ZADNJA VEST Rado Breme ostane CELJE^ 13. oktobra. — fjlani centralnega delavskega sveta tovarne Emo, so sinoči s ta/jnim glasovanjem, 34 za jn 3 proti, izglasovali zaupni- co generalnemu direktorju jladu Bremcu. Tako je v tem kolektivu ustavljen po- stopek za razrešitev Rada premca kot generalnega di- rektorja podjetja. Takšen je bil sklep delavskega sveta. Seja komiteja v ponedeljek popoldne se t>o sestal komite občinske konference ZKS Celje. Na seji bodo spregovorili o pol- letoih rezultatih celjskega go- spodarstva, o aktualnih do- godkih v nekaterih delovnih organizacijah in o vprašanjih informiranja. V DANf JNJI ŠTEVILKI ŠE POSEBEJ ZANIMIVO« Na 3. strani objavljena pisma O dogodkih v AERU Kakšna je resnica o Bibi Röcku — 4. stran Senca na mučeniškem vencu junaka? Na 6. strani Rešitev je ukinitev nočnega dela Na 14. strani Reški preprodajalec prijet v Celju ■.v ' • CEL.IB, 14. OKTOBRA 1971 — ŠTEVILKA 40 — LETO XXV — CENA 60 PAR GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO IN ŽALEC »NOBENE NEDELJE NIMAM PROSTE« pravi Poidka KOPITAR, nekoč sama aktivna atletinja, zdaj pa že od leta 1959 dalje članica vodstva AD Kladivar in vodja ženske ekipe, ki je pred dnevi dosegla enega izmed svojih naj- večjih uspehov — prvo mesto na državnem prvenstvu v Sarajevu. Poidka je ena izmed tistih, ki redno skrbi, da so tekmovalke vsako nedeljo zbra- ne; bodisi na domačem stadionu ali kje drugje. Poidka zaradi tega skupaj z možem Majekom, tudi znanim atletskim delavcem, nima nobene nedelje (da o ostalih dneh tudi ne govorimo!) proste, ker so tekmovanja ali poto- vanja na tekmovanje. Za Poldko Kopitar, ki je vodja trenutno najboljše ženske ekipe v Jugoslaviji, bi lahko zapisali, da je bila rojena na stadionu in da bo na njem vstrajala do konca. Foto: T. VRABL Bo v Šentjurju samoprispevek? Občani naj bi z lastnim denarjem pridobili še večja sredstva Bodo plačevali tudi tisti, ki delajo v tujini? v Šentjurju dejansko ni po- dročja, kjer ni problemov. S prekategorizacijo nekaterih važnejših cest v republiške ceste so se sicer delno rešili cestnih problemov, ostaja pa jim mnogo hujši — neurejena šolska mreža. Kljub nekate- rim novim šolam, ki so jih zgradili v zadnjiih' letih, so potrebe še ve^o ogromne. Denarja pa ni. Družbeni do- govor, kot ga poznajo v Ce- lju, v Šentjurju ni mogoč za radi preskromnih sredstev delovnih organizacij, ki jih potrebujejo za svojo rast še več, kot jih imajo. ' Gradnja šole na Planini bo kmalu končana. Zaradi povi- janja cen gradbenega materi- ala — približno 17 odstotkov — bo morala občina primak- niti k prvotni ceni še približ- »o 500.000 ND, toUko pa znašajo tudi prve anuitete, zapadejo prihodnje leto Tako je občinska skupščina popolnoma brez denarnih Sredstev za podočje šolstva Ostaja samo še možnost do- ''iti denar v obliki dolgoroč- nega kredita od drugod. Tak. ^ denar pa nujno zahteva ■^tno udeležbo. Ta sicer za ^ntjursko občino, kot ne- ^'ito, ne bi bila tako viso- ki kot je za druge, pred- ^vlja pa prelom, ker Šent- jur nima niti toliko denarja, da bi lahko z njim vezal mnogo večja sredstva. Na sestankih sveta za šol- stvo, temeljne izobraževalne skupnosti in SZDL so ugoto- CELJE Stanovanjski stolp na ^radu obnavljajo Olepševalno m turistično društvo Celje že nekaj tednov obnavlja stari stanovanjski stolp na celjskem gradu, ki velja za jedro celotne grajske zasnove. Nazadnje so ga te- meljito obnavljali na pragu našega stoletja, dela pa je izvajalo prav tako muzejsko in turistično društvo. Takrat obnovljene stene je zob ča t že tako načel, da je pričelo padajoče kamenje, ki se je krušilo s sten, ogrožati obi- skovalce gostišča. Vsa dela potekajo v soglas- ju s SF>omeniško službo, ki na gradu s svojo ekipo oprav- lja raziskovalna dela. vili, da je edina rešitev v samoprispevku občanov, če- prav variante o plačevanju še niso izdelane, lahko govori- mo o enem ali dveh odstot- kih iz osebnega dohodka in katastrskega dohodka, če bi sprejeli 2 odstotka iz katastr- skega dohodka, bi to pred- stavljalo samo desetino vsa- koletne vsote. To pomeni, da bi glavnino plačali zaposleni iz osebnih dohodkov. Mnogi odbomiji so bili mnenja, da pri delavcih v Šentjurju pla- čevanje samoprispevka ne bo predstavljalo problema, teže pa bo na terenu, čeprav bo. do ljudje tod plačali naj- manj. Letno bi s samoprispevkom zbrali od 660.000 do 750.000 dinarjev. Predvidevajo, da bi v petih letih — tako dolgo naj bi trajal samoprispevek — zbrali približno tri milijone in pol ND, kar je za tričetrt modeme osnovne šole. Toda takšna vsota bi pokazala pri- pravljenost ljudi v Šentjurju, da tudi s svojimi močni sku- šajo prispevati k reševanju šolstva, čeprav imajo že tako skromne dohodke. Le na ta način bo mogoče dobiti mno- go večja sredstva. Odborniki so načelno že pristali na referendumu o sa- moprispevku, o odloku pa bodo razpravljali potem, ko bodo strokovne službe pripra- vile vse variante plačevanja. Zanimivo je tudi, da so od- borniki postavili vprašanje plačevanja za šolstvo s stra- ni tistih 6000 Šentjurčanov, ki delajo v tujini, njihovi otro- ci pa se ali pa se bodo šo- lali na območju šentjurska občine. Verjetno bodo v Šentjurju raziskali tudi to možnost. M. SENIČAR Ustavna razprava Na javni tribuni o dojMDl- nilih republišike ustave so prejšnji teden spregovorili predvsem o suverenosti re- publike, o enotnem jugoslo- vanskem trgu, o vlogi krajev- nih skupnosti in občin, o na- čelih delovani a zbora dele- gatov, o vplivu občanov na delovanje organizacij FK>seb- nega družbenega pomena itd. Javna tribuna, na kateri je bilo okrog 100 FK>slušalcev, je lepo uspela. ŠMARJE PRI JELŠAH Sodelovanje onkraj Sotle Ob občinskem prazniku ob- čine Šmarje pri Jelšah smo med drugim poročali tudi o vajah teritorialnih enot in enot civilne zaščite. Kako so vaje uspele, kaj ni bilo prav in kaj bo še potrebno nare- diti, o vsem tem so se F>o- govarjali na petkovem sestan- ku v Virštanju. Pri analizi vaj, ki je zajela delo parti- zanskih enot, civilne zaščite in odborov prt krajevnih skupnostih, so bili udeležem predstavniki vseh občinskih organizacij. Na posvetu so bi- li tudi predstavniki zahodno- štajerskega območja, pred- stavniki štaba partizanskih enot, člani štaba partizanskih enot občin Kraplna in Kla- njec, poveljniški kader ob- činskih partizanskih enot in člani štaba civilne zaščite ob- čine Šmarje prt Jelšah. MILENKO STR./VŠEK ŽALEC Konterenca brez predsednika v nedeljo so imeli v Žalcu mladinsko volilno konferen- co. O njej ne bi pisali, saj tudi uradnega vabila nismo dobili, pa je bila vsa stvar toliko zanimiva, da je o njej vredno nekaj vrstic kljub temu zapisati. Bila je nam- reč brez udeležbe dosedan- jega predsednika Občinske konference ZMS in brez čla- nov nadzornega odbora. Bila je s tistim vodstvom, ki si že nekaj časa prizadeva, da bi mladinska organizacija v žalski občini dobila mesto, ki bi ga morala in ga mora imeti. Mladinci so sprejeli pro- gram dela občinske organi- zacije do leta 1973. Strinjali so se, da naj bodo akcije konkretne in pred njimi čim manj nepotrebnega razgo- varjanja. Izvolili so tudi novo vodstvo, ki mu bo v nasle- dnji mandatni dobi »pyoveLje- val« Janez Kroflič, (že do zdaj »nepotrjeni« predsednik Občinske konference ZMS.). tv 2. stran NOVI TEDNIK Št. 40 — 14. oktober 1*971 NEZNANI KOLESAR POVZROČIL NESREČO DOMINIK MORI, 34, iz Velenja je vo2!ii z osebnim avtomobilom proti Staremu Velenju, ko mu je pripeljal nasproti po sredini ceste neznan kolesar. Mori je 2avil na desno, da bi se mu umaknil, in trčda v ograjo mostu. Pri nesreči sta bdli hudo poškodovani sopotnici ANGE LA KAMENIK in CVETKA KAMENIK iz Velenja. PO SREDINI CESTE LEDVIK ZUPANC, 48, iz Celja, z osebnim avtomobi- lom in motorist MILAN VIDIC, 37, iz Liboj sta trčila v Liboj ah. Oba sta vozila po sredini cestišča. Zaradi tež- jih poškodb sc odpeljali v bolnišnico motorista in nje- govega sopotnika LEOPOLDA KOROŠCA, 60, iz Liboj. ZAVIJANJE IN IZSILJEVANJE FRANJO MAVRIC, 25, iz Slovenjega Gradca je vozil po Ljubljanski cesti proti Celju in zavijal na levo. Tako je zaprl pot DRAGU ORAČU, 36, iz Celja, ki je vozil pro- ti 2alcu. V trčenju je bil težje poškodovan voznik Mav- rič, lažje pa sopotnica ALENKA ROŽIC iz Rakovlja. Škode na osebnih avtomobilih je za 11.000 dinarjev. OPOTEKEL SE JE BORIS KOVAČ, 51, iz Lokovca pri Ajdovščini je vo- zil z avtobusom iz Rogaške Slatine proti Šmarju, ko se je v Mestinju nenadoma opotekel predenj pešec JURIJ KOLAR iz Zibike. Voznik kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Pešec je obležal nezavesten. PREHITEVANJE NA OVINKU JOŽE KOCJAN, 31, iz Ljubije je med vožnjo z oseb- nim avtomobilom proti Ljubnemu v Sp. Rečici na ovin- ku prehiteval drug osebni avtomobil, ko je pripeljal na- sproti z osebnim avtomobilom BOŠKO MARJANOVIC, 65, iz Celja. Pri nesreči sta bila težje poškodovana voz- nik in njegova žena DRAGICA MARJANOVIC. Škode na vozilih je za 15.000 dinarjev. KOLESARKA IN PROSTA CESTA NORBERT SALOBIR, 44, iz Škofje vasi je vozil z osebnim avtomobilom protj Laškem, ko je z avtobusne- ga obračališča v Celju zapeljala kolesarka MARIJA PODERGAJS, iz Zagrada, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta. Zadela je v vrata avtomobila in si zlomila nogo v gležnju. ZAPRL POT MOTORISTU VAJTEH KOK, 22, iz Štor je v Prožinski vasi s to- vornim avtomobilom zapeljal s stranske ceste na pred- nostno in zaprl pot motoristu BRANKU UŽMAHU, 20, z Babne gore. Prj trčenju se je težje poškodoval motori- stov sopotnik MARTIN SLATENSEK, iz Grobelca. AVTOMOBIL NA BOK CVETKO STROPNIK, 25, iz Šentjurja je vozil z oseb- nim avtomobilom iz Celja proti domu, ko ga je v Sto- rah pričekj zaradi neprimerne hitrosti zanašati. Avtomo- bil je zadel v betonsko ograjo in se prevrnil na bok. Strcpnika so težje poškodovanega odpeljali v bolnišni- co. ZASENČENJE LUČI MARICA MLAKAR, iz Celja, je vozila z osebnim av- tomobilom zvečer iz Šentjurja proti domu. Kot je sama povedala, ji je pripeljal nasproti neznan avtomobilist, ki ni zasenčil luči. Zapeljala je na levo v jarek in na nji- vo, Lažje poškodbe je dobila sopotnica CVETKA MLA- KAR. Cllenšek Alojz, 44 Zabuiko- vica, poJUtodoivBl si Je desno roko; Stefan Vogler, 28, Ve- lenje, poškodoval si je desni gleženj; Miklavžln Miha, 24, Velenje, poškodoval si je pr- ste leve roke; Krajne Jože, 32, Laško, poškodoval sd je leTTi gleženj; Vidmar Stani- slav, 31, Peeje, Velenje, po- škodoval si je levo roko; Ljubše Anton, 32, Veliko Sirje, poškodoval si je prste leve roke; Rep Viktor, 43, Celje, poškodoval si je levo stopalo; Godunc Rado, 47, Bruška gora pri Radečah, poškodoval se je po glavi; Korenak Avgust, 18, Vrba pri Dobrni, poškodoval si je pršite desne roke; Ratajc Mirko, 18. Loka pri Žusmu, poškodoval si je prste desne roke; Kostič Vladeta, 21, Ce- lje, poškodoval si je prste leve noge; Rezar Helena, 48, Celje, poškodovala si je pr- ste desne roke; Husič Ramiz, 15, Velenje, poškodoval si je levo kračo; Lucič Dobrivoje, 30, Začret, poškodoval si je desno stopalo; Cukovič Dra- ^tin, 28, Teharje, poškodo- val si je desno koleno; Mla- kar Franc, 18, Draža vas pri Ločah, pMDškodoval si je pr- ste leve roke, Jekl .Aleksan- der, 21, Celje poškodoval si je desno roko: Vodišek Jože, 29, Laško, poškodoval si je levo roko; Grajžl Anton, 19, Celje, poškodoval si je desno roko in Ciček Franc, 37, Ce- lje, poškodoval si je desno stopalo. CELJE Poročilo se je 11 parov, od teh: Majcen Vincenc in Mur- ko Stanislava, oba iz Celja; Čmak Janez tn Cepuš Ja- dranka, oba iz Celja; Remus Martin in Zalihič Lilijana, oba iz Celja ter Vanovšek Drago in Korošec Helena, oba iz Celja. ŠENTJUR PRI CELJU Salobir Ivan, 22, avtomeha- nik, Šentjur in Košir Marija, 20, študentka, Ponikva. CELJE 28 dečkov in 26 deklic ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deček CELJE Žagar Milena, 83, Qalje; Kovač Friderika, 57, Celje; Fenko Henrik, 41, Celje; Križnik Frančiška, 79, Rečica pri Laškem; Kozinc Alojzija, 83, Sevnica; Pogorevc Marko, 93, Laško; Santej Marija, 69, Loka pri Zidanem mostu; Gornik Tomaž, 66, Celje; Lu- garič Karlo, 57, Brezno gor- nje; Pretnar Kornelija, 76, Celje; Kitak Janez, 2 mese- ca, Tržišče; Božič Stanko, 63, Celje; Vaupotič Janko, 26, Velenje; Majcen Franc, 43, Celje; Kunej Melina, 2 dni, Radeče; Kvac Janez, 57, Zla- kova; Tržan Anton, 58, Vel. Pirešica; Debeljak Franjo, 31J)ruškovec; Krušič Marjan, 21, Železno; Kugle j Helena, 74, Vinske gorice; Smrekar Viktor, 24, Gorica in Potušek Jožef, 70, Ogeče. ŠENTJUR PRI CELJU Lubej Rudolf, 65, upokoje- nec, Kostrivnica in Lesnika Ana, 39, gospodinja, Javorje. ŠMARJE PRI JELŠAH Krofi Ag^es roj. Pistiušek, 85, Babna gora; Prut Antoni- ja, roj. Vajda, 84, Rog. Sla- tina; Inkret Jožefa, 85, Pod- plat; Otorepec Agnes, roj. Otorepec, 91, Hajnsko; Ivič Jožef, 81, Vonarje in Drofe- nik Roza, roj. Druškovič, 94, Imeno. ŽALEC Kosec Barbara, 73, kmeto- valka, Ločica; Slabe