiiodnje konference ne bo
udeležil, pač pa je sekretar os-
novne organizacije ZK Tone Erja-
vec izjavil, da imamo že danes
vse pripravljeno in da je nesmisel
konferenco prelagati.
Res je, da smo zapirali vrata
novinarjem, ni pa res, da .so vaše-
ga kolega fizično odstranili, pač'
pa so mu samo preprečUi vstop,
predhodno pa je bil že pri vra-
tarju opozorjen, da je na zboru
delovnih ljudi nezaželen. Prepre-
čili pa so mu ga delovni ljudje,
ker so vedeli, da na zboru ne bo
ravno mirno, in da ni potrebno,
da javnost izve podrobnosti iz
razprave.
Tovariši, mar ne uvidite, da s
takšnim pisanjem škodujete na-
porom delovnih ljudi, da sami
rešujejo svoje probleme?
Še nekaj!
Če bi na vaših delovnih področ-
jih imeli probleme, mar bi
najprej potrkali na sosedova vra-
ta in ga prosili, naj vam opere
umazano perilo, ali bi ga ra,je
oprali doma, in ga k sosedu nesli
samo sušit?
Kada bi vedela vaš odgovor, saj
smo se odločili, da ne bomo prali
umazanega perila v javnosti, am-
pak v kolektivu in potem iznesli
že dokončne sklepe, ki kolektivu
ne morejo več škodovati.
Na konferenci ste tudi izjavili,
da se bojite, da bi bili enostran-
sko informirani.
Ali se vam ne zdi. da so bile
podane vse možnosti za objektivno
informiranost, tudi možnost raz-
govora s tovarišem Jenkom, saj
ste razgovor z njim nekateri že
opravili?
Pred tiskovne konferenco ste bili
dopoldan pri direktorju Aera in
ste bili prav gotovo dobro infor-
mirani. Mislim, da verjetno eno-
stransko, saj pišete, da je izjavil,
da zaradi ». . . notranjih odnosov
r vodstvu podjetja in intrii; ne bi
mogel več uspešno voditi podjet-
ja .. .«! Ni pa izjavil, da njemu
konkretno ni nihče nič očital in da
vsi poznamo njegove zasluge za
tovarno Aero v njegovih 26. letih
delovanja v tem podjetju in da
.je sam prevzel vse obtožbe, ki
so bile namenjene dosedanjemu
tehničnemu direktorju inž. Nadi
Stojanovi".
Pri tem hočemo poudariti, da
nI bil namen naših sestavkov v
tem, da bi kogarkoli odstranili iz
podjetja, temveč v tem, da dose-
žemo v podjetju boljše odnose,
v katerih se bo lahko normalno
razvijalo samoupravljanje. c":e pa
se kdo s tem ni strinjal, je dovolj
jasno pokazal, da je bil proti iz
boljšanju odnosov in samouprav-
ljanju.
Torej, čeprav direktor Rado Jen-
ko ni bil vabljen na tiskovno
konferenco, je vedel, da je, saj
se je o tem govorilo na «boru
delovnih ljudi, pa tudi vi »te bili
pri njem. o
Končno pa .se mi zdi, da novi-
narji 670-članskemu kolektivu ne
morete postavljati pogojev, sploh
pa ne, če kolektiv želi javnost
obvestiti že z rezultati, ne pa š«i
z do takrat nerešenimi in nedo-
končanimi problemi.
S tovariškimi pozdravi!
Predsednik aktiva ZM .\ero
HILDA vriiovsi;k
Josip Pelikan
Sp>et sva sredi pomenka
Tokrat o Celju in zdravju.
Vprašanje o fotografiji sem
prihranil za ionec srečanja
Od tega sem pričakoval naj-
več, saj gre na k^ncu koncem
le za mojstra foi.cgrafije, za
človeka, ki ima na fiilmskih
trakovih najbolj verno zrcalo
rasti mesta ob "išavinji, do
godJcov v njem, veselih in ža-
lostnih, vse od 1919. leta, ko
je postal Celjan. Da^ postal
je pravi Celjan in lak je tudi
ostal.
»Kako danes tjiedate na
mesto?«
Za hip se je zagledal nekam
v daljavo, kakor o a bi iz nje
hotel dobiti odgovor na vpra-^
šanje, ki ga je bržčas pre-
senetilo. Malce se j6 nasmeh-
nil, morda ob spominu na
tiste čase, ko je bil povsod
zraven, ko so ga bile polne
ulice in se je us»^ a vi j al ob
družbah, pri ljudeh, vedno
vesel, glasen, včasih tudi kar
preveč kritičen. P'.>tem je po-
časi odgovoril z malce gren-
kim prizvokom:
»Veste, zdaj n:ie mesto nič
več ne miče, vabi. Veliko
starih, zvestih prijateljev in
znancev je že umrlo. V go-
stilne ne hodim ^eč. V njih
ni več tistega razpcdoženja, ki
je bilo nekoč. Mladi, ki zda.:
najbolj polnijo te lokale, se
obnašajo drugače, kot smo
se mi. In tako m mam nobene
želje, da bi kam šel. Sicer
pa, zdaj tudi težko hodim-
Edino, kar me še privlači,
je narava. Ta je moje naj-
večje veselje!«
Spet je umolknil. Oh, ti
spomini. Kako hitro bežijo in
kako lepo je, ko se spet po-
javijo!
»Omenili ste nogo. Kot se
spominjam, je tudi z nesre-
čo, ki vas je doletela, vezan
pyoseben dogodek «
»Prav imate. Bilo je 1948.
leta. Tudi v Celju in celjski
okolici so gradili več zadruž-
nih domov. Pa se je zglasii
pri meni mlad polir in me
prosil, če bi vsa.<.o soboto fo-
tografirali, kako poteka grad-
nja teh domov. Veste, je de-
jal, s fotografijami bom de-
lavcem najbolj nazorno po-
kazal, kako napreduje ta in
ona gradnja. In še to je re-
kel polir: tega dela vam ne
bom plačal, kar nimam de-
narja. Navzlic pnznanju, da
ni denarja, sem se lotil dela.
Tudi gradnja zadružnih do-
mov je del naše zgodovine,
Iip ko sem FK>sliical gradbišče
na Babnem in se z motorjem
vračal proti domu, so se m.i
na sedanjem šlandrovem trgu
pripeljali nasproti po Vodni-
kovi ulici trije džipi. Ker ni-
so nakazali smsx'i, K.am bodo
v križišču zapeljali, sem sto-
pil z motorja in hotel poča-
kati. Tu pa sem stopil v bla
to in kanal. Spod-snilo mi
in znašel sem se na tleh. Zlo-
mil sem si kolk. Ležail sem
dve leti, pred tem pa pre-
stal težko operacijo. V nogi
imam od tedaj žebelj, ki pa
me zadnje čase močno boli.
Zato hodim zelo težko. Vidi-
te, takrat sem sprejel delo
in se pri njem tudi poš.ko-
doval. Moram povedati, da
sem ga rad sprejel. Zato pa
naj ne govorim o tem, kaj
imam danes od tega. Lahko
samo rečem, da je to sra-
mota.« (Kooiec prihodnjič),
M. B02IČ
4. stran
NOVI TEDNIK
Št. 40 — 14. oktober 1*971
Komentar
Kako
do
tisočaka?
Akcija za takolmenovani
»sindikalni minimum se z
dvigom življenjskih stroškov
pomika navzgor. Lani je bil
še cilj 80(J dinarjev najnižje
odmerjenega osebnega do-
hodka za poln delovni čas in
izpolnjevanje delovnih obvez-
nosti, letos je spodnja meja
postavljena že na 1.000 dinar-
jev. Res ni visoka in vpra-
šanje je, če se pokriva z me-
jo življenjskega minimuma.
Nič čudnega nI, da uživa
»sindikalni minimum« v očeh
mnogih samo socialno kate-
gorijo, čeravno bi moral biti
hkrati tudi ekonomska. Saj
delovno mesto, ki prinaša
manj osebnega dohodka,
sploh ni opravičljivo v so-
dobnih možnostih proizvod-
nje.
2al pa je še ta minimum
vprašljiv. Vprašljiv je zlasti
tam, kjer zasledovanje renta-
bilnosti temelji predvsem na
nizkih osebnih dohodkih.
Ravno ta vidik je značilen na
zapadu kot vaba za izvoz ka-
pitala v nerazvit svet in je
hkrati nazbolj značilna po-
javna oblika neokolonializ-
ma.
Torej je realno in dolgo-
ročno povečanje osebnih do-
hodkov predvsem mogoče na
temelju boljše organizacije
dela, izboljšanju tehnologije,
predvsem pa na temelju ne-
razdružbe povezanosti pro-
izvodnje s potrebami tržišča
in seveda večje proizvodnje.
Na zadnji konferenci celj-
skih sindikatov smo mogli
slišati ugotovitve, kako slabo
je poskrbljeno tudi za stro-
kovno rast delavcev. Toda
tudi premik v kvalifikacijski
strukturi ne bo opravil niče-
sar, saj dohodek podjetij ni
odvisen od diplom, marveč
od stopnje v proizvodnem
procesu, ki kvalifikaciji sploh
omogoča uveljavitev. Seveda
pa tudi diplome nekaj pome-
nijo -
Bilo bi tudi zanimivo vede-
ti, v kolikih primerih so po-
večanja osebnih dohodkov po
raznih ekscesih, prekinitvah
dela, pospešila povečanja sto-
rilnosti, predvsem na osnovi
boljše organizacije dela, za-
vzetosti strokovnih krogov v
proizvodnji ali v realizaciji
proizvodnje na tržišču?
Vendar pa so nedvomno
še druge rezerve. Na konfe-
renci sindikatov v Celju je
bilo nedvomno povedano, da
so takšne rezerve tudi v ob-
močju poslovnih stroškov.
Podatki za minulo pollet.ie
razkrivajo pojav, da pred-
stavljajo ti stroški (dnevnice,
kilometrine, reprezentanca in
razne razmere druge o-
blike (okoli 70 odstotkov v
istem času izplačanih oseb-
nih dohodkov. Dobro ve-
mo, da so dohoki iz te-
ga naslova v precejšnjem
obsegu neupravičeni, da
so predmet socialnega ra-
zlikovanja v korist socialno
najmanj ogroženega dela za-
poslenih. Ce bi, skromno re-
čeno, je dejal-na konferenci
predstavnik Ivan Kramer,
vsaj deset odstotkov poslov-
nih stroškov označili za ne-
upravičene, bi 2 vsoto teh
desetih odstotkov lahko v
celjski občini povečali oseb-
ne dohodke za 100 novih di-
narjev vsaj 2.000 delavcem
na nanižji meji osebnega
dohodka.
Gotovo je družbena aku-
mulacija še vedno breme,
vendar pa so le-ti prepogo-
sto izpostavljen vzrok, kadar
je kje zaplet okoli osebnega
dohodka. Zaradi jutrišnjega
dne delavcem ne bi smelo bi-
ti vseeno, kjer bodo odgo-
vorni »izbrskali« denar.
Zlasti ne bi smeli dopustiti,
da zaradi osebnih dohodkov
posegamo v sklade, kar je bi-
lo, na primer v Topni, ne-
upravičeno storjeno.
JURE KRAŠOVEC
Senca na mučeniškem
vencu junaka?
v prilogi »Dela« objav
Ljeni UUI.UI/IICI iz knjige
»Moji spomini« so v za-
četku tega meseca vzne
minil šaleško dolino. Pi
sec, revolucionar m poLi
tik Miha Marinko v enem
teh odlomkov opisuje sre
čanje v mariborskih za
porih z znanim partijskim
aktivistom Blažem Rač-
kom — Bibo. Vznemirje
nje je povsem razumljivo,
kajti Biba je vse do tega
trenutka veljal za enega
najsvetlejših likov revolu
cionarnega gibanja v na
ših krajih, ßa vzornika, ki
;e bil vselej postavljen v
vrsto Boža Mravljaka, Le
tonje in Kajuha, narod
nih herojev, ki je bil ved
no omenjam med prvimi,
če je tekla pisana ah go
vorjena beseda o predvoj
nem revolucionarnem gi
banju in prvih najtežjih
letih revolucije. Po njem
se imenuje osemletka v
šoštanju, Bibovem rojst
nem kraju, po njem sta
se imenovali dve mladin
ski delovni brigadi m pre
bivalstvo doline se je svoj
čas močno trudilo doseči
za svojega rojaka imeno-
vanje za narodnega hero
ja, ki je bil leta 1942 po
zverinskem mučenju u-
streljen. Nanj je zdaj pa-
dla senca obtožbe, da je
v zaporu klonil, da je
Marinka pred gestapovci
prepoznal, čeprav je Mi-
ha Marinko že prea tem
razkril svojo identiteto.
Nt naš nuiiien puiemizi
rati o resničnosti piščevih
navedb, saj je to naposLea
CUÜI nemogoče. Pa tudi od
rekati tovarišu Marinku
vero v njegovu izpoved bi
bilo težko. Drugo pa je
vprašanje interpretacije i.i
ocene aogoaaa, zluhli se,
če je znanu, aa je Oi Bt
ba sam trtev izdaje ob
znani »provali« gesiapa v
organizacijo KPS in Ol
v tedanji Spodnji štajer
ski. Tovariš Miha Marinko
sam pravi, da ga je skozi
linico v vratih opazovalo
neznano oko in da je v za-
porih srečat eno oa ku
rirk.
Zakaj potem sploh ta
zapis?
Predvsem zaruai posLt
dice, kl jo obelodanjeni
spomini vsiljujejo. Ime
Blaža Ročka — Bibe je
oilo ves čas od njegove
smrti idol, vzor in sim
bol. če je bil nevreden
vsega tega, zakaj je po
tem javnost v tej šokan
tni obliki obveščena ta
ko po^no? Ah pa prezgo-
daj? Prezgodaj namreč za
to, ker je epopeja NOV
še vedno tako blizu, da
bi mogli trezno presojati
brez čustvene prizadetosti,
ki nas pripravi do tega
da spričo ene napake za-
metujemo na desetine od-
lik.
V razgovorih s predstav-
niki političnega življenja,
zlasti pa s sekretarjem ko-
miteja ZKS v Velenju,
smo mogli spoznati odlo
čenost, da mora zadeva,
ko je že načeta, biti do
konca razjasnjena. Ni' se
mogoče izogniti trditvi, da
so ljudje v šaleški dolini
vendar skoraj do kraja
prepričam, da si Biba
Röck ne zasluži obsodbe
izdajalca m največji do-
kaz za to navajajo njega-
go smrt pred puškami, po-
tem ko je prestal najhuj-
^e stopnje qestapovskeqn
mučenja, ki je bilo tolik
šno, da ga ie lastna ma
ti, ki so ji ga pokazali,
komaj spoznam, poiem pa
]e čez noč povsem osivela
Tovariš Miha Marinko
sam pravi, da je bil pri-
pravljen priznati toliko,
kolikor bi po njegovem te-
meljitem premisleku ute-
gnili o njem sovražniki ve-
deti. Ali ni možno, da je
bil Biba enakih misli, saj
je bila to praksa komuni-
stov v vseh letih ilegalne
ga dela, če so prišli v
roke razrednemu sovražni
ku? Mar m bilo možno,
da bi bil celo drogiran,
da je po mesecih mučenja
D gestapovskih zaporih bil
duhaprisoten kot pisec po
nekaj tednih? V šaleški
dolini so povedali tudi to,
da zanesljivo vedo. kako
po aretaciji Blaža Röcka^
Nemcem m prišel v ro-
ke nihče več od takšnih,
ki so bih z Bibo v stikih
Vst so že bili za zapahi
z njim vred kot žrtve iz-
dajalcev, ki jih tovariš
Marinko navaja. Med te
mi kurirka Greta Rancin
gerjeva.
Kot že rečeno, v šale-
ški dolini so se odločili
do kraja razčistiti stvari
tn sicer z vso neizogibno
potrpežljivostjo zlaganja
kamenčkov v mozaik kot
celoto. Ne samo zato, ker
so se šolarji dveh šoštanj
skih šol v svoji nemoči
po globljem presojamu
problema obmetavali s
Kajuhovci in izdajalci
Zgodovina revolucionarne
ga gibanja, oborožena re
volucijd v najbolj krva
vem obdobju zgodovine
našega naroda so vse pre-
več sveta izročila, da bi
ju karkoli zasenčevalo.
Ravno zato ta zapis. Da
bi se oborožili s strpno-
stjo do trenutka, ko o
vsej tej zadevi ne bo mo-
goče reči niti besede več.
JURE KRAŠOVEC
Biba Pöck
Odgovornost
v lastnih
vrstah
/.a predsednika ZJVl v Celju
so izvolili Vikija Kranjca, za
-.ekretarja pa Milana ßratca
Celjska mladinska konle-
renca je nedvomno izzvenela
v zelo kritičnem odnosu do
lastnega dela in tudi do de-
javnosti zunaj Zveze mladine.
Viki Kranjc je v svojem
selo konkretnem referatu na-
ni2al vrsto problemov da-
našnje mlade generacije in
ni enega dela v raznih orga-
niziranih oblikah ter naka-
zal več problemov, s kate-
rimi se je celjska mladina
srečavala v preteklem ob-
dobju
Značilno za samo konfe-
renco, še posebej v razpravi,
je bilo, da so mladi zelo
kritično pogledali na iastno
delo, na delo številnih mla-
dinskih funkcionarjev, ki v
svoji mandatni dobi kot
predsedniki mlaidinskih ak-
tivov (Toper, Banka, Ele-
gant, Cestno podjetje, TVO
Skofja vas, Obnova, Tkanma,
Center, Klima, Prevozništvo
m drugod) ali kot člani ob-
činske konference nikakor
niso opravičih zaupanja, ki
jim ga je z izvolitvijo izka.
zala mladina. Takšne primere
90 na konferenci obsodili in
posebe poudajih odgovor-
nost pK>sameznikov še po-
sebej pa mladih komunistov,
ki so s svojo nedejavnostjo
povzročili, da je zamrlo delo
v marsikaterem dobrem mla-
dinskem aktivu. S tak.šno sa-
mokritiko so se mladi lahko
tembolj upravičeno 02a:li tudi
na razmere izven svoje orga-
nizacije, ko v podjetjih mla-
dine, kot najštevilnejših za-
poslenih, še vedno ne upošte-
vajo tako, kot bi bilo glede
na predloge in zahteve s
strani mladih pcftrebno. O
problemih s konference bo-
mo še poročali.
M. Seničar
Pokopališče na
Golovcu — park
Zdaj, ko je zadeva sitekla.
So nekateri zagnali vik in
krik, čeprav načrt o uredntjvi
pokopališča na CSolovcu v
park ni nov in ga poznajo
več ali manj vsi, tudi tisti,
ki se morda danes zgražajo.
Namera o ureditvi pokopa
lišča na Golovcu v park je
stara več kot dvajset let. Pr-
vi sklep o teh delih je sprejet
1948. leta takratni mestni
ljudski odbor in rekel, da bo
to pokopališče; mnogi ga po-
znajo tudi pod imenom okoli-
ško oziroma slovensko; uki-
njeno 1968. leta. Na željo šte
vilnih ljudi, ki imajo na tem
pokop>ališču svojce, je pri-
stojni organ celjske občinske
skupščine podaljšal njegovo
uporabnost še za deset let,
vendar z dodatkom, da se po-
stopoma spreminjajo v park
vsi tisti grobovi, za katere
svojci umrlih ne bodo plača-
li pristojbine. Ljudje so bdli
o tem sklepu seznanjena. Res
pa je, da ga mnogi niso vze-
li resno, zlasti še, ker preu-
rediitvena dela ndso takoj ste-
kla. Letos pa je celjska ob-
činska skupščina namenila
za ta dela prvih pet milijo-
nov stai-ih dinarjev in po-
grebni aavod ^e začel izvajati
znani in predviden program.
»Tako smo začeli odstranje-
vati nagrobne spomenike in
opravljati druga, po načrtu
predvidena dela,« je v razgo-
voru dejal direktor pogrebne-
ga zavoda v Celju inž- Og-
nar. Prva dela smo začeU
sredi julija, in spet smo o
njih obvestili vse prizadete.
Mnogi so se javili šele zdaj
in prosijo, če bi smeld zadr-
žati grob do 1978 .leta. Četudi
so to zamudniki, ne delamo
težav. V kolikor plačajo pri-
stojbino, prošnji ugodimo.
Vrh tega so možni tudi pre-
kopi in prenosi nagrobnih
spomenikov, če to lastniki že-
lijo in prijavijo pri nas.
Skratka nič takšnega, da bi
se lahko kdorkoli razburjal,
zlasti še, če je poravnal vse
obveiznosti.«
Dela so torej stekla. Kdaj
bodo končana, je težko reči,
ker so pač odvisna od de-
narja. Prav tako je znano,
da bodo spomeniki nekaterih
znanih celjskih mož, ki so
tu pokopani, ostali tvidi v
prihodnje in bodo vključeni
v novo ureditev Golovca.
MB
Petinsedemdeset let
Franja Novaka
v zdraviliškem domu v Ro-
gaški Slatini so v petek praz
novali petinsedemdeseto ob-
lentico rojstva Pranja Nova-
ka, znanega turistdi&iega de-
lavca in publicista, rojaka iz
Rogaške Slatine. Na tovari-
škem srečanju, ki ga je pri-
redilo zdravilišče Rogaška
slatina^ skupaj s turisitičnim
društvom Lovrenc na Poiior-
ju, se je zbralo mnogo slav-
Ijenčevih prijateljev in znan-
cev ter sodelavcev, ki so mu
zaželen vso srečo ob tako vi-
sokem življenjskem jubileju.
Praryo Novak je častni ob-
čan občine Šmarje pri Jel-
šah, zato je bilo slajvje še
toliko pomembnejše.
M. STRAS£K
Idol: V prenesenem
pomenu stvar, oseba, ide-
ja, kateri se izkazuje iz-
cedno spoštovanje strast-
na ljubezen in lepa pri-
vrženost.«
Iz enciklopedije
Mnc^i slavni ljudje, ki jih gledamo na televiziji, menijo, da sO idoli, predvsem pevci.
Vehko je že bilo anket o tem, kdo je čigav idol. Tudi md smo naredili nekaj podobnega in
obiskali tri šole in zbrali tri dijake, da povedo, kdo je njihov idol. Pevec? Nogometaš?
Politik?
Tokrat smo se ustavili v
Tekstilni tovarni Prebold in
pobarali mlade, kdo je nji-
hov idol in zakaj. V začetku
našega srečanja smo bih ne-
koliko v zadregi, saj niso
pra-v razumeli, za kaj gre.
Ko smo jim našo akcijo in
želje do dobra razložili, so
se jim zasvetile oči in sko-
raj v zboru odgovarjali. V
zboru zato, ker so imeli vsd
enega m istega idola — Tita!
Radi imajo tudi predstavnike
zabavne glasbe, likovne ume-
tnosti, športa itd., vendar nji-
hov idol — pa čisto zares! —
je Tito.
MILAN SUŠEK iz Prebol-
da, letos se je izučil 2a klju-
čavničarja, v p>od|jetju pa je
že šHan leta: Moj Idol je
Tito, ker rešuje tudi tiste si-
tuacije, na katerih rešitev
čaka ves svet, tudi velesile. V
glasbi občudujem Beatlese,
ki so prvi uvedli to zvrst
glasbe, ostali so jih samo po-
snemali. Sam sem športnik,
treniram met kladiva pri AD
Kladivar. Med športi md je
prav zaradi tega všeč atleti-
ka in naš državni rekorder
v metu kladiva Stiglič«.
MARIJA UPLAZNIK Iz
Matk, Od 1968. leta v podje-
tju, pirej delala v tkalnici,
zdaj kot šivilja v konfekcij-
skem oddelku? »Tito. Največ
je napravil za mir, za katere-
ga skrbi ta»ko v Jugoslaviji
kot v vsem svetu, želim, da
bi še dolgo živel. Drugače pa
uživam v likovni ijnefcnosti.
saj tudi sama rada rišeni'
Tudi poslušanje narodne in
zabavne glasbe mi je všeč.