Edo, 61, upokojenec, Ljubljana; Ku- gier Frančiška, 70, gospodi- nja, Zavrh pri Galiciji; Le- var Frančiška, 59, gospodi- nja, Cepl e in Arčan Kari, 67, kmet, Kasaze. KINO UNION: do 15. oktobra italijansko- špansko barvni film SA- MAIKA, SMRT NE IZBIRA od 16. do 19. oktobra ame- riški barvni film PREPOZ- NO ZA HEROJE od 20. do 22. oktobra ita lijanski barvni film GA- RINGO KINO METROPOL: 14. oktobra še italijansko- špansko-brazilski barvni film VIVA KANGASEIRO od 15. do 18. oktobra ame- riški barvni film IDEALNA PESTUNJA od 19. do 21. oktobra ame- riški barvni film IZIDORA DANKAN KINO DOM: 14 oktobra še španski barvni film BAMFE od 15. do 18 oktobra ame- riški barvni film TISTI, KI ZAUDARJAJO PO ZNOJU od 19. do 22. oktobra italijan- ski barvni film ANGELI BREZ RAJA KINO DOBRNA: 16. in 17. oktobra italijanski barvni film GARINGO Predstave v kinu Union in Dom so vsak dan ob 16., 18. in 20 uri, v Metropolu ob 16.30, 18.30 in 20.30, na Dobrni pa v soboto ob 18., v nedeljo pa ob 16. uri. SLG Četrtek, 14. oktobra ob 19.30 Elliot: UMOR V KATE- DRALI za III. mladinski abonma in izven. Sobota, 16. oktobra ob 17. uri UMOR V KATEDRALI za abonma gledaliških ama- terjev in izven. Torek, 19. oktobra ob 19.30 Jovanovič: NORCI za VI. mladinski abonma iz izven. Sreda, 20. oktobra ob 18. uri UMOR V KATEDRALI — gostovanje v Kostanjevici. PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Odprti so: Koča pod Olše- vo, Orlovo gnesdo in okrep- čevalnica pwd slap'jm Savinje »Rinka«, Planinsto dom v Logarsiki dodiini, Moziraka ko- ča, Andrejev dom na Sleme- nu, Prischaufov dom na Okrešlju, dom na Resevni je odprt samo ob nedeljah, ho- tel z depandansaini na Gol- teh, Celjska koča, dom na Svetini, dom na Gori Oljki. Vsak dan je odprt tudi Fri- derikov razgledni stolp na celjskem Starem gradu, PRIREDITVE v Celju je v notelu Celeia vsak dan razen >b nedeljah barski program s plesom. V kavami Nova terapija v Ro- gaški Slatini e '"sak dan ra- zen ob pon3deljkih plesna glasba od 16. do 18. ter od 20. do 24. ure. V notelu Paka v Velenju je tuil r^arski pro- gram vsak dan razen ob po- nedeljkih, v Šoštanju je ples- na glasba v Kajuhovem domu ob petkih, sobotah in nede- ljah, v Dobrni pa ob sredah petkih in sobotah v hotelu Triglav. GONDOLSKA ŽIČNICA žičnica na Gol^-eh obratuje od 6.30 do 19.30 ure, ob so botah, nedeljah in praznikih je zadnja vožnja i,b 0,30 uri, Sedežnica obrataje po potre- bi, odnosno od 8. do 10. m od 15. do 17- uTe. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 16. oktobra je dežurna Nova lekarna, Tom- šičev trg 11, od sobote od 12. ure dalje oa lekarna Center, Vodnikova 1. KOPALNI BAZENI Odprti so pokriti bazeni v Laškem, Dobrni :n Velenju ter Podčetrtku. ... da Marjan Jerin ni dobil vabila ob otvoritvi Pionirskega doma v Celju, ki Se imenuje po njegovi sestri Cvetki Jerinovi, čudno! .. .da je Bojan Stih po končani uspeli premieri gledališke igre NORCI pri- stopil k avtorju Dušanu Jovanoviču in se mu med krepkim stiskom roke upravičil za leto 1963. Ta- krat naj bi taisto delo ig- rali v ljubljanski Drami, pa je bilo odklonjeno. Ravnatelj je bil Bojan štih! časi se spreminjajo! ... da Si je predsednik atletskega društva Kladi- var Jure Kislinger na ne- deljskem tekmovanju dr- žavnem ekipnem prven- stvu za mladince »odtrgal« s suknjiča znak zveznega sodnika kot protest proti postopkom sodniške orga- nizacije v Sarajevu na dr. lavnem ekipnem prven- stvu za članice. Brez sod- niškega znaka bo nastopal tako dolgo, da bodo sara- jevske sodnike postavili pred sodišče in jih kazno- vali. Sodobna varianta Sa- rajevskega atentata ali ka- ko so včasih nekateri ime- li prav in se danes drugi po njih ravnajo. ... da je Hokejsko dr- salno društvo Celje zavr- nilo ponudbo HDK Med- veščak iz Zagreba, da bi Se pripravljali v Celju za nastope v letošnji sezoni. Vzrokov je več, med dru- gimi tudi nesoglasja, ki so nastala pred meseci v medsebojnih srečanjih- Medveščakovci so odpoto-1 vali na priprave v Švico. škoda! ' ■ . Merxove obljube Sentjurčanom Največja dela na področju trgovine bodo pri- hodnje leto, nekaj pa že letos Odprto pismo odbornikov šentjurske občinske skupšči ne je pri trgovskem podjetju MERX Celje naletelo na ugo- den odmev, saj so jim takoj odgovorili in tudi končno do ločili tisto najvažnejše — toč- ne datume glede gradnje in obnove najbolj problematič- nih trgovskih objektov. Uvodoma je potrebno pove- dati, da je Merx, odkar je prevzel trgovino v Šentjurju, vložil v razvoj šentjurske tr govske mreže tri milijone in pol ND, kar se mu sicer še ni obrestovalo, se bo pa v bližnji prihodnosti. Prav za radi takšne vsote so pri Mer- xu prepričani, da je mogoča večja strpnost občanov pri reševanju problemov trgovi ne. Program del je v pismu od- bornikom obrazložil glavni di. rektor MERXA, Franc Petau- er. Merx se je v tem obdob- ju ukvarjal predvsem s vpra- šanjem odkupa Sladice, ob- nove trgovine v Dramljah, ui'editve prodaje kruha v sa- mopostrežnici in adaptacij- skih del v tej trgovini ter parkinga pred občinsko skup- ščino. Zadnje bodo v prime- ru zadostnih sredstev uredili še letos. Merx je v zadnjih šestih mesecih izipolnil dd obljub in dokazal pripravlje nost za rešitev ostalih. Tako je sklepanje pogodbe za odkuip zemljišča v Dram- ljah v končni fazi. Trgovina bo urejena do 31.5. 1972. Sodobno prodajo kruha bodö urediü že letos, ko bodo 15. decembra preselili oddelek s tehničnimi predmeti iz samo- postrežnice v trgovino s po- hištvom, Trgovino samo pa bodo zaradi zelo zahtevnih del adaptirali do 1. 5. pri- hodnje leto. Leta 1972 ' bodo temeljito obnovili tudi gosti- šče v Slivnici. Odibomiki so si ob tem pis- mu oddahnili in so bili zado voljni. M. SENICAB §t. 40 — 14. oktober 1971 NOVI TEDNIK 3. stran Pojasnilo k pismom v uredništvu smo se že odločili, da pismo Rada Jenka primerno skrajšamo, seveda pa smo želeli, da vsebine ne okrnemo. Upamo, da nam je to uspelo. Iz pisanja je namreč razvidno, da se kritične navedbe nanašajo predvsem na nekatere postopke in metode, ki jih je direktor Rado Jenko doživel ob zadnjih dogodkih v Aeru. Z nekaterimi postopki se seveda tudi ml ne moremo strinjati. Prepričani smo namreč, da je delo Rada Jenka tesno povezano z gospodarskimi uspehi Aera in z mnogimi pomembnimi dogodki v druž- benem, kulturnem In športnem življenju Celja. Zato menimo, da mora širša družbena skupnost ob zadnjih dogodkih v Aeru, enako pa tudi kolektiv, izpostaviti delovne rezultate, pri katerih se je kot osrednji nosilec izkazal Rado Jenko. Menimo pa tudi, da dogajanj v Aeru ne moremo poenostaviti in jih označiti kot zakulisno igro ali pa nekakšen osebni obračun. Razlogi so nedvomno širši — vprašanje nerazvitosti samoupravnih odnosov, neurejeni odnosi med posameznimi strukturami v delovni organizaciji, preskromna učinkovitost političnih organizacij, neprimerna poraz- delitev odgovornih nalog in premajhna vključenost strokovnjakov v vodenje delovne organizacije, vse to so morda nekateri celovitejši vzroki. Objavljamo tudi kritiko, namenjeno vsem novinarskim hišam v občini, torej tudi naši, ki jo je poslal aktiv ZM v Aeru. Odgovorimo lahko s trdno prepričanostjo, da ne moremo soglašati s takšnim odnosom do sredstev obveščanja, kakršnega sta pokazala kolektiv EMG in Aero oziroma posamezniki v njih. Takšno prakso smo pred dnevi obsodili skupaj z vodstvoma občinske konference SZDL in ZKS Celje. Drugo vprašanje pa je, ali tudi mi, novinarji, v sedanjih dogodkih nismo vedno ravnali najbolj prav. Nekaj pa je najbrž v celoti res — medsebojnega zaupanja in skupnega nastopanja je v zadnjih dneh marsikomu zmanjkalo. Žal. Kajti takšni odnosi in odzivi nikomur ne koristijo. Ne kolektivoma EMO in Aera, ne posameznikom, ki so v dogodkih nastopali (in še nastopajo), ne celjski občini in območju. Vprašanje je tudi, če je prav, da so se akterji Aerovih dogajanj odločili za vse- splošno 'javno soočanje. Prepričani smo, in to bi novinarji nedvomno razumeli, da bi bilo bolje mirno notranje reševanje in dogovarjanje. Upamo in želimo, da bo kaj kmalu vsem, ki so resničo povezani z Aerom, v ospredju predvsem uspešen razvoj delovne organizacije in čimboljši samoupravni odnosi znotraj podjetja. Pisma tehniškega direktorja, inženirke Nade Stojanove, ki je bila deležna največ kritik, ne razčlenjamo posebej, ker ne odkriva novih stvari. UREDNIŠTVO Pismo Rada Jenka Misleč, da se botlo nekatere stvari pojasnile in trezno preso- dile ? ožjem krogu partij.ske or- ganizacije ter da bom v tem krogu tudi našel možnost za oce- no in zagovor na razne trditve ali celo obtožbe, nisem ničesar pokrenil, da bi tako v kolektivu kot v javnosti polemiziral. Takšne polemike razburjajo duhove in ustvarjajo med posamezniki ne- premostljive bariere, ki jih čas le težko izgladi, vsekakor pa zelo škodujejo razvoju in ugledu pod- jet.ja. Ugled podjetja se gradi leta in leta, zruši pa se lahko v krat- kem času. Zato smatram, da sem dolžan povedati javnosti razloge za moj odstop in kratko zgodovi- no te akfi.je. Delegacija treh inženir.jev mi je prinesla dne 3. 9. 1971 pismo, naslovljeno na »tovariša direktor- ja« z žel.io, da bi se vzelo kot prispevek k debati o stabilizacij- skem programu. Njegova vsebina, čeprav je v njej precej netočnosti, bi res lahko služila za pričetek debate o stabilizacijskem in ak- ci/kem programu. Na koncu pis- ma so bila napisana imena 17 inženirjev in tehnikov, podpisalo pa ga je devet. V tem pismu niso predlagali razprave na ravni samoupravnih organov, marveč so zahtevali nekatere spremembe. To pismo je bilo poslano tudi vsem vodiem sektorjev in njihovim po- močnikom, predsednikom delav- skega sveta, upravnega odbora, osnovne organizacije ZKS in se- kretarju OOZKS. Sekretariat ZK je takoj sklical konferenco, na kateri naj bi se razpravljalo o stabilizacijskem pro- gramu. Na sejo so bili vabl.ieni samo tisti inženirji in tehniki, ki so nismo podnisali, ostali pa ne. Na seji .je bilo prečitano »pismo direktoriu«, nato pa še dopolnila, ki so bila osebne narave. Na omenjeni seji sem zaradi ob- širnefra gradiva zahteval, da ma- terial preuči komisija samouprav- nih organov. Ta predlog je bil takoj zavrnjen. Po dolgi razpravi so se prečitali že pripravljeni za- ključki, kar je takoj ponovno po- trdilo, da želja inženirjev in se- kretariata ni obravnavanje stabi- lizacijskega propama. Zato sem sejo tudi zapustil s pripombo, da bom odstopil s svo- jega položaja kot direktor. Zavedam se, da je tako nagel vzpon Aera lahko rezultat samo kolektivnega dela in da .je zasluga posameznikov samo delček v sa- moupravnem mozaiku. Navedel bi rad nekaj stvari, za katere sem mnenja, da niso pra- vilno potekale: Sekretariat ZK v pod.jetju ,je vedel, kaj .se pripravlja, pa se mti in zdelo potrebno, da bi me na to opozoril. Sklep sekretariata. « katerim je odklonil mojo zahtevo, da se po- stavi komisija za preučitev gradi- va, štejem predvsem ra pritisk in negacijo organov samoupravljan.ja. Do danes še nisem imel prilož- nosti, da bi odgovoril na obtožbe. Do danes, ko sem že dal ostav- ko, še nisem dobil v roke nobe- nega zapisnika o «ejah, ki so se zvrstile. \e strinjam se § tem. da mi je bilo kot direktor.ju preti ostavko na zahtevo sekretariata ZK Aera onemogočeno sklicevati sejo up- ravnega odbora. Ne strinjam se s tem. da .je se- na upravni odbor za razrešitev kretariat ZK Aera •zva.jal pritisk tehniškega direktor.ja, če ji niti sekretariat niti upravni odbor ni- sta dala možnosti z« zagovor. Ne smatram za pravilno, da .je zbor delovne skupnosti tehniškcra direktorja, ne da bi bil slišal njene argumente, predlagal za raz- rešitev, niti ne smatram za pra- vilno, da .je delavski svet spre.jel njeno razrešitev in celo odpoved. Čie so bili proti tehniškemu di- rektorju aH njegovemu delu kaki pomisleki, bi se bili lahko uve- ljavili oh reelekciji, ki je bila izvedena letos. Smatram, da seui kot direktor po statutu odgovoren za izvajanje pravnih oblik dela samoupravnih organov in da na to ne morejo vplivati družbene or.