Krajša md prosti čas.«
J02E BALOH iz Matk, tre
nutno strojni preveaovalec,
prej delal v tkalnici kot či-
stilec statev. Izredno je vpi-
sal Tekstilno tehnično soW
v Kranju, oddelek pri Delav-
ski uniyerzi v (Delju: »Isto na*
slim kot prijatelja: Tito. KO
bi bil vsaj dvajset let mlaj'
šil To je človek v najširšeB®
in najglobljem pomenu bes^
de. V glasbi md je všeč Loü;
is Armstrong, med sportnü«*
pa hokejist Rudi Hiti «
Prihodnjih'
Mladi v Pivovarni La^
Milan Sušek
Marija Uplaznik
Jože Baloh
§t. 40 — 14. oktober 1971
NOVI TEDNIK
5. stran
^e mačehovski, ampak
vsaj polovičen kos
Pretekli teden je bila sklicana skupščina skup-
nosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje.
Pri osrednji točki dnevnega reda — starostnem
zavarovanju kmetov in njegovem financiranju —
se je razvila burna in zelo kritična razprava Žal
niso bili prisotni vabljeni poslanci, drugi pred-
stavniki družbeno političnih organizacij, niti
predstavniki občinskih vodstev SZDL kot nosilci
javne razprave o starostnem zavarovanju kme-
tov
K tezam o starostnem za-
varovanju lunetov je bilo na
skupšč niiizrečenih mnogo
pripomb Kritiziralo se je ce
10	to, zakaj se je z rešitvijo
tega vpra-šanja toliko časa
odlašalo Izrečena je bila tu
di bojazen, da do realizacije
zakona ' ne bo prišlo tako
lunalu.
Kmetje so odločno postavi
11	zahtevo da današnja go-
spodarska situacija ni in ne
more bit: zapreka za takoj š
nji začetek Elešitev proble
ma zahtevajo tudi sedanje
ustavne spremembe in pome-
ni uresničenje deklariranega
načela enakopravnosti Zato
je upravičena njihova zahte-
va po enakopravnem reševa-^
nju socialne varnosti za kme
te m delavce Na primer -
enak položaj kmečke žene e
delavko glede stopnje staro
sti, porodniškega dopusta
itd.
Naš ekonomski položaj res
ovira zvišanje predvidenega
zneska (250.00 din), vendar
ne smemc pozabiti da je
predvidena višina v mnogih
primerih nižja od socialnih
podpor v nekaterih občinah.
Zato so kmetje predlagali vi-
šine 300.00 oziroma 400.00
din, nekateri pa celo posta
vili zahtevo po višini, ki od
govarja minimalni delavski
pokojnim.
Glede vstopne starosti (65
let) m Dilo večjih pripomb
pojavile so se posamezne zan-
teve Po izenačenju z delavci
(60 let). Nasprotno pa so po
stavili zahtevo po znižanju
starostne meje za žene. ena-
ko kot pn delavskem zavaro
vanju, na 60 let.
Zahteva, da se ob upoko
jitvi izroči posestvo nasledni-
ku, je bila predmet živahnih
razprav in v zvezi s tem se
je pojavljalo veliko predlogov
m zahtev Izkazalo pa se je,
da je to eno izmed vprašanj
ki zahteva istočasno ureditev
predpisov o dedovanju ure
ditev vprašanja prevžitkov
zemljiško knjižnega zavarova
nja izgovorjenih pravic in po
dobno.
Financiranje pokojninskega
zavarovanja pa je bila osred
nja točka razprave. Vsi so
bili enotnega mnenja, ia je
predvideni prispevek družbe-
no političnih skupnosti preni-
zek zato so sprejeli sklep
da mora znašati prispevek
družbeno politične s.kupnosti
vsaj polovico, če ne več V
nasprotnem primeru pa tudi
3 svojim deležem odstopajo
večji delež družbeno poUti6
nih skupnosti so utemeljevali
2 načelom minulega dela, z
uvedbo davka na promet s
kmečkimi proizvodi, s pri-
si>evkom lastnikov zemlje kj
niso kmetje, prispevkom go-
zdnih gospodarstev, družbe-
nih f>osestev in podobnimi
vin financiranja.
Razprava kmetov s celjske-
ga območja pretekli teden ;e
bila tehtna Udeleženci jp si
cer razumeti težave naše druž-
be, obenem pa so izrazih že-
ljo, da ima tudi ona do njih
pravičen in korekten odnos
Z. S.
Tone Knez: Pogled v zanimivo starost laškega
RIMSKE NAJDBE
Najdbe iz' runs,roga časa a-
področju Laškega 50 v pr
merjavi s o^razgocluvinskun
bolj številne, predvsem pb
bolj monumentalne m kvali
tetnejše. Pri .«taluial' 'i.
rimskega časa irnaiio na raz-
polago samo umetniško obli-
kovane kamnite spomenike in
nekaj rimskih .novcev t^rei
natančnejših p:>datiov Vsp
do danes še ne »emo, niit;
kje je staia v Laški^m rimska
naselbina, niti k.ie naj išo^
nxo njej pripadajoče grobove.
Vsi kamniti spom^mki \sc
rimskega časa so oiIj že pre^.
stoletji iztrgani iz svoje pr
votne lege m «o 'ih zarsd
lepote in monumentai-,ic =t
prenesli in vzidaU v pročelja
raznih zgradb
Zelo verjetno je, da so pn
Üdanju laške cerkve in pr^
zazidavi srednjeveškega trga
Uničili ostanke rimske našel
bine in najbrž tudi grobove
Le srečno naključje nam Še
lahko prinese kakšno prese-
nečenje oziroma niiJrešitev te
Uganke V Laškem pa so bila
najdeni nekateri rimski kam
iliti spomeniki
Na pročelju trgo.ske hiše
Ha Orožnovem trgu je vzidan
relief krilate M^Juzine glave
^mnoseška obdeUu-a reliefa
je zelo kvalitena in kaže
umetmške ambicije klesarja
Upodobitev je reaustična
rahlo stilizacijo. Zarad; od^.
tega nosu :n poškodovane
gornje ustnice »e podoba
precej utrpela na lepotnem
videzu. Relief .)e --»il izdelan
v celeianski kamnoseški de
lavnid. Odlično primerjavo
zanj imamo v lapidariju celj
skega muzeja. Lik Meduzi-
ne glave je v antična upodab
Ijajoči umetnosti iolo ix>gosi
in priljubljen moti'^
V prvi vrsti una njena po.
doba zastrašujoč m odvrači
len namen, ^e «casneje jc
dobila tudi dekorativno fun
kcijo. Lik te	vzbujajo
če žene s kačjimi .asmi sc
postavljali Rimljani največ
krat na nagrobne spomenike
svetišča m lavne zgradbe, ds
bi odvračala nesrečo, zle du
hove m uroke Laški relie.
je najbrž krasil -innji del ne
ke velike groDaice Kje je bi
la podoba najdena, se ne ve
Drugi antični .-^liel je vzi
dan na severna »vrani kapla
nije na Glavnem nrgu {>ale.e
cerkve IDeloma »Krušen re
lief je s poškodbo izgubil ne-
koliko na svoji zpovednosti
vendar je -ilejkoprej ostala
nepojasnjena uganka ka.
oziroma koga pn>dstavlja, če
prav je likovno lasno in čiste
izdelan. Na reliefu je upo-
dobljena moška -seba v
»rimski« obleta, ki vodi na
vrvi nedoločljivo ziva. (pes
svinja, medved?) Jh njej p»
se je na knvenča3''em steblu
razcvetel bohoten ''■vet fanca-
zijske cvetlice Ali je vsebma
slike na reliefu vz'^m 12 baje-
slovja ali iz resničnega sve^aV
Pravega tn zanes;j--"ega oag>
vora na to vprašanje se ni-
smo dobili Z go'-.ovostjo pa
lahko trdimo, da ,e ta rejei
krasil neko grobno" kape^icc
premožnega pokojnik?) v run-
skem času
Najbolj moniimentalna rim-
ska plastika .e vzidana v
vdolbina na južnd -tram Fran-
čiškove laške -lerkve To 'e
mogočen kamniti lev upo-
dobljen v ležečem položaju z
odprtim, režečim gobcem, le-
vo šapo pa drži na okroglem
predmetu <ovno-"a glava?)
Podobo tega leva so v 19,
stoletju nekoliko ca x>kizirali:
nakodrali so iiiu gr-.vo, pre
klesali deloma lartijo okrog
gobca, na podnož.iu pa so mu
vklesali latinski .srek s kro-
nogramom, kj	letnico
1720. To Je najbrž leto, &o
so leva baročno »popravili«
in ga vzidali v ^alašč za to
prirejeno vdolbin/O cerkvena-
ga pročelja. Ni zii^jio, kje je
bil lev najden.
Nadaljevanje prihodnjič
Rimski lev iz Laškega, sedaj v Rimskih Toplicah
NE BOM POZABIL
Moj sin Srečko nodj v posebno šoio v Žalec Letos je
že drugič šei na morje v vzgojni dom Elvire Vatuvec v
Strunjanu Kei sem imel čas sem ga šel obiskat Ne mo
rem pozabiti Kai sem tam doživel V cem domu imajo
vse zelo lepo urejeno Kar pa je najlepše to je gosto
ljubnost tega doma Ko sem prišel so me izredno lepo
sprejeli, celo ostal bi lahko
Zato se prav lepo zahvaljujem upravniku doma, kakor
tudi tovarišu Zelezniku m vsem tovarišem in tovariši
cam za skrb m ljubezen do otrok
RADO KRAJNC
Prebold 10
PRIDITE NA PROSENIŠKO
v Novem tedniku mi je najbolj všeč Mala anketa. V
njej pa bi rada srečala še druge ljudi, c 'n^njsih krajev.
Naš tednik je sedaj precej spremenjen m mi to zejo uga-
ja, Rada bi tudi da nas pridete na Proseniško obisicat.
Ah boste v rubriki za mlade objavih prispe\ke o krot-
kih m njihovem delu, pa objavili še kakšno pesmico ali
spis? Da ne boste ugibali, kdo sem — hodim v 2. letnik eko-
nomske šole v Celju.
Mana Golaž
Prosemško 14 a
šentjir pri Celju
ODC.OVOK. Draga Marta, za mlade bomo obiavJjah pri-
spevke o delu na šolah, v tovarnah ter na polju, pa tudi spi-
se, pesmi, pi&ma idr Veseli bomo tvojega sodelovanja Na
Proseniško pe se bomo seveda tudi odpravili, A sc-veda ne
kar takoj. Glede Male ankete pa nam ie piši
VEČ ZDRAVNIŠKIH NASVETOV
Novi tednik mi je čedalje bclj všeč Na vaš tednik sem
že dolgo naročena Ker sem kroničen bolnik, so mi zelo
všeč zdravniški nasveti V Nagradnem globusu je zelo ma-
lo prostora pa upam, da boste znali vseeno prebrati.
še enkrat pripominjam, da je list iz tedna v teden za-
nimivejši
ŠTEFANIJA STANTE, Podgorje 24. Frankolovc
ODGOVOR. Prostor za Nagradni globus smo povečali
Vaka pohvala, draga Štefka, nam dobro dene, tako da ae
bomo še bol? trvdih zdravniške nasvete pa bomo ie
mskrbali.
Da Jima }e Novi tednik všeč, pišeta tudi Nemivšek
Alojz iz Prebolda m Cirkular Marija iz Vojmka. Lepo! V
Nagradnem globusu pa sodelujte pri vseh dvanajstih žri-
banjih. Pa bo ja kaj sreče!
TAKI SMO
Dcgodek na naši šoli me je prisilil, da vam napišem
tc>le pismo Poglejte, kaj se je zgodilo
Imeh smo odmor Vsak po svoje smo se kratkočasili.
Nekdo, ki je gledal skozi okno, je zaklical: »Nesreča! Moto
rist se je zabil v »fička«!« Skupini ijudi ki se je že nabrala
ob dogodku, smo se pribhžali še mi na oknih.
»Kakšna nesreča? Saj to sploh m nesreča? Saj to sploh
m nesrečal Kje je pa kdo mrtev?« se je nekdo od sošolcev
razburil,
»škoda da sem sploh prišel gledat!« je priromnil dru-
gi
Pri tem pa je tudi ostalo. Zvonilo je m nesreča je bila
le nepomemben dogodek odmora Toda vseeno sem se za-
mislil — ah smo postali ob nesreči bližnjega res tako popol-
noma brezčutni? Ali ni to preveč kruto?
Dijak Jože
ŽE DRUGI KANDIDAT
Tudi jaz sem občan celjske občme m stanujem v Koš-
niči 47 pn Celju. Čeprav sem trenutno v tujini, podpiram
pobudo Miha Cvetrežnika iz Košmce 31 a za ureditev tega
podeželskega kraja. Na seji krajevne skupnosti je bilo že
večkrat poudarjeno, da smo potrebni cestne razsvetljave.
Orgam krajevne skupnosti niso dosti reagirali, kljub temu
da imamo mnogo otrok, ki hodijo v šolo v dveh izmenah.
Delavci pa ponoči odhajajo in prihajajo. Druge težave pa
so s cesto, ki ni redno vzdrževana in misUm, da bi ne
bilo odveč,' če bd načrtovah asfaltiranje tega dela ceste
do Kačevih. Upam, da bi vsak Koščanin (koristnik) te
ceste stopil v akcijo ter bi s samoprispevki veliko pnpo.
mogU. Z dobro organizacijo pa bi vse šlo. Naj se že več
občanov iz Košnice oglasi za to koristno akcijo. Upam,
da bo uredništvo Novega tednika objavilo tole pismo in
da se ne bo znašlo v košu.
Novak Ivan, 4831 g. t. 1. Avenwedde
Erlenwag 3, Nemčija
Nadaljevanje na 8 strani
6. stran
NOVI TEDNIK
Št. 40 — 14. oktober 1*971
ZA SKLEP O TEMNIH NOČEH ZAPOSLENIH MATER
Rešitev je ukinitev
nočnega dela
Preveč je razlogov, da bi iskali drugačne rešitve, kot je postopna ukinitev nočnega dela za ženske
Zaradi nočnega dela ne nastajajo samo varstveni problemi — krhajo se tudi zakonske zveze
v zadnji številki smo ob
treh primerih delavk iz »Met-
ke« poskušali opisati okoli-
ščine, ki spremljajo problem
nočr»ega dela žena. Ustavljali
smo se v glavnem ob proble-
mu varstva otrok. Vse žene,
s katerimi smo govorili, išče-
jo izhod in ga tudi najdejo ob
rizumevanju zakonskih tova-
rišev, staršev in bližnjih so-
rodnikov.
Kaj pa naše varstvene
ustanove? Koliko so le-te v
pomoč zaposlenim delavkam?
Vse po vrsti so povedale, da
varstvene ustanove niso pri-
lagojene potrebam mater de-
lavk. Najpogosteje, če vraču-
najo še pot .do vrtca in od
tam na delo, niso dovolj zgo-
daj odprti. Za popoldanske
izmene so prezgodaj zaprti,
najdlje so odprti do 18. ure.
Kaj pa nočno varstvo, recimo
za delavke, ki so matere sa-
mohranilke? Kam naj takšna
mati da dojenčka? Jasli sploh
ni. Sicer pa je vrtcev pre-
malo, zlasti jih ni v manjših
zaselkih bliže domov. Delav-
ke so zatrjevale, da so var-
stvene ustanove uravnane za
uslužbenske družine z boljši-
mi dohodki. Ne samo, da
lažje plačajo prispevek, na-
vadno imajo tudi avtomobile,
s katerimi otroke vozijo v
varstvene ustanove.
Kaj je še vse povezano s
problemom nočnega dela?
Slava Vrhovškova, ki v
EMO dela že 13 let, ima tri
otroke med enajstimi in še-
stimi leti starosti. Pred dve-
ma letoma je ostala z otroki
sama. Ločila se je, ker za-
kon ni bil več vzdržen. Ni da
bi razkrivali vse vzroke, to-
da zakon se je začel krhati
kmalu Po poroki. Na vpraša-
nje, ali je tudi nočno delo
vplivalo na to, je Vrhovško-
va sicer pomislila, potem pa
pritrdila, da tudi to ni bilo
brez vpliva. Oba sta imela
triizmensko delo. Včasih se
po dneve in dneve nista vide-
la. Najprej res samo zaradi
navzkrižnih izmen. Začel se
je pekel, pijančevanje, celo
pretepi...
Na celjskem centru za soci-
alno delo sicer niso mogli
posbreči s podatki, kakšen je
odstotek razvezanih zakonov
v primerih, ko žene delajo tu-
di ponoči. Toda v »Metki«, v
EMO je na seznamih žena, ki
delajo T vseh treh izmenah.
vedno več razvezanih. Vse
premalo skupnega življenja,
kopica skrbi okoli varstva,
stanovanjski problemi, nizki
dohodki, vse to pomaga raz-
širjati v 2iačetku nedolžna ne-
soglasja v razdor in razsulo
zakonskih zvez.
Julijana Tratenšek, ki v
EMO dela že 10 let, od tega
osem let v vseh treh izme-
nah, od njenega osemnajste-
ga leta naprej, si zdaj že ne-
koliko oddahnjuje. Je pa
punčko, ko je še bila dojen-
ček v najbolj mrzlih jutrih,
vozila k oddaljeni sosedi v
varstvo. Zdaj dekletce že ho-
di v šolo in sreča da stanu-
jejo pri sestri, da le-ta spra-
vi otroka v šolo ali v poste-
ljo, kadar ni nikogar doma.
Toda težko je, saj tudi -se-
stra hodi na delo ponoči in
mora v določenih tednih po-
skrbeti za nečakinjo, jo
spraviti v šolo in šele potem
leči spat.
Delavke so bile vse v skr-
beh, ko so se pogovarjale o
svojih težavah. Bojijo se, da
bi v podjetjih ukinitve noč-
nega dela ne opravili kar ta-
ko, da bi pač pustili določen
del zaposilenih na cesti. Celo
tako je, da v EMO žene pri-
krivajo nosečnost, da bi jih,
kot zahteva zakon, ne izločili
iz običajne linije treh izmen.
Ne zato, ker bi se jim šlo
za dodatek, ki je v tej to-
varni še skromen, marveč
ker ne morejo delati v po-
sadkah, ki jim tudi sicer
omogočajo boljše delovne
učinke in dohodek.
Skoraj ni žene, s katero
smo govorili, da bi žalovala
za dodatkom za nočno delo,
le da bi ne bilo treba ponoči
za stroj.
V Jugoslaviji, ki je bila
med prvimi podpisnicami
koncencije o opustitvi nočne-
ga dela žena, vsako leto ne-
šteto podjetij ponovno prosi
za dovoljenje, da ostane pri
starem. Tako še vedno
ponoči v Celju nad 1.200
žensk, od teh okoli 500 v Met-
ki, okoli 500 v EMO, blizu
300 v tekstilni tovarni Pre-
bold, podobno je v tovarni
nogavic Polzela, v laški »Vol-
ni« itd. Povsod so problemi
zaposlenih mater in žena po-
dobni, različna je samo viši-
na dodatka za nočno delo.
Povsod, .k sreči in v upa-
nje, razmišljajo in delajo na
tem, da bi nočno delo za že-
ne postopoma ukinili. Nikjer
pa doslej niso mogli pokazati
konkretnega programa, kako
nameravajo to storiti. Torej
bodo ob letu spet deževale
prošnje za dovoljenja, da
smejo žene zaposlovati tudi
ponoči.
Tudi če bi bili vsi proble-
mi varstva rešeni, tudi če bi
velike večine ne reševale do-
bre babice, tete in sosede, bi
še vedno ostalo dosti razlo-
gov za edini učinkovit cilj —
postopno ukinitev nočnega
dela za ženske.
JURE KRASOVEC
»Bila bi uboga kot kamen na cesli s svojim dohodkom ob
treh nepreskrbljenih otrocih, če ne bi imela tako dobrih
staršev, ki so prevzeli velik del mojega bremena nase!«
Tako jc rekla Slava Vrho\škova oh razgovorih o nočnem
delu v EMO.
Izletnik tudi v Žalcu
Dopoldne je bila otvoritev
p()slovg,lnice Avtoturističn^
podjetja Izletnik v Žalcu.
Poslovalnico so uredili na
šlandrovem trgu in sicer za-
radi vse večjega porasta tran-
zitnega prometa skozi ome-
njeni kraj. Z otvoritvijo po-
slovalnice želijo doseči pred-
vsem dvoje: nudenje informa-
oij potnikom, ki potujejo
na magistrali Avstrija — mo-
rje in drugič, prebivalci Žal-
ca So bili doslej izključno
vezani na turistično posloval-
nico v Celju. Z otvoritvijo
poslovalnice Izletnika v Žal-
cu i>a bodo dobili možnost
za nakup turističnih uslug
doma, torej v lastnem kra-
ju. Poslovalnico bo vodila
Silva Kersnik.	tv
Martin
Aubreht
Tiktakanje številnih, ve-
likih in malih ur v njego-
vi urarski delavnici me je
sprva motilo, pa sem se
hitro privadil, še zlasti ko
je beseda stekla o plani-
nah, njihovih lepotah ...
Martin Aubreht, 42-letni
urarski mojster iz Mozir-
ja, ni v dolini znan samo
po svoji obrti, ki jo o
pravi ja že od sedemnajste-
ga leta starosti naprej,
temveč ga poznajo tudi
planinci in gorniki, še bo-
lje pa verjetno oskrbniki
po planinskih postojankah
širom naših gora. Vnet in
navdušen planinec je, za-
to ni čudno, da dela tudi
v okviru planinskega dru-
štva, kjer je že osmo le-
to v odboru, skrbi pa za
propagando in organizaci-
jo skupinskih izletov. Pla-
ninarjenje mu je konjiček,
morda celo nekaj več kot
to, del njega samega je in
planine mu pomenijo več,
kot marsikatera sodobna
dobrina tu v dolini. Slo-
venska planinska transver.
zala vse tam od zelenega
Pohorja pa tja doli do to-
plega Ankarana je že zdav-
naj za njim. Kljub temu
da so mu všeč vse plani-
ne, pravi ,da je Robanov
kot in pot na Korošico
pravzaprav še vedno ne-
^aj najlepšega, nepozabne-
ga, kar pusti človeku vti-
se, ki se mu globoko za-
rišejo v spomin. Kdor je
enkrat užil te lepote, se
bo še in še vračal v objem
skalnatih tisočakov.
Ko takole besedujeva o
planinah, gorah, izletih in
sprehodih po samotnih
gorskih poteh, mi z vese-
ljem razlaga, da se mladi
vse bolj navdušujejo za
planinarjenje, da je to
razveseljivo^ saj kdor lju-
bi gore in 'njih lepote, ne
more biti slab človek. In
mladi niso slabi, slabe jih
naredi okolje, zato je na
društvih tem večja odgo-
vornost, da jih pritegnejo
čimveč v svoje vrste, da
bo vedno več takih, ki jim
bo naš gorski svet pome-
nil bistveno dopolnilo so-
dobnega, s tempom napol-
njenega vsakdana.
Skromen človek je, ni-
ma posebnih želja. Hudu-
je se, ker mu manjka na-
domestnih delov in ne mo-
re opravljati obrti tako,
kot bi si to želel. Bo že
bolje, pristavi in zopet
steče beseda o planinah.
Golte?? O, da nekoč, no
tudi danes so lepe, samo
prevelik živžav je tam go-
ri, to ni za planinca, ki
išče mir in samoto. To je
turizem, nekaj sodobnega
mora biti, za planince o-
staja še vedno dovolj gor-
ske samote in skritih le-
pot.
Tik, tak, tik, tak se o-
glašajo ure, kot da meri-
jo tisočere korake enako-
merne hoje Martinovih
gorskih pohodov, še bo
hodil, dokler bo zmogel, še
organiziral izlete in še bo
vabil mlade, da bodo iz
zadimljenih prostorov in
prašnih ulic stopili po mir-
nih poteh stoterih gorskih
vršacev...
Brez gora, brez planin
Martin ne more, kot ne
more brez svojih in tujih
ur, ki tiktakajo in mu od-
merjajo prisluženi kruh.
B. STRMČNIK
ERNEST ERMENC, dipl.
ing. agronomije, dela na po-
dročju kmetijstva v mozir-
ski občini že okroglih pet-
najst let. Rodil se je pred
45 leti na Ljubnem, v Gornji
Savinjski dolini, direktor Zgor
njesavin-ske kmetijske za-
druge pa je pet let. Je poro-
čen in ima troje otrok, dva
sina in hčer^ žena pa je- za-
poslena na mozirski šoli. Ve-
liki uspehi, ki jih v mozirski
občini dosegajo v ijadnjih
letih v kmetijstvu, so bili
osrednja tema najinega raz-
govora.	f
NOVI TEDNIK: Uspehi,
ki ste jih dosegli na področju
kmetijstva, so znani daleč
naokoli. V čem pravzaprav
leži skrivnost doseženih re-
zultatov?
ERMENC: Osnovni razlog
za dosežene uspehe je v tem,
da smo k konceptu dolgo-
ročnega razvoja kmetijstva v
občini pristopili enotno. Vsi
dejavniki, od naše zadruge z
njeno strokovno pospeševal-
no službo, preko občinske
skupščine in vseh družbeno
političnih organizacij, pa do
kmetov, so v celotni akciji,
ki še vedno teče, popolnoma
enotni. Najprej smo se na-
tančno dogovorili, kaj prav-
zaprav želimo, nato pa je
vsak po svoji plati pristopil
k uresničevanju, zastavljenih
nalog in uspehi niso izostali.
Popolna enotnost je prav go-
tovo tisti bistveni činitelj, ki
je povzročil, da se že kažejo
prvi reaultati naših priza-
devanj.
NOVI TEDNIK: Kaj Je bi-
stvo koncepta razvoja kme-
tijstva v občini? Kakšni so
cilji zastavljene politike?
ERMENC: V izhodišče smo
postavili povečano kmetijsko
oziroma živinorejsko proiz-
vodnjo. Na tej osnovi smo
pristopili k postopnemu spe-
cializiranju individualnih
kmetijskih proizvajalcev, kaj-
ti le specializirana kmetijska
proizvodnja omogoča ustre-
zno mehanizacijo, brez ka-
tere pa ni povečane proiz-
vodnje. Sodobni čas in stro-
kovno znanstveni dosežki
spodbujajo specializacijo, od-
liv delovne sile s kmetij pa
jo naravnost terja. Speciali-
zirana proizvodnja ne za-
hteva več velike kmečke dru-
žine, kajti z mehanizacijo je
moč delo opraviti hitreje in
popolneje.
NOVI TEDNIK: Koliko je
na območju občine že spe-
cializiranih kmetij in kakšni
so l>odoči cilji?
ERMENC: Sodobno ureje-
nih kmetij imamo že preko
200, na mnogih kmetijah pa
se nova proizvodnja že uvaja.
Na področju živinoreje mo-
ramo doseči cilj, da bi pro-
izvodnjo intenzivirali v to-
likšni meri, da bo kmet na
en hektar krmnih površin
redil dve odrasli glavi govedi.
Seveda pa si bodo prizade-
vali, da specializiramo vse
kmetije, ki imajo za to os-
novne pogoje predvsem zado-
stno površino obdelovalne ze-
mlje..
NOVI TEDNIK: Kako pa
so kmetje sprejeli to pre-
usmeritev, ki je v bistvu
popolnoma spremenila njihov
način življenja?
ERMENC: Naši kmetje so
razgledani ljudje. V zadrugi
imamo v okviru strokovno
pospeševalne službe dobre
strokovnjake, enako tudi pri
ustrezni službi občine, ki jim
kmetje zaupajo. Ko so s«
Čimveč siidobiiih
knielij
pokazali prvi uspehi moder,
niziranih kmetij, so hitro
sledili tudi drugi. Najvažnej.
še pri tem pa je zaupanje
kmetov. Brez tega ne gre. r^.
ne obljube ne smejo ostati
neizpolnjene. Vse, kar kmet
proizvede za prodajo, mora
biti odkupljeno, to je prvj
pogoj!
NOVI TEDNIK: Podobne
uspehe bi verjetno lahko do-
segli tudi drugod. Toda po.
stavlja se vprašanje starta,
potrebnih investicij. Kako st«
to rešili pri vas?
ERMENC: Imamo eno ob.
jektivno prednost. To so goz.
dovi. Toda tudi to ni vse. Za-
druga je kmetom oskrbela
preko 700 mUijonov starih
din kreditov. Samo letos .sono
jih razdelili skoraj 400 milJ.
jonov. Mislimo pa, da je
potrebno najprej investirati v
samo proizvodnjo, šele nato
pa omogočiti investicijske
kredite. Obratna pot je manj
uspešna. Naša hranilno kre-
ditna služba je pri tem odi-
grala neprecenljivo vlogo,
imamo pa dovolj razumeva'
nja tudi pri banki, kar je ze-
lo pomembno.
NOVI TEDNIK: Mnogi so
vaše uspehe že označili kot
»mozirski kmeti.jski feno-
men«. Ali ta res obstoji?
ERMENC: Prepričan sein,
da ne! Uspehi so resda veli-
ki, vsa skmivnost pa morda
poleg povedanega leži v tem,
da smo pač prvi pričeli, da
smo prvi spoznali, kaj nam
je storiti.
NOVI TEDNIK: Znano
nam je, da je v naši občini ž(
več sto,osebnih avtomobile?
v kmečki lasti. Kako gledartf
na to?
ERMENC: Lepo je bitij
enak med enakimi. Kmetje d
ustvarjajo standard, to pa jJ
na koncu koncev tudi nas
cilj. Lepo je priti med naša
ljudi in deliti z njimi njiM
vo zadovoljstvo. Vsak moiJ
uživati rezultate svojega delu
pa tudi kmet. Tudi zanj m«
ra biti standard iz dneva j
dan večji in veseli smo, ö
smo k temu vsaj delček pn
spevali tudi mi.
NOVI TEDNIK: Ponekw
so Se kmetje pričeli pove«
vati v razne oblike izven ob
stoječih zadrug in dniglü
ustaljenih oblik. Kaj misliti
o tem?
ERMENC: Kjer obstoječi
organizacije žive in delajo s
kmete, le-te nimajo nikato
šnih potreb, da bi ustantf
Ijali kaj novega. Tam p»
kjer so ostali v svojih priz«
devanjih osamljeni, je rs
zjumljivo, da so iskali dni?
oblike. Tudi kmet hoče n
prej, noče več zaastajati. Oi
tem pa ne gre tudi aa vpr>
šanje samoupravnega po^<
zovanja kmetov, gre za nf
hovo vključitev v samoupra'
ni mehanizem. Vse to P
predstavlja nekaj več in ti^
več miora poleg ostalež^
kmetu dati tudi njegova 'i
druga, ki je že 2xia\'naj '
guibUa svoje klasične oblilt
Saj postaja nekaj povs«
drugačnega, kot smo zadruf
pojmovali nekoč.
NOVI TEDNIK: Kaj f
kmečki turizem?
ERMENC: Naš kmet naj
svoj dohodeik oblikoval
več virov, med katere ste;
mo tudi stranske, je eden t'
rje kmečki turizem. Tu ^
pyotrebno še^ veliko stof-'
Potrebni bodo tudi krediti'
NOVI TEDNIK: Kateri 9
po vašem mnenju, najvf'
problemi občine?
ERMENC: Dokončna /
gradnja oziroma moderni^
cija cest povečati bo tr^'
obseg predelovalne indust*
je in otsebne dohodke z^?
slenüi, da bi standard ^
di še hitreje naraščal. Hit'
je za vse občine!
Razgovor pripr^^J
BERNI STRM<5^^
§t. 40 — 14. oktober 1971
NOVI TEDNIK
7. stran
Izkopava-
nja na
Celjskem
gradu
Pretekli teden je pričel celj-
ski zavod za spomeniško var
stvo z drugo fazo raziskoval-
nih del na celjskem gradu
Kljub štenlnim študijam se
danes ni do kraja jasno, ka-
ko se je grad razvijal ter
kakšno funkcijo so imele nje-
gove stavbne sestavine v po-
samičnih zgodovinskih obdo-
bjih. Na zavodu si obetajo,
da bodo z novimi odkritji
obogatili dosedanje znanje o
tem pomembnem srednjeve-
škem gradu. To znanje pa
pri tem uporabili pri anali-
zah, ki naj bi v končni fazi
omogočile takšno ureditev
objekta, ki bo do njene skraj-
ne možne mere spoštovala
njegovo historično pričeval
nost, obenem pa omogočila
njegovo izrabo v turistične
in druge namene.
Razstava v
Studijski
knjižnici
v študijski knjižnici je
razstava pod naslovom »De-
lež celjskega okoliša v raz-
voju slovenskega slovstva«
Razstava je pripravljena zelo
premišljeno m strokovno- De-
lo pri samem izboru m bilo
lahko, saj sama razstavljena
dela pričajo o zelo širokem
zaledju, iz katerega je pri-
čujoča snov rasla in se razvt
jala. če lahka pričnemo pri
Antonu Martinu Slomšku in
njegovi vzgojni povesti »Bla.
žek in Nežika v nedeljski šo-
li« pa do Inkretovih esejev
o dramah Dominika Smole-
ta, nam vse to krepko potr-
juje prejšnji stavek. Zajeti
So seveda vsi ostali avtorji
Od dr. Vošnjaka, Sketa, Ja-
nežiča, Brinarja, Aškerca,
Franceta Kidriča, Tominška,
Vladimirja Levstika, Herber-
ta Grüna, Frana Roša, Nova-
čana, do Maksa Snuderla,
Anice černejeve, Jožeta Šmi-
ta Branka Rudolfa, Jožeta
Toporišiča, Miloša Mikelna,
Janeza Zmavca, Vasje Preda-
na in Jureta Kislingerja.
Razstava je postavljena
zelo funkcionalno in pregle-
dno. Opravlja pomembno
nalogo prv- raziskovanju čim-
bolj jasne slike o nastanku,
razvoju in rasti slovenskega
slovstva. Bilo bi dobro, ko bi
si jo ogledali vsi srednješolci
v Celju- Vse priznanje študij-
ski knjižnici v Celju za to-
vrstne razstave, za slednjo 5e
posebej!
DRAGO MEDVED
Obrazi še
ta mesec
v drugi polovici meseca
oktobra bo izšla 5—6 številka
Obrazov na 32 straneh. Po-
leg proze in poezije bo nekaj
posebno zanimivih sestavkov,
med njimi: O delu celjskega
Pokrajinskega muzeja, O kon.
ceptualni umetnosti, O umet-
nosti na križpotju, posebna
novost pa bo likovna oprema
l^teinlke. Gre za delo te zna-
nega slovenskega slikarja in
vodjo skupine JUNIJ — Sta-
neta Jagodiča, ki uveljavlja
nove oblike humorja in sa-
tire, v zadnjem času tudi v
Opredmeteni obliki.
Konec meseca se bo sestal
tudi nov uredniški odbor in
Začel pripravljati osnutek
^eia za prihodnje izdajatelj
s/co leto, ki bo že četrto.
dm
Dušan Jovanovič: Norci
z drugo premiero je gle-
dališka hiša drzno začela
svoj polet, ki ga je Bojan Stih
takole opredelil: »Ne obso-
jajte nas, če bomo drzni v
svojem delu, lahko pa nas za-
pustite takoj, če bomo sjadre-
mali v lažnem akademizmu,
v poinarejenem humanizmu
in prevzetnem elitiamu.«
'Dušan Jovanovič je dovolj
drzen avtor, da lahko izzo-
ve publiko za ali proti. Sodi
v tisto generacijo, kä se je
rodila o letu napada na
Poljsko in sipoznavala povoj-
ni svet še z otroškimi očmi.
2^to se to naše življenje v
Norcih dviga kot iz nadreal-
nega podzavestnega sveta. V
njej ni Ideologij, Zgodovine,
Domovine in razreda z veli-
ko začetnico, svet vidimo
kot v ptičji perspektivi, člo
veka kot prerivajoči se klob-
čič telesa, ölovek je bitje,
ki se ga polaščata ideologi a
in wdgami aktivi2)em, zdaj
ga vržeta smi, zdaj tja, ved-
no pa ostaja opeharjen v
svoji polčloveški bestialnosti.
Drama je utopija, komedi-
jantska komedija in burka
hkrati s songom kot vezjo
med posameznimi nastopi.
Cas je sedanji, oblast samo-
upravi javska, družba požreš-
no F>otrošniška. revolucija, ki
nastopi v imiazani delovni
obleki, pa delo norcev. Re-
volucija je lahko kadarkoli
in katerakoli, hkrati pa je
upor zaradi napak potroš-
niške družbe. Je totalna in
radikalna, sa je treba obso-
diti kar 94 % družbe. Zmaga
in sodba sta že na vidiku,
tedaj pa se uveljavi kontra-
revolucija. Ta razglasi, da so
revolucijo zatrle redne vo-
-jaške enote, saj so jo vodili
norci, pobegü iz noriSnice.
Sledita Se obračun med za-
peljanimi udeleženci revolu-
cije in razglas progaindistov
o idejno urejeni družbi:
svet bo slonel na kaznllni-
škem sistemu, le tako bo
mogoče Izvesti pravo ena-
kost in pravo pravičnost.
Propaganda Je še birokrat-
ska, planska in utopična, za-
to v drami delu e že anahro-
nistično. Konec je optimisti-
čen, rešitev bodo prinesli
otroci, ki jih personificira
Janezek, Vso ostalo pa osta-
ja odprtx), zato nas igra pu-
šča hladne.
Vsebina Je dokaj ijapletena.
Prizorišče e hiša trdega Go-
spodarja, bivšega mobilizira-
nega belogardista, potem ga-
rača v Stuttgartu, sedaj pov-
ratnika, Udeleženci revolu-
cije in njeni sodobniki so:
sedem norcev, ki nastopajo
kot rugbyjsko športno dru-
štvo, Aktivistka, študentka
Manca, štirje mobilizirani
študentje in p>otrošnik Karel
z ženo Debelo in prijateljico
Drugo, dva brivca, natakar,
učitelj, miličnik, Janezek in
propagandistov glas v zvoč-
niku.
Režiser je Zvone šedlbauer,
Stiriindvajsetčlanski gledali-
ški team se Je dobro ujemal.
Napetost igre ni popuščala,
niti ni bila prevelika. Songi
so prijetno sproščali gledal-
čevo napetost. Odpadle bi
lahko aluzi' e na partizansko
ljudsko pesem in umetno pe-
sem, saj z njo ni bil povezan
le vulgarni aktivizem, ampak
tudi trezna hotenja zrelih in
poštenih ljudi. Govorica bo-
ja Je le malo bolj trda kot
govorica kulture.
Igrald so svoje delo pošte-
no opravili. Nastopali so:
Metoda Zorčičeva, Božo
Sprajc, Branko Gruber, Ka-
rel Brišnlk, Ivo Ban, Stanko
Potisk, Jana Smidova, Jože
Pristov, Borut Alujevič, Bru-
no Vodopivec, Mi ja Menceje-
va, Anica Kumrova, Marjan
Dolinar, Marko Simčič, Janez
Bermež, Sandi Krošel, Mar-
Janca Krošlova, Ljerka Bela-
kova, Bogomir Veras, Štefan
Volf in Janesek. ^edolga
vrsta za podrobno ocenjeva-
nje! Omenim naj le Janeza
Bermeža v vlogi potrošnika
Karla. Njegove zadnje vloge
kažejo, da vse bolj zori, od
moške 2amanje igre prehaja
k poglobljeni notranji inter-
pretaciji. Ob njem nas je
prevzela tudi Gruberjeva in
Potiskova igra.
Dramaturško Je predstavo
pripravil Igor Lampret, sce-
na Je delo Cvete Stepančiče-
ve, kostume je oblikovala
Alenka Bartlova, glasbo je
vodil Jani Golob, izvedli pa
■JO jo Mladi levi.
Delo Je uspelo v toliko, v
kolikor je prisililo gledalce k
razmišljanju in opredeljeva-
nju. Starejša in srednja gene-
raci a bo našla v igri tudi
precej miselno površnega in
nedovršenega. Tak Je tudi
dramaturški koncept. Odso-
tnost estetskega in etičnih e-
lementov izvira iz fil07X>fske-
ga koncepta.
JANEZ ERKLAVEC
Svetinski spomenik obnavljajo
Pri obnovitvenih delih na
kulturnem spomeniku — ta-
borni cerkvi na Svetini je
ekipa restavratorjev prav ce
dni končala z deli pri rekon
strukciji prvotne poslikave
kamnitih členov, slavoloka in
okenskih okvirov. Prostor, ki
so ga pred kratkim ometali z
apnenim, v gotski tehniki
glajenian ometom, je tako
dobil tudi svoje barvno do-
polnilo. Starodavni mojster,
ki si Je pred skoraj petimi
stoletji zamislil podobo tega
velikopoteznega objekta, je s
poslikavo kamndtih arhitek
turnih členov hotel ponazori-
ti členovito rast v višino, ho
tel je, da bi poslikani kam-
niti členi delovali na gledal
ca kot nosilni statični ele-
menti, ki ne samo optično
marv^ tudi dejansko razbre-
menjujejo steno in dajejo
celotni arhitekturi mc^očen
vzrgon. Tako je funkcija kam
nitih členov, ki so jo posli-
kave preteklih obdobij po
vsem zabrisale, po zadnjih
restavracijskih posegih spet
prišla za oko do polne ve-
ljave.
V Velenju — nova knjižnica
Za praznik velenjske občine je središče šaleške doline, Velenje, dobilo tudi novo
knjižnico. Stoji poleg veličastnega kulturnega doma na Titovem trgu. V njej je svoj pro-
stor dobila občinska matična knjižnica, začasno pa tudi »Foitova zbirka«. Gre za ekspo-
nate črnskih ljudstev, ki jih je pred kratkim umrli František Foit podaril Sloveniji ozi-
roma Velenju.
Apollonio Zvest v likovnem salonu
v Likovnem salonu razstavlja grafike Zvest Apollonio. To je za Celje pri-
jeten kulturni dogodek, saj so dela, ki jih avtor razstavlja, nedvoumen
dokaz o izpovednosti, ki je poslanstvo protesta. Mojster grafike je svoj
ciklus razpel v zaključeno celoto, saj so dela iz zgodnjega obdobja z no-
vimi le dopolnjevanje z nekoliko sarkazma in ironije. S tem potrjuje svoj
odnos do industrializacije. In seveda do vsega tistega, kar le ta nosi
s sabo.
4.
v želji, da bi se gledali-
šče čimbolj približalo šo-
li, je Slavistično društvo
prejšnji teden organiziralo
posvetovanje v gimnaziji.
Tema pogovora: gledali-
šče, šola, vzgoja. Upravnik
in umetniški vodja gledali-
šča Bojan Stih je govoril
o letošnjem repertoarju,
o lanskoletni umetniški bi-
lanci, posebej pa smo se
ustavili ob programiranju
repertoarja za prihodnjo
sezono. Da bi se gledališče
še bolj odprlo svoji publi-
ki, bo osnutek okvirnega
repertoarja predložen šo-
lam, tako da bodo upošte-
vani tudi njihovi predlogi.
Posebej je bila beseda tu-
di o vsakoletnem uprizar-
janju domačih in tujih
klasikov (od domačih le-
tos Levstikov Tugomer),
na katere lahko zlasti zgo-
dovinarji in slavisti nave
žejo in razširjajo svoja
predavanja na širše lite
rarno-zgodovinsko obdob
je.
Prvi premieri sta za na
mi. Ne glede na divergen-
ce, ki so se ob burnih ap
lavzih (namenjenih igri)
pojavile na drugi premie-
ri, lahko zapišemo mnenju
mnogih gledalcev, ki jih
je presenetila naslednja
ugotovitev: presenečenje,
da zmore celjski ansam-
bel v tako kratkem časov-
nem razmaku uprizoriti
dvoje del, ki izhajata iz
dveh popolnoma različnih
gledaliških konceptov, pre-
senečenje nad igralcem,
ki zmore na onem večeru
visoko stilno igro, na dru-
gem pa totalno gledališče.
Ali ni v tem odkritju bi-
stvo pravega igralstva, gle-
dališča, ki je živo. odprto
gledališče, ki nenehno iš-
če in se obnavlja, ki ne za
mira v meščanskem samo-
zadovoljstvu in ugodju
estetiziranja vsega, kar
nas v življenju obdaja.
Se zadnja vest: 20. ok-
tobra bomo gostovali z
UMOROM V KATEDRALI
v cerkvi kostanjeviškega
samostana v okviru XVI
prireditev Dolenjskega
kulturnega festivala in v
počastitev tamkajšnjega
krajevnega praznika Dva
dneva zatem pa se bomo
z istim delom udeležiU
Borštnikovega srečanja v
Mariboru.	J Ž
Orožnova zgodovina
pred izidom
v celjski tiskarni so pričeli s tiskanjem prve knji.ge
Zgodovine Celja, katere avtor Je znani in neumorni celjski
zgodovinar profesor Janko Orožen, Knjiga bo štela okoli
600 strani in bo tudi bogato ilustrirana. Tako bo Celje po
dolgih desetletjih spet dobilo knj:,go, ki bo strnjeno prikaT
zovala najpomembnejše dogodke iz njegove starodavne zgo-
dovine, od prvih začetkov v pradavnini preko antične Ce.
leie do obdobja, ki mu Je dala pečat mogočna dinastija
celjskih grofov. Knjiga pa je hkrati" sinteza avtorjevega živ-
ljenjskega dela, saj se je Janko Orožen, ki je bil zaradi
svojih posebnih zaslug na področju raziskovanja domače
zgodovine pred časom imenovan za častnega občana, vse
svoje življenje ukvarjal s problemi celjske preteklosti. Po
Andreasu Gubu, ki Je leta 1909 pr/ič sintetično obdelal
celjsko zgodovino, bo to prvi celovito zastavi jem tekst, ki
bo predstavil materialno dediščino preteklih dob, prav
tako pa tudi dogodke, ki so oblikovali njegovo podobo.
Razvalina življenja
na Šmarskem odru
Po dolgem kulturnem zatišju so se šmarčam abudili
in pripraviU Finžgarjevo Razvalino življenja, ki je bila iz-
redno dobro obiskana. Predstavo so naštudirali člani kul-
turno umetniškega društva Šmarje pri Jelšah, Glede na
izredno velik obisk Smarčani pričakujejo, da bodo mladi
igralci čez zimsko sezono še kaj pripravili, saj je bila Raz-
valina življenja po dolgih letih prva igra, ki so jo videli.
Milenko Strašek
lutrova klet za
kulturne prireditve
Sklep o nadaljevanju del v znameniti Lutrovi kleti v
Sevnici, ki se je po odkritju znamenitih renesančnih sli-
karij uvrstila v zadnjem času med naše najpomembnejše
kulturne spomenike, Je v javnosti naletel na veliko odobra-
vanje. v komisiji, ki je razpravljala o nadaljnjih obnovit-
venih posegih, so poleg domačinov sodelovali tudi ugledni
strokovnjaki spomeniške službe iz republiškega in celjske,
ga zavoda. Dogovorili so se, da bodo še letošnjo jesen v
kleti uredili opečni tlak, razen tega pa bodo do kraja ome-
tali Se vedno odprte stene, V tla bodo montirali številne
vtičnice za električno napeljavo, ki bodo c«nogočile vse-
stransko uix>rabo prostora. Želijo namreč, da bi ta čudo-
vita, z renesančnimi freskami okrašena dvorana, služila v
prihodnje za vse vrste komornih kulturnih prireditev od
koncertov in recitalov do nastopov manjših gledaliških an-
samblov, saj so prav tak prostor ? Sevnici že dol^o pogr»-
šalL
8. stran
NOVI TEDNIK
Št. 40 — 14. oktober 1*971
Celjanke kremenite
»Celjanke kremenite, ie stopimo v korak, da zdaj proslavimo, prven-
stvo še enkrat. Čez gore polja po svetu naj doni, da prvakinje Jugoslavije
zdaj smo zopet me!« je zapela skupina deklet, ko se je vrnila v Celje
z novico, da je v Sarajevu po vseh peripetijah osvojila naslov ekipnega
prvaka SFRJ!