^:'nlzacije s kakršnimikoli pritiski. Ne strinjam se s tem, da se je družbeni sporazum obravnaval predv.sem s stališča in obljub znat- nega povišanja plač, čeprav zna- ša povprečje osebnih dohodkov v kolektivu 1.750 din, kur .je znat- no več, kot v drugih kolektivih v Celju. Ne smatram za pravilno, da je član sekretariata, ki ,je na položaju vodja finančnega .sek- torja, ne da objektivne ocene o finančnem položaju, čeprav .je osebno sodeloval pri delu komi- sije Zvezne skupščine, ki je ugo- tavl.jala v pod,jetju vpliv zveznih in.strumentov in ugotovila, da bo imelo podjetje Aero za več kot milijardo starih dinarjev zmanjša- no akumulacijo: Taka negativna ocena povzroči samo preplah v pod,ietju in iz- zove negodiH-anje proti vodstvu. Na delavskem svetu .je bifo sklen,jeno, da se stabilizacijski program obravnava parcialno. Mnenja sem, da učinka takšnega programa ni mogoče doseči z eno samo resolucijo in z razčišče- vanjem osebnih sporov. Ob koncu teh ugotovitev bi rad povedal še to, da kolektiv Aera ni bil va.jen takšnih udarcev in da je doslej vedno reševal spor- ne točke z velikim potrpljenjem in razumevan.jem. Od maja 19-15 sem se trudil, da bi dolžnosti, ki mi jih .je zaupal kolektiv, vestno izpopoln.ie- val. Iz male obrtne delavnice z 32 delavci .je v tem času zrasel kolektiv in specializirano pod.jet- je, ki je znano in visoko cen.je- no doma in v tujini. Prepričan sem. da bo celiska in slovenska .javnost sama ohiektivno presodi- la potek dogodkov. Pismo Novemu tedniku Na podlagi člankov, objavljenih T vašem časopisu v zvezi z dogod- ki v tovarni Aero v Celju, bi kot glavna obtoženka prosila, da obja- vit« moje pismo, saj bo to zame edina možnost, da člani kolektiva tovarne Aero, družbeno-politični in samoupravni organi ter seveda vsa slovenska javnost slišijo še »drugo plat zvona« Upravni odbor podjetja Aero me je dne 20. 1. t971 izbral za vodjo tehniškega sektjoja. Iz dopisa, ki sem ga rakrat prejela, je razvidno, da se je odločil za to na podlagi predloga komisije, ki je vsestran- sko proučila razpisane pogoje in kvalitete kandidata. V podjetju sem zaposlena 15 tet, od tega 11 let kot vodja teh- niškega sektorja, zato smatram, da je imela komisija na voljo vse podatke za utemeljitev te odločit- ve. Po preteku vsega skupaj samo mesecev pa so »nerešena vpra 4mja v tehniškem sektorju ustva rila nevzdržne odnose, ki se z mo- jo prisotnostjo ne morejo urediti.« To je pogojevalo sklep političnih in samoupravnih organov v podjet- ju, da se razrešim delovnih dolž- nosti in da se prekine z menoj delovno razmerje. Vsiljuje se vpra- šaje: zakaj? Skupina mženirjev je prve dni ^ptembra izročila direktorju pod- jetja in meni pismo, v katerem se zavzema za akcijski program v ^ezi s stabilizacijskimi ukrepi v podjetju Dodatek k temu pismu (ki pa ga midva nisva prejela temveč je bil poslan le sekretari- atu ZK v podjetju ter političnim 1 družbenim organizacijam obči in menda celo republike) pa Predstavlja očitke direktorju in tehniškemu direktorju v obliki de *etih točk. Navajali so nepravil- nosti pri strokovnem delu ter z Javedbo odhajanja strokovnih ka- Jrov iz podjetja v 15 let.ih pod- ^pili oris nezdravih razmer prud 'Sem v tehniškem sektor.jii. Kakš "o pa je bilo res stanje v tem 'ektorju? Vsakih 14 dni je bila redra de ®vna seja, kjer se je -aapravljalo * tekočih problemih in 'o se ob- ^navala vsa vprašanja in p ed- ki .so jih imeli inženirji in Jpdstveni kader. Dokaz za to so •piski sej. Na teh sestankih je *'la z moje strani vedna podana ^ osnova za odkrito debato Kje je enakopravnost samo- Wavljalcev, da lahko eni samo ®tožujejo, drugim pa ni dana ^>žnost niti zagovora niti obrani- I®. Tako je namreč potekal ves •Os.topek. na čelu katerega Je bil J[>."ariš Tone Erjavec. 2e na prvi sekretariata ZK je dopustil ®oato v smeri obtožb proti meni J., direktorju. Z direktorjem na ®Ji nisva mogla doseči formira- nevtralne komisije, ki bi vse te obtožbe preverila in na podlagi realnih podatkov presodila stanje Prva seja ZK. ' ki je potekala ob navzočnosti občinskih funkcio- narjev, ni prinesla nobenih za- ključkov. Zato je ZK ponovno skli- cala sestanek, na katerem je ov Erjavcu uspelo na podlagi istih podatkov pripraviti predlog za upravi odbor o moji raarešitTl. Upravni odbor mi je po oregledu obtožb z glasovanjem 6 proti 1 kot prvi organ dal možnost, da se zagovarjam in predložim pismeno obrazložitev. Na veliko ogorčenje sekretariata in prizadetih niž^.iir- iev, ker je upravi odbor tak ?klep sprejel (po pravilniku o delovTiih razmerjih je to moja zakonita pra. vica). so takoj sklicali »zbor de- lovnih ljudi« S pomočjo s'ih po- datkov so na zboru zanetili lako stanje, da je direktor ses+anek predčasno zapustil, zame pa so predla.gali delav.skemu svetu raz- rešitev in prekinitev delovnega raz- merja Delavski svet je zasedal nasled- njega dne (direktor je dal pisme- no odpoved) predlog zbora delov- nih ljudi posredoval upravnemu odboru, le-ta pa je iz\'edbo po- stopka prepustil splošnemu sek- -oriu podjetja. Po preteku več kot meseca dni, odkar .so začeli to akcijo, pa do danes še nimam v rokah nobene uradne obtožnice, niti ,«e rišem mogla nikjer braniti. Dokazno gra- divo, ki zavrača vse rroti meni naperjene obtožbe in je seveda preobširno, da bi ga lahko tu na- vajala. sem morala zbrati na pod- lagi poda'kov, ki so mi jih "na črno« posredovali posamraniki v podjetju, saj mi v sponiinu niso ostali vsi očitki prve seje sekreta- riata. To gradivo pa dokazuje, da so obtožbe inženirjev osebne nara- ve in ne spadajo v samoupravno razpravo o stabilizacijskih ukrepih in akcijskem pro^amu, ki bi bil pogoj za dobro in uspešno delo Dodjetja. ker bi moral biti nam vsem skupni cilj Komu, kdaj in kje bom lahko predložila zbrano gradivo, ki po- jasnjuje in zavrača obtožbe, je zame zaenkrat še uganka. Upravne- mu odboru podjetja sem ga sicer poslala na lastno iniciativo, vendar je \-prašanje, če ga bodo sploh želeli ali smeli obravnavati Sma tram, da ves ta postopek proti meni ni bil v skladu z osnovnimi ustavnimi pravicami in zato '-udi ni zakonitih razlogov za kakršne- koli ukrepe Zame pa ostaja od- prto vprašanje, kako naša sooia'i stična družba dopuSča, da lahko nekateri obsodijo in javno umre- jo nekomu ime na osnovi mftUče- nja dejstev in enostranskega obto- ževanja ter ga po l.'S letih nesebič- nega in požrtvovalnega dela po- staWjo na cesto, Nuda Sto.ian Pismo novinarjem prisotnim na tiskovni konferenci tovarne ,Aero' v imenu mladinskega odbora, ki .sem ga informirala o vaših izjavah in vedenju na tiskovni konferenci, bi vam rada povedala, da sem bila nad vašim vedenjem razočarana, še bolj pa sem sedaj, ko sem prebrala vaše članke. Na konferenci je nekdo izmed vas dejal, da veste kot novinarji in komunisti, kaj je za javnost in kaj je za vašo osebno informa- cijo. Vendar se mi zdi, da polem ne bi smeli pisati v časopisu stvari, ki na konferenci niso bile izrečene, in menim, da so take besede nevredne komunista. Citirala vam bom stavka, ki sta ga napisala vaša kolega v svojih člankih. Franjo Krivec, novinar Dela, je napi.sal: ». . . Povedali m, da s« take konference drugič ne bodo udeležili . . .« Peter Kavalar, novinar Ljubljan- skega dnevnika, pa je zapisal: ». . . Znano je, da so v Aeru v zvezi z zadnjimi dogodki zapirali vrata novinarjem, dopisnika Ve- čera so minuli petek celo fizično odstranili, ko se .je hotel udele- žiti zbora delovnih ljudi . . .« Nihče izmed nas r.i i/.,javil, da se priiiodnje konference ne bo udeležil, pač pa je sekretar os- novne organizacije ZK Tone Erja- vec izjavil, da imamo že danes vse pripravljeno in da je nesmisel konferenco prelagati. Res je, da smo zapirali vrata novinarjem, ni pa res, da .so vaše- ga kolega fizično odstranili, pač' pa so mu samo preprečUi vstop, predhodno pa je bil že pri vra- tarju opozorjen, da je na zboru delovnih ljudi nezaželen. Prepre- čili pa so mu ga delovni ljudje, ker so vedeli, da na zboru ne bo ravno mirno, in da ni potrebno, da javnost izve podrobnosti iz razprave. Tovariši, mar ne uvidite, da s takšnim pisanjem škodujete na- porom delovnih ljudi, da sami rešujejo svoje probleme? Še nekaj! Če bi na vaših delovnih področ- jih imeli probleme, mar bi najprej potrkali na sosedova vra- ta in ga prosili, naj vam opere umazano perilo, ali bi ga ra,je oprali doma, in ga k sosedu nesli samo sušit? Kada bi vedela vaš odgovor, saj smo se odločili, da ne bomo prali umazanega perila v javnosti, am- pak v kolektivu in potem iznesli že dokončne sklepe, ki kolektivu ne morejo več škodovati. Na konferenci ste tudi izjavili, da se bojite, da bi bili enostran- sko informirani. Ali se vam ne zdi. da so bile podane vse možnosti za objektivno informiranost, tudi možnost raz- govora s tovarišem Jenkom, saj ste razgovor z njim nekateri že opravili? Pred tiskovne konferenco ste bili dopoldan pri direktorju Aera in ste bili prav gotovo dobro infor- mirani. Mislim, da verjetno eno- stransko, saj pišete, da je izjavil, da zaradi ». . . notranjih odnosov r vodstvu podjetja in intrii; ne bi mogel več uspešno voditi podjet- ja .. .«! Ni pa izjavil, da njemu konkretno ni nihče nič očital in da vsi poznamo njegove zasluge za tovarno Aero v njegovih 26. letih delovanja v tem podjetju in da .je sam prevzel vse obtožbe, ki so bile namenjene dosedanjemu tehničnemu direktorju inž. Nadi Stojanovi". Pri tem hočemo poudariti, da nI bil namen naših sestavkov v tem, da bi kogarkoli odstranili iz podjetja, temveč v tem, da dose- žemo v podjetju boljše odnose, v katerih se bo lahko normalno razvijalo samoupravljanje. c":e pa se kdo s tem ni strinjal, je dovolj jasno pokazal, da je bil proti iz boljšanju odnosov in samouprav- ljanju. Torej, čeprav direktor Rado Jen- ko ni bil vabljen na tiskovno konferenco, je vedel, da je, saj se je o tem govorilo na «boru delovnih ljudi, pa tudi vi »te bili pri njem. o Končno pa .se mi zdi, da novi- narji 670-članskemu kolektivu ne morete postavljati pogojev, sploh pa ne, če kolektiv želi javnost obvestiti že z rezultati, ne pa š«i z do takrat nerešenimi in nedo- končanimi problemi. S tovariškimi pozdravi! Predsednik aktiva ZM .\ero HILDA vriiovsi;k Josip Pelikan Sp>et sva sredi pomenka Tokrat o Celju in zdravju. Vprašanje o fotografiji sem prihranil za ionec srečanja Od tega sem pričakoval naj- več, saj gre na k^ncu koncem le za mojstra foi.cgrafije, za človeka, ki ima na fiilmskih trakovih najbolj verno zrcalo rasti mesta ob "išavinji, do godJcov v njem, veselih in ža- lostnih, vse od 1919. leta, ko je postal Celjan. Da^ postal je pravi Celjan in lak je tudi ostal. »Kako danes tjiedate na mesto?« Za hip se je zagledal nekam v daljavo, kakor o a bi iz nje hotel dobiti odgovor na vpra-^ šanje, ki ga je bržčas pre- senetilo. Malce se j6 nasmeh- nil, morda ob spominu na tiste čase, ko je bil povsod zraven, ko so ga bile polne ulice in se je us»^ a vi j al ob družbah, pri ljudeh, vedno vesel, glasen, včasih tudi kar preveč kritičen. P'.>tem je po- časi odgovoril z malce gren- kim prizvokom: »Veste, zdaj n:ie mesto nič več ne miče, vabi. Veliko starih, zvestih prijateljev in znancev je že umrlo. V go- stilne ne hodim ^eč. V njih ni več tistega razpcdoženja, ki je bilo nekoč. Mladi, ki zda.: najbolj polnijo te lokale, se obnašajo drugače, kot smo se mi. In tako m mam nobene želje, da bi kam šel. Sicer pa, zdaj tudi težko hodim- Edino, kar me še privlači, je narava. Ta je moje naj- večje veselje!« Spet je umolknil. Oh, ti spomini. Kako hitro bežijo in kako lepo je, ko se spet po- javijo! »Omenili ste nogo. Kot se spominjam, je tudi z nesre- čo, ki vas je doletela, vezan pyoseben dogodek « »Prav imate. Bilo je 1948. leta. Tudi v Celju in celjski okolici so gradili več zadruž- nih domov. Pa se je zglasii pri meni mlad polir in me prosil, če bi vsa.<.o soboto fo- tografirali, kako poteka grad- nja teh domov. Veste, je de- jal, s fotografijami bom de- lavcem najbolj nazorno po- kazal, kako napreduje ta in ona gradnja. In še to je re- kel polir: tega dela vam ne bom plačal, kar nimam de- narja. Navzlic pnznanju, da ni denarja, sem se lotil dela. Tudi gradnja zadružnih do- mov je del naše zgodovine, Iip ko sem FK>sliical gradbišče na Babnem in se z motorjem vračal proti domu, so se m.i na sedanjem šlandrovem trgu pripeljali nasproti po Vodni- kovi ulici trije džipi. Ker ni- so nakazali smsx'i, K.am bodo v križišču zapeljali, sem sto- pil z motorja in hotel poča- kati. Tu pa sem stopil v bla to in kanal. Spod-snilo mi in znašel sem se na tleh. Zlo- mil sem si kolk. Ležail sem dve leti, pred tem pa pre- stal težko operacijo. V nogi imam od tedaj žebelj, ki pa me zadnje čase močno boli. Zato hodim zelo težko. Vidi- te, takrat sem sprejel delo in se pri njem tudi poš.ko- doval. Moram povedati, da sem ga rad sprejel. Zato pa naj ne govorim o tem, kaj imam danes od tega. Lahko samo rečem, da je to sra- mota.« (Kooiec prihodnjič), M. B02IČ 4. stran NOVI TEDNIK Št. 40 — 14. oktober 1*971 Komentar Kako do tisočaka? Akcija za takolmenovani »sindikalni minimum se z dvigom življenjskih stroškov pomika navzgor. Lani je bil še cilj 80(J dinarjev najnižje odmerjenega osebnega do- hodka za poln delovni čas in izpolnjevanje delovnih obvez- nosti, letos je spodnja meja postavljena že na 1.000 dinar- jev. Res ni visoka in vpra- šanje je, če se pokriva z me- jo življenjskega minimuma. Nič čudnega nI, da uživa »sindikalni minimum« v očeh mnogih samo socialno kate- gorijo, čeravno bi moral biti hkrati tudi ekonomska. Saj delovno mesto, ki prinaša manj osebnega dohodka, sploh ni opravičljivo v so- dobnih možnostih proizvod- nje. 2al pa je še ta minimum vprašljiv. Vprašljiv je zlasti tam, kjer zasledovanje renta- bilnosti temelji predvsem na nizkih osebnih dohodkih. Ravno ta vidik je značilen na zapadu kot vaba za izvoz ka- pitala v nerazvit svet in je hkrati nazbolj značilna po- javna oblika neokolonializ- ma. Torej je realno in dolgo- ročno povečanje osebnih do- hodkov predvsem mogoče na temelju boljše organizacije dela, izboljšanju tehnologije, predvsem pa na temelju ne- razdružbe povezanosti pro- izvodnje s potrebami tržišča in seveda večje proizvodnje. Na zadnji konferenci celj- skih sindikatov smo mogli slišati ugotovitve, kako slabo je poskrbljeno tudi za stro- kovno rast delavcev. Toda tudi premik v kvalifikacijski strukturi ne bo opravil niče- sar, saj dohodek podjetij ni odvisen od diplom, marveč od stopnje v proizvodnem procesu, ki kvalifikaciji sploh omogoča uveljavitev. Seveda pa tudi diplome nekaj pome- nijo - Bilo bi tudi zanimivo vede- ti, v kolikih primerih so po- večanja osebnih dohodkov po raznih ekscesih, prekinitvah dela, pospešila povečanja sto- rilnosti, predvsem na osnovi boljše organizacije dela, za- vzetosti strokovnih krogov v proizvodnji ali v realizaciji proizvodnje na tržišču? Vendar pa so nedvomno še druge rezerve. Na konfe- renci sindikatov v Celju je bilo nedvomno povedano, da so takšne rezerve tudi v ob- močju poslovnih stroškov. Podatki za minulo pollet.ie razkrivajo pojav, da pred- stavljajo ti stroški (dnevnice, kilometrine, reprezentanca in razne razmere druge o- blike (okoli 70 odstotkov v istem času izplačanih oseb- nih dohodkov. Dobro ve- mo, da so dohoki iz te- ga naslova v precejšnjem obsegu neupravičeni, da so predmet socialnega ra- zlikovanja v korist socialno najmanj ogroženega dela za- poslenih. Ce bi, skromno re- čeno, je dejal-na konferenci predstavnik Ivan Kramer, vsaj deset odstotkov poslov- nih stroškov označili za ne- upravičene, bi 2 vsoto teh desetih odstotkov lahko v celjski občini povečali oseb- ne dohodke za 100 novih di- narjev vsaj 2.000 delavcem na nanižji meji osebnega dohodka. Gotovo je družbena aku- mulacija še vedno breme, vendar pa so le-ti prepogo- sto izpostavljen vzrok, kadar je kje zaplet okoli osebnega dohodka. Zaradi jutrišnjega dne delavcem ne bi smelo bi- ti vseeno, kjer bodo odgo- vorni »izbrskali« denar. Zlasti ne bi smeli dopustiti, da zaradi osebnih dohodkov posegamo v sklade, kar je bi- lo, na primer v Topni, ne- upravičeno storjeno. JURE KRAŠOVEC Senca na mučeniškem vencu junaka? v prilogi »Dela« objav Ljeni UUI.UI/IICI iz knjige »Moji spomini« so v za- četku tega meseca vzne minil šaleško dolino. Pi sec, revolucionar m poLi tik Miha Marinko v enem teh odlomkov opisuje sre čanje v mariborskih za porih z znanim partijskim aktivistom Blažem Rač- kom — Bibo. Vznemirje nje je povsem razumljivo, kajti Biba je vse do tega trenutka veljal za enega najsvetlejših likov revolu cionarnega gibanja v na ših krajih, ßa vzornika, ki ;e bil vselej postavljen v vrsto Boža Mravljaka, Le tonje in Kajuha, narod nih herojev, ki je bil ved no omenjam med prvimi, če je tekla pisana ah go vorjena beseda o predvoj nem revolucionarnem gi banju in prvih najtežjih letih revolucije. Po njem se imenuje osemletka v šoštanju, Bibovem rojst nem kraju, po njem sta se imenovali dve mladin ski delovni brigadi m pre bivalstvo doline se je svoj čas močno trudilo doseči za svojega rojaka imeno- vanje za narodnega hero ja, ki je bil leta 1942 po zverinskem mučenju u- streljen. Nanj je zdaj pa- dla senca obtožbe, da je v zaporu klonil, da je Marinka pred gestapovci prepoznal, čeprav je Mi- ha Marinko že prea tem razkril svojo identiteto. Nt naš nuiiien puiemizi rati o resničnosti piščevih navedb, saj je to naposLea CUÜI nemogoče. Pa tudi od rekati tovarišu Marinku vero v njegovu izpoved bi bilo težko. Drugo pa je vprašanje interpretacije i.i ocene aogoaaa, zluhli se, če je znanu, aa je Oi Bt ba sam trtev izdaje ob znani »provali« gesiapa v organizacijo KPS in Ol v tedanji Spodnji štajer ski. Tovariš Miha Marinko sam pravi, da ga je skozi linico v vratih opazovalo neznano oko in da je v za- porih srečat eno oa ku rirk. Zakaj potem sploh ta zapis? Predvsem zaruai posLt dice, kl jo obelodanjeni spomini vsiljujejo. Ime Blaža Ročka — Bibe je oilo ves čas od njegove smrti idol, vzor in sim bol. če je bil nevreden vsega tega, zakaj je po tem javnost v tej šokan tni obliki obveščena ta ko po^no? Ah pa prezgo- daj? Prezgodaj namreč za to, ker je epopeja NOV še vedno tako blizu, da bi mogli trezno presojati brez čustvene prizadetosti, ki nas pripravi do tega da spričo ene napake za- metujemo na desetine od- lik. V razgovorih s predstav- niki političnega življenja, zlasti pa s sekretarjem ko- miteja ZKS v Velenju, smo mogli spoznati odlo čenost, da mora zadeva, ko je že načeta, biti do konca razjasnjena. Ni' se mogoče izogniti trditvi, da so ljudje v šaleški dolini vendar skoraj do kraja prepričam, da si Biba Röck ne zasluži obsodbe izdajalca m največji do- kaz za to navajajo njega- go smrt pred puškami, po- tem ko je prestal najhuj- ^e stopnje qestapovskeqn mučenja, ki je bilo tolik šno, da ga ie lastna ma ti, ki so ji ga pokazali, komaj spoznam, poiem pa ]e čez noč povsem osivela Tovariš Miha Marinko sam pravi, da je bil pri- pravljen priznati toliko, kolikor bi po njegovem te- meljitem premisleku ute- gnili o njem sovražniki ve- deti. Ali ni možno, da je bil Biba enakih misli, saj je bila to praksa komuni- stov v vseh letih ilegalne ga dela, če so prišli v roke razrednemu sovražni ku? Mar m bilo možno, da bi bil celo drogiran, da je po mesecih mučenja D gestapovskih zaporih bil duhaprisoten kot pisec po nekaj tednih? V šaleški dolini so povedali tudi to, da zanesljivo vedo. kako po aretaciji Blaža Röcka^ Nemcem m prišel v ro- ke nihče več od takšnih, ki so bih z Bibo v stikih Vst so že bili za zapahi z njim vred kot žrtve iz- dajalcev, ki jih tovariš Marinko navaja. Med te mi kurirka Greta Rancin gerjeva. Kot že rečeno, v šale- ški dolini so se odločili do kraja razčistiti stvari tn sicer z vso neizogibno potrpežljivostjo zlaganja kamenčkov v mozaik kot celoto. Ne samo zato, ker so se šolarji dveh šoštanj skih šol v svoji nemoči po globljem presojamu problema obmetavali s Kajuhovci in izdajalci Zgodovina revolucionarne ga gibanja, oborožena re volucijd v najbolj krva vem obdobju zgodovine našega naroda so vse pre- več sveta izročila, da bi ju karkoli zasenčevalo. Ravno zato ta zapis. Da bi se oborožili s strpno- stjo do trenutka, ko o vsej tej zadevi ne bo mo- goče reči niti besede več. JURE KRAŠOVEC Biba Pöck Odgovornost v lastnih vrstah /.a predsednika ZJVl v Celju so izvolili Vikija Kranjca, za -.ekretarja pa Milana ßratca Celjska mladinska konle- renca je nedvomno izzvenela v zelo kritičnem odnosu do lastnega dela in tudi do de- javnosti zunaj Zveze mladine. Viki Kranjc je v svojem selo konkretnem referatu na- ni2al vrsto problemov da- našnje mlade generacije in ni enega dela v raznih orga- niziranih oblikah ter naka- zal več problemov, s kate- rimi se je celjska mladina srečavala v preteklem ob- dobju Značilno za samo konfe- renco, še posebej v razpravi, je bilo, da so mladi zelo kritično pogledali na iastno delo, na delo številnih mla- dinskih funkcionarjev, ki v svoji mandatni dobi kot predsedniki mlaidinskih ak- tivov (Toper, Banka, Ele- gant, Cestno podjetje, TVO Skofja vas, Obnova, Tkanma, Center, Klima, Prevozništvo m drugod) ali kot člani ob- činske konference nikakor niso opravičih zaupanja, ki jim ga je z izvolitvijo izka. zala mladina. Takšne primere 90 na konferenci obsodili in posebe poudajih odgovor- nost pK>sameznikov še po- sebej pa mladih komunistov, ki so s svojo nedejavnostjo povzročili, da je zamrlo delo v marsikaterem dobrem mla- dinskem aktivu. S tak.šno sa- mokritiko so se mladi lahko tembolj upravičeno 02a:li tudi na razmere izven svoje orga- nizacije, ko v podjetjih mla- dine, kot najštevilnejših za- poslenih, še vedno ne upošte- vajo tako, kot bi bilo glede na predloge in zahteve s strani mladih pcftrebno. O problemih s konference bo- mo še poročali. M. Seničar Pokopališče na Golovcu — park Zdaj, ko je zadeva sitekla. So nekateri zagnali vik in krik, čeprav načrt o uredntjvi pokopališča na CSolovcu v park ni nov in ga poznajo več ali manj vsi, tudi tisti, ki se morda danes zgražajo. Namera o ureditvi pokopa lišča na Golovcu v park je stara več kot dvajset let. Pr- vi sklep o teh delih je sprejet 1948. leta takratni mestni ljudski odbor in rekel, da bo to pokopališče; mnogi ga po- znajo tudi pod imenom okoli- ško oziroma slovensko; uki- njeno 1968. leta. Na željo šte vilnih ljudi, ki imajo na tem pokop>ališču svojce, je pri- stojni organ celjske občinske skupščine podaljšal njegovo uporabnost še za deset let, vendar z dodatkom, da se po- stopoma spreminjajo v park vsi tisti grobovi, za katere svojci umrlih ne bodo plača- li pristojbine. Ljudje so bdli o tem sklepu seznanjena. Res pa je, da ga mnogi niso vze- li resno, zlasti še, ker preu- rediitvena dela ndso takoj ste- kla. Letos pa je celjska ob- činska skupščina namenila za ta dela prvih pet milijo- nov stai-ih dinarjev in po- grebni aavod ^e začel izvajati znani in predviden program. »Tako smo začeli odstranje- vati nagrobne spomenike in opravljati druga, po načrtu predvidena dela,« je v razgo- voru dejal direktor pogrebne- ga zavoda v Celju inž- Og- nar. Prva dela smo začeU sredi julija, in spet smo o njih obvestili vse prizadete. Mnogi so se javili šele zdaj in prosijo, če bi smeld zadr- žati grob do 1978 .leta. Četudi so to zamudniki, ne delamo težav. V kolikor plačajo pri- stojbino, prošnji ugodimo. Vrh tega so možni tudi pre- kopi in prenosi nagrobnih spomenikov, če to lastniki že- lijo in prijavijo pri nas. Skratka nič takšnega, da bi se lahko kdorkoli razburjal, zlasti še, če je poravnal vse obveiznosti.« Dela so torej stekla. Kdaj bodo končana, je težko reči, ker so pač odvisna od de- narja. Prav tako je znano, da bodo spomeniki nekaterih znanih celjskih mož, ki so tu pokopani, ostali tvidi v prihodnje in bodo vključeni v novo ureditev Golovca. MB Petinsedemdeset let Franja Novaka v zdraviliškem domu v Ro- gaški Slatini so v petek praz novali petinsedemdeseto ob- lentico rojstva Pranja Nova- ka, znanega turistdi&iega de- lavca in publicista, rojaka iz Rogaške Slatine. Na tovari- škem srečanju, ki ga je pri- redilo zdravilišče Rogaška slatina^ skupaj s turisitičnim društvom Lovrenc na Poiior- ju, se je zbralo mnogo slav- Ijenčevih prijateljev in znan- cev ter sodelavcev, ki so mu zaželen vso srečo ob tako vi- sokem življenjskem jubileju. Praryo Novak je častni ob- čan občine Šmarje pri Jel- šah, zato je bilo slajvje še toliko pomembnejše. M. STRAS£K Idol: V prenesenem pomenu stvar, oseba, ide- ja, kateri se izkazuje iz- cedno spoštovanje strast- na ljubezen in lepa pri- vrženost.« Iz enciklopedije Mnc^i slavni ljudje, ki jih gledamo na televiziji, menijo, da sO idoli, predvsem pevci. Vehko je že bilo anket o tem, kdo je čigav idol. Tudi md smo naredili nekaj podobnega in obiskali tri šole in zbrali tri dijake, da povedo, kdo je njihov idol. Pevec? Nogometaš? Politik? Tokrat smo se ustavili v Tekstilni tovarni Prebold in pobarali mlade, kdo je nji- hov idol in zakaj. V začetku našega srečanja smo bih ne- koliko v zadregi, saj niso pra-v razumeli, za kaj gre. Ko smo jim našo akcijo in želje do dobra razložili, so se jim zasvetile oči in sko- raj v zboru odgovarjali. V zboru zato, ker so imeli vsd enega m istega idola — Tita! Radi imajo tudi predstavnike zabavne glasbe, likovne ume- tnosti, športa itd., vendar nji- hov idol — pa čisto zares! — je Tito. MILAN SUŠEK iz Prebol- da, letos se je izučil 2a klju- čavničarja, v p>od|jetju pa je že šHan leta: Moj Idol je Tito, ker rešuje tudi tiste si- tuacije, na katerih rešitev čaka ves svet, tudi velesile. V glasbi občudujem Beatlese, ki so prvi uvedli to zvrst glasbe, ostali so jih samo po- snemali. Sam sem športnik, treniram met kladiva pri AD Kladivar. Med športi md je prav zaradi tega všeč atleti- ka in naš državni rekorder v metu kladiva Stiglič«. MARIJA UPLAZNIK Iz Matk, Od 1968. leta v podje- tju, pirej delala v tkalnici, zdaj kot šivilja v konfekcij- skem oddelku? »Tito. Največ je napravil za mir, za katere- ga skrbi ta»ko v Jugoslaviji kot v vsem svetu, želim, da bi še dolgo živel. Drugače pa uživam v likovni ijnefcnosti. saj tudi sama rada rišeni' Tudi poslušanje narodne in zabavne glasbe mi je všeč. Krajša md prosti čas.