Jure Kislinger, predsednik AD Kladivar: »Uspeh je rezultat večletnega
dela tako Poidke in Majeka Kopitarja kot vseh ostalih trenerjev z novo
generacijo atletinj, ki je prav z zadnjim uspehom napovedala renesanso
celjske ženske atletike!«
Nataša Urbančič, Olga Logar in Metoda Kastelic so edine tekmovalke,
ki so sodelovale pri osvojitvi zadnjega ekipnega naslova leta 1962 v
Zagrebu!
Ekipo je sestavljalo 10 mladink in 7 članic!
Predsednica skupščine občine Celje Olga Vrabič pripravlja sprejem
za članice zmagovalne ekipe!
Pa še naj kdo reče, da Ce-
ljanke niso »fejst« punce. Pa
še kremenite so. Cisto zares
in bo po zadnjem uspehu v
Sarajevu, ki je bil krona dol-
goletnih naporov, da bi v
Celju dobil novo mlado in
močno žensko ekipo. Trener-
ji so izbirali po raznih šol-
skih tekmovanjih, trenirali,
preizkušali, iskali. Najbolj
nadarjene so morale trenira-
ti tudi po nekajkrat na teden
Brez treninga ne gre in uspe
hi so le želje!
Poldka Kopitarjeva, ki je
bila sama nekoč atletinja in
se je takorekoč rodila na sta
dionu in tam tudi živi, je po-
skušala na vse načine, da bi
ponovno dobila takšno ekipo
ki bi bila v stanju premagal;
vse ekipe v Jugoslaviji, Tek
movalkam so pripravili ce'o
vrsto tekmovanj. Vsako leto
Skoraj iz dneva v dan, če
zraven prištejemo še trenin-
ge. Nekaj jih je popustilo
ostale so vztrajale in uspele
Jure Kislinger, predsednik
AI^ Kladivar pravi, da letoš-
nje" leto pomeni novo prelom
nico v razvoju celjske ženske
atletike. Pomeni prvi cilj, ki
so si ga zastavili pred leti,
morda tam po letu 1962, ko
so zadnjič osvojili naslov
ekipnega prvaka med člani
cami. Zdaj morajo mozaik
—	sestavljm v nekaj letih
—	dopolnjevati, da bo vso
svojo lepoto dospel v nasled-
njih letih. »Problem je samo
v tem, da bi uspeli vse atle
tinje obdržati skupaj, potem
bo že šlo,« pravi Jure Kis-
linger.
Etekleta so bila v Sarajevu
najiprej razočarana, potem pa
vesela, saj so upravičeno os-
vojila prvo mesto. Uspeh sta
dosegli dve generaciji: člani-
ce tn mladinke. Prav uspeh v
Sarajevu jih je združil v čvrst
kolektiv za katerega lahko
verjamemo, da bo ob pomoči
trenerjev in vodstva Kladi-
varja dosegel še več.
Zdaj pričakujejo zmagoval-
no zastavo iz Sarajeva. Za-
stavo, ki jih bo vodila k no-
vih uspehom. Takrat, ko bo
zastava »pripotovala« v Celje,
bo veselo. Sprejela jih bo tu-
di predsednica Skupščine ob-
čine Celje Olga Vrabič in še
enkrat bomo lahko slišali
himno mladih prvakinj: »Ce-
ljanke kremenite le stopimo
v korak, da zdaj proslavimo
prvenstvo še enkrat..,.«.
T. VRABL
»Najhujše je za nami,« pravijo dekleta po osvojenem naslovu državnih ekipnih prvakinj
v Sarajevu. »V jesenskem obdobju se bomo malce odpočile od neštetih napornih tekmo-
vanj, potem pa ponovno priprave za novo sezono od katere pričakujemo še več, kot smo
v letošnji dosegle.«
V ŠESTIH KOVČKIH ZNAMK ZA 60.000 ND, DOMA PA ŠE ZA 2 MILIJONA ND
Reški preprodajalec
prijet v Celju
TRIKRATNI INŽENIR PRODAJAL IN KUPOVAL POVSOD, DOMA IN V TUJINI
26. avgusta smo v 33. številki našega časopisa objavili reportažni
zapis pod naslovom »Znamke, znamkice«, ki je povzročil v teh dneh v
Celju pravo malo senzacijo, saj posega v milijonske vrednosti in na
področje mednarodne trgovine.
V raznih turističnih uradih — Kompas Celje — in drugod povsod
v Sloveniji in zunaj njenih meja, že dalj časa prodajajo serije znamk po
izredno nizki ceni. Zasumili smo, da nekaj ni v redu in zaprosili strokov-
njake, da znamke pregledajo. Bile so sicer v redu, povsod pa je manjkala
znamka najvišje vrednosti. Ostalo pa je še vprašanje od kod te znamke,
kdo jih kupuje in prodaja, je to legalna trgovina in podobno. Na to vpra-
šanje so pred dnevi odgovorili kriminalisti celjske UJV.
Pravzaprav je čudno, da je
celjska UJV odkrila celotno
zadevo s trikratnim inženir-
jem 51-letnim Nikoio JELCI-
CEM z Reke — sam je pove-
dal, da je diplomiral kemijo,
metalurgijo in ekonomijo —
saj je mnogo mest, kjer je
prodajal znamke mnogo bli-
že izvoru prodaje. Toda, zgo-
di se, Celjani so bili pač us-
pešni.
Prijeli so ga v petek po-
poldne, ko je pobiral izkupi-
ček od prodanih znamk. Pri
osebnem pregledu so ugotovi-
li, da je imel v aktovki pri-
bližno 4 milijone starih di-
narjev, v žepih pa nekaj ma-
lega, kot je sam dejal. Tisto
nekaj malega je bil peti mili-
jonček. Dva od teh petih sta
bila v tuji valuti. Inž. Jel-
čdč je preiskovalcem zatrje-
val, da ima dovoljenje za pro-
dajo znamk. Povedal ze, da
jih kupuje v Švici, Italiji in
celo v ZDA, nato pa jih kon-
fekcionira ter komisijsko pro-
daja po turističnih uradih ši-
rom Slovenije in Dalmacije.
Konfekcioniranje pomeni, da
da jih je nalepil na posebne
kartončke, te pa prelepil s
tankim papirjem. Izdelek je
bil gotov in namenjen proda-
ji. Izjavil je, da ima več de-
viznih računov v tujini, ker
je pač tam prodajal tudi naše
znamke. Samo lansko leto je
imel v Sloveniji čez 30 mi-
lijonov SD prometa.
Baje ima tudi njegov sin
podobno trgovino urejeno
preko meje, v Trstu. Inž. Jel-
čič Je neprestano zatrjeval,
da ima dovoljenje za takšno
prodajo in predlagal, da po-
vrne stroške kriminalistu, ki
bi z njim potoval v Reko, da
se Sam prepriča. Toda, Celja-
ni so naredUi drugače.
Takoj So se povezali z re-
ško službo uprave javne var-
nosti, jim sporočili podatke
ter se dogovorili zsl sodelova-
nje. Ugotovitve so bile prese-
netljive. Reški preiskovalci so
pri inženirju doma odkrili za
200 milijonov stari dinarjev
zalog v znamkah. V Celju je
imel šest kovčkov, polnih
znamk. Sam jih je ocenil na
vrednost šest milijonov, ver-
jetno so p« vredne še veli-
ko več.
Na vprašanje o dovoljenju
za prodajo in nakupovanje
znamk, so Rečani odgovorili
negativno. Potrdili pa so, da
ima inž. Jelčič dovoljenje za
izdelavo že omenjenih kar-
tončkov, kar pa je vsekakor
bistvena razlika. Razumljivo
je, da so ves najden material
in seveda tudi denar zasegli.
Zaplenili so tudi kartice, na
katerih je imel Jelčič točno
zapisana vsa prodajna mesta
in količine. Podatki o prodar
nem blagu in vrednostih v
dinarjih bodo prav gotovo iz-
redno presenetljivi. Inženir
je bil stalno na poti, enkrat
v dveh mesecih je obiskal
VSa prodajna mesta v Slove-
niji, pobral denar in prinesel
nove znamke. Od celjske pro-
dajalke smo izvedeli, da je bil
tudi izredno posiljen, ko je
dajal znamke, češ, toliko in
toliko morate vzeti in pro-
dati.
Za kaj prav za zrav gre?
Res je, da smo v medna-
rodni delitvi dela in medna-
roni trgovini še zelo ubogi, s
tem pa ni rečeno, da jo bodo
vodili posamezniki zaradi ve-
likih dobičkov za svoj globok
žep.
S primerom inž. Nikole
Jelčiča gre za vprašanje nedo-
voljene trgovine, za nakup
znamk v večjem obsegu z
očitnim namenom preproda-
vanja, gre za devizne in ca-
rinske prekrške, saj je očitno,
da na carini ni prijavljal res-
ničnih količin prenesenega
blaga. Kakšne dobičke — ver-
jetno so bdli izredni — je
imel pri tem poslu, lahko za-
sedaj samo še ugibamo.
Na to bo odgovorila nadalj-
nja preiskava Celjanov in Re-
čanov, vsekalcor pa bo mate-
rial dobil javni tožilec. Jelči-
ča niso priprli.Milan Seničar
PREDLOGI
Zadnje čase z veseljem sprejemam vaš časopis, saj ste
ga zelo popestrili. Zelo me veseli» da ste uvedli razne no-
ve rubrike. Posebno se veselim nove rubrike o težavah in
problemih ljudi, samo zanima me, ali bo moral bralec od-
govor plačati.
Jaz predlagam naslove: Naši problemi. Naš XX, Reši-
mo težave itd-
Lep pozdrav in veliko uspeha.
Marta Golob
ODGOVOR: Hvala, ker ste se potrudili. Naslov nove ru-
brike v slogu zaupnih pomenkov smo že izbrali. Odgovori
so seveda brezplačni. Tednik pa bo še boljši. Boste videli.
SPOMINI NA DVOJČKE
Sem redna bralka vašega lista, ki mi je zelo všeč. Všeč
mi je zaradi tega, ker najdem v vašem listu še najpodrob-
nejše novice o Savinjski dolini. Zelo všeč mi je bila nekda-
nja anketa o iskanju najpodobnejših dvojčkov, zato želim,
da bi še v prihodnje organizirali kakšno anketo — zlasti o
mladini.
Potočnik Vilma
ODGOVOR: Že razmišljamo. Se bo zgodilo.
PRESTAR IN PREGRD
Dne 29. avgTJista letos je priredila osnovna organizacija
vojaških vojnih invalidov Vojnik »izlet«.
Ker sva se z ženo vsako leto udeležila izleta, bodisi tu
ali pri upokojencih, sem se zanimal zanj in vprašal tajni-
ka, ki je bil organizator, za datum izleta. Zvedel sem in
plačal pravočasno.
Za organizacijo je prijavljence zbiral tukajšnji pismo,
noša Rebevšek Ivan. Tik pred izletom mi Je vrnil denar,
češ da Je avtobus že poln. Po drugi strani pa nem zvedel,
kar tudi drži, da so organizatorji in njihov ožji odbor re-
kli, da sva prestara in pregrda. Z ženo seveda.
In to me boli, toliko bolj, ker sem izpostavljal življe-
nje v partizanih, postal invalid, zdaj sem pa pozabljen, ta-
korekoč nič vreden, »prestar in pregrd«.
Na izlet so šli tudi nečlani, kar je toliko bolj žalostno.
Marsikaj bi se dalo napisati, najbrž pa bom tudi tu
razočaran.
Vse bi povedal novinarju, če bi imel čas priti do nJega.
Krajne Luka, Vojnik
TEŽAVE Z ONESNAŽENJEM ZRAKA
Občani, ki prebivamo ob cesti od Teharja do hudinjske.
ga mostu, smo prikrajšani za normalne življenjske pogoje.
Zaradi gostega .in težkega premeta (tu je speljan obvoz
za vsa težka motorna vozila) se na tem področju ves dan
dvigajo oblaki cestnega prahu, oziroma se prah sploh ne
poleže. Posebno prizadeto pa je območje, kjer poleg nave-
denega odvažajo še za Cinkarno leš in pirit in se tu vrstijo
tovornjaki od jutra do večera. Popolnoma nam je onemo-
gočeno zračenje stanovanj, sušenje perila ali opravljanje
kakršnegakoli dela na prostem.
Na enem izmed občnih zborov tega območja nam je
bila obljubljena ureditev te ceste, toda na žalost prizade-
tih občanov te obljube do danes še ni niliče izpolnil. "
Vemo, da se ves svet bori proti onesnaženju zraka,
kjer so težji pogoji, kot pa ureditev teh dveh kilometrov
ceste. Zato prosimo pristojne organe, da čimprej poskrbi-
jo za ureditev te ceste, ki bi hkrati mnogo doprinesla tudi
k tJUTistični ureditvi celjske periferije.
V imenu prizadetih občajiov
Simončič Jelka, Bukovžlak 97, Teharje
MOSTOVA SMRTI
v Delu z dne 2ß. 9. pod naslovom »Mostova smrti« be.
remo, da Je svet za urbani'zem, gradbene, komimalne in
stanovanjske zadeve skupščine občine Celje siklenil skup-
ščini predlagati, da se takoj zapre brv v Polulah. S takim
reševanjem tega že več let tako perečega problema se pri-
zadeti občani, ki imamo svoje otroke v šoli na Polulah,
res ne moremo strinjati. Več let nam že obljubljajo nov
most, vendar se do danes še ni prav nič naredilo. Starši
ob vsaki malo večji vodi s strahom gledamo, ko hodijo
naši otroci čet to preperelo brv. Denarja za ta prepotre-
ben most pa ni.
Pri tem pa se najde denar za volitve raznih lepotic in
dragih festivalov. Torej za luksuz. Čas bi že bil, da bi od-
govorni končno začeli reševati ta problem. Ne z zaporo,
temveč z gradnjo novega mostu, ki povezuje naselje Polu-
le—Zagrad—Pečovnlk.
Angela Tratnik, Zagrad 62, Celje
PISALI SO NAM ŠE
Pisali so nam še: Marica Romih iz Pristave in Dvor-
jak Mitica iz Vitanja o Nagradnem globusu, delavec
žične o premajhnih osebnih dohodkih vratarjev v žični. Se-
me Ivan z Vrha (pošta Laško) pa se na nas huduje, ker
nismo stalno objavljali televizijskega in radijskega progra-
ma. No, sedaj smo tudi to uredili.
Dragi bralci, oglasite se še. Napišite tudi, kaj menite o
posameznih sestavkih.
Veš uredniH
§t. 40 — 14. oktober 1971
NOVI TEDNIK
9. stran
NEPOZABNA NOČ MED ZADREČKIMI POLHARJI
Utirla ise le uiela
Sf	&
Menda nisem edini, ki sem bil do nedavna prepričan, da je polharjenje zgolj dolenjska posebnost. Pa
temu ni tako. Že stoletna tradicija lova na polhe obstaja tudi v dolini reke Drete v mozirski občini.
Obronki Menine, pod Malo pečjo, povsod, kjer je dosti bukovine, se jeseni pode po drevju polhi in
nabirajo zalogo za dolgo zimo. Kar veliko jih je in tudi strastnih polharjev ne manjka, ki se v
septembru podajajo na nočne pohode po strmih bregeh ondotnih hribov.
Bil sem med njimi eno samo noč in marsikaj zanimivega se je zvedelo. Savinjčani love polhe na
svojstven način, drugače kot na dolenjskem. Love jih na tleh in ne na vejevju. Lov je bil še kar
uspešen — 14 polhov v naši skupini in 13 pri sosedih.
NASTAVLJANJE PASTI
Zbrali smo se pri kmetu
Ivanu Bidru, v šmartnem,
ki je menda eden najstarej-
ših in najbolj izkvišenih pol-
harjev daleč naokoli. S po-
nosom nam je pokazal pol-
hovko, toplo pokrivalo, skro-
jeno is polhovega krzaia, ki
mu jo je sešil krzmar v Celju.
Kar 42 polhov, starcev, je
potrebnih zanjo.
Kolona avtomobilov se je
pognala pK) ovinkasti gozdni
cesti v hrib, ko je sonce sta-
lo še visoko na nebu. Pasti
je ix>trebno nastaviti še za
dne. Eider, Tone, Ferenc,
Marjan in še mnogi drugi,
ki so büi z nami, so že od
prejšnjega lova vedeli, kje
imajo polni svoja podzemska
bivališča — povšine, kot jih
domačini imenujejo. Nad luk-
njo nastavijo leseno past, ki
ima v dnu pMDsebno odprtino
ter manjšo loputko, ki je
povezana preko vzvoda s po-
krovom, na katerega nalože
kamenje. Ko polh prileze iz
luknje, sproži rahlo nastav-
lja vzvod in pokrov se po-
dere nanj. Za pokrovom pri-
trde palico, na palico pa obe-
sijo zvonček, ki zacinglja, ko
se je sprožila past.
Izkušene roke starih in
tudi mladih polharjev skrbno
postavljajo pasti, drugi pa si
dajo opravka z ognjem, ki
bo dajal svetlobo, pa tudi
zajca je treba speči na raž-
nju. Prinesel ga je Tone. Pa-
sti so postavljene, Ferenc je
stlačil zajca na raženj, dru-
žba pa ije posedla okoli og-
nja, ki je veselo zaplapolal...
ZVONČKI ZVONIJO
Ferdo, ki se je družbi pri-
družil kasneje, je privlekel
iz nahrbtnika zajeten kos
pujska, nekdo je dodal do-
mačega kruha, pa še vino in
pivo in kmalu je bilo dobre
volje na pretek.
»Tiho, sedaj se bo pričelo,«
de Bider. Imel je prav. Za-
CTonil je prvi zvonček in z
žepnimi baterijami v rokah
smo se kot za stavo na tek-
mi pognali v smeri zvon-
kljanja, kjer se je ravnokar
ujel prvi polh. Bila je durla,
samičko kličejo tako, in še
živa povrhu. Ujelo jo je za
košat rep in kmalu je rajžala
iz roke v roke.
»Le podržl durlo, pa pazi,
da te ne ogriz»,« mi reče
Marjan. Pa nisem bil nad
tem nič kaj navdušen. Komaj
smo dobro posedli, že se je
oglasil drugi zvonček. Bolj
ko so zvonili ma hni zvonovi,
bolj glasna je postajala dru-
žba, vino in pivo sta seveda
opravila svoje.
»Hubert, ne suči zajca
vedno samo na levo stran,
saj bo še omotičen postal,«
de Ferdo, ki je malo pred
tem še povedal štorijo sta-
rega polharja, ki je neko
soboto vso noč polhe lovil,
v nedeljo zjutraj pa ga je
neusmiljena žena še k maši
napodila. Nič čudnega, če je
po prečuti noči možakar v
cerkveni klopi sladko zaspal,
ko se naenkrat oglasi mini-
strantov zvonček, ki je po-
zvonil k povzdigovanju. Pa
plane možak iz klopi in za-
vpije: »Ujel se je ...!« Za-
čudeni verniki pa nič, le
malce po strani so ga gledali.
ZAJEC ZA VSE...
Pozvanjajo zvončki pri
ognju pa sediva z Bidrom,
ki mi pripoveduje, kako je
bilo nekoč. Mirneje je bilo,
pa tudi vihamo. Nikoli ne bo
-pozabil 28. oktobra leta 1942,
ko je tako, kot mi tokrat,
bil je sam, ravno v teh goz-
dovih lovil polhe. Zvonili so
zvončki, znašal je polhe, ko
so se naenkrat oglasili rafali
in rezko pretrgali nočno ti-
šino zadrečkih gozdov. Nem-
ci. Hudič jih poberi! Zamak-
nil se je med skalovje, v
mislih prosil polhe naj osta-
nejo v luknjah, da ga žvonč-
kljan'e ne bo izdalo. Ubogali
so, ker se je oglasila sova,
te pa se polhi še in še
boje ... Da, da, drugače je bilo
včasih!
Zajec je pečen in kljub
temu, da je bil majhen, ga
je bilo za vse dovolj. Morda
je k temu malo pripomogel
tudi Ferenc s česnom in po-
prom, ki ga na pečenem
zajcu ni manjkalo. Kl;ub
temu je jed teknila, ko smo
ob soju ognja, gori visoko
pod Malo pečjo, končavali
pozno v noč polharski lov.
Če so imeli nekateri s hojo
navhrib, v temni noči težave,
ko se je še luna skrila, je
bil njihov problem, zakaj so
pa premalo pijače drugim
odstopili. .. Ob so^u avto-
mobilskih reflektorjev mi je
Bider odri zajetnega starca,
da naj si ga spečem doma,
mi je rekel. Ni kaj reči, res-
nično je to specialiteta, če-
prav se je tudi meni skoraj
tako godilo kot njemu sa-
memu, ko mu je menda ne-
koč žena rekla: ali ona ali pa
polhi, piskrov za peko, i>a da
sploh ne da. No, kljub temu
sem ga spekel in pečen je
imel samo eno veliko napa-
ko: premalo ga je bilo...
Polhar enje je strast. Kdor
to okusi enkrat, bo dirugič
težko odrekel vabilo. Potre-
bno pa je tudi znanje, še
več pa potrpljenja, še zlasti,
če ste si zadali za cilj, da
boste iz krzna poklonili svoji
ženi plašč. Sicer pa potrplje-
nja je treba, pa se vse do-
seže. ..
Nepozabna noč je bila to.
Lepo doživetje, ki bi ena-
kega kar težko našli. Hvala
za F>ovabilo, Zadrečki pol-
harji, pa na svidenje pri-
hodnje leto osore;. Zajca
bom takrat prisegel jaz!
Tekst in slike:
Bemi Strmčnik
IVAN BIDER iz .<5martnega nastavlja past. Že dolga leta
lovi polhe in ne kani tega še kmalu opustiti ...
Takole je Hubert podržal pred objektiv fotografske.g.a apa-
rata ulov ene noči. 14 polhov s košatimi in kot puh meh.
kimi kožuščki.
Dul^ dul^ dul teče, sladko vince virštanjsko
J čedalje večji družabni vlogi trgatve v slovenskem svetu ne bi govoril. To tako ali tako ve vsak
Slovenec, vemo pa tudi, da marsikdo pride k staršem takrat, ko je grozdje sposobno za v usta, če-
prav ga prej celo leto ni bilo. Ob takšnih prilikah pride naš Slovenec v vinograd, se prijazno po-
zdravlja s sosedi, z mamco in očetom ter še s kom, ki je z njim trgal hlače po ljudski šoli ali na
gmajni. Natovorjen je s košarami, nahrbtniki in s podobno šaro. Ko pade noč na vinograde, naš Slo-
venec odrine. Z avtom ali brez njega, vsekakor pa obložen kot dalmatinska mula. Spotoma preklinja
slabe ceste.
Prejšnjo soboto m nedeljo
je bila v ViršUnju trgatev.
Tam sem bil tudi Jaz, ki pa
oprostite, pride:» "ečkrat na
ta konec in ne samo takrat,
kadar teče mošt. Ko smo vo-
zili proti Dobležičam, ki so v
neposredni bližini osrednjega
dela virštanjsLkih goric, sem
se, kakor vsaso leto, znova
začudil, koliko -e Kozjancev
po svetu. Avtomobilske ozna-
ke so mi plesale v očeh, da
sem že imel občutek, da sem
kje v kakšnem turističnem
središču. Na to bo seveda še
treba čakati. Prividi pa tudi
niso greh
Virštanjske gorice so v so
boto živele da joj. Skoraj
bolj, kot pa taKi-at, kadar v
vinogradih prekopavajo ali
kaj podobno. Skoraj bi lahko
rekel, da je za vsakim trsom
stal en človek. En človek, en
grozd. Stopili iimo iz avto-
mobila tn se podah v breg,
tako strm, da 5mo si skoraj
zgrizli kolena. Jaz stvari po
znam in sem bil Mho. Drag-»
pa je na glas premišljeval o
težkem poklicu, ki ga mora,
siromak, opravljati. No, če
me vprašate, zaka-j sem bil
jaz čisto tiho, potem vam
pač lahko povem, da sem
skoraj zatrdno upal, da je
saj en kozarec lanske starine
še ostal za moja od strmine
suha usta.