« J02E BALOH iz Matk, tre nutno strojni preveaovalec, prej delal v tkalnici kot či- stilec statev. Izredno je vpi- sal Tekstilno tehnično soW v Kranju, oddelek pri Delav- ski uniyerzi v (Delju: »Isto na* slim kot prijatelja: Tito. KO bi bil vsaj dvajset let mlaj' šil To je človek v najširšeB® in najglobljem pomenu bes^ de. V glasbi md je všeč Loü; is Armstrong, med sportnü«* pa hokejist Rudi Hiti « Prihodnjih' Mladi v Pivovarni La^ Milan Sušek Marija Uplaznik Jože Baloh §t. 40 — 14. oktober 1971 NOVI TEDNIK 5. stran ^e mačehovski, ampak vsaj polovičen kos Pretekli teden je bila sklicana skupščina skup- nosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje. Pri osrednji točki dnevnega reda — starostnem zavarovanju kmetov in njegovem financiranju — se je razvila burna in zelo kritična razprava Žal niso bili prisotni vabljeni poslanci, drugi pred- stavniki družbeno političnih organizacij, niti predstavniki občinskih vodstev SZDL kot nosilci javne razprave o starostnem zavarovanju kme- tov K tezam o starostnem za- varovanju lunetov je bilo na skupšč niiizrečenih mnogo pripomb Kritiziralo se je ce 10 to, zakaj se je z rešitvijo tega vpra-šanja toliko časa odlašalo Izrečena je bila tu di bojazen, da do realizacije zakona ' ne bo prišlo tako lunalu. Kmetje so odločno postavi 11 zahtevo da današnja go- spodarska situacija ni in ne more bit: zapreka za takoj š nji začetek Elešitev proble ma zahtevajo tudi sedanje ustavne spremembe in pome- ni uresničenje deklariranega načela enakopravnosti Zato je upravičena njihova zahte- va po enakopravnem reševa-^ nju socialne varnosti za kme te m delavce Na primer - enak položaj kmečke žene e delavko glede stopnje staro sti, porodniškega dopusta itd. Naš ekonomski položaj res ovira zvišanje predvidenega zneska (250.00 din), vendar ne smemc pozabiti da je predvidena višina v mnogih primerih nižja od socialnih podpor v nekaterih občinah. Zato so kmetje predlagali vi- šine 300.00 oziroma 400.00 din, nekateri pa celo posta vili zahtevo po višini, ki od govarja minimalni delavski pokojnim. Glede vstopne starosti (65 let) m Dilo večjih pripomb pojavile so se posamezne zan- teve Po izenačenju z delavci (60 let). Nasprotno pa so po stavili zahtevo po znižanju starostne meje za žene. ena- ko kot pn delavskem zavaro vanju, na 60 let. Zahteva, da se ob upoko jitvi izroči posestvo nasledni- ku, je bila predmet živahnih razprav in v zvezi s tem se je pojavljalo veliko predlogov m zahtev Izkazalo pa se je, da je to eno izmed vprašanj ki zahteva istočasno ureditev predpisov o dedovanju ure ditev vprašanja prevžitkov zemljiško knjižnega zavarova nja izgovorjenih pravic in po dobno. Financiranje pokojninskega zavarovanja pa je bila osred nja točka razprave. Vsi so bili enotnega mnenja, ia je predvideni prispevek družbe- no političnih skupnosti preni- zek zato so sprejeli sklep da mora znašati prispevek družbeno politične s.kupnosti vsaj polovico, če ne več V nasprotnem primeru pa tudi 3 svojim deležem odstopajo večji delež družbeno poUti6 nih skupnosti so utemeljevali 2 načelom minulega dela, z uvedbo davka na promet s kmečkimi proizvodi, s pri- si>evkom lastnikov zemlje kj niso kmetje, prispevkom go- zdnih gospodarstev, družbe- nih f>osestev in podobnimi vin financiranja. Razprava kmetov s celjske- ga območja pretekli teden ;e bila tehtna Udeleženci jp si cer razumeti težave naše druž- be, obenem pa so izrazih že- ljo, da ima tudi ona do njih pravičen in korekten odnos Z. S. Tone Knez: Pogled v zanimivo starost laškega RIMSKE NAJDBE Najdbe iz' runs,roga časa a- področju Laškega 50 v pr merjavi s o^razgocluvinskun bolj številne, predvsem pb bolj monumentalne m kvali tetnejše. Pri .«taluial' 'i. rimskega časa irnaiio na raz- polago samo umetniško obli- kovane kamnite spomenike in nekaj rimskih .novcev t^rei natančnejših p:>datiov Vsp do danes še ne »emo, niit; kje je staia v Laški^m rimska naselbina, niti k.ie naj išo^ nxo njej pripadajoče grobove. Vsi kamniti spom^mki \sc rimskega časa so oiIj že pre^. stoletji iztrgani iz svoje pr votne lege m «o 'ih zarsd lepote in monumentai-,ic =t prenesli in vzidaU v pročelja raznih zgradb Zelo verjetno je, da so pn Üdanju laške cerkve in pr^ zazidavi srednjeveškega trga Uničili ostanke rimske našel bine in najbrž tudi grobove Le srečno naključje nam Še lahko prinese kakšno prese- nečenje oziroma niiJrešitev te Uganke V Laškem pa so bila najdeni nekateri rimski kam iliti spomeniki Na pročelju trgo.ske hiše Ha Orožnovem trgu je vzidan relief krilate M^Juzine glave ^mnoseška obdeUu-a reliefa je zelo kvalitena in kaže umetmške ambicije klesarja Upodobitev je reaustična rahlo stilizacijo. Zarad; od^. tega nosu :n poškodovane gornje ustnice »e podoba precej utrpela na lepotnem videzu. Relief .)e --»il izdelan v celeianski kamnoseški de lavnid. Odlično primerjavo zanj imamo v lapidariju celj skega muzeja. Lik Meduzi- ne glave je v antična upodab Ijajoči umetnosti iolo ix>gosi in priljubljen moti'^ V prvi vrsti una njena po. doba zastrašujoč m odvrači len namen, ^e «casneje jc dobila tudi dekorativno fun kcijo. Lik te vzbujajo če žene s kačjimi .asmi sc postavljali Rimljani največ krat na nagrobne spomenike svetišča m lavne zgradbe, ds bi odvračala nesrečo, zle du hove m uroke Laški relie. je najbrž krasil -innji del ne ke velike groDaice Kje je bi la podoba najdena, se ne ve Drugi antični .-^liel je vzi dan na severna »vrani kapla nije na Glavnem nrgu {>ale.e cerkve IDeloma »Krušen re lief je s poškodbo izgubil ne- koliko na svoji zpovednosti vendar je -ilejkoprej ostala nepojasnjena uganka ka. oziroma koga pn>dstavlja, če prav je likovno lasno in čiste izdelan. Na reliefu je upo- dobljena moška -seba v »rimski« obleta, ki vodi na vrvi nedoločljivo ziva. (pes svinja, medved?) Jh njej p» se je na knvenča3''em steblu razcvetel bohoten ''■vet fanca- zijske cvetlice Ali je vsebma slike na reliefu vz'^m 12 baje- slovja ali iz resničnega sve^aV Pravega tn zanes;j--"ega oag> vora na to vprašanje se ni- smo dobili Z go'-.ovostjo pa lahko trdimo, da ,e ta rejei krasil neko grobno" kape^icc premožnega pokojnik?) v run- skem času Najbolj moniimentalna rim- ska plastika .e vzidana v vdolbina na južnd -tram Fran- čiškove laške -lerkve To 'e mogočen kamniti lev upo- dobljen v ležečem položaju z odprtim, režečim gobcem, le- vo šapo pa drži na okroglem predmetu kizirali: nakodrali so iiiu gr-.vo, pre klesali deloma lartijo okrog gobca, na podnož.iu pa so mu vklesali latinski .srek s kro- nogramom, kj letnico 1720. To Je najbrž leto, &o so leva baročno »popravili« in ga vzidali v ^alašč za to prirejeno vdolbin/O cerkvena- ga pročelja. Ni zii^jio, kje je bil lev najden. Nadaljevanje prihodnjič Rimski lev iz Laškega, sedaj v Rimskih Toplicah NE BOM POZABIL Moj sin Srečko nodj v posebno šoio v Žalec Letos je že drugič šei na morje v vzgojni dom Elvire Vatuvec v Strunjanu Kei sem imel čas sem ga šel obiskat Ne mo rem pozabiti Kai sem tam doživel V cem domu imajo vse zelo lepo urejeno Kar pa je najlepše to je gosto ljubnost tega doma Ko sem prišel so me izredno lepo sprejeli, celo ostal bi lahko Zato se prav lepo zahvaljujem upravniku doma, kakor tudi tovarišu Zelezniku m vsem tovarišem in tovariši cam za skrb m ljubezen do otrok RADO KRAJNC Prebold 10 PRIDITE NA PROSENIŠKO v Novem tedniku mi je najbolj všeč Mala anketa. V njej pa bi rada srečala še druge ljudi, c 'n^njsih krajev. Naš tednik je sedaj precej spremenjen m mi to zejo uga- ja, Rada bi tudi da nas pridete na Proseniško obisicat. Ah boste v rubriki za mlade objavih prispe\ke o krot- kih m njihovem delu, pa objavili še kakšno pesmico ali spis? Da ne boste ugibali, kdo sem — hodim v 2. letnik eko- nomske šole v Celju. Mana Golaž Prosemško 14 a šentjir pri Celju ODC.OVOK. Draga Marta, za mlade bomo obiavJjah pri- spevke o delu na šolah, v tovarnah ter na polju, pa tudi spi- se, pesmi, pi&ma idr Veseli bomo tvojega sodelovanja Na Proseniško pe se bomo seveda tudi odpravili, A sc-veda ne kar takoj. Glede Male ankete pa nam ie piši VEČ ZDRAVNIŠKIH NASVETOV Novi tednik mi je čedalje bclj všeč Na vaš tednik sem že dolgo naročena Ker sem kroničen bolnik, so mi zelo všeč zdravniški nasveti V Nagradnem globusu je zelo ma- lo prostora pa upam, da boste znali vseeno prebrati. še enkrat pripominjam, da je list iz tedna v teden za- nimivejši ŠTEFANIJA STANTE, Podgorje 24. Frankolovc ODGOVOR. Prostor za Nagradni globus smo povečali Vaka pohvala, draga Štefka, nam dobro dene, tako da ae bomo še bol? trvdih zdravniške nasvete pa bomo ie mskrbali. Da Jima }e Novi tednik všeč, pišeta tudi Nemivšek Alojz iz Prebolda m Cirkular Marija iz Vojmka. Lepo! V Nagradnem globusu pa sodelujte pri vseh dvanajstih žri- banjih. Pa bo ja kaj sreče! TAKI SMO Dcgodek na naši šoli me je prisilil, da vam napišem tc>le pismo Poglejte, kaj se je zgodilo Imeh smo odmor Vsak po svoje smo se kratkočasili. Nekdo, ki je gledal skozi okno, je zaklical: »Nesreča! Moto rist se je zabil v »fička«!« Skupini ijudi ki se je že nabrala ob dogodku, smo se pribhžali še mi na oknih. »Kakšna nesreča? Saj to sploh m nesreča? Saj to sploh m nesrečal Kje je pa kdo mrtev?« se je nekdo od sošolcev razburil, »škoda da sem sploh prišel gledat!« je priromnil dru- gi Pri tem pa je tudi ostalo. Zvonilo je m nesreča je bila le nepomemben dogodek odmora Toda vseeno sem se za- mislil — ah smo postali ob nesreči bližnjega res tako popol- noma brezčutni? Ali ni to preveč kruto? Dijak Jože ŽE DRUGI KANDIDAT Tudi jaz sem občan celjske občme m stanujem v Koš- niči 47 pn Celju. Čeprav sem trenutno v tujini, podpiram pobudo Miha Cvetrežnika iz Košmce 31 a za ureditev tega podeželskega kraja. Na seji krajevne skupnosti je bilo že večkrat poudarjeno, da smo potrebni cestne razsvetljave. Orgam krajevne skupnosti niso dosti reagirali, kljub temu da imamo mnogo otrok, ki hodijo v šolo v dveh izmenah. Delavci pa ponoči odhajajo in prihajajo. Druge težave pa so s cesto, ki ni redno vzdrževana in misUm, da bi ne bilo odveč,' če bd načrtovah asfaltiranje tega dela ceste do Kačevih. Upam, da bi vsak Koščanin (koristnik) te ceste stopil v akcijo ter bi s samoprispevki veliko pnpo. mogU. Z dobro organizacijo pa bi vse šlo. Naj se že več občanov iz Košnice oglasi za to koristno akcijo. Upam, da bo uredništvo Novega tednika objavilo tole pismo in da se ne bo znašlo v košu. Novak Ivan, 4831 g. t. 1. Avenwedde Erlenwag 3, Nemčija Nadaljevanje na 8 strani 6. stran NOVI TEDNIK Št. 40 — 14. oktober 1*971 ZA SKLEP O TEMNIH NOČEH ZAPOSLENIH MATER Rešitev je ukinitev nočnega dela Preveč je razlogov, da bi iskali drugačne rešitve, kot je postopna ukinitev nočnega dela za ženske Zaradi nočnega dela ne nastajajo samo varstveni problemi — krhajo se tudi zakonske zveze v zadnji številki smo ob treh primerih delavk iz »Met- ke« poskušali opisati okoli- ščine, ki spremljajo problem nočr»ega dela žena. Ustavljali smo se v glavnem ob proble- mu varstva otrok. Vse žene, s katerimi smo govorili, išče- jo izhod in ga tudi najdejo ob rizumevanju zakonskih tova- rišev, staršev in bližnjih so- rodnikov. Kaj pa naše varstvene ustanove? Koliko so le-te v pomoč zaposlenim delavkam? Vse po vrsti so povedale, da varstvene ustanove niso pri- lagojene potrebam mater de- lavk. Najpogosteje, če vraču- najo še pot .do vrtca in od tam na delo, niso dovolj zgo- daj odprti. Za popoldanske izmene so prezgodaj zaprti, najdlje so odprti do 18. ure. Kaj pa nočno varstvo, recimo za delavke, ki so matere sa- mohranilke? Kam naj takšna mati da dojenčka? Jasli sploh ni. Sicer pa je vrtcev pre- malo, zlasti jih ni v manjših zaselkih bliže domov. Delav- ke so zatrjevale, da so var- stvene ustanove uravnane za uslužbenske družine z boljši- mi dohodki. Ne samo, da lažje plačajo prispevek, na- vadno imajo tudi avtomobile, s katerimi otroke vozijo v varstvene ustanove. Kaj je še vse povezano s problemom nočnega dela? Slava Vrhovškova, ki v EMO dela že 13 let, ima tri otroke med enajstimi in še- stimi leti starosti. Pred dve- ma letoma je ostala z otroki sama. Ločila se je, ker za- kon ni bil več vzdržen. Ni da bi razkrivali vse vzroke, to- da zakon se je začel krhati kmalu Po poroki. Na vpraša- nje, ali je tudi nočno delo vplivalo na to, je Vrhovško- va sicer pomislila, potem pa pritrdila, da tudi to ni bilo brez vpliva. Oba sta imela triizmensko delo. Včasih se po dneve in dneve nista vide- la. Najprej res samo zaradi navzkrižnih izmen. Začel se je pekel, pijančevanje, celo pretepi... Na celjskem centru za soci- alno delo sicer niso mogli posbreči s podatki, kakšen je odstotek razvezanih zakonov v primerih, ko žene delajo tu- di ponoči. Toda v »Metki«, v EMO je na seznamih žena, ki delajo T vseh treh izmenah. vedno več razvezanih. Vse premalo skupnega življenja, kopica skrbi okoli varstva, stanovanjski problemi, nizki dohodki, vse to pomaga raz- širjati v 2iačetku nedolžna ne- soglasja v razdor in razsulo zakonskih zvez. Julijana Tratenšek, ki v EMO dela že 10 let, od tega osem let v vseh treh izme- nah, od njenega osemnajste- ga leta naprej, si zdaj že ne- koliko oddahnjuje. Je pa punčko, ko je še bila dojen- ček v najbolj mrzlih jutrih, vozila k oddaljeni sosedi v varstvo. Zdaj dekletce že ho- di v šolo in sreča da stanu- jejo pri sestri, da le-ta spra- vi otroka v šolo ali v poste- ljo, kadar ni nikogar doma. Toda težko je, saj tudi -se- stra hodi na delo ponoči in mora v določenih tednih po- skrbeti za nečakinjo, jo spraviti v šolo in šele potem leči spat. Delavke so bile vse v skr- beh, ko so se pogovarjale o svojih težavah. Bojijo se, da bi v podjetjih ukinitve noč- nega dela ne opravili kar ta- ko, da bi pač pustili določen del zaposilenih na cesti. Celo tako je, da v EMO žene pri- krivajo nosečnost, da bi jih, kot zahteva zakon, ne izločili iz običajne linije treh izmen. Ne zato, ker bi se jim šlo za dodatek, ki je v tej to- varni še skromen, marveč ker ne morejo delati v po- sadkah, ki jim tudi sicer omogočajo boljše delovne učinke in dohodek. Skoraj ni žene, s katero smo govorili, da bi žalovala za dodatkom za nočno delo, le da bi ne bilo treba ponoči za stroj. V Jugoslaviji, ki je bila med prvimi podpisnicami koncencije o opustitvi nočne- ga dela žena, vsako leto ne- šteto podjetij ponovno prosi za dovoljenje, da ostane pri starem. Tako še vedno ponoči v Celju nad 1.200 žensk, od teh okoli 500 v Met- ki, okoli 500 v EMO, blizu 300 v tekstilni tovarni Pre- bold, podobno je v tovarni nogavic Polzela, v laški »Vol- ni« itd. Povsod so problemi zaposlenih mater in žena po- dobni, različna je samo viši- na dodatka za nočno delo. Povsod, .k sreči in v upa- nje, razmišljajo in delajo na tem, da bi nočno delo za že- ne postopoma ukinili. Nikjer pa doslej niso mogli pokazati konkretnega programa, kako nameravajo to storiti. Torej bodo ob letu spet deževale prošnje za dovoljenja, da smejo žene zaposlovati tudi ponoči. Tudi če bi bili vsi proble- mi varstva rešeni, tudi če bi velike večine ne reševale do- bre babice, tete in sosede, bi še vedno ostalo dosti razlo- gov za edini učinkovit cilj — postopno ukinitev nočnega dela za ženske. JURE KRASOVEC »Bila bi uboga kot kamen na cesli s svojim dohodkom ob treh nepreskrbljenih otrocih, če ne bi imela tako dobrih staršev, ki so prevzeli velik del mojega bremena nase!