Prišli smo na vrh, tam,
kjer imajo gorco Zakoškovi
pa Drobnakovi, Ramihovi in
še kdo. Brentarji so se sre-
čevali tako zelo litro, da me
je bUo strah, da ne bi pri-
šlo do trčaija. Iz vinogra-
dov se je slišal smeh, iz gore
škripanje preš, izpod pip
curljanje mošta. Tu in tam
si je kdo privoščil vrisk, od
sile prevzeten vrisk. Le, za-
kaj pa ne, dokl.jr teče.
Stopil sem v goroo. Drago
za menoj. Zakoškov Toaii se
je ubadal s prešo, da mu je
skoraj dušo iztisnilo, sosed
Milan je mlel grozdje, da je
kup v velikanski c?.adi kar vi-
no naraščal Brentarji so biii
v formi. No, saj bi bil tudi
jaz, če bi po vsaki brenti do-
bil kozarček močnega. Sicei
pa, vsa čast jim, Tonču in
vsem ostalim, pridna pa so
bili. čas je zlato, zlato pa
denar. Z denarjem se pa
ko marsikaj naredi. Razume-
ti morate, da sem bil v vir-
štanjskih goricah službeno
Ce ne bi bil, bi ^^lajbrž nosil
brente. Tako pa sem hip na-
to skuipaj z Dragom držal v
roki kozarec starme_ ki na-
ma jo je ponudila Zakoškova
teta Micka. Zdaj je bil Drago
boljše volje 'n prav je tako.
Startna je bila iobra. Draga
pa je že zanimaio, kako bo
kaj z letošnjLu blagoslovom.
»Dobro bo, dobro, samo
malo manj od lani. Pa kaj
se če, zadovoljni moramo biti
s tem, kar je dala narava,«
je podučila Dr,i,ga teta Micka
tn je bil Drago •^dovoljen,
sploh še potem, ko je spil
še enega.
Ker pač ne gre, da bi člo-
vek motil ljudi pri delu, pa
naj si bo to še tako prijetno.
smo se poslovili, sicer res
samo za kratek cas, in se po-
dali k najbližjemu sos^u
Ožbeku, ki je hitel, da bi vsaj
do večera obral, da ne bi bi-
lo treba naslednji dan. Ne-
delja je določena za počitek.
»Letos ni veliko, bo pa
drugo leto več. Novi nasad je
še mlad tn nima veliko, če-
prav kar lepo kaže,« je dejal
Ožbek m že odliitel k preši.
Trdo smo zagrizü v kolena.
Drago, njegova voznica in
jaz. Grizli smo, kot rečeno,
kolena, srečevali berače, po-
slušali vriske m "car naenkrat
je še mene prijelo in sem za-
vriskal. Imenitno menda res
nd bilo, pa so se kljub temu
odzvali iz vinogradov. Zaža-
red sem od neprikritega po-
nosa.
Pogovarjal sem se s štrau-
sovimi berači, z brentarji, na
koncu pa še s sammi gospo-
darjem Jankom Strausom, ki
je kar zadovoljen z letino,
čeprav ni pozabil pripomniti,
da bi lahko bila še boljša.
Oh, kaj bi pri nas še lahko
bilo boljše, pa ni.
V veliki, novo^uejeni gorol
smo sedli za mazo. Janko je
prinesel majoltko, startno še
ima, ne sicer veliko, pač pa
le za prvo sUo.
»Rad bi obnovil tale vino-
grad, samo ne vam, kdaj bo
prišel tisti denar. Mi vsi tu-
kaj v Virštanju bi morah
modernizirati svoje vinogra-
de, zmanjšati proizvodne
stroške na minimijm, se od-
ločiti samo za nel^ vrst
grozdja. To bi splačalo.«
Ker smo pri Janku sptü še
premikovca, je šlo navzdol
zelo lahko. Pri Zakoškovi
gorci se je že oglasila i>esem
in preglasila škripanje preš
in vzdihovanje brentarjev.
Toni je zbral svoje fante in
domača pesem se je, kot to-
likokrat, zoper razUia čez na
pol obrane virštanjske vino-
grade. Tukaj še goje to lepo
domačo fjadicijo. Narodna
pesem se Se kdaj _^lasi med
vinogradi. Stara narodna pe-
sem, tudi tista anana »Čez
Pilštanj voda .eče. dmule
perejo.«
Nisem mogel drugače, res
ne in naj mi Drago oprosti:
šel sem med fante in z njimi
zapel. Ne vem kako jim m
bilo pomagano, pesem tn
dobra volja F>a je le bila.
čričke je menda minilo ve-
selje do prepevanja, vsaj jaz
jih nisem slišal, fa tudi klo-
potci se niso oglasili, ko sm^o
se vračali. Za nami je vrelo
veselo virštanjsko življenje.
Vrisk je preparal nebo,
močno in gotovo, kakor
blisk. Spoznal sem ga. Tako
vriska Zakoškov Toni.
MILENKO
Brajde otroškega
veselja
Pretekli petek je bilo plezarjenje v
parku vzgojno varstvene ustanove Ani-
ce černejeve v Celju velika moda. Fan-
tiči so Si iskali dobra mesta, da bi lah-
ko z višine spremljali prvič prirejeno
trgatev za naše najmlajše. Odlično za-
misel sta pripravila Društvo prijateljev
mladine z Otoka in vzgojno varstvena
ustanova Anice Černejeve.
Najprej je starše in njihove malčke
pozdravilo zlato žareče listje z dreves,
nato prijaznost »tuvaršic«, ki so pripe
njale usnjene značke, izdelke malih
»čižlekov«.
Kar naenkrat so otroci skrivnostno
izginili v stavbo. A ne za dolgo. Kmalu
so se vrnili z belimi vetrnicami, ki so
jih izdelali sami. Veselo so mahali v
pozdrav m odkorakali na prostor, kj'-:
naj bi sledil program. In res! Pele, ple-
sale so miške in mucke, čebelice i'-
bučke. Vmes je čebelica stekla k ma-
mici po pogum, a se je kmalu vrnila.
»Halo, halo! Prosimo tovarišico Lev
stikovo, da se zglasi v ustanovi, kjer
se Andrejček joka! — Halo, halo —
Žarečih oči in rdečih ličk so otroci
pričakali botro Jesen, ki jih je povabila
na trgatev in popeljala do bogato oblo-
ženih brajd. Otroci so vse skupaj zve
davo ogledovali, potem pa so pričeli
obirati. Velikokrat je bila potrebna ma
mičina pomoč, saj je bil grozd tako vi
soko, da ga mali kratkohlačnež ni mo
gel doseči.
»Oči, ali je to grozdje zastonj?« »Je.<^
»Dobro da vem, kje raste grozdje, pa
še plačati ga ni treba. Kar sem ga bc
hodila mamica iskat!« Modrovanje ma-
lega Matjažka ni ostalo osamljeno.
Otroci so bili proti večeru že utn
ni. čudno ni, sa) so to vopoldne toliko
ioživeli. Najprej nastop, potlej oh
neznane tetke in na koncu še grozd:
zastonj, »na palcah«. Preveč za male
glavice, ki so se ob mraku odpravile
proti domu. Sladki sok grozdov jim je
lepil lička, spanec pa zapiral oči.
Med otroci se vrtela in z njimi sladko
grozdje jedla Zdenka Stoparjeva.
PREJELI SMO
Naš dnevni tisk skoraj nič
ne piše o akiualnem vpraša-
nju — o pomanjkanjiu učite-
ljev na podeželskih šolah. Ze-
lo prizadeto bi movali sprego-
voriti o naslednjem:
Kje so po tolikih reformah
v šolstvu učitelji?
Zakaj so koione razpisov
vedno daljše?
Ali bomo moiruiii v šolsikem
letu 1971-72 neka'ere šole za-
preti?
Ali tudi za lo situacijo ni
dejanskih krivcev?
Še r'n še bi iahko postav-
ljali vprašanja, odgovor pa
je po mojem mnenju dokaj
preprost. Diktirati naše šol-
stvo skozi ljubljanska čoala
ni samo nesmisel, nepozna-
vanje razaner, temveč tudi
huda krivica, ki se dogaja
zopet le otrokom v podežel
skem okolju. Ti otroci čutijC
posledice vseh ukrepov, ki so
se porodili v Ljubljani. Eden
izmed takih ukrepov je vse-
kakor tudi ukinitev učitD-
Ijišč. Prav za to ukinitev bi
lahko reku, da je bila za na-
še razmere, preuranjena. Oe
so naši vodilni pedagogi z
njo ho:eli ispričati še tako
lepe ambicije, če so še tako
dobro mislili, ao ga vendarle
pošteno polomili. Posledice
so vendarle hude. Vso pravi
CO imamo, da jim to očita-
mo. Vsaj očitke naj samo-
kritično sprejmejo! Zaradi
napačnega ukrepa na fronti
bo general odgovarjal celo s
svojo glavo, kajti zaradi žr-
tev nakdo mora bita odgovo-
ren. Zdaj so žrt/e otroci zla-
sti na podružnic .lih šolah, ki
bodo mnoge ostale brez uči-
teljev. V našem primeru gre
za ix>družnične šole Henina,
Jurklošter, zlasM pa za po-
družnično šolo Laiiše. Vse
šole imajo stanovat.ja, Jur-
klošter in M niina celo dru-
žinska, in vendar učiteljev
m. Celo centralna šola Rim-
ske TopUce je bJa konec
septembra še vedno brez uči-
telja slovensikdga jezika.
Vemo, da je podobna situ-
acija tudi drugod, saj vsak
dan beremo razpise v dnev-
nem tisku. Nevz Jt^.na je tudi
ugotovitev, da je bü drugi
(naknadni) razpis celo daljši
od prvega. Kdo je tega kriv?
Kdo se zdao ti-udi, da bi si-
tuacijo popravil? Vem, da se
nekoliko bolj zavzemajo za
štipendiranje pridnih učencev
na pedagoški gimnaziji in
pedagoški akadaniiji, vendar
je to premalo. Torej ne ve-
mo, kakšne so kadrovske
perspektive v šolst\"u. Lahico
rečemo le to, da posledice
čutijo samo tisti, ki niso
prav nič krivi: učenci, starši
in šolniki na terenu, med
njimi tudi ravnatelji, ki so
vse počitnice poizvedovah m
še poizvedujejo za prostimi
učitelji.
Iz vsega lahito sklepamo,
da učiteljski poklic še m do-
volj stimuliran in privlačen-,
kar bi lahko končno omogoči-
lo takšen ukrep, kot je uki-
nitev petletnega učiteljišča.
V drugih republikah, zlasti v
Srbiji, imajo »hiperprodiukci-
jo«, se pravi veliiCo nezaposle-
nih učiteljev, pa si takšnega
ukrepa niso privoščili. Vsi se
strinjamo, da mora biti uči.
tel J kar najbolj izobražen m
da je višja izoörazl«& učitelju
zares potrebna in primerna.
Kljub vsemu pa re smemo
dopustiti, da bi zaradi tega
cilja zopst žrtvovali le tiste
otroke, ki so bili že doslej
žrtve. Učitelja, ki si lahko
danes po mili volji izbira de-
lovno mesto, ščiti celo Zakon
o delovnih razmerjih, otroka
v oddaljenih krajih pa, kot
kaže, nihče ne ščiti!
Stališče, da je poglavitni
vzrok za tako slanje slaba
kadrovska politika v občana,
da občine premalo štipend:-
lajo, kar navajOjO nekateri
predstavniki republiških pro-
svetnih organov in celo ko-
mentatorji na televiziji, od-
ločno odklanjam, že zatega-
delj, ker za taka sta-Iišča ni-
r'^jo dovolj dokaicv in kei
so se odločili za ukinitev
učiteljišč na osnovi napačnin
'zračunov. Sc, tega niso izra-
čunali, koliicšno mn^ico uči-
teljev bedo pobi ah varstveni
oddelki n oddelki podaljša-
nega bivanja po rntvstih. Naj-
bolj vznemirljivo pa je to,
da na primer po ožaj Osnov-
ne šole Rims-I-ce Toplice
>-raiZumejo>(, r-ihčs pa se za-
radi tega, či^ bomc morali
podružnično šolo Lažiše za-
preti, če v nekaj iineh ne do-
bimo vsaj .'nega učitelja, ne
''/2,n©mirja.
Kako lepo se sliši, da je
30,a »us.tanova posebnega
družbenega pomena«. A ven-
dar — kako boleče je spozna
nje, da av/jr^i takih izjav še
doslej rrsj n.''.:e5,ar ukrerJli,
da bi reli.' tiste otroke, ki
oljisk:ujejo »ustanove poseb-
nega dra.fbenega pomena« v
cdročnih in zapostavljenin
krajih.
Milko Vaiičic, ravnatelj
osnovne šole Rimske Toplice
Dela
napredujejo
Hotel Turist v Mozirju bo
kmalu dobil novo, sodobno
recepcijo z dodatnimi prosto-
ri. V prostorih nekdanje go
stilne, ob hotelu so v polnem
teku obnovitvena dela in nova
recepcija že kaže svojo bodo-
čo podobo. Vse številnejšim
gostom, ki se podajajo v Mo-
zirje, bo nova recepcija ne-
dvomno v veliko zadovolj-
stvo, saj bo moč tod dobiti
tudi vse številne informacije,
ki jih iščejo gostje.
Srečanje
mladine
To soboto bo v Mozirju ve-
selo. Iz vse Slovenije bodo
sem prihiteli mladinci, člani
specializiranih mladinskih or-
ganizacij, na veliki shod, ki
ga prirejajo v okviru prazno-
vanj trideset letnice vstaje
jugoslovanskih narodov. Zbo-
rovanje pa ima tudi delovni
značaj, predvsem naj bi do-
prineslo k tesnejšemu pove-
zovanju mladine, spregovori-
li pa bodo tudi o nalogah in
vlogi mladih v uresničevanju
koncepta o vseljudskem od-
poru.
Po zborovanju bodo mladi
krenili tudi na izlete. Eni
proti Logarski dolini in drugi
na Golte. Upajmo, da jim bo
postreglo še vreme.
Vprašuje: Milenko Strašek
Odgovarja: Jožica Vouk
Dobil sem jo sredi cvetlic
in vencev, pa še malo sem
moral počakati nanjo. Jožica
Vouk je poslovodja cvetličar-
ne v Prešernovi ulici in je
končala vrtnarsko in cvetli-
čarsko šolo v Medlogu. Rože
in delo na vrtu je vzljubila že
v mladosti in od takrat na-
prej jo spremljajo skozi vse
življenje. Vzljubila je svoj
poklic in je zadovoljna.
Katere rože najbolj gredo?
»Največ prodamo nagelj-
nov, od štiri do osemtisoč na
mesec, pozinii pa še več. Saj
veste, takrat so vsi prazniki
na kupu.«
Ker smo tik pred prazni-
kom mrtvih, me je zanima-
lo, kako je s pripravami.
»Predvsem bi rada poveda-
la, da si zelo želimo zado-
voljiti vse stranke, čeprav
vemo, da bo to težko. Že zdaj
nam je jasno, da nam
bo primanjkovalo krizantem,
katerih cena bo okoli tisoč do
tisočpetsko starih dinarjev.
Tudi vrtnic ni, ki so znatno
cenejše — od dvesto do trist«)
dinarjev. Sicer pa bodo za
dan mrtvih rože po dnevnih
cenah, zato ne vemo točno
za cene. Pripravljenih imamo
okoli štirinajst tisoč nagelj-
nov in pa skoraj tisočpetsto
krizantem. To število bomo
■še malo dvignili, kolikor bo
oač mogoče.«
Imate pripravljenega kaj po-
sebnega za praznik? ;
»Seveda. To mora biti, saj
so ljudje danes mnogo bolj
nahtevni kot včasih. V pro-
gramu imamo izredno lepe
nagrobne aranžmaje, ki jih
dostavljamo, kamor stranka
želi. Enako delamo tudi z
drugimi artikli, ki jih naša
trgovina nudi. Moramo se
prilagajati potrebam sodob-
nesra človeka.«
Ste s prometom zadovoljni?
»Gotovo, sicer pa je cvetje
blago, ki gre vedno dobro v
promet. Včasih ga celo
zmanjka, čeprav se trudimo,
da to ne bi bilo prepogosto.
Pridejo tako imenovane špice
in takrat zmanjka enega ali
drugega blaga.«
Cvetličarna v Prešernovi
ulici torej čaka pripravljena
na dan mrtvih in upa, da bo
zadovoljila vse, ki bodo iska-
li pri njej rož za svoje drage
pokojnike.
TRIBUNA
O KMEČKEM
ZAVAROVANJU
v prihodnjih dneh se bo
sestala sekcija za kmetijstvo
pri občinski konferenci SZDL
Celje, na kateri bodo obrav-
navali problematiko starost-
nega zavarovanja kmetov.
Sekretariat sekcije je že izo-
blikoval stališča do tega po-
membnega vprašanja, zato je
pričakovati da bo beseda na
sestanku sekcije, kamor va-
bijo vse zainteresirane obča-
ne, res stakla o najpomemb-
nejših vprašanjih.
OB KONCERTU NA
ČAST SVETOVNEGA
DNEVA OTROK
Vsa leta nazaj, in tudi le-
tos, je Društvo prijateljev
mladine v Celju v počastitev
svetovnega dneva otroka
pripravila lep program. Le-
tos so za ta praznik organi-
aira.li slavnostni celovečerni
koncert narodnih in umetnih
pesmi ter opernih arij. Bo-
jazen organizatorjev, sodeč
po izkiJnjah iz prejšnjih let,
se je izipolnila. Kljuib temu,
da so biU javni družbeni de-
lavci, prav tako starši, obve
ščeni s treh strani, preko
plakatov, posebnih vabil in
preko svojih otrok, se je
koncerta udeležilo sedem od-
raslih tn trideset otrok. Zase-
deni sita biU le prvi vrsti,
čeprav je bilo 70 vstopnic
razdeljenih zastonj-
Obsojanja vredno je, da se
koncerta niso udeležili ne
družbieni predstavniki (izjema
je bil predstavnik mladine),
ne kulturni, ne prosvetni de-
lavci, niti starši. Takšno o-
malovaževanje do kulturnih
prireditev v Celju zadnj'e ča-
se ni redek pojav. Kje iskati
vzroke zanj? Samo eden od-
govor je lahko: neodgovoren
odnos do vsega kar ni raz-
vpito in moderno.
REGULIRAJO
KOPRIVNICO IN
ASFALTIRAJO
CESTO
Na Dolgem polju že nekaj
časa urejajo podaljšek Kers-
nikove ulice, ki naj celotno
naselje poveže preko moder-
ne asfaltirane ceste z mest-
nim središčem. Delavci so že
položili glavne kanale, zdaj
pa pripravljajo podlago za
novo cestišče. Vzporedno so
pričeli urejati tudi asfaltira-
ni priključek na Drapšinovo
ulico.
Nova cesta bo potekala mi-
mo garaž, nato pa bo pre-
sekala dosedanjo edino do-
voz žilo mimo Merxove sa-
mopostrežne trgovine in se
priključila na že urejene ko-
munikacije.
NOVE ORGANIZA-
CIJE SINDIKATA
Da bi ustrezno organizacij-
sko povezali tudi delavce ti-
stih delovnih organizacij, ka-
terih sedež matičnega poidje-
tja je izven mozirske občine,
gre za obrat Gorenja in Iz-
letnika, so pri Občinskem
sindikalnem svetu Mozirje že
v teku vse priprave, da se
tudi v teh dveh kolektivih
ustanove osnovne organizaci-
je sindikata. Problematika di-
slociraniih kolektivov je spe-
cifična, zato bodo novo u-
stanovljene sindikalne orga-
nizacije pomembna organiza-
cijska oblika mnogoterih ak.
tualnih problemov teh delav-
cev.
PRAZNIK BORBE
IN USPEHOV
Konec prejšnjega tedna je
šaleška dol^ zasijala v son-
cu in zmagoslavju. Priredit-
ve in proslave v počastitev
občinslcega praznika, osmega
oktobra, v spomin na prvi
partizanski napad na So
1941. leta, so bile tist«
so znova pokazale, das
dje velenjske občine poi
ne samo na borbeno pr
lost, temveč tudi na res
te .sedanjosti.
Letošnje praznovanja
Kako
zagotovil
razvoi ?
Kolektiv lesne obrti SIV
KA iz Gornjega grada do
iz leta v leto lepše gospe
ske uspehe. Kazalci letos
gospodarskih gibanj v pr
polletju so zelo ugodni,
so dosegli v primerja^
istim obdobjem lani reali
jo z indeksom 170, osti
dohodka se je povečal na
dobiček pa na 172. Sj
porast beležijo le osebni
hodki, ki pa jih bodo se
ko je podpisan samoupii
sporazum, tudi ustrezno'
pravili.
Kljub lepim dosežkom
izdeianim programom rj
ja pa tarejo kolektiv tud
žave. Ena največjih je v
da si za svojo proizvodnj
morejo zagotoviti potre
količin lesa. Morda se !
smešno, da podjetje, ki
luje sredi gozdov Gornje
vinjake doline, nima lesi
proizvodnjo, pa vendar je
mu tako. Primerilo se je,
So predelovali celo les, J
Ijen pri GG Celje, ožim
ies, uvožen iz Avstrije in
sije, najmanj lesa pa so
kupili od domačega GU
Za normalen potek proiz
nje potrebujejo v Srn
okoli 4.000 kubikov hlaj
ne, vendar so je od dom
ga podjetja uspeli dobiti
okoli 600, kar pa je s«
mnogo manj, kot je potr
jejo. Res je, da ima pcK
je tudi možnost odkupom
hlodovine od kmetov, ,
dar se v tem primeru zs
pri plačilu prometnega
ka, ker ga Smreka i ,
plačati, medtem ko GI ,
tega ni treba. Seveda se
stavlja vprašanje, ali gr j
tem primeru za končno ^
trošnjo ali pa je smatrat
ko kupljeni les le kot s y
vino za nadaljnjo predd
Prav gotovo gre v tem ,
meru za to zadnje, pa j
dar stvari ne stoje tako.
Nekateri predlagajo
gracijo z GLINOM. M
leži ključ rešitve tega pn ■
ma tudi v tem, res pa je g
si pri SMREKI prizadeva j,
GLINO doseči dolgon ^
pogodbo, ki bi prav go j
pomenila pomembno ob ^
medsebojnega sodelova g]
Še zlasti če upoštevamo, šč
je povpraševanje po P i
vodih SMREKE vedno ^ ^
in pričakovati je, da bo 15
raščalo tudi v bodoče. Kj m
torej rešitev in kako zaž c
viti nadaljnji razvoj SUja
KE, to je sedaj vpraša
B. STRMÖ1.
Četrti sejem obrti ^ J
nami, spomini nanj \ [
ostali, tudi na sex'^^i
čeprav ni nudil :
kar so napovedali- Dr
prav zato je Janez
Tončka in ga prosil: ^
»čuj, prijatelj, vev ^^
imaš v tistem oddel^ ^
bre zveze. Daj, Pj m.
mi škatlo tiste maz^ le^
bim, saj veš ...« jj
»Poskusil bom!«
nil Tone in v istett^ k
nutku mu je skozi f ""j
I, oktobra Sq povezali z
itvijo nove tretje osnov-
ö jijle, novega otroškega
1 ^ nove knjižnice, novih
( rned njimi tudi od Pen-
5| o šentflorjanskem grab-
j novega spomenika na-
i [)osvobodilni borbi v Ve-
I '
jöivalci velenjske občine
poosni na te in druge re-
je, saj so rezultati nji-
ga lastnega dela in kra-
,ga samoprispevka. »Naš
• 2a katerega so se na re-
■ idumu izrekli 22. marca
je postal pojem solidar-
in visoke zavesti delov-
judi. In rezailtat? Hitrej-
eševanje številnih vpra-
' družbenega standarda!
I oisrednji proslavi, v so-
9. oktobra dopoldne,
,, na Titovem trgu zbralo
j tisoč ljudi. Tu je pred-
^ občinske skupščine
2gank izročil domači
losti teritorialne obram-
((rtizansko zastavo, tu je
;tor »Gorenja« Ivan Atel-
predal velenjskim gasil-
nov avto in tu je spet
sednik skupščine odkril
pomenik narodnoosvobo-
borbi in več kot 600 pad-
twrcem. Spomenik je de-
^demskega kiparja Sto-
Batiča, medtem ko je
itonska zasnova s fonta-
tanisel inž. arh. Mušiča.
1 proslavi pa je o pome-
paznika in uspehih ve-
ke občine po vojni govo-
sekretar občinske konfe-
le ZK, Franc Korun.
M. B.
PITNA VODA
IZ CELJA
itjur ima še vedno hude
eme s pomanjkanjem
vode. Nov izvir vode v
pri žusmu jih verjetno
0	rešil, ker ga bo upo-
1	občina Šmarje za na-
je Loke in okolice. Za-
jntjurčani razmišljajo o
avi s celjskim vodovo-
iz škofje vasi. Do leta
>i Šentjur potreboval 50
idnih litrov na dan. S
da bi Celije postopoma
.0 Šentjurju od svojih
;kundnth litrov 10 do 20
, bi sčasoma problem
noma rešili.
)KUPNA CENA
ZEMLJIŠČ
entjurju Sq odborniki z
>m določili odkupno ce-
mljišč za naselje šent-
n kraje zunaj njega,
je bil potreben zaradi
1 špekulacij in tožb na
u zaradi navijanja cen.
bodo v bodoče zemlji-
Šentjurju odkupljena
,85 dinarjev in zunaj
ega naselja po 11 dinar-
>snova tej ceni je cena
'Inega zemljišča. V pri-
da se bo ta dvigala,
►orasla tudi odkupna
NOV ODBORNIK
Na nadomestnih volitvah v
Jakobu so občani več zasel-
kov izmed treh kandidatov iz-
volili za novega odbornika
J02ETA VENGUŠTA iz Vo-
doža.
TEŽAVE Z
ELEKTRIKARJI
Vitanjčani, z njimi pa tudi
prebivalci Loč, se pritožuje-
jo, ker preko sobote in ne-
delje nikakor ni možno dobi-
ti dežurnega elektrikarja, ki
je zadolžen za vzdržavanje
daljnovodnih naprav. Prime-
rilo se .je, da so bili Vitanj-
čani brez vode v vodovodnem
omrežju, ker ni delovala čr-
palka. V posebni omarici je
pregorela varovalka, le-to pa
lahko zamenja samo poobla-
ščeni elektrikar, ki je prak-
tično nedosegljiv. Predlagali
so, da naj bi elektro Mari-
bor, izpostava Slovenska Bi-
strica, v teh krajih poobla-
stil koga izmed občanov, da
bi lahko posegel takrat, ka-
dar pride do manjše napake.
RADIO TV
DELAVNICA
v novem naselju nad ce-
sto, ki pelje v center Šmarja
pri Jelšah, je nedolgo tega
Celjan Danilo Arčan odprl
Radio in TV delavnico. Tak-
šne vrste uslug Šmarje, ki že
preirašča okvir nekdanjega
trga in se počasi razvija v
majhno mesto, doslej ni ime-
lo, sato je razumljivo, da so
šmarčani nove pridobitve ve-
seli. Radio in TV delavnice
tudi drugje v občini ni.
M. STRAŠEK
Zakon niso rože, zakon je vse
že dalj časa ni bilo v pro-
storu, kjer poročajo, para,
ki bi se še enkrat poročil. Pa
ne poročil zato, ker bi se
prej ločil in si izbral novega
partnerja za pK>t skozi življe-
nje, temveč zato, ker bi z
enim samim družinskim dru-
žabnikom vztrajal v zakonu
celih petdeset let. Vztrajal
srečen in tudi razočaran, saj
kot pravita Ivan in Marija
Pečkovnik, »zakon niso rože,
1921 vzela. Rekla sta si »da«
in ga ponovno potrdila zad-
njo soboto po petdesetih le-
tih! V tem času sta vzgojila
tri otroke, pri enem v času
lepe jeseni in bogatega živ-
ljenja stanujeta.
»Po poroki sva se morala
vrniti v šoštanj. Doimotožje
po slovenskih gričih je bilo
preveliko,« se je spominjal
tistih dni v letu 1921 Ivan
Pečovnik.
zakon je vse, tudi trpljenje,
razočaranje, trni, radost in
veselje. Vino in pelin!«
Ivan Pečovnik se je rodil
1894. leta v šoštanju, prav
tako njegova žena Marija, sa-
mo štiri leta pozneje. Težko
in neurejeno življenje ju je
vrglo v svet, vsakega v dru-
gi kraj Jugoslavije. Ivan je
delal v Zemunu, Marija naj-
prej v Splitu, potem pa je tu-
di prišla v Zemun. Pa ne za-
to, ker bi i>oznala Ivana,
temveč zaradi dela. Potem
sta se srečala, drug drugemu
bila všeč in se 3. oktobra
»Jaz pa bi kar doli ostala
pa sem ga imela tako rada,
da sem šla z njim. Danes
mi ni žal,« je pritrdila žena
Marija.
Ivan je šel v pokoj kot de-
lavec rudnika lignita v Vele-
nju, Marija pa kot gostinska
delavka, kuharica pri go-
stinskem podjetju Velenje.
Obema zlatoporočencema
tudi naše čestitke z edino že-
ljo: jesen naj bo čimbolj bo-
gata in lepa, vsaj tokrat naj
bo življenje kot roža brez vse-
ga ostalega.
tv
»Pranger« ali sramotilni kamen na Pilštan.ju .ie zelo star
spomenik, ki pa ga počasi že razjeda zob časa. Včasih .je bil
kot simbol trga, ki je imel sodno oblast, danes pa je sim-
bol odseljevanja, saj je okoli njega več ali manj vedno tiho
in minio. Trg Pilštanj živi življenje naselja, mimo katerega
je razvoj šel neopazno.	Milenko S.
nnila hudomušna mi-
injo in na obljubo, ki
ie dal Janezu, se je
finil šele potem, ko je
il zgodaj popoldne do-
■ 2.ena je tedaj čistila
ie. Zdaj se je Tonček
nehnil. v škatlah osi-
a v kremi za čiščenje
fev je videl svojo re
K Zasmejal se je na
in žena ga je čudno
edala.
zabojčka, v katerem
o pribor za čiščenje
obutve, je vzel štiri škat-
le, jih lepo zavil in odšel
na sejem.
»Si dobil?« ga je vprašal
Janez.
»Sem. škatla stane 50
dinarjev!«
»Dobro! Daj sem. Tu
imaš denar!«
Pa še res je, da je To-
ne v nekaj minutah »pro-
dal« štiri škatle čudovite
»žavbe«. Pa tudi to je res,
da nihče ne ve, kako je
delovala.
Vesel in ponosen sem...
Referendum, ki so ga v velenjski občini izvedli 22
marca lani za uvedbo krajevnega samoprispevka, za grad-
njo cest, šol, otroških vrtcev in drugih objektov pod ge
slom »naš da«, je postal pojem solidarnosti in izrednih
uspehov ljudi v tej občini. Odločili so se za skupno zbi-
ranje sredstev; prispevkom zaposlenih in drugih so do-
dali še deleže gospodarskih delovnih organizacij. Samo
s pomočjo samoprispevka in prispevki gospodarskih or-
ganizacij so se odločili v petih letih zbrati nad 40 mili-
jonov dinarjev.
Referendum je uspel. Posebna komisija, ki jo je ime-
novala občinska skupSčina, pa skrbno dela na programu,
ki so ga sprejeli ob razpisu referenduma. Tako so de-
lovni ljudje v velenjski občini znova potrdili besede
predsednika občinske skupščine Nestla žganka, da zanje
nobena naloga ni pretežka.
In kako gledajo na krajevni samoprispevek dane.s?
O tem govori mala anketa:
RAJKO JUVAN, stojnd
ključavničar v šoštanj ski to.
vami usnja: Pravzaprav sem
ponosen na našo skupno ak-
cijo in krajevni samoprispe-
vek. Po zaslugi skupne odlo-
čitve o financiranju nekaterih
cest, šol in drugih objektov,
smo dobili marsikaj. Meni
veliiko pomeni asfaltirana ce-
sta od Penka po šentflorjan-
skem grabnu, saj mi prinaša
tudi lepšo pot na delo v šo-
štanj. škoda, da ni takšna
vse do Belih vod.
I
VLADO GOLOB, delavec iz
šentflorjana: Ni mi žal, da
plačujem dva odstotka od
osebnih dohodkov. Odloči-
tev, ki smo jo sprejeli, se
bogato obrestuje, če bi ne
uvgdli krajevnega samopri-
spevka, je vprašanje, kdaj bi
dobili vse te nove objekte, ki
smo jih v občini odprli lani
in letos. Takrat sd skoraj po-
misliti nisem upal, da bo vse
to res. Toda, danes vidim,
da so nove ceste, šolie in dru
gi objekti resnica.
ROŽA NATEK, delavka v
Gorenju: Verjemite, da ni
lahko vsak mesec odpovedati
se dvema odstotkoma osebne-
ga dohodka. Toda, ker gre za
program, ki prinaša lepše
življenje otrokom, materam
in vsem zaposlenim v občini,
tudi samoprispevek ni breme.
Veliko smo dobili v tem ča-
su, dosti del pa še čaka na
uresničitev. Topleje mi je pri
srcu, ko vidim, da bodo
otroci odslej obiskovali lep.
še in nove šole, vrtce ...
IVAN MRAMOR, mdar iz
Velenja: Moram reči, da po-
grešam denar, ki ga dajem
za samoprispevek. Toda ko
vidiim, da iz tega nastaja ne-
kaj velikega, sem srečen, da
sodelujem v tej akciji, še
bolj pa bi bil vesel^ če bi
večkrat ali vsaj enkrat na le-
to zvedel, koliko denarja smo
zbrali in kako ter v kakšne
namene potrošili. Po zaslugj
solidarne akcije smo veliko
dobili. Na vse sem ponosen,
zlasti pa na spomenik.
KAREL KOŽELJ, kopališki
mojster v Velenju: Ponosen
sem na vse, kar je v naši do-
lini zrasLo po zaslugi krajev-
nega samoprispevka. ToLkš-
ne aktivnosti na tem območ-
ju še ni bilo in vesel sem, da
je večji del objektov name-
njen otrokom. Pa še nekaj,
za nas pomeni predisednik ob-
I činske skupščine Nestl žgank
I veliko, če bi njega ne bilo,
I je vprašanje, kako bi napre-
I dovali.
M. BOŽIČ
12. stran
NOVI TEDNIK
Št. 40 — 14. oktober 1*971
Piše in riše: Marjan Bregar Hlcd nebotičniki
1. Urno je rezala bela ladja valove oceana. Sto poldnev-
nikov in prav toliko vzporednikov je presekala; desetine
prelepili pristanišč je obiskala.
Na palubi sta se zračila Paradižnik in njegova soproga.
Na Košato lipo sta mislila — pa na levjo kožo, ki je po po-
šti potovala v domovino, da jo Koteks ustroji. Kožo, ki jo
bosta zakonca ponosno položila pred kavč, ko se vrneta...
V rokah sta naša potnika držala angleške učbenike in
marljivo ponavljala »hau du ju du, hau du ju du«. Vemo
namreč, dragi bralci, kam pelje bela ladja tokrat naša juiva-
ka! V Ameriko, nikamor drugam! Prav tja, kamor je odšla
rajnka teta s trebuhom za kruhom in kjer je priigrala taisti
kupček dolarjev, ki jih naša vrla Paradižnika tako s pridom
trosita!
Poslednjič sta ponovila zakonca »hau du ju du«, posled-
njič se pretegnila na svojih ležalnikih. Na obzorju je zrasla
v nebo znana Svoboda in za njenim hrbtom milijon nebotič-
nikov. Potniki so odložili svoje revi.je in šahovnice, prlteklij
so na palubo in se zazrli v Novi svet. Kaj neki jim bo pri-
nesel .. •?
Marljivi šempetrski pionirji
Pionirji osnovne šole Šem-
peter v SavinjiSxti dolini so
svoj praznik proslavili v zna-
menju uspehov m načrtov
Kljub težavnim po?oiem, sa
pa pionirje ne mo.^^o, so do
segli mno'-o, mnogo. Na šo-
li je cela 'TSta kroži', ov, ki se
vsak zase lahko pohvali
3 svoji.n de.onri i-Lar poglej-
te: prav pridno delajo pro-
metni kr-jžek pa r^ritatorski,
dramski čebelaiEki, šanov
ski, foto krožek m na koncu
še vrtnarski kvožek. še pose-
be^ pa J" feba pohvalit^
dramski in šahovs>:i krožek
ki 70 nekaj let zar>r'vrstjo do-
segata pomembne uspehe na
občinskih in n^fdobcmskih
tekmovanjih. IgraJca pa so
pomislite, naštudirali župa-
novo IN/iickc in z ' X gosf^vali
tud. na Polzeli. Izp stili niso
bralne imačke, Š2 celo dve so
in:e'.i- Kajahcvo in Cicibano
v D, pa tudi tekmovanja mla-
dih mateniatikov sc> se udele-
žili. ^empeterski učenci pa
ima^.o pcle^ vsega še pevski
zbor. ki poje, kct vsi savinj-
ski llsr-jančki sUipa.V šport-
no društvo >.Tviiro Cerar« je
pripomoglo, da so šempetr-
ski pionirji pisvi š^T+ndki,
športnik; z dušo in telesom
Vsaka panoga ima svojega re-
ferenta, Nič m iiicjiega, 6e
tudi tukaj dosega uspeh za
uspenoiTi Po	t^m izgle-
da, da šempetrski pionirji
sploh nimajo orfXM<jga časa,
saj so v preteklem šolskem
letu sudelovab kar na 71 šoi-
skib, mcdšolskih, občinskih
in p('krajinskih letmovanjih
kjer so dosegh v-pe in po-
membne zmage. I^a pa ob
vsem te:n ne bc-sto slučajno
riiislill. da .so slabJ učenci.
Ne, to pa ne.
LCJi^K PUNCER
Korak naprej v otroškem varstvu
ODPRT PIONIRSKI DOM »CVETKE JERINOVE« V CELJU
Prejšnji teden je predsed-
nica celjske občinske skupšči-
ne Olga Vrabičeva odprla no-
vo in edinstveno ustanovo v
Celju, pionirski dom »Cvetke
Jerinove«. Ko jo je izročala
mfed drugim dejala:
»Zelo sem zadovoljna, da
predajam namenu novo usta-
novo, ki pomeni velik korak
naprej v programu otroškega
varstva. NavzLic tej pridobit-
vi je znano, da potrebe še ni-
so pokrite. Želim, da bi ko-
lektiv uspešno opravljal ple
menito poslanstvo v duhu i-
dej, za katere je dala Cvetka
Jerinova svoje mlado življe-
nje.«	I
Delo v novem pionirskem |
domu Se razvija v treh sme- j
reh: vzgoja, in izobraževanje, i
prehrana otrok in interesna?
dejavnost, četudi lahko dom|j
sprejme 320 otrok, jih je žei
danes v njem več. "
Otvoritvena svečanost pa je'
izzvenela tudi v zahvalo vsem, r
ki so sodelovali pri graditvi
novega doma. i
M. B,
Novi pionirski dom »Cvetje Jerinove« v Ulici 29. novembra v Celju
§t. 40 — 14. oktober 1971
NOVI TEDNIK
13. stran
KOLAJNE ZA
KARATEISTE
, £!eljski karate klub je pn-
^vil letošnje republiško
venstvo za mladince izred-
vzorno. Preko 50 mladih
ynovalcev je tekmovalo iz
jtiih klubov za štiri našlo-
, prvakov. Od tega so en
islov osvojili Celjani in to v
Uki kategoriji, ko je Kra-
er v finalu premagal svoje-
, klubskega kolego Ro j ca.
Mimo tega pa so Celjani
i^ojili več drugih in tretjih
ßst. V težki kategoriji je
[ftjner osvojil drugo mesto
je izgnbil naslov v borbi
oti odličnemu Hudalesu iz
ole. Enak uspeh je dosegel
liljak v srednji kategoriji,
( je v finalu podlegl Gre-
iriču iz Izole. V absolutni
itegoriji pa so od drugega
esta naprej sami Celjani,
ramer je tretji, Žgajner če-
ti, špiljak peti in Fjojc še-
j.
Mimo teh pa so se dobro
jrili tudi ostali- mladi tek-
ovalci. žal pa še nimajo
)Volj izkušenj, kajti na pr-
jistvu so nastopili tudi ne-
iteri že znani tekmovalci
iidokaj organizacije karatei-
»V.	J. KUZMA
PREMAGALE TUDI
FUŽINARJA
I
jCeljske odbojkarice Parti-
jna Celje so v derbyju re-
ubliške lige premagale vo-
|8če moštvo Fužinarja in lan-
toletnega prvaka s 3:2. Sre-
Bije je bilo kakovostno, Ce-
anke pa so odlično zaigrale
četrtem in petem setu. Svo-
) premoč so si priigrale po
do dobri igri v polju, na
ireži še niso najboljše. Do-
to igro so nudile Lesjakova.
škerčeva, Planteu in Kolar
Jk
ZA LAS IZGUBILI
Odbojkarji Gaberja so skoraj
©senetili v Izoli. Proti bivšemu
•ugoligašu so zaigrali odlično, po-
dli in po ogorčeni borbi dovo-
i, da so domačini rezultat izena-
;i na 2:2. V petem odločilnem
tu pa so Celjani vodili 10:4, toda
jub Temu izgubili. Rutina doma-
iov je tokrat prišla v teh tre-
itkih do popolnega izraza. Kljub
nu pa so na razpredelnici Ga-
irčani četrti. V nedeljo pa igrajo
Trebnjem naslednje prvenstveno
ečanje.	j k
JOŽE URANKAR
ŠESTI V ZMIRNI
Ma mediteranskih igrah je celj-
i dvigalec uteži Jože Urankar
svoji kategoriji osvojil šesto
isto. Dvignil je 400 kilogramov
s tem v močni konkurenci osvo-
solidno mesto. Močna konku-
ica in pn-i mednarodni nastp-p
i ^-plivala na to, da Jože Uran-
r ni dosegel najboljšega rezul-
B. Mimo tega pa je imel tudi
iave s hrano, kajti Jugoslovani
si morali dodatno pripeljati
ano, ker je turška kuhinja za
h nesprejemljiva.	jk
USPEH PROTI
HRASTNIKU
3eljski strelci imajo v zadnjem
su zelo dobre odnose s športniki
strelci Hrastnika. Tako so se
nedeljo na Gričku pri Celju po-
«rili proti Hrastniku v nogome-
, namiznem tenisu, šahu in stre-
nju. Gostje so zmagali samo
šahu, dočim so Celjani bili bolj-
v ,vseh ostalih disciplinah. V
•eljanju so zmagali 1313:1254 kro-
Najboljši posamezniki so bili:
'bovičiiik 275, Pihler (oba Celje)
U štesl (Hrastnik) 263, Jeram
elje) 263, šušter (Hr) 261, Jager
e) 25«, Rešetar (Hr) 250 itd.
jk
ŠAHOVSKE VESTI
t v počastitev 50-letnice celj-
jga šahovskega kluba so pripra-
i dva turnirja. Na pionirskem
zmagal Gombač (OŠ Polule) s
točke, sledijo Lesjak (IH. Oš),
ijpah (II. Oš), Murko, Tanjšek
udinja) itd.
9 Ekipni troboj članskih ekip
je končal z zmago druge ekipe
Ija 11,5 točke, sledita pa Stek-
na in Cinkarna.
I Na turnirju mladincev po 6-
Lu vodita Breznikar (TSS) in
ušič (trgovska šola) s 6-timi
tomi.
» V n. kolu I. republiške lige
celjski šahisti gostovali v Ma-
oru in proti Kovinarju iztržili
naj točko, rezultat je namreč
4:4. Oljafii niso nastopili v
jmočnejši postavi. Zmagali so
aksler, Pertinač in Bogadi, remi-
ala Pešec in Bervar, medtem ko
bili poraženi Pajk, Krušič in
igračeva.
S. PBRTINAC
Mladinci ADK
četrtič najboljši
Mladim atletom in vodstvu
Kladivarja se je izpolnila že
Ija — v finalu mladinskega
državnega ekipnega prvenstva
so že četrtič zaporedoma os-
vojili naslov najboljše ekipe
v Jugoslaviji. Kljub t«mu, da
letos ekipa nima nekih izra-
zitih posameznikov pa je prav
zaradi velike homogenosti us-
pela obraniti naslov. Med po-
samezniki so skoraj vso te-
žo nosili metalci in t» Boh,
Planinšek, Skok in škober
ne. Prav td štirje tekmoval-
ci so zbrali več kot polovico
točk in doprinesli glavni de-
lež k velikemu uspehu celj-
ske mladinske ekipe. Omeni,
mo naj samo nekatere uvr-
stitve: krogla 3. Boh, 4. Pla-
ninšek, disk: 1. Boh, 3. Pla-
ninšek, kladivo: 1. Planin
šek, 3, Boh, kopje: 2 Skok,
3. škoberne. Planinšek in
Boh sta na tekmovanju v
uradna konkurenci opravila
vsak po osemnajst metov! Li-
sec je bil drugi v teku na
2000 m, prav tako Tkaloič pri
skoku ob palici. Dvoršak in
Sambol (190 cm v višino —
njegov osebni rekord!) pa
tretja v teku na 400 m oziro
ma v skoku v višino. Kljub
odsotnosti nekaterih dobrih
tekmovalcev (npr. Goliča za
skok v daljavo, zaradi tega
so bile potrebne spremembe,
ki pa so na so srečo bile us-
I3ešne!)jepo tekmovanju de-
legat AZJ Krunoslav Klaič
predal prehodno zastavo kot
najboljši ekipi vrsti Kladi-
varja. Končni vrstni red: 1.
Kladivar 17544 točk, 2. Sla
vonija 15021 itd.
Mladinke so tekmovale na
podobnem tekmovanju, ki je
bilo v Zadru in osvojile so-
lidno tretje mesto za Sento
in Sremom.
T. VRABL
Vlasto Boh (Foto: E. Krajne)
Andrej Planinšek {Foto: T. Tavčar)
Odlična Levstik
in Miha Bojev ič
Nov na.stop v II. zvezni li-
gi je pokazal, da se mladi
celjski rokometaši razvijajo
v solidno ekipo. Res je, da
ekipa še ne deluje homoge-
no in da bo treba še veliko
dela, da bodo mladi igralci
pokazali tisto, za kar so
sposobni. Tu mislimo pred-
vsem na oba brata Bojeviča,
Mravljeta, Pevnika in vratar-
ja Petka.
Proti Varteksu vsaj v pr-
vem polčasu ekipa ni zaigra-
la dovolj zbrano in borbeno z
mnogimi streli na vrata go-
stov. To se jim je tudi ma-
ščevalo, saj je bil rezultat ob
polčasu samo 9:8 v njihovo
korist.
V začetku drugega polčasa
pa se je ob Levstiku zlasti
razigral mladi Miha Bojevič
in v nekaj kontra napadih do-
segel štiri lepe gole. Kmalu
je bila razhka 16:8 v korist
Celja in vsi smo pričakovali
visok poraz Varteksa pa so
se igralci ne vem zakaj po-
novno ustavili. Slabi gostje
so začeli polniti domačo mre
žo, ki jo je v drugem polča-
su veliko bolj zanesljivo kot
v prvem Marguč, branil Pe-
tek. Končni rezultat 22:16.
škoda, Celjani bi sd lahko
E>opravili razliko v golih, ki
je dokaj neugodna. Gole so
dosegli: Levstik 10, M. Bo-
jevič 4, V. Bojevič 1, Ko-
ren 3, Pudko 1, Pevnik 1 in
Lubej 2. Celjani so na dru-
gem mestu z 8. točkami in
točko zaostanka za vodečo
Bosno. V naslednjem kolu
igrajo v Banjaluki proti Mla-
dosti. če bi igrali tudi na tu
jih igriščih vsaj približno ta-
ko, kot v Celju protd Vartek-
su v začetku drugega polča.
sa, potem bi tudi od tam pri
našald točke. Te, ki so osvo-
jene na tujih igriščih pa so
najbolj dragocene v boju za
najvišje mesto.