« Tako jc rekla Slava Vrho\škova oh razgovorih o nočnem delu v EMO. Izletnik tudi v Žalcu Dopoldne je bila otvoritev p()slovg,lnice Avtoturističn^ podjetja Izletnik v Žalcu. Poslovalnico so uredili na šlandrovem trgu in sicer za- radi vse večjega porasta tran- zitnega prometa skozi ome- njeni kraj. Z otvoritvijo po- slovalnice želijo doseči pred- vsem dvoje: nudenje informa- oij potnikom, ki potujejo na magistrali Avstrija — mo- rje in drugič, prebivalci Žal- ca So bili doslej izključno vezani na turistično posloval- nico v Celju. Z otvoritvijo poslovalnice Izletnika v Žal- cu i>a bodo dobili možnost za nakup turističnih uslug doma, torej v lastnem kra- ju. Poslovalnico bo vodila Silva Kersnik. tv Martin Aubreht Tiktakanje številnih, ve- likih in malih ur v njego- vi urarski delavnici me je sprva motilo, pa sem se hitro privadil, še zlasti ko je beseda stekla o plani- nah, njihovih lepotah ... Martin Aubreht, 42-letni urarski mojster iz Mozir- ja, ni v dolini znan samo po svoji obrti, ki jo o pravi ja že od sedemnajste- ga leta starosti naprej, temveč ga poznajo tudi planinci in gorniki, še bo- lje pa verjetno oskrbniki po planinskih postojankah širom naših gora. Vnet in navdušen planinec je, za- to ni čudno, da dela tudi v okviru planinskega dru- štva, kjer je že osmo le- to v odboru, skrbi pa za propagando in organizaci- jo skupinskih izletov. Pla- ninarjenje mu je konjiček, morda celo nekaj več kot to, del njega samega je in planine mu pomenijo več, kot marsikatera sodobna dobrina tu v dolini. Slo- venska planinska transver. zala vse tam od zelenega Pohorja pa tja doli do to- plega Ankarana je že zdav- naj za njim. Kljub temu da so mu všeč vse plani- ne, pravi ,da je Robanov kot in pot na Korošico pravzaprav še vedno ne- ^aj najlepšega, nepozabne- ga, kar pusti človeku vti- se, ki se mu globoko za- rišejo v spomin. Kdor je enkrat užil te lepote, se bo še in še vračal v objem skalnatih tisočakov. Ko takole besedujeva o planinah, gorah, izletih in sprehodih po samotnih gorskih poteh, mi z vese- ljem razlaga, da se mladi vse bolj navdušujejo za planinarjenje, da je to razveseljivo^ saj kdor lju- bi gore in 'njih lepote, ne more biti slab človek. In mladi niso slabi, slabe jih naredi okolje, zato je na društvih tem večja odgo- vornost, da jih pritegnejo čimveč v svoje vrste, da bo vedno več takih, ki jim bo naš gorski svet pome- nil bistveno dopolnilo so- dobnega, s tempom napol- njenega vsakdana. Skromen človek je, ni- ma posebnih želja. Hudu- je se, ker mu manjka na- domestnih delov in ne mo- re opravljati obrti tako, kot bi si to želel. Bo že bolje, pristavi in zopet steče beseda o planinah. Golte?? O, da nekoč, no tudi danes so lepe, samo prevelik živžav je tam go- ri, to ni za planinca, ki išče mir in samoto. To je turizem, nekaj sodobnega mora biti, za planince o- staja še vedno dovolj gor- ske samote in skritih le- pot. Tik, tak, tik, tak se o- glašajo ure, kot da meri- jo tisočere korake enako- merne hoje Martinovih gorskih pohodov, še bo hodil, dokler bo zmogel, še organiziral izlete in še bo vabil mlade, da bodo iz zadimljenih prostorov in prašnih ulic stopili po mir- nih poteh stoterih gorskih vršacev... Brez gora, brez planin Martin ne more, kot ne more brez svojih in tujih ur, ki tiktakajo in mu od- merjajo prisluženi kruh. B. STRMČNIK ERNEST ERMENC, dipl. ing. agronomije, dela na po- dročju kmetijstva v mozir- ski občini že okroglih pet- najst let. Rodil se je pred 45 leti na Ljubnem, v Gornji Savinjski dolini, direktor Zgor njesavin-ske kmetijske za- druge pa je pet let. Je poro- čen in ima troje otrok, dva sina in hčer^ žena pa je- za- poslena na mozirski šoli. Ve- liki uspehi, ki jih v mozirski občini dosegajo v ijadnjih letih v kmetijstvu, so bili osrednja tema najinega raz- govora. f NOVI TEDNIK: Uspehi, ki ste jih dosegli na področju kmetijstva, so znani daleč naokoli. V čem pravzaprav leži skrivnost doseženih re- zultatov? ERMENC: Osnovni razlog za dosežene uspehe je v tem, da smo k konceptu dolgo- ročnega razvoja kmetijstva v občini pristopili enotno. Vsi dejavniki, od naše zadruge z njeno strokovno pospeševal- no službo, preko občinske skupščine in vseh družbeno političnih organizacij, pa do kmetov, so v celotni akciji, ki še vedno teče, popolnoma enotni. Najprej smo se na- tančno dogovorili, kaj prav- zaprav želimo, nato pa je vsak po svoji plati pristopil k uresničevanju, zastavljenih nalog in uspehi niso izostali. Popolna enotnost je prav go- tovo tisti bistveni činitelj, ki je povzročil, da se že kažejo prvi reaultati naših priza- devanj. NOVI TEDNIK: Kaj Je bi- stvo koncepta razvoja kme- tijstva v občini? Kakšni so cilji zastavljene politike? ERMENC: V izhodišče smo postavili povečano kmetijsko oziroma živinorejsko proiz- vodnjo. Na tej osnovi smo pristopili k postopnemu spe- cializiranju individualnih kmetijskih proizvajalcev, kaj- ti le specializirana kmetijska proizvodnja omogoča ustre- zno mehanizacijo, brez ka- tere pa ni povečane proiz- vodnje. Sodobni čas in stro- kovno znanstveni dosežki spodbujajo specializacijo, od- liv delovne sile s kmetij pa jo naravnost terja. Speciali- zirana proizvodnja ne za- hteva več velike kmečke dru- žine, kajti z mehanizacijo je moč delo opraviti hitreje in popolneje. NOVI TEDNIK: Koliko je na območju občine že spe- cializiranih kmetij in kakšni so l>odoči cilji? ERMENC: Sodobno ureje- nih kmetij imamo že preko 200, na mnogih kmetijah pa se nova proizvodnja že uvaja. Na področju živinoreje mo- ramo doseči cilj, da bi pro- izvodnjo intenzivirali v to- likšni meri, da bo kmet na en hektar krmnih površin redil dve odrasli glavi govedi. Seveda pa si bodo prizade- vali, da specializiramo vse kmetije, ki imajo za to os- novne pogoje predvsem zado- stno površino obdelovalne ze- mlje.. NOVI TEDNIK: Kako pa so kmetje sprejeli to pre- usmeritev, ki je v bistvu popolnoma spremenila njihov način življenja? ERMENC: Naši kmetje so razgledani ljudje. V zadrugi imamo v okviru strokovno pospeševalne službe dobre strokovnjake, enako tudi pri ustrezni službi občine, ki jim kmetje zaupajo. Ko so s« Čimveč siidobiiih knielij pokazali prvi uspehi moder, niziranih kmetij, so hitro sledili tudi drugi. Najvažnej. še pri tem pa je zaupanje kmetov. Brez tega ne gre. r^. ne obljube ne smejo ostati neizpolnjene. Vse, kar kmet proizvede za prodajo, mora biti odkupljeno, to je prvj pogoj! NOVI TEDNIK: Podobne uspehe bi verjetno lahko do- segli tudi drugod. Toda po. stavlja se vprašanje starta, potrebnih investicij. Kako st« to rešili pri vas? ERMENC: Imamo eno ob. jektivno prednost. To so goz. dovi. Toda tudi to ni vse. Za- druga je kmetom oskrbela preko 700 mUijonov starih din kreditov. Samo letos .sono jih razdelili skoraj 400 milJ. jonov. Mislimo pa, da je potrebno najprej investirati v samo proizvodnjo, šele nato pa omogočiti investicijske kredite. Obratna pot je manj uspešna. Naša hranilno kre- ditna služba je pri tem odi- grala neprecenljivo vlogo, imamo pa dovolj razumeva' nja tudi pri banki, kar je ze- lo pomembno. NOVI TEDNIK: Mnogi so vaše uspehe že označili kot »mozirski kmeti.jski feno- men«. Ali ta res obstoji? ERMENC: Prepričan sein, da ne! Uspehi so resda veli- ki, vsa skmivnost pa morda poleg povedanega leži v tem, da smo pač prvi pričeli, da smo prvi spoznali, kaj nam je storiti. NOVI TEDNIK: Znano nam je, da je v naši občini ž( več sto,osebnih avtomobile? v kmečki lasti. Kako gledartf na to? ERMENC: Lepo je bitij enak med enakimi. Kmetje d ustvarjajo standard, to pa jJ na koncu koncev tudi nas cilj. Lepo je priti med naša ljudi in deliti z njimi njiM vo zadovoljstvo. Vsak moiJ uživati rezultate svojega delu pa tudi kmet. Tudi zanj m« ra biti standard iz dneva j dan večji in veseli smo, ö smo k temu vsaj delček pn spevali tudi mi. NOVI TEDNIK: Ponekw so Se kmetje pričeli pove« vati v razne oblike izven ob stoječih zadrug in dniglü ustaljenih oblik. Kaj misliti o tem? ERMENC: Kjer obstoječi organizacije žive in delajo s kmete, le-te nimajo nikato šnih potreb, da bi ustantf Ijali kaj novega. Tam p» kjer so ostali v svojih priz« devanjih osamljeni, je rs zjumljivo, da so iskali dni? oblike. Tudi kmet hoče n prej, noče več zaastajati. Oi tem pa ne gre tudi aa vpr> šanje samoupravnega po^< zovanja kmetov, gre za nf hovo vključitev v samoupra' ni mehanizem. Vse to P predstavlja nekaj več in ti^ več miora poleg ostalež^ kmetu dati tudi njegova 'i druga, ki je že 2xia\'naj ' guibUa svoje klasične oblilt Saj postaja nekaj povs« drugačnega, kot smo zadruf pojmovali nekoč. NOVI TEDNIK: Kaj f kmečki turizem? ERMENC: Naš kmet naj svoj dohodeik oblikoval več virov, med katere ste; mo tudi stranske, je eden t' rje kmečki turizem. Tu ^ pyotrebno še^ veliko stof-' Potrebni bodo tudi krediti' NOVI TEDNIK: Kateri 9 po vašem mnenju, najvf' problemi občine? ERMENC: Dokončna / gradnja oziroma moderni^ cija cest povečati bo tr^' obseg predelovalne indust* je in otsebne dohodke z^? slenüi, da bi standard ^ di še hitreje naraščal. Hit' je za vse občine! Razgovor pripr^^J BERNI STRM<5^^ §t. 40 — 14. oktober 1971 NOVI TEDNIK 7. stran Izkopava- nja na Celjskem gradu Pretekli teden je pričel celj- ski zavod za spomeniško var stvo z drugo fazo raziskoval- nih del na celjskem gradu Kljub štenlnim študijam se danes ni do kraja jasno, ka- ko se je grad razvijal ter kakšno funkcijo so imele nje- gove stavbne sestavine v po- samičnih zgodovinskih obdo- bjih. Na zavodu si obetajo, da bodo z novimi odkritji obogatili dosedanje znanje o tem pomembnem srednjeve- škem gradu. To znanje pa pri tem uporabili pri anali- zah, ki naj bi v končni fazi omogočile takšno ureditev objekta, ki bo do njene skraj- ne možne mere spoštovala njegovo historično pričeval nost, obenem pa omogočila njegovo izrabo v turistične in druge namene. Razstava v Studijski knjižnici v študijski knjižnici je razstava pod naslovom »De- lež celjskega okoliša v raz- voju slovenskega slovstva« Razstava je pripravljena zelo premišljeno m strokovno- De- lo pri samem izboru m bilo lahko, saj sama razstavljena dela pričajo o zelo širokem zaledju, iz katerega je pri- čujoča snov rasla in se razvt jala. če lahka pričnemo pri Antonu Martinu Slomšku in njegovi vzgojni povesti »Bla. žek in Nežika v nedeljski šo- li« pa do Inkretovih esejev o dramah Dominika Smole- ta, nam vse to krepko potr- juje prejšnji stavek. Zajeti So seveda vsi ostali avtorji Od dr. Vošnjaka, Sketa, Ja- nežiča, Brinarja, Aškerca, Franceta Kidriča, Tominška, Vladimirja Levstika, Herber- ta Grüna, Frana Roša, Nova- čana, do Maksa Snuderla, Anice černejeve, Jožeta Šmi- ta Branka Rudolfa, Jožeta Toporišiča, Miloša Mikelna, Janeza Zmavca, Vasje Preda- na in Jureta Kislingerja. Razstava je postavljena zelo funkcionalno in pregle- dno. Opravlja pomembno nalogo prv- raziskovanju čim- bolj jasne slike o nastanku, razvoju in rasti slovenskega slovstva. Bilo bi dobro, ko bi si jo ogledali vsi srednješolci v Celju- Vse priznanje študij- ski knjižnici v Celju za to- vrstne razstave, za slednjo 5e posebej! DRAGO MEDVED Obrazi še ta mesec v drugi polovici meseca oktobra bo izšla 5—6 številka Obrazov na 32 straneh. Po- leg proze in poezije bo nekaj posebno zanimivih sestavkov, med njimi: O delu celjskega Pokrajinskega muzeja, O kon. ceptualni umetnosti, O umet- nosti na križpotju, posebna novost pa bo likovna oprema l^teinlke. Gre za delo te zna- nega slovenskega slikarja in vodjo skupine JUNIJ — Sta- neta Jagodiča, ki uveljavlja nove oblike humorja in sa- tire, v zadnjem času tudi v Opredmeteni obliki. Konec meseca se bo sestal tudi nov uredniški odbor in Začel pripravljati osnutek ^eia za prihodnje izdajatelj s/co leto, ki bo že četrto. dm Dušan Jovanovič: Norci z drugo premiero je gle- dališka hiša drzno začela svoj polet, ki ga je Bojan Stih takole opredelil: »Ne obso- jajte nas, če bomo drzni v svojem delu, lahko pa nas za- pustite takoj, če bomo sjadre- mali v lažnem akademizmu, v poinarejenem humanizmu in prevzetnem elitiamu.