T. VRABL
#V nadaljevanju druge re-
publiške šahovske lige so ša-
histi Žalca gostovali v Zagor-
ju in tam premagali istoimen-
sko ekipo z rezltatom
7,5 : 0,5 točke. Remiziral je
le Ranzinger, ki je igral na
prvi progi.
0 Rokometaši Griž so v
nadaljevanju prvenstvenega
tekmovanja v štajerski roko-
metni ligi doma preprečljivo
premagali svoje vrstnike iz
Petrovč z rezultatom 23<14
polčas 11:8. Največ zadetkov
za domače je dosegel Pirnat
sedem, pri gostih pa Kline
osem. Srečanje si je ogledalo
okoli 250 gledalcev. Sodil je
Hlačar iz Celja*
0 Nogometaši Polzele so
doživeli prvi poraz. Premagali
so jih igralci druge ekipe
Smartnega ob Paki. Rezultat
srečanja 4:3.
KUTINA ODSTOPILA
Celjski hokejisti na travi bi
morali igrati v Kutini proti
domačinom. Toda pred od-
hodom v Kutino so sprejeli
obvestilo, da je Kutina od-
stopila od nadaljnjega tekmo-
vanja. S tem so Celjani ostali
brez srečanja. Na razpredel-
nici pa so Celjani z eno toč-
ko sedmi. Toda pri tem ima-
jo dve tekmi manj od ostalih.
jk
KUDER IN PLANIN-
ŠEK TRETJA
Znana celjska tekmovalca v
avto rellyju, Janko Kuder in
Vlado Planinšek sta se ude
leäiia rellyja Pohorje 71. To
je veljalo za republiško pr-
venstvo. Tudi tokrat sta vo-
zila zelo dobro in osvojila
tretje mesto. S tem sta k
svojim drugim mestom na
Dolenjskem dodala še eno
tretje mesto. Na rellyju Go-
renja pa sta bila peta. S tem
imata vse možnosti, da bi ob
dobri uvrstitvi na zadnji dir-
ki v Primorju osvojila celo
tretje mesto v generalni raz-
predelnici v kategoriji do
1300 ccm. Zbrala sta namreč
že 12 točk. Točkujejo pa se
štiri najboljši rezultati.
jk
MLADINSKA TEKMA
NA SKALNI KLETI
Ob prvenstvenem srečanju
Celje—Varteks so igrali tudi
mladinci ' Celja proti vrsti
Varteksa. To srečanje je slu-
žilo trenerju prof. Goršiču za
pregled zrelosti mladinske
ekipe za poznejše nastope v
mladinskem tekmovanju. Ce-
ljani so zaigrali dobro, zrelo
in fizično močnejše nasprot-
nike premagali 19:15 (11:8).
Zadetke za Celje so dosegli:
Luskar 9, Kimej 7, Sedov-
nik 3.
jk
Valter štajner je že vrsto let edini profesionalni trener
atletov Kladivarja. Tudi njemu gre del priznanja za vse
letošnje ekipne in posamezne uspehe Kladivarjevih atle-
tov.	Foto: T. Tavčar
|\0SARKA
v nedeljo je bilo v medobčinski košarkarski ligi celjskega pod-
ročja odigrano že XIII. kolo. 2alec je tudi tokrat dosegel zmago,
saj je premagal Polule v Polulah z visokim rezultatom. Old Boys
je imel precej dela predno je ugnal Zreče na svojem tei-enu, Mozirje
je tudi tokrat ^trdilo precej dobro formo, saj je brez večjih težav
premagalo Šentjur, v derby tekmi pa je SŠD Prebold šele v zadnjih
minutah izgubil tekmo na domačem igrišču proti Vit^u, ki si je
s to 2anago že zagotovil odlično drugo mesto na lestvici, ter verjetno
s tem pravico sodelovanja v 11. republiški košarkarski ligi (vzhod).
Odigrano je bilo ,zadnje kolo v republiški košarkarski ligi. Ce-
ljani so gostovali v Ljubljani protd JEŽICI in zasluženo zsmagali z
rezultatom 93:79 (44:3S). Domačini, za katere je ta tekma pomenila
biti ali ne biti, so igrali precej ostro, na momente pa celo grobo.
Že v 12. minuti 1. polčasa je bil poškodovan Jerič, ki do konca
tekme ni več stopil v igro. Kljub odsotnosti tega odličnega igralca,
pa so Oljani zaigrali zelo dobro in točno izpolnjevali napotke
svojega trenerja. V prvem polčasu so pretežno vodili domačini in
gostje so izenačili šele v 17. minuti, ko so prvič povedld in vodstva
do konca srečanja niso več izpustili iz rok. Pri Celju je odlično
igrala pefcorka Tone Sagadin, Zmago Sagadin, Miloš Sagadin, Ramšak
in Jug, najbolj pa se je odlikoval tudi tokrat Zmago Sagadin. Koše
za Celje so dosegli: Zmago Sagadin 32, Tone Sagadin 17, Miloš Sa-
gadin 14, Ramšak 11, Jug 10, Tomašič 4, Jerič 3, Divjak 2, Pejanovič.
S to 2!mago so Celjani s 30 točkami zasedli odlično 3. mesto na
prvenstven"? lestvici, kar' predstavlja za mlado celjsko ekipo velik
uspeh.
Tudi mladinska ekipa Celja je s tekmo proti Slovenski Bistrici
zaključila tekmovanje v republiški košarkarski ligi — vzhod. Mla-
dinci so visoko premagali neizkušene goste z rezultatom 104:42 (55:19)
in sd tako delijo 1.—2. mesto v tej konkurenci. Koše za Celje so
dali: Pejanovič 26, Žohar 22, Jančič 14, Djuričič 12, Koštomaj 9,
Mastnak 6, Jazbec 6, Kuljad 3, Videč 2, Ramšak 2, Grosek 2. Celjski
mladinci bodo nastopili 23. in 24. t. m. v Kranju na polfinalu za
republiško prvenstvo v skupini s Triglavom, Slovanom in Salo-
nitom.
JANEZ CEPIN
N(XJOMET
Prvenstveno tekmovanje na področju celjske nogometne podzveae
je v polnem teku. V prvi skupini se je odigralo 5. kolo. Rezultati,
ki so bili doseženi so bili pričakovani Srečanje med Brežicami in
Vojnikom ni bilo odigrano, ker je več kot polovico igralcev Brežic
odšlo na »Manever 71«. Na igrišču NK 2alec, kjer se je odigralo
srečanje med Žalcem in Opekarjem je sodnik Pertinač izključil v
72. minuti dva igralca in sicer Laknerja (Žalec) in Zuppca (Ope-
kar) zaradi pretepa.. Drugih izključitev na tekmah ni bilo.
Rezultati I. skupine 5. kola: Žalec — Opekar 1:0, Ljubno —
Šmartno 1:3, Olulozar — Papirničar 8:3, Straža — Zreče 2:0, Seno-
vo — Osankarica 2:1.
Nogometaši Šmartnega ob Paki trenutno vodijo na prvenstv^
lestivici za tri točke prednosti. Verjetno bodo tudi to prednost se
povečaU in postaU prvaki podzveze Celje. Kako pa bo bomo vidf«
8»j inaajo do konca pnenstva odiyrat» »e 18 prvenstvenih tekem.
^^	FoU>: T. Tavöa»
14. stran
NOVI TEDNIK
Št. 40 — 14. oktober 1*971
1920: (laudeamus i^itur
Pred enainpetdesetimi leti
so položili SVOJ zrelostni iz-
pit. V Mariborski liumani
stični gimnaziji. Tam so se
učili grščine tn latinščine
Naučili so se logike. Zato so
bili kasneje na univerzah vsi
dobri matematiki in fiziki
Tako je pripovedoval živah
ni Božidar Godec iz Celja, ru-
darski inženir, sedaj v zaslu
ženem pokoju Imel sem sre-
čo, da sem lahko z njim
spregovoril nekaj besed, pre-
den so prišli njegovi tovariši
iz šolskih klopi.
»Kasneje vam bo že sam dr
Slodnjak, kaj več povedal o
nas«, mi je vzpodbudno dejai
Potem je govoril o sebi Ka-
ko je po službeni dolžnost:
prepotoval celo Jugoslavijo,
spoznaval ljudi in se z njimi
učil tiste učenosti, ki je ne
daje nobena univerza Potem
je prišla vojna. Leta 1941 so
ga Nemci v Celju aretirali, ga
zaprli v Stari pisker in ga
nečloveško mučili. To je bi
lo avgusta meseca. Kasneje
so ga prepeljali v Maribor in
ga januarja 1943 depKjrtirali v
zloglasno nacistično taborišče
Dachau Tam je dočakal svo-
bodo, se vrnil v domovino ir
s svojo visoko strokovnostjo
mnogo pripomogel h gradit v
socialistične Jugoslavije, živ-
ljenje tng. Godca je bilo bur
no, kot je buren njegov duh
nepomirljiv rn vitalen.
Razred je štel 42 dijakov;
Na Cankarjevem vrhu, v go-
stilni Lojzeta Obersneta, ki
je tudi iz tega razreda, se je
zbralo in si pripelo rdeče na-
geljne 17 sivolasih mož. Ne
kateri niso mogli priti zara-
di slabega zdravja, nekateri
So še vedno aktivni v raznih
službah, kajti iz tega kolekti
va je izšlo nekaj pomembnih
imen, med njimi akademik
dr Anton Slodnjak oa že
pokojni dr. Vladimir Kralj,
narodni heroj ing. Jožo Her
manko, že leta 1941 uslreljer
v Mariboru, itd.
Ing Godec mi je kasneje
dejal, da ga je letos obiskal
njegov prijatelj iz Poljske, •
katerim sta skupaj v Dachau
prestajala metode za očiščp
nje arijske ase, Sp>omini sc
se vrnili. Preveč je bilo vse
ga. Zato bomo v eni prihod
njih številk Novega tednika
kaj več napisali o tem vrlem
Celjanu. Trenutno še lovi
zadnje sončne žarke v Pomiru
pri Pul.ju.
DRAGO MEDVED
Razred je štel 42 dijakov. Na Cankarjevem vrhu si je pri
pelo rdeče nageljne 17 sivolasih mož. Inž. Godec Božidai
je drugi z desne proti levi	foto: dri
Drage bralke
in bralci!
začenjamo z zaupnimi pomenki. Naj bo naslov rubrike
— MED ŠTIRIMI OČMI Pa naslov ni važen. Pomembno
je le. o čem se bomo pogovarjali! Na vaše osebne težave in
skrbi, predvsem seveda take, ki zadevajo odnose med spo-
loma in odnose v družini, bosta odgovarjala svetnovalca
Igor in Nnta.^a Igor za bralke. Nataša za bralce.
Rubrika ne bo le resno kramljanje. Včasih bomo kaj
teikcga raje zavili v humor, v šalo, pa nam bo tudi lažje-
Da bi nam bilo lažje — to je namen naših pomenkov. Da
ne bo nihče sam s svojimi skrbmi! Da jih bomo delili! In
se pomenil o i^saki, še tako osebni zadevi. .
Odgovori so brezplačni! Anonimnost zajamčena. Lahko
Se podpišete z izmišljenim imenom, čeprav nas bo vaše za
upanje z navedbo priimka in imena seveda še bolj razveseli
lo. Seveda tega ne bomo objavili.
Izjemoma bomo odgovorili tudi po pošti
Tako! Mislimo, da je to vse! Danes pa že lahko pre-
berete prve pomenke, ker se je nabralo nekaj pisem s takš
Tio vsebino, za katero smo želeli odpreti novo rubriko v na-
šem časopisu
SEM RES TAKO OBČUTLJIVA
Hodim v srednjo šolo. S prijateljicami se velikokrat
pogovarjamo o fantih. Pripovedujejo to in ono z zelo, vsaj
za mene, grdimi izrazi, od »nategnil, položil« in podobno.
Vse govorijo v vzvišenem tonu. Mene pa je sram. Sem
drugačna od drugih?
O poljubu govorijo kot o kosilu, skratka nepomemb-
nem dejanju. Mene pa vse spreleti, če me fant poljubi.
Oblije me hladen zrK>j. še pomisliti ne smem na poljub,
kadar sem sama, ker se mi zvrti, noge pa začnejo drgetati.
Zakaj? Kaj je z menoj?	Marjetka
Draga Marjetka!
Nič. Nič ni s teboj narobe, dede prvega; prav imaš,
da ne uporabl.jaš podobnih izrazov, saj je toliko mnogo
le]}šlh, ki več povedo o našem občutju. Glede drugega pa
bodi vesela, da imaš fanta, ki zna tako poljubljati, čuvaj
ga.	Igor
TEŽAVE POROČENE ŽENE
Sem poročena že celih pet let. Sem izredno lepa m
vsi mi pravijo, kako sem pametna. Posebej moški. Mnogo
lepša sem od moža in pametnejša, čeprav je on glede na
šole bolj izobražen Sama nisem v službi. Drugi moški
me vedno tako poželjivo gledajo, kadar se jim ozrem v
oči. Vedno bolj čutim, da se odmikam od moža. Ali naj
grem s kom iirjgim, če si to želim? Veste, pri nas v oko-
lici je tohko priložnosti. Pa še avtomobil mi včasih pusti
doma.	Vznemirjena žena
Ce ste resnično tako lepi in pametni, si boste težko
našli kaj prinierne.ija. Verjetno vam nede.iavnost povzroča
takšne pre.glavice. Poskusite morda pri filmu, tam ,je sicer
veliko lepih žensk, potrebovali pa bi tudi pametne. Sicer
pa vaš mo7 res ne more biti kaj dosti pameten, da vam
nudi toliko, da lahko ra/jnišljate o drugih Prehira.ite re-
vi.je in videli boste, da vse tak«i fantastično lepe in pa-
metne ženske le niso bile vselej srečne.
Igor
OBUPAN SEM
Sestna;st let sem star, di-
jak in popolnoma obupan.
Postal sem živčen. Ne morem
se učiti, zardevam in potim
se. Misli ml uhajajo k dekli-
ci, v katero sem zaljubljen.
Ona me ne razemu, nisem
niti prepričan, če sploh ve,
da je deklica mojega srca.
Ce me pusti, tega ne bom
prenesel. Kaj mi .le storiti?
Franci
Dragi Franci!
Vsemu temu. kar doživljaš,
bi rekli, da te mučijo začet-
ne mladostniške težave. Med
mladimi nisi nikakršna !z,ie-
ma, morda si samo malo bolj
občutljiv. Vsekakor pa si či-
sto neizkušen. Zardevanje in
potenje samo spreljata za-
četne ljubezenske težave.
Vem, deklici, izvoljenki svo
jega srca, bi rad sklatil ko
šarico zvezd z neba. Da se
pri tem malo spotiš, je čisto
razumljivo. Vse tvoje tegob«
bodo prešle, too ti bo deklica
dala čutiti, da ti je naklonjena,
Ko boš v to prepričan, pJ
izberi način, da se ,ii pribli-
žaš. Tebi bo verjetno bolj le-
žala dolgotrajnejša, ki .je p»
gfosto tudi bolj uspešna. Ver
jetno poznaš pregovor, da se
počasi daleč pride. Pa še to;
na svetu .je veliko prikupnil
deklet, ne samo ena!
SRAM ME JE
Po telesu sem zelo slabo
poraščen, zato me je poleti
na kopališču sram pred pri-
jatelji in dekleti, ki so vča-
sih celo bolj p>oraščene kot
jaz. Vprašal bi rad še to,
do katerega leta lahko spol-
no občuješ, ne da bi se bal
zanositve, čimprej mi, pro-
sim, odgovorite!
Janez
Dragi ,Ianer!
Verjemi, čas bo opravil
svoje. V puhertetnem dozore-
van.ju dobiva tudi telo mO-
ške oblike in značilnosti, M
da narava ne obdari vse ena-
ko zgodaj in z enako rado-
riarnostjo. Tako je tudi z dl»
kavostjo. Počakaj, da bo na-
rava opravila svoje, potem
pa, če si boš te »moškosti«
še tako želel, napraviš korak
do zdravnika, da ti primerno
svetu,ie.
Z občevanjem in spolnost.)«
pa se prehitro ne igraj, saj
niti tega ne veš, da ti
moreš zanosti. Pri igran jö
lahko zanosi le tvoje dekle.
Nataša
§t. 40 — 14. oktober 1971
NOVI TEDNIK
15. stran
„Svoboda 71"
zaradi naše
svobode
Bila je le igra, vojaška igra v miru, manever, s katerim naj bi preizkusili
kako smo pripravljeni, če bi šlo zares. To smo vsi vedeli, zato smo bili
na dan »D«, ko se je nad Vinico razšla noč, še bolj presenečeni. Vinica,
trg ob Kolpi, prek katerega naj bi v 7 km širokem pasu udaril »napadalec«,
je bila prazna, sovražno razpoložena. Na plotovih in hišah so viseli lepaki
z besedami »Danes — prezir«, lističi z otroško pisavo: »Sovražniki, pojdi-
te domov!«, proglasi klubov OZN z razmišljujočo vsebino, kolikšno gorje
prinaša vojna človeštvu, posebno otrokom, starcem in ženam. Tako so
naši ljudje pričakali namišljenega sovražnika.
če ije ne 2jnaš najti na zem-
ljevidu, vprašaj za pot kme-
ta. Ta stari nasvet v mane-
vrskih dneh ni več veljal.
Vsaj ne za sovražnika v n^ši
domovini, kjer načrtno in
vztrajno uresničujejo zami-
sel o vseljudski obrambi, o-
prti na zgodovinski resnici,
da vojsko lahko, naroda pa
ne more nihče premagati.
Polkovnik »Stanko Mihalič,
ki je s svojo 12. oklopno bri-
gado in desetinami najsodob-
nejših tankov čakal v gozdu
na znak napada, je bil sko-
rajida užaljen, ko smo ga
\'prašali, kako oni, kot »na-
padalci«, doživljajo sprejem
prebivalstva. »Pa poslušajte,
vi novinarji pretiravate, ni-
smo mi agresorji, naša redna
vojska smo, ki pomaga pri-
kazati boj jekla s partizan-
skim načinom vojskovanja!
Ljudje berejo o agresorjih,
ustvarjajo si svojo podobo in
potem se zgodi, da prileti
kamen v vetrobransko steklo
džipa. To ni več šala. Pro-
sim, tudi to se je zgodilo.«
Belokranjci, ki imajo pri-
rojen odpor do okupatorja,
so šli celo — predaleč. Ni
jim bil dovolj iKxpoln bojkot
^sovražnika«.
PEKEL NA BREGO-
VIH KOLPE
Ko se je na dan »D« začel
prodor, je na bregmdh Kolpe
nastal pravi pakel. Porume-
nele krošnje dreves so se
stresale ob ekspl'>zijah, ko je
železen »škorenj« napadalcev
lomastil p>o naši zemlji. Po-
lovica tankov, ki giedo tudi
pod vodo, če je treba, ki
streljajo in se gibljejo pono-
či, če so take zahteve, je
prešla Kolpo, ne da bi ča-
kala na graditev pontonskega
mostu. Pri postavljanju mos-
tu je imela besedo tehnika,
še bolje rečeno izvrstna izu-
čenost naših vojakov, ki so
delali natančno in hitro kot
ura. Most so sestavili iz 14
orjaških kovinsikih členkov,
izmed katerih vsak lahko nosi
po 20 ton. Ko je bilo delo
končano, s© je začel prehod
prek Kolpe. Dva klina tan-
kovsküi kolon sta se ob ne-
nehnih poletih riiaktivcev za-
rivala v ozemlje rdečih. So-
vražnik je prvi dan napredo-
val 30 kilometrov globoko.
Zmagoval je, toda kako dol-
go?
S podporo letalskih in he-
likopterskih desantov (zrač.
nih napadov) so p!avi posku-
šali v štirih smereh prodirati
proti svojemu cilju — Biha-
ču, kjer je bilo med NOB
prvo zasedanje AVNOJA.
Odločilna je bila srdita bitka
za Slunj, kjer se je v bližini
vasi Drežnik pla-^'i i>oskušal
rešiti s poslednjim desani^^om.
Z MARŠALOM
TITOM
NA OPAZOVALNICI
Bil sem na opazovalnici na
Lipovači, prav tam, kjer je
maršal Tito skupaj s koman-
dantom generalštaba general-
polkovnikom Viktorjem Bub-
njem in sekretarjem za na-
rodno obrambo generalom
armade Nikolom Ljubičičem
ter političnimi in vojaškimi
vodii't^ji iz vseh republik,
opazoval začetek konca pla-
vih.
Težko je opisarl veličasten
prizor, ko se je po hudem
obstreljevanju migov, jastre-
bov in kragn.j)ljev pojavila na
nebu jata transportnih letal.
Nebo se je v hipu razcvetelo
od padalskih kupol, še v wear
ku se je vnela bitka z letalci,
s pomočjo katerih so plavi
skušali okrepiti svoje sile za
prodor proti Bihaču, toda
tedaj so začeli z ofenzivo
rdeči. Iz grmo/ja so na pro-
strano planjavo planili tanki
oklopne brigade polkovnika
Ivana Simoniča. Začel se je
protinapad. Napredovati so
začeli rdeči. »Bežite plavi,
Kordun vas davi!« — ta pa-
rola mladincev se je začela
uresničevati.
Zadovoljen je bil tovariš
maršal, ko je ob odhodu za
hip postal tuli pri nas, re-
porter jih. Zado/oljen, ker je
vaja pokazala, da premoremo
dovolj sposobnosti in volje,
da lahko branimo našo do-
movino.
Tekst in slike:
MARJAN LEGAN
Vo.jaki naše vojske so na nianevrih »Svoboda 71« pokazali
izjemno mero usposobljenosti za vojskovanje.
REKLI SO:
General-pocpolkovnik
STANE POTOCAR, ko-
mandant »napadalcev«:
»Napadalec bo naredil
največjo napako, če bo
računal le na vojsko, ne
pa na earod. Ta napaka
je enaka-porazn.«
General-polkovnik SREČ-
KO MANOLA v svoji oce-
n!: »Niti zavedaU se ni-
smo prave vrednosti, ki
jo je pokazal narod.«
MICHEL	fra«
coski obrambni mnister,
ki si je ogledal priprave
na manever: »Takšna kon-
cepcija, ko se sovražniku
upre ves narod, zasluži
najvišje spoštovanje.«
>laršal Tito na Lipovači. V spremstvu najvišjih oficirjev in političnil» v(Mlitel,jpv iz vseh
republik si .je maršal Tito ogledal letal.ski desant pri Diežniku.
ODREŠILNA KNJIŽICA — Neka s^ra ženska iz vasi Medžedže, ki je
ostala doma, vojakom ni hotela dati vode. šele ko so ji pokazali knjižico, se
je razveselila: »Tudi jaz imam tako, vi ste naši. Pijte, koiikor hočete.«
MARJANA DERŽAJ NE BI MOGLA PETI — Poseben bojkot so plavim
pripravili v vasi Brežani. Vojaki so hoteli pripraviti kulturno prireditev, na
kateri naj bi nastopila celo Marjana Deržaj. Prebivalci va.si se niso udeležili,
niso hoteli dati niti električnega priključka za razsvetlitev dvorane.
VZETO ZARES — \"ojaki so vajo vzeli nadvse resno. Tako je prišel k
nekem mostu kmet in prosil stražarja, naj .ga spusti čezenj. Vojak .ga je usta-
vil, rekoč: »Nemogoče, most je podrt.« »Poslušajte, tovariš kapetan, kaj pra-
vi vojak,« se je pritožil kmet starešini. »Ne slišim, jaz sem mrtev,« je odgo-
voril kapetan.
STRUP ZA SOVRAŽNIKA — V bližini vasi pri Karlovcu se je spustila
s helikopterji sovražna enota. Ko so šolski otroci videli, da je na helikopter-
jih bela strelica, so začeli pisati po vodnjaku: voda zatrovana (zastrupljena).
VOJSKA PRESKRBI VODO — V Pokuplju je dolgotrajna suša spraznila
vodnjake. Kmet.je so morali zelo daleč voditi živino, če so .jo hoteli napojiti.
Pa se je spomnil nek vaščan: »Vojsko prosimo, ona ima cisterne!« Vojakom
ni bilo treba dvakrat reči. Ljudem so navozili vode, kolikor so hoteli.
Beograjski utrinki
Dražje in ceneje v našem glavnem mestu — V prometu lahko postaneš
marsikaj.
v zadnjih le*;ih se lahko
kot Slovenec, če obiščeš naj-
večje in glavno mesto naše
države, že kar prijetno poču-
tiš. Nekoliko bolj doma^3,
.saj živi v Beogradu 12.0:.)0
Slovencev in ni hudič, čf; ne
boš ob kakšnem >^šanku« na-
letjel vsaj na erjsga. Pa tudi
v Celju je že mnogo ljudi, kd
pravijo, da so iz Eeograda,
čeprav so v resnici iz njego-
ve okolice, kakšn-h 100 kilo-
metrov. O vtisih bi lahko na-
pisal reportažo, vendar ker
zaradi TV dobro po/nsino
Beograd, sa^o nekaj name-
tanih utrinkov, zanimivih za
nas.
Najprej vino. (.^'iček Mar-
vin, proizvod Slovenije Vina,
ki je v trenutku osvojil slo-
vensko tržišče, je v naših sa-
mopostrežbah po 10 dinarjev
in petdeset para. V beograj-
.skih je po 7 dinarjev. Od-
daljenost, vožnja in podob-
no. človek bi pričakoval dru-
go ceno. Svinjarija in da ne
verjame, mi je dejal starejši
gostinski delavec — Celjan.
Ali nas nekdo goljufa, ker je
standard v Sloveni.;! tako vi-
sok?
Kioskov z revijami in ciga-
reti je brez števila. Zanimi-
vo pa je, da ti prodajalec ne
bo prej izročil cigarete, do-
kler mu kupec ne pomoli
skozi okeroe denar. Ima pač
slabe izkušnje.
Promet je nemogoč in če
ne voziš beograjs^co, si na
relaciji pet kilometrov »Obu-
pan« ter preimenovan v »idi-
ota, balego, klenipavca« m
kdo bi si vse zapoannil. Naj-
bolj običajna krcinja pa je,
da ti tisti, ki se ti vrine pred
nos, udari po ^elu in nedvou-
mno pove, da si pac trčen
K sreči nisem srečal nobe-
nega nogometaša. Zato pa
sem stal eno uro na pločni-
ku, ker nisem mogel nikamor
zaradi reke vozil, ki se je
vlivala na stadion, da bd vi-
dela Eusebia in 'lomače. Ba-
je pa se zadnje čase tudi mi-
ličniki izogi^jo rogometa-
šev. Po pretepu z Ačimovi-
čem so alergfični drug na dru-
gega.
Na tržnici Je i"redno ne-
varno. Posebej tam na Zele-
rjem vencu. Vsakdo te hoče
prisiliti, da boš nekaj kupil.
V mesnici zahtevaš takšno in
takšno meso, mesar pa ti na-
vrže poleg naroöen'^ga še ka-
kšne pol kile drugega slab-
šega. »Moram prodati«, ti
pojasni, »če vam ni všeč,
pojdite pa drugam«. Tudi na-
kupovalke — gospodinje so
prija2ine. Čujejo ns^šo govori-
co: »čujem, da ste iz Sloveni-
je. Baje imajo pri vas neko
specialno zdravilo. Vam bom
dala naslov, pa mi ga pošlji-
te.« Seveda moraš vljudno
odkloniti.
Sicer pa ima Beograd s
svojim Kalamegdancm, Avalo
in dr'jgim še vedno izreden
čar.
M. SENIČAR
Takole so najmla.jši v Celju, skupaj s tovarišicami, odkorakali na veselo trgatev, • ownei
pišemo v mini reportaži.
16. stran
NOVI TEDNIK
Št. 40 — 14. oktober 1*971
„Na cesti nisi sam!"
Velika republiška akcija za večjo varnost na
cesti
Izreden porist sievUa pro
metmh nesreč a .eu» v leu
zadoLiuje vse ti deiajc Oh
področju cest^nega prometa
da narede čunveč za ooijac
varnost na cas'^an laicšna jt
tudj osnovna riait>ga ttonusij<
z& preventivo m *ramost
cestnem pro.-nata iti se doJ
ga leta izredne uspešno deju
je pri celjski občinsk) skup
ščim
Te dnj se ilaiu itomisijfc
pripravljajo na Ai,jučitev v
veliko repuoušsc amjo pot
imenom »Na ceä'j rusi sam..
Trajala oo oa tö jKtoDra d<-
31 januarja ^nn'Xlnje leto
Namen akcije le la öi z nj^.
neprestano opozar,,ai3 m tua
kontroliran ^estm promet, k
se mora v cem iasu pnlago
diti spremenjeniiT) vozmn
E)0g0jem Cestau ;>romet tx
namreč v času iKcije ovirai
zaradi megie, leževja snegi-
m poledice Prav -^o so vzro
ki, fci v lesensluh m zimsitu
mesecih povzročijo najve<-
težkih prometnih nesreč Ko
oaisija oo pripravila poseben
program dela, v katerega txKlo
vključena' raana :iruštva, de
lOvne organizacije in šole coj
seveda uslužbenci miuce tCi
Dodo v času iJtoije izvajal
poostreno iontrolo z opozai
lanjem, v hudih jrimerlh pi.
tud) ukrepanjem
t\>memDna je -ioga delov
nih organizacij, j'>seoej ustit
z veliium tfoznun ^arkom i
bi naj v ten neo.-cih cait^
prilagodile vožnje aa oi čun
manj ovirah jestn. ^^lomei u
sagotovile popomo tehničn.
opremljenost aio!/.ji uih voz^.
AMD m Zveza solerjev cei
avtomehanikov oi naj v časi
izvajanja akcije anpravut.
posebna predavanji za svoje
člane
Vse Kar bo » en creh me
secih m poi storjenega oc
Korismo, sa, oo ^saks še s»
ko majhna odločitev pnspe
vaia k večj) varn «sti udele
žencev cestnega oromrta
Pešec V bolnišnici,
voznik pobegnil
Letos se je na cestah šir
šega celjskega območja zgo
diio že 47 prometnih nesreč
katerih povzročitelji so po
begnili Težko je že 6e po.
v2iročiš nesrečo še večjega
obsojanja pa je vredno, če
zapustiš človeka težko poško
dovanega
Tako se je zgodilo pred
dnevi, KO je proti Celju vo-
zil s tovornjakom PRANC
SMISL 39, iz Dolenje vasi
pn 2alcu in v Globočah pn
Vojniku prehiteval drug to-
vornjak Vzporedno z njim je
hodil v isti smeri po levi stra
ni cestišča pešec ANTON
OROSEC, 67, IZ Globoč 10
Med prehitevanjem je tovor
njak z levim prednjim delom
avtomobila zadel Korošca in
ga zbu po cesu_ Smisi je na^
to odpeljal 200 metrov naprej
po cesti izstopil, pogledal
nazaj, nato pa odpeljal na-
prej prot3 Celju.
Korošca so v zelo resnem
stanju prepeljali v celjsko
oojnišmco Na kraju nesreče
na Pilo nikakršnih sledov, pa
Dudi Korošec zaradi teäüh
poškodb ni mogel točno po-
vedati, kdo ga je podrl, to-
da očividci so povedah barvo
Ln znamko avtomobila Smis-
la so po dveh dneh odkrili.
Inšpektor za cestm promet
pn UJV Celje, PRANC SALO
BIR, nam je povedal da so
izredno redki primeri, da ne
t>] odkrih p>ovzročitelja ne-
sreče.
-sm
POŽAR V AERU
Prea dnevi je v Aeru za-
gorelo. Vnei se je papu na
enem izmed uskarskiJrj stro
jev Papu se le ^vi. >koii
val.ev m tako razcetran prišei
v oužino eiekincnega greica
tU je potreben v proizvoonj
V tem trenutJtu je Franc 2E
RAK IZ Ceija vlivaj v ^tro
razredčilo ki le .ahkc vnet.
ijivo To je povzročilo pia
men, ki le povzročil škodo
za 10.000 dinarjev, žarek je
dobil opeklme na lev^ roki
EKSPLOZIJA
V STANOVANJU
Milan ROŽIC IZ Šoštanja j
.'UiDon LESJAK sta v stano
vanju prvega v nedeljo pola
gala topej pod ria v spalni,
ci sta premazala z lahko vnet
ijivim lepilom Ko sta nama
iaia poiovico tai sta xlšli
na malico V sobi je oilo ze
10	toplo Ker so Kunli v peč^
ni lak se je vnei V hudj eks
ploziji sta Rožič m Lesjak do
oila opekhne II stopnje
škodo v stanovanju so oceni
11	na 50.000 dinarjev.
KRIVOLOV RIB
V soDotu popo.nne je moč-
no počilo ob Savmji pn Gru
iovljah Eksploziv je 27-let
nemu Vladu JERUVCNIKU i?
•Šentjanža odtrgaj roKo do za
pestja JerovCmk je CJdil la
je poireoova. razstrelivo w
razstreijevanje panjev ven
dar le bila komisija, fci si je
Kraj nesreče 'Ogledala dru
tlačnega mnenja
Verjetno je da je Jerovč
nik pripravil eksploziv la 3i
ga vrgel v tolmun v Savinu
sarad] nb Vendai je raz
strelav predolgo držal v roki
Hudo poškodovanega so od
oeljalj v celjsko bolnišnico
GOZDNI POŽAR
v torek le nastai lami p>o-
žar, kJ je zajel gozd kmeta
Savmeka med Belirru vodami
pri Šoštanju. Na kraj požara
so prihiteh gasilci m gozdm
delavci Glin Nazarje, da ba s
kopanjem" prekopov omejih
požar ka je zajel okoli dva
hektara gozdne površine
Žalec
Poznamo zdravilna zelišfa?
ARNIKA — ARNICA MONTANA L.
iiiniiii» je ciiijXio «icjiiice m
raste po aegnojemh, kisuij
^orsKin u) guzünü) jasah,
travnikih in pašnikih, kjer so
Lia iipiüiia iij c^ticena frj
aas je drruiie največ na Po.
aurju in tiupitmku
tlaüLiina je ao oü cm visoka,
^ dolgov laiuiatu tenmo kore!
mku dteoic je žiezastci ola.
kavü Lei ga tesno üD ünu otj.
daja venec jajcastiti precej
aebelih usiuv ki so peterozj.
ijasu Zgornja stran je cemno
zelena m alakava, spodnja pa
svetloaelena m gola Na vrhu
stebla jt oranžne rumena
cvetna glavica, do i cm v pre-
aieru. Cveti oa maja do ju.
aja, sedaj pa se že aoöi tudi
na celjskem trgu lepo posu-
šena. Cveim koski dišijo aro-
natično ker vsebujejo eterič
ao olje flavone saponine,
jresiovine m mnoge druge
spoj me Arnika je pn nas
aelo znana zdravilna rastlina
u) jo običajno uporabljajo
namoCenc v žganju aa ob-
tiladke pn zmečkanmah pod-
plutbah m za izpiranje ran.
Armčna tinktura deluje dra-
žeče na KOŽO, živčevje, mišice
.er šin žile Ce uporabimo
preveč močno .tinkturo, lahko
dobimo hude vnetje kože,
Zato moramo tinkturo pred
uporatx) vedno razredčiti ta-
ko da damo eno do dve žlič
ki tinkture na četrt do pol
dtra prekuhane vode
Notranje je ne uporablja
mo, kei lahko notranja upo-
raba povzroči hude motnje v
krvnem obtoku ter poškodbo
notranjih sluznic.
B Jagodič
§t. 40 — 14. oktober 1971
NOVI TEDNIK
17. stran
Kriza zadružništva
Kmetje bi radi sodelovali, pa jih nasprotniki ovirajo — kmeč-
ka društva namesto zadrug — težko čakajo na nov zakon
Pred kraticim sem sl'ša'
oceno, da se smisel m pri-
pravljenost kmetxDv za med
sebojno sodelovanje ter siüap
no delo zgubljata tn je podo-
ba, da je Ideja -.adru^ništva
zašla v Icriizo. Ne "erjamem
da je to res, čeprav verja
mem kmetom, ki pravijo, d£
imajo slabe izkušnje z zadru
gami, zato se je tiajbolje za-
nesti nase. Menim m za
šla v krizo ixieja zadružni
štva, v krizi je s Klanje za
družništvo. če bi kmetom
ustrezalo, pa bi xjlje uspe
valo.
Nekateri v :sti sapi, ko tr
dijo, da kmetje mso med
sebojno sodelovanje menijo
da se naj ne bi udejstvovali le
v krajevni skupnosti, kajtj
njiihovo samoupi-avijanje da
ba moralo biti veiiko širše.
Ce so kmatje p-djetni v
krajevnih skupnostih, so to-
rej za sodelovanja, ro potr-
jujejo njihove odl^JČ-itve, ko
glasujejo za sam »prispevke
ki so namenjam za skupne
potrebe. Pri delu krajevnih
skupnosti pa so podjetnejš:
kot pri sedanjih kmetijskih
organizacijah zaradi tega, kei
tam lahko bolj :>dločajo o
stvareh kot pn kmetijskih
zadrugah. Menim iiste zadru-
ge, s katerimi niso aadovoLj
ni.
Mnogi kmetje niso ■ zado
voljni s sedanjim zadružni
štvom, niso pa prota zadruž
niištvu nasploh, žeiijo si take
zadruge ala druge kmetijske
organizacije, v katerih bi
lahko odločali vsaj toliko koi
v krajevnih skupnostih. To
potrjujejo tudi oivša' društva
živinorejcev za vzajemno po
moč, ki so se pred kratkim
preimenovala v kunečka dru
štva. V vsej SJoveruji jih je
že več kot 20, člajir^v pa ima-
jo najmanj toliko, kot je
vs^ pravih kooperantov pr;
vseh kmetijskih organizacijah
v republiki Vznikla so
moralne in gmotne pomoči od
zunaj iz podjetnosti samih
kmetov. Pečajo pa se s tako
dejavnostjo, ki bi Jo iahko
ali celo morale opravljati
kmetijske zadruge.
Kmetje čutijo, oa si neoi-
ganizirani, razbiti posarnea-
niki ne morejo pomagati.
Menijo pa, da si iahko bolj
pomagajo z dobrun društvorr
kot s slabo zadrugo, čeprav
E>o predpisih ne mor« razvi-
jati tako široke dejavnosti
kot zadružna organizacija.
Društva ustanavljajo zaradi
nestrpnosti, ker po sedanjih
predpisih ne morejo uneti ta .
küi zadrug, kot so jim po
trebne. Naveličali so se čaka-
ti na novi zakon, k: naj jim
omogoči ustreznejše oblike
zadružnega pove250vanja m so
delovanja. K u-stanavljanju
društev, jih sili tudi gospo
darska nuja. Ne morejo se
zadovoljiti le s tolažbo, da Oj
bilo vse prav, če bi kmetij-
ski pridelki ^meli xe višjo
ceno.
Ideja zadružništva pri kme
tih torej ni zantu-!a niti m za-
šla v krizo. Oni iobro vedo
kaj E>otrebujejo - uresniču-
jejo pa tisto, Kiar je v se
danjih razmenh Tiožno.
Imamo pa tuda take ljudi,
ki še vedno z nezaupanjem
opazujejo podjetnost kmetov
▼ društvih m se rx>jijo takih
zadrug, ki bd jih upravljali
kmetje. Nasprotujejo kme-
tom, namesto da bi se zme
nili za tako sodelovanje, ki
bi koristilo vsem. Saj kmetje
ne zahtevajo veliko, žeiijo le
izboljšati svoje življenjske
razmere. Pa še jo ne na šk >
do delavcev, oemveč pred
vsem z zmanjšanjeij razlike
med odkupnimi jenamj in ta
stimi, ki jih morast plačati
delavci v mestih, in z zauža
njem pridelovalnih stroškov
J02E PETER
S celjske
tržnice
v preteklem tednu je bila
celjska tržnica polna jesen-
skih dobrot. Pa tudi sprehod
po njej v tem tednu nam po-
ve, da je še vedno tako.
Stojnice so polno obložene z
zelenjavo in sadjem, i>a tudi
suhe robe in drugih ročnih iz-
delkov je dovolj. Kaže, da
bo celjskim in tujim branjev-
kam kmalu zmanjkalo življe
njskega prostora, saj so se
pričele širiti tja proti ribar
niči.
Naj za uvod navedem naj-
prej ceno gobic. Ajdovčke so
prodajala po 40 din, ostale pa
od 10 do 20 din. Veliko ce-
nejše so kot v Ljubljani, ži-
ve piščance prodajajo po 20
do 30 din, jajčka pa 1,00 do
1,10 za komad.
Raznovrstne solate je pre-
cej po 5 do 6 din. Motovi-
leč prodajajo po 20 din.
kmetijski kombinat Žalec {>a
zeljnate glave f>o 1 din, ostali
po 2 din. Cena peteršilja se
suka okoli 7 din. korenčka pa
4 din.
Cena kislega zelja in repe je
enotna — 4 do 5 din.
Še več kot zelenjave Je na
trgu sadja. Lepa štajerska
jabolka prodajajo po 2 do 3
dinarje, kruške 3 do 5, gro-
zdje FK) 5 in sUve po 4 di.
narje. Kilogram kostanja sta-
ne 4 do 5 dinarjev, orehi 9,
a liuščeni 26 din.
Ob koncu lahko rečemo, da
izbira na celjskem ti^ ni nič
manjša, kot je v Ljubljani.
JUBILEJNA PRIJAVNICA
ZA STARE NAROČNIKE
Uredništvo »Novega tednika« žal težko pregleda sez-
name naročnikov v vseh 25. letih izhajanja. Verjemite
nam, da bi takšno nalogo težko opravila četa uslužben-
cev. Zato prosimo vse naročmke, ki so od leta 1945 ne-
prekinjeno tednikovi naročniM, da izpolnijo spodaj ob-
javljeno »Jubilejno prijavnico«. Ko bomo imeli ta sez-
nam, ga bomo lažje primerjah z našo evidenco, kajti
vse, ki bodo dokazano naši naročniki v vseh 25 letih,
čaka prijetno presenečenje. »Prijavnico« pošljite na na-
slov: Novi tednik — 63000 Celje — Gregorčičeva 5
(Stari naročnik).
JUBILEJNA PRIJAVNICA
Prijavljam se kot naročnik celjskega časnika od
»Nove poti« do »Novega tednika« z izjemo leta 1947, ko
časnik ni izhajal.
Ime in priimek: _
Točen naslov: _
Podpis prijavljenca:
18. stran
NOVI TEDNIK
Št. 40 — 14. oktober 1*971
Nastopi malih nadebudnežev na veseli trgatvi v parku v7go,mo varstvene ustanove Anice
Černejeve v Celju so navdušili številne gledalce. V ozadju bra.ida % grozdjem, v sredini
duet deklice in dečka.
Mozirski šolarji čistijo smuške terene na Golteh. Otroke višjih razredov vozijo z gondolo
na Golte, tu pa pod vodstvom svojih učiteljev in uslužbencev rekreacijskega centra na
Golteh čistijo smučišča ostankov štorov, vejevja In podobnih ovir, ki so onemogočale
varno smučanje, čim je snežna odeja nekoliko skopnela. Pridni prostovoljci, mar ne?
Qyo vadis> državlian?
Čestokrat po krivia kriti-
ziramo naše ljube šoferje in
njihove avtobuse kar križem
in počez. Včasih pa tudi ne.
Vsekakor pa je nekaj stvari,
s katerimi se nikakor ne
moremo sprijazniti in ki jih
obsojam tudi sam. Da ne
boste mislili, da so me v to
napeljali, ali da mi je kdo
povedal. Ne, nikakor- Vse
sem doživel sam. Obe skraj-
nosti, ki vam jih bom pove-
dal.
Nedolgo tega sem stal do-
poldne na avtobusni postaji
in čakal na avtobus, ki pelje,
ki bi morai peljati ob pol
desetih v Rogaško Slatino.
Kar krepko se mi je že mu-
dilo, avtobusa pa nikjer. Ura
je bila že deset, o avtobusu
ne sluha ne duha. Ljudje so
se začeli razburjati. Kazalci
na uri so že mahali tja proti
pol enajsti, ko je avtobus
končno le prišel.
Med dolgim čakanjem sem
šel v postajno poslopje vpra-
šat, kaj je z avtobusom. Re.
čeno mi je bilo jasno in
glasno, predvsem pa glasno,
da je pokvarjen in da ga pač
popravljajo. Niso pozabili
opozoriti me na moje potrp-
ljenje. Ko sem vprašal, zakaj
tega nihče ni sporočil čaka-
jočim ljudem, mi je vprašani
dejal: »To ni moja stvar, na-
čelnika postaje pa ni.«
čeprav je vedel, kako in
kaj je z avtobusom, se mu
ni dalo, da M se potrudil in
ljudem obrazložil. Le zakaj,
ko pa to ni v njegovi pri-
stojnosti. Saj to je tisto hu-
do pri nas; nihče ne bo ni-
komur pomagal, nihče kaj
naredil za drugega. Najbrž hi
lahko pogorela postaja, pa bi
rekli šoferji in sprevodniki:
»To ni v naši pristojnosti!«
in bi mirne in potolažene ve-
sti odšli v bližnjo kavarno.
So pa včasih naši šoferji
tudi reveži. Mogoče pa je
oboje povezano in ljudje ni-
komer več ne zaupajo? Naj-
brž res.
Kozjansko nekega dne. Av-
tobus je poln, prepoln. Se
hočejo nanj, grozijo. Glava
pri glavi, noga na nogi. Po
kratki vožnji policija. Stop.
Preveč ljudi in kazen: pet
tisoč dinarjev ali dVa dni
zapora.
Pogovarjal sem se s tistim
šoferjem in vem, da je to
hudo. če bi ljudi ne vzel, se
bi mu lahko zgodilo, da bi fi-
zično obračunali z njim. Ker
jih je vzel, bo moral ali je
že, ne vem, plačati kazen. Do-
datnega avtobusa seveda ni,
ker ga tudi nihče ne da.
V tem primeru bi seveda
moral zagovarjati šoferja, v
prejšnjem pa sprevodnika ali
uslužbenca ali kar koli je
že bil, ne morem. Nezaupa-
nje v ljudeh raste, ker dru-
gače tudi ne more biti. Kri-
va je naša neodgovornost, ne-
zainteresiranost za svet oko-
li nas, za vse, kar je drugo
od naših koristi. In tako plo-
vemo v čisto tuje, sebične vo-
de in pozabljamo na sočlove-
ka. Sočlovek pa na nas. Od-
tuqitev v našem svetu je če-
dalje večja in opaznejša.
Tako je v svetu šoferjev
in sprevodnikov. Bodite pre-
pričani, da tudi drugje ni
bolje.
Quo vadiš, državljan?
Milenko
Titov trg v Velenju je te dni povsem spremenil svojo
podobo. Dobil je nov spomenik NOB in padlim borcem
ter novo knjižnico (zadaj v sredini). Spomenik obdaja
fontana, ki daje celotnemu okolju še vabljivejšo celoto.
(Foto: MB)
VREME
V pri-
hodnjih dneh pričaku
jemo oblačno vreme s
krajevnimi razjasnitva-
mi.
NOVI rEDNIK - GJasiio oWmsKih organizacij Socialistične zvezt
delovnega ljudstva: Celje Laško m Žalec - Uredništvo in uprava
Celje, Gregorčičeva 5. poätn: predaj 161 - Glavni tn odgovorni
urednik; Jože VoLfand, Tehnlčnj urednik: Drago Medved - Redak
«ja: MIlan Božič, Jure Krašovec. Milan Seničar, Milenko Strašek
Bemi Strmčnik. Tone Vrabl.
Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk in klišeji CGP
»Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vratomo - Cena posamezne
številke 60 par; letna naročnina 30 din, pohetna 15 din; Za tujiijo
znaša naročnma 60 din - Tekoöl račun 507-11280 — Telefoni:
uredništvo 23-69 tn 31-05 mali oglasi in naročnine 28-00