« 'Dušan Jovanovič je dovolj drzen avtor, da lahko izzo- ve publiko za ali proti. Sodi v tisto generacijo, kä se je rodila o letu napada na Poljsko in sipoznavala povoj- ni svet še z otroškimi očmi. 2^to se to naše življenje v Norcih dviga kot iz nadreal- nega podzavestnega sveta. V njej ni Ideologij, Zgodovine, Domovine in razreda z veli- ko začetnico, svet vidimo kot v ptičji perspektivi, člo veka kot prerivajoči se klob- čič telesa, ölovek je bitje, ki se ga polaščata ideologi a in wdgami aktivi2)em, zdaj ga vržeta smi, zdaj tja, ved- no pa ostaja opeharjen v svoji polčloveški bestialnosti. Drama je utopija, komedi- jantska komedija in burka hkrati s songom kot vezjo med posameznimi nastopi. Cas je sedanji, oblast samo- upravi javska, družba požreš- no F>otrošniška. revolucija, ki nastopi v imiazani delovni obleki, pa delo norcev. Re- volucija je lahko kadarkoli in katerakoli, hkrati pa je upor zaradi napak potroš- niške družbe. Je totalna in radikalna, sa je treba obso- diti kar 94 % družbe. Zmaga in sodba sta že na vidiku, tedaj pa se uveljavi kontra- revolucija. Ta razglasi, da so revolucijo zatrle redne vo- -jaške enote, saj so jo vodili norci, pobegü iz noriSnice. Sledita Se obračun med za- peljanimi udeleženci revolu- cije in razglas progaindistov o idejno urejeni družbi: svet bo slonel na kaznllni- škem sistemu, le tako bo mogoče Izvesti pravo ena- kost in pravo pravičnost. Propaganda Je še birokrat- ska, planska in utopična, za- to v drami delu e že anahro- nistično. Konec je optimisti- čen, rešitev bodo prinesli otroci, ki jih personificira Janezek, Vso ostalo pa osta- ja odprtx), zato nas igra pu- šča hladne. Vsebina Je dokaj ijapletena. Prizorišče e hiša trdega Go- spodarja, bivšega mobilizira- nega belogardista, potem ga- rača v Stuttgartu, sedaj pov- ratnika, Udeleženci revolu- cije in njeni sodobniki so: sedem norcev, ki nastopajo kot rugbyjsko športno dru- štvo, Aktivistka, študentka Manca, štirje mobilizirani študentje in p>otrošnik Karel z ženo Debelo in prijateljico Drugo, dva brivca, natakar, učitelj, miličnik, Janezek in propagandistov glas v zvoč- niku. Režiser je Zvone šedlbauer, Stiriindvajsetčlanski gledali- ški team se Je dobro ujemal. Napetost igre ni popuščala, niti ni bila prevelika. Songi so prijetno sproščali gledal- čevo napetost. Odpadle bi lahko aluzi' e na partizansko ljudsko pesem in umetno pe- sem, saj z njo ni bil povezan le vulgarni aktivizem, ampak tudi trezna hotenja zrelih in poštenih ljudi. Govorica bo- ja Je le malo bolj trda kot govorica kulture. Igrald so svoje delo pošte- no opravili. Nastopali so: Metoda Zorčičeva, Božo Sprajc, Branko Gruber, Ka- rel Brišnlk, Ivo Ban, Stanko Potisk, Jana Smidova, Jože Pristov, Borut Alujevič, Bru- no Vodopivec, Mi ja Menceje- va, Anica Kumrova, Marjan Dolinar, Marko Simčič, Janez Bermež, Sandi Krošel, Mar- Janca Krošlova, Ljerka Bela- kova, Bogomir Veras, Štefan Volf in Janesek. ^edolga vrsta za podrobno ocenjeva- nje! Omenim naj le Janeza Bermeža v vlogi potrošnika Karla. Njegove zadnje vloge kažejo, da vse bolj zori, od moške 2amanje igre prehaja k poglobljeni notranji inter- pretaciji. Ob njem nas je prevzela tudi Gruberjeva in Potiskova igra. Dramaturško Je predstavo pripravil Igor Lampret, sce- na Je delo Cvete Stepančiče- ve, kostume je oblikovala Alenka Bartlova, glasbo je vodil Jani Golob, izvedli pa ■JO jo Mladi levi. Delo Je uspelo v toliko, v kolikor je prisililo gledalce k razmišljanju in opredeljeva- nju. Starejša in srednja gene- raci a bo našla v igri tudi precej miselno površnega in nedovršenega. Tak Je tudi dramaturški koncept. Odso- tnost estetskega in etičnih e- lementov izvira iz fil07X>fske- ga koncepta. JANEZ ERKLAVEC Svetinski spomenik obnavljajo Pri obnovitvenih delih na kulturnem spomeniku — ta- borni cerkvi na Svetini je ekipa restavratorjev prav ce dni končala z deli pri rekon strukciji prvotne poslikave kamnitih členov, slavoloka in okenskih okvirov. Prostor, ki so ga pred kratkim ometali z apnenim, v gotski tehniki glajenian ometom, je tako dobil tudi svoje barvno do- polnilo. Starodavni mojster, ki si Je pred skoraj petimi stoletji zamislil podobo tega velikopoteznega objekta, je s poslikavo kamndtih arhitek turnih členov hotel ponazori- ti členovito rast v višino, ho tel je, da bi poslikani kam- niti členi delovali na gledal ca kot nosilni statični ele- menti, ki ne samo optično marv^ tudi dejansko razbre- menjujejo steno in dajejo celotni arhitekturi mc^očen vzrgon. Tako je funkcija kam nitih členov, ki so jo posli- kave preteklih obdobij po vsem zabrisale, po zadnjih restavracijskih posegih spet prišla za oko do polne ve- ljave. V Velenju — nova knjižnica Za praznik velenjske občine je središče šaleške doline, Velenje, dobilo tudi novo knjižnico. Stoji poleg veličastnega kulturnega doma na Titovem trgu. V njej je svoj pro- stor dobila občinska matična knjižnica, začasno pa tudi »Foitova zbirka«. Gre za ekspo- nate črnskih ljudstev, ki jih je pred kratkim umrli František Foit podaril Sloveniji ozi- roma Velenju. Apollonio Zvest v likovnem salonu v Likovnem salonu razstavlja grafike Zvest Apollonio. To je za Celje pri- jeten kulturni dogodek, saj so dela, ki jih avtor razstavlja, nedvoumen dokaz o izpovednosti, ki je poslanstvo protesta. Mojster grafike je svoj ciklus razpel v zaključeno celoto, saj so dela iz zgodnjega obdobja z no- vimi le dopolnjevanje z nekoliko sarkazma in ironije. S tem potrjuje svoj odnos do industrializacije. In seveda do vsega tistega, kar le ta nosi s sabo. 4. v želji, da bi se gledali- šče čimbolj približalo šo- li, je Slavistično društvo prejšnji teden organiziralo posvetovanje v gimnaziji. Tema pogovora: gledali- šče, šola, vzgoja. Upravnik in umetniški vodja gledali- šča Bojan Stih je govoril o letošnjem repertoarju, o lanskoletni umetniški bi- lanci, posebej pa smo se ustavili ob programiranju repertoarja za prihodnjo sezono. Da bi se gledališče še bolj odprlo svoji publi- ki, bo osnutek okvirnega repertoarja predložen šo- lam, tako da bodo upošte- vani tudi njihovi predlogi. Posebej je bila beseda tu- di o vsakoletnem uprizar- janju domačih in tujih klasikov (od domačih le- tos Levstikov Tugomer), na katere lahko zlasti zgo- dovinarji in slavisti nave žejo in razširjajo svoja predavanja na širše lite rarno-zgodovinsko obdob je. Prvi premieri sta za na mi. Ne glede na divergen- ce, ki so se ob burnih ap lavzih (namenjenih igri) pojavile na drugi premie- ri, lahko zapišemo mnenju mnogih gledalcev, ki jih je presenetila naslednja ugotovitev: presenečenje, da zmore celjski ansam- bel v tako kratkem časov- nem razmaku uprizoriti dvoje del, ki izhajata iz dveh popolnoma različnih gledaliških konceptov, pre- senečenje nad igralcem, ki zmore na onem večeru visoko stilno igro, na dru- gem pa totalno gledališče. Ali ni v tem odkritju bi- stvo pravega igralstva, gle- dališča, ki je živo. odprto gledališče, ki nenehno iš- če in se obnavlja, ki ne za mira v meščanskem samo- zadovoljstvu in ugodju estetiziranja vsega, kar nas v življenju obdaja. Se zadnja vest: 20. ok- tobra bomo gostovali z UMOROM V KATEDRALI v cerkvi kostanjeviškega samostana v okviru XVI prireditev Dolenjskega kulturnega festivala in v počastitev tamkajšnjega krajevnega praznika Dva dneva zatem pa se bomo z istim delom udeležiU Borštnikovega srečanja v Mariboru. J Ž Orožnova zgodovina pred izidom v celjski tiskarni so pričeli s tiskanjem prve knji.ge Zgodovine Celja, katere avtor Je znani in neumorni celjski zgodovinar profesor Janko Orožen, Knjiga bo štela okoli 600 strani in bo tudi bogato ilustrirana. Tako bo Celje po dolgih desetletjih spet dobilo knj:,go, ki bo strnjeno prikaT zovala najpomembnejše dogodke iz njegove starodavne zgo- dovine, od prvih začetkov v pradavnini preko antične Ce. leie do obdobja, ki mu Je dala pečat mogočna dinastija celjskih grofov. Knjiga pa je hkrati" sinteza avtorjevega živ- ljenjskega dela, saj se je Janko Orožen, ki je bil zaradi svojih posebnih zaslug na področju raziskovanja domače zgodovine pred časom imenovan za častnega občana, vse svoje življenje ukvarjal s problemi celjske preteklosti. Po Andreasu Gubu, ki Je leta 1909 pr/ič sintetično obdelal celjsko zgodovino, bo to prvi celovito zastavi jem tekst, ki bo predstavil materialno dediščino preteklih dob, prav tako pa tudi dogodke, ki so oblikovali njegovo podobo. Razvalina življenja na Šmarskem odru Po dolgem kulturnem zatišju so se šmarčam abudili in pripraviU Finžgarjevo Razvalino življenja, ki je bila iz- redno dobro obiskana. Predstavo so naštudirali člani kul- turno umetniškega društva Šmarje pri Jelšah, Glede na izredno velik obisk Smarčani pričakujejo, da bodo mladi igralci čez zimsko sezono še kaj pripravili, saj je bila Raz- valina življenja po dolgih letih prva igra, ki so jo videli. Milenko Strašek lutrova klet za kulturne prireditve Sklep o nadaljevanju del v znameniti Lutrovi kleti v Sevnici, ki se je po odkritju znamenitih renesančnih sli- karij uvrstila v zadnjem času med naše najpomembnejše kulturne spomenike, Je v javnosti naletel na veliko odobra- vanje. v komisiji, ki je razpravljala o nadaljnjih obnovit- venih posegih, so poleg domačinov sodelovali tudi ugledni strokovnjaki spomeniške službe iz republiškega in celjske, ga zavoda. Dogovorili so se, da bodo še letošnjo jesen v kleti uredili opečni tlak, razen tega pa bodo do kraja ome- tali Se vedno odprte stene, V tla bodo montirali številne vtičnice za električno napeljavo, ki bodo c«nogočile vse- stransko uix>rabo prostora. Želijo namreč, da bi ta čudo- vita, z renesančnimi freskami okrašena dvorana, služila v prihodnje za vse vrste komornih kulturnih prireditev od koncertov in recitalov do nastopov manjših gledaliških an- samblov, saj so prav tak prostor ? Sevnici že dol^o pogr»- šalL 8. stran NOVI TEDNIK Št. 40 — 14. oktober 1*971 Celjanke kremenite »Celjanke kremenite, ie stopimo v korak, da zdaj proslavimo, prven- stvo še enkrat. Čez gore polja po svetu naj doni, da prvakinje Jugoslavije zdaj smo zopet me!« je zapela skupina deklet, ko se je vrnila v Celje z novico, da je v Sarajevu po vseh peripetijah osvojila naslov ekipnega prvaka SFRJ! Jure Kislinger, predsednik AD Kladivar: »Uspeh je rezultat večletnega dela tako Poidke in Majeka Kopitarja kot vseh ostalih trenerjev z novo generacijo atletinj, ki je prav z zadnjim uspehom napovedala renesanso celjske ženske atletike!« Nataša Urbančič, Olga Logar in Metoda Kastelic so edine tekmovalke, ki so sodelovale pri osvojitvi zadnjega ekipnega naslova leta 1962 v Zagrebu! Ekipo je sestavljalo 10 mladink in 7 članic! Predsednica skupščine občine Celje Olga Vrabič pripravlja sprejem za članice zmagovalne ekipe! Pa še naj kdo reče, da Ce- ljanke niso »fejst« punce. Pa še kremenite so. Cisto zares in bo po zadnjem uspehu v Sarajevu, ki je bil krona dol- goletnih naporov, da bi v Celju dobil novo mlado in močno žensko ekipo. Trener- ji so izbirali po raznih šol- skih tekmovanjih, trenirali, preizkušali, iskali. Najbolj nadarjene so morale trenira- ti tudi po nekajkrat na teden Brez treninga ne gre in uspe hi so le želje! Poldka Kopitarjeva, ki je bila sama nekoč atletinja in se je takorekoč rodila na sta dionu in tam tudi živi, je po- skušala na vse načine, da bi ponovno dobila takšno ekipo ki bi bila v stanju premagal; vse ekipe v Jugoslaviji, Tek movalkam so pripravili ce'o vrsto tekmovanj. Vsako leto Skoraj iz dneva v dan, če zraven prištejemo še trenin- ge. Nekaj jih je popustilo ostale so vztrajale in uspele Jure Kislinger, predsednik AI^ Kladivar pravi, da letoš- nje" leto pomeni novo prelom nico v razvoju celjske ženske atletike. Pomeni prvi cilj, ki so si ga zastavili pred leti, morda tam po letu 1962, ko so zadnjič osvojili naslov ekipnega prvaka med člani cami. Zdaj morajo mozaik — sestavljm v nekaj letih — dopolnjevati, da bo vso svojo lepoto dospel v nasled- njih letih. »Problem je samo v tem, da bi uspeli vse atle tinje obdržati skupaj, potem bo že šlo,« pravi Jure Kis- linger. Etekleta so bila v Sarajevu najiprej razočarana, potem pa vesela, saj so upravičeno os- vojila prvo mesto. Uspeh sta dosegli dve generaciji: člani- ce tn mladinke. Prav uspeh v Sarajevu jih je združil v čvrst kolektiv za katerega lahko verjamemo, da bo ob pomoči trenerjev in vodstva Kladi- varja dosegel še več. Zdaj pričakujejo zmagoval- no zastavo iz Sarajeva. Za- stavo, ki jih bo vodila k no- vih uspehom. Takrat, ko bo zastava »pripotovala« v Celje, bo veselo. Sprejela jih bo tu- di predsednica Skupščine ob- čine Celje Olga Vrabič in še enkrat bomo lahko slišali himno mladih prvakinj: »Ce- ljanke kremenite le stopimo v korak, da zdaj proslavimo prvenstvo še enkrat..,.«. T. VRABL »Najhujše je za nami,« pravijo dekleta po osvojenem naslovu državnih ekipnih prvakinj v Sarajevu. »V jesenskem obdobju se bomo malce odpočile od neštetih napornih tekmo- vanj, potem pa ponovno priprave za novo sezono od katere pričakujemo še več, kot smo v letošnji dosegle.« V ŠESTIH KOVČKIH ZNAMK ZA 60.000 ND, DOMA PA ŠE ZA 2 MILIJONA ND Reški preprodajalec prijet v Celju TRIKRATNI INŽENIR PRODAJAL IN KUPOVAL POVSOD, DOMA IN V TUJINI 26. avgusta smo v 33. številki našega časopisa objavili reportažni zapis pod naslovom »Znamke, znamkice«, ki je povzročil v teh dneh v Celju pravo malo senzacijo, saj posega v milijonske vrednosti in na področje mednarodne trgovine. V raznih turističnih uradih — Kompas Celje — in drugod povsod v Sloveniji in zunaj njenih meja, že dalj časa prodajajo serije znamk po izredno nizki ceni. Zasumili smo, da nekaj ni v redu in zaprosili strokov- njake, da znamke pregledajo. Bile so sicer v redu, povsod pa je manjkala znamka najvišje vrednosti. Ostalo pa je še vprašanje od kod te znamke, kdo jih kupuje in prodaja, je to legalna trgovina in podobno. Na to vpra- šanje so pred dnevi odgovorili kriminalisti celjske UJV. Pravzaprav je čudno, da je celjska UJV odkrila celotno zadevo s trikratnim inženir- jem 51-letnim Nikoio JELCI- CEM z Reke — sam je pove- dal, da je diplomiral kemijo, metalurgijo in ekonomijo — saj je mnogo mest, kjer je prodajal znamke mnogo bli- že izvoru prodaje. Toda, zgo- di se, Celjani so bili pač us- pešni. Prijeli so ga v petek po- poldne, ko je pobiral izkupi- ček od prodanih znamk. Pri osebnem pregledu so ugotovi- li, da je imel v aktovki pri- bližno 4 milijone starih di- narjev, v žepih pa nekaj ma- lega, kot je sam dejal. Tisto nekaj malega je bil peti mili- jonček. Dva od teh petih sta bila v tuji valuti. Inž. Jel- čdč je preiskovalcem zatrje- val, da ima dovoljenje za pro- dajo znamk. Povedal ze, da jih kupuje v Švici, Italiji in celo v ZDA, nato pa jih kon- fekcionira ter komisijsko pro- daja po turističnih uradih ši- rom Slovenije in Dalmacije. Konfekcioniranje pomeni, da da jih je nalepil na posebne kartončke, te pa prelepil s tankim papirjem. Izdelek je bil gotov in namenjen proda- ji. Izjavil je, da ima več de- viznih računov v tujini, ker je pač tam prodajal tudi naše znamke. Samo lansko leto je imel v Sloveniji čez 30 mi- lijonov SD prometa. Baje ima tudi njegov sin podobno trgovino urejeno preko meje, v Trstu. Inž. Jel- čič Je neprestano zatrjeval, da ima dovoljenje za takšno prodajo in predlagal, da po- vrne stroške kriminalistu, ki bi z njim potoval v Reko, da se Sam prepriča. Toda, Celja- ni so naredUi drugače. Takoj So se povezali z re- ško službo uprave javne var- nosti, jim sporočili podatke ter se dogovorili zsl sodelova- nje. Ugotovitve so bile prese- netljive. Reški preiskovalci so pri inženirju doma odkrili za 200 milijonov stari dinarjev zalog v znamkah. V Celju je imel šest kovčkov, polnih znamk. Sam jih je ocenil na vrednost šest milijonov, ver- jetno so p« vredne še veli- ko več. Na vprašanje o dovoljenju za prodajo in nakupovanje znamk, so Rečani odgovorili negativno. Potrdili pa so, da ima inž. Jelčič dovoljenje za izdelavo že omenjenih kar- tončkov, kar pa je vsekakor bistvena razlika. Razumljivo je, da so ves najden material in seveda tudi denar zasegli. Zaplenili so tudi kartice, na katerih je imel Jelčič točno zapisana vsa prodajna mesta in količine. Podatki o prodar nem blagu in vrednostih v dinarjih bodo prav gotovo iz- redno presenetljivi. Inženir je bil stalno na poti, enkrat v dveh mesecih je obiskal VSa prodajna mesta v Slove- niji, pobral denar in prinesel nove znamke. Od celjske pro- dajalke smo izvedeli, da je bil tudi izredno posiljen, ko je dajal znamke, češ, toliko in toliko morate vzeti in pro- dati. Za kaj prav za zrav gre? Res je, da smo v medna- rodni delitvi dela in medna- roni trgovini še zelo ubogi, s tem pa ni rečeno, da jo bodo vodili posamezniki zaradi ve- likih dobičkov za svoj globok žep. S primerom inž. Nikole Jelčiča gre za vprašanje nedo- voljene trgovine, za nakup znamk v večjem obsegu z očitnim namenom preproda- vanja, gre za devizne in ca- rinske prekrške, saj je očitno, da na carini ni prijavljal res- ničnih količin prenesenega blaga. Kakšne dobičke — ver- jetno so bdli izredni — je imel pri tem poslu, lahko za- sedaj samo še ugibamo. Na to bo odgovorila nadalj- nja preiskava Celjanov in Re- čanov, vsekalcor pa bo mate- rial dobil javni tožilec. Jelči- ča niso priprli.Milan Seničar PREDLOGI Zadnje čase z veseljem sprejemam vaš časopis, saj ste ga zelo popestrili. Zelo me veseli» da ste uvedli razne no- ve rubrike. Posebno se veselim nove rubrike o težavah in problemih ljudi, samo zanima me, ali bo moral bralec od- govor plačati. Jaz predlagam naslove: Naši problemi. Naš XX, Reši- mo težave itd- Lep pozdrav in veliko uspeha. Marta Golob ODGOVOR: Hvala, ker ste se potrudili. Naslov nove ru- brike v slogu zaupnih pomenkov smo že izbrali. Odgovori so seveda brezplačni. Tednik pa bo še boljši. Boste videli. SPOMINI NA DVOJČKE Sem redna bralka vašega lista, ki mi je zelo všeč. Všeč mi je zaradi tega, ker najdem v vašem listu še najpodrob- nejše novice o Savinjski dolini. Zelo všeč mi je bila nekda- nja anketa o iskanju najpodobnejših dvojčkov, zato želim, da bi še v prihodnje organizirali kakšno anketo — zlasti o mladini. Potočnik Vilma ODGOVOR: Že razmišljamo. Se bo zgodilo. PRESTAR IN PREGRD Dne 29. avgTJista letos je priredila osnovna organizacija vojaških vojnih invalidov Vojnik »izlet«. Ker sva se z ženo vsako leto udeležila izleta, bodisi tu ali pri upokojencih, sem se zanimal zanj in vprašal tajni- ka, ki je bil organizator, za datum izleta. Zvedel sem in plačal pravočasno. Za organizacijo je prijavljence zbiral tukajšnji pismo, noša Rebevšek Ivan. Tik pred izletom mi Je vrnil denar, češ da Je avtobus že poln. Po drugi strani pa nem zvedel, kar tudi drži, da so organizatorji in njihov ožji odbor re- kli, da sva prestara in pregrda. Z ženo seveda. In to me boli, toliko bolj, ker sem izpostavljal življe- nje v partizanih, postal invalid, zdaj sem pa pozabljen, ta- korekoč nič vreden, »prestar in pregrd«. Na izlet so šli tudi nečlani, kar je toliko bolj žalostno. Marsikaj bi se dalo napisati, najbrž pa bom tudi tu razočaran. Vse bi povedal novinarju, če bi imel čas priti do nJega. Krajne Luka, Vojnik TEŽAVE Z ONESNAŽENJEM ZRAKA Občani, ki prebivamo ob cesti od Teharja do hudinjske. ga mostu, smo prikrajšani za normalne življenjske pogoje. Zaradi gostega .in težkega premeta (tu je speljan obvoz za vsa težka motorna vozila) se na tem področju ves dan dvigajo oblaki cestnega prahu, oziroma se prah sploh ne poleže. Posebno prizadeto pa je območje, kjer poleg nave- denega odvažajo še za Cinkarno leš in pirit in se tu vrstijo tovornjaki od jutra do večera. Popolnoma nam je onemo- gočeno zračenje stanovanj, sušenje perila ali opravljanje kakršnegakoli dela na prostem. Na enem izmed občnih zborov tega območja nam je bila obljubljena ureditev te ceste, toda na žalost prizade- tih občanov te obljube do danes še ni niliče izpolnil. " Vemo, da se ves svet bori proti onesnaženju zraka, kjer so težji pogoji, kot pa ureditev teh dveh kilometrov ceste. Zato prosimo pristojne organe, da čimprej poskrbi- jo za ureditev te ceste, ki bi hkrati mnogo doprinesla tudi k tJUTistični ureditvi celjske periferije. V imenu prizadetih občajiov Simončič Jelka, Bukovžlak 97, Teharje MOSTOVA SMRTI v Delu z dne 2ß. 9. pod naslovom »Mostova smrti« be. remo, da Je svet za urbani'zem, gradbene, komimalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje siklenil skup- ščini predlagati, da se takoj zapre brv v Polulah. S takim reševanjem tega že več let tako perečega problema se pri- zadeti občani, ki imamo svoje otroke v šoli na Polulah, res ne moremo strinjati. Več let nam že obljubljajo nov most, vendar se do danes še ni prav nič naredilo. Starši ob vsaki malo večji vodi s strahom gledamo, ko hodijo naši otroci čet to preperelo brv. Denarja za ta prepotre- ben most pa ni. Pri tem pa se najde denar za volitve raznih lepotic in dragih festivalov. Torej za luksuz. Čas bi že bil, da bi od- govorni končno začeli reševati ta problem. Ne z zaporo, temveč z gradnjo novega mostu, ki povezuje naselje Polu- le—Zagrad—Pečovnlk. Angela Tratnik, Zagrad 62, Celje PISALI SO NAM ŠE Pisali so nam še: Marica Romih iz Pristave in Dvor- jak Mitica iz Vitanja o Nagradnem globusu, delavec žične o premajhnih osebnih dohodkih vratarjev v žični. Se- me Ivan z Vrha (pošta Laško) pa se na nas huduje, ker nismo stalno objavljali televizijskega in radijskega progra- ma. No, sedaj smo tudi to uredili. Dragi bralci, oglasite se še. Napišite tudi, kaj menite o posameznih sestavkih. Veš uredniH §t. 40 — 14. oktober 1971 NOVI TEDNIK 9. stran NEPOZABNA NOČ MED ZADREČKIMI POLHARJI Utirla ise le uiela Sf & Menda nisem edini, ki sem bil do nedavna prepričan, da je polharjenje zgolj dolenjska posebnost. Pa temu ni tako. Že stoletna tradicija lova na polhe obstaja tudi v dolini reke Drete v mozirski občini. Obronki Menine, pod Malo pečjo, povsod, kjer je dosti bukovine, se jeseni pode po drevju polhi in nabirajo zalogo za dolgo zimo. Kar veliko jih je in tudi strastnih polharjev ne manjka, ki se v septembru podajajo na nočne pohode po strmih bregeh ondotnih hribov. Bil sem med njimi eno samo noč in marsikaj zanimivega se je zvedelo. Savinjčani love polhe na svojstven način, drugače kot na dolenjskem. Love jih na tleh in ne na vejevju. Lov je bil še kar uspešen — 14 polhov v naši skupini in 13 pri sosedih. NASTAVLJANJE PASTI Zbrali smo se pri kmetu Ivanu Bidru, v šmartnem, ki je menda eden najstarej- ših in najbolj izkvišenih pol- harjev daleč naokoli. S po- nosom nam je pokazal pol- hovko, toplo pokrivalo, skro- jeno is polhovega krzaia, ki mu jo je sešil krzmar v Celju. Kar 42 polhov, starcev, je potrebnih zanjo. Kolona avtomobilov se je pognala pK) ovinkasti gozdni cesti v hrib, ko je sonce sta- lo še visoko na nebu. Pasti je ix>trebno nastaviti še za dne. Eider, Tone, Ferenc, Marjan in še mnogi drugi, ki so büi z nami, so že od prejšnjega lova vedeli, kje imajo polni svoja podzemska bivališča — povšine, kot jih domačini imenujejo. Nad luk- njo nastavijo leseno past, ki ima v dnu pMDsebno odprtino ter manjšo loputko, ki je povezana preko vzvoda s po- krovom, na katerega nalože kamenje. Ko polh prileze iz luknje, sproži rahlo nastav- lja vzvod in pokrov se po- dere nanj. Za pokrovom pri- trde palico, na palico pa obe- sijo zvonček, ki zacinglja, ko se je sprožila past. Izkušene roke starih in tudi mladih polharjev skrbno postavljajo pasti, drugi pa si dajo opravka z ognjem, ki bo dajal svetlobo, pa tudi zajca je treba speči na raž- nju. Prinesel ga je Tone. Pa- sti so postavljene, Ferenc je stlačil zajca na raženj, dru- žba pa ije posedla okoli og- nja, ki je veselo zaplapolal... ZVONČKI ZVONIJO Ferdo, ki se je družbi pri- družil kasneje, je privlekel iz nahrbtnika zajeten kos pujska, nekdo je dodal do- mačega kruha, pa še vino in pivo in kmalu je bilo dobre volje na pretek. »Tiho, sedaj se bo pričelo,« de Bider. Imel je prav. Za- CTonil je prvi zvonček in z žepnimi baterijami v rokah smo se kot za stavo na tek- mi pognali v smeri zvon- kljanja, kjer se je ravnokar ujel prvi polh. Bila je durla, samičko kličejo tako, in še živa povrhu. Ujelo jo je za košat rep in kmalu je rajžala iz roke v roke. »Le podržl durlo, pa pazi, da te ne ogriz»,« mi reče Marjan. Pa nisem bil nad tem nič kaj navdušen. Komaj smo dobro posedli, že se je oglasil drugi zvonček. Bolj ko so zvonili ma hni zvonovi, bolj glasna je postajala dru- žba, vino in pivo sta seveda opravila svoje. »Hubert, ne suči zajca vedno samo na levo stran, saj bo še omotičen postal,« de Ferdo, ki je malo pred tem še povedal štorijo sta- rega polharja, ki je neko soboto vso noč polhe lovil, v nedeljo zjutraj pa ga je neusmiljena žena še k maši napodila. Nič čudnega, če je po prečuti noči možakar v cerkveni klopi sladko zaspal, ko se naenkrat oglasi mini- strantov zvonček, ki je po- zvonil k povzdigovanju. Pa plane možak iz klopi in za- vpije: »Ujel se je ...!« Za- čudeni verniki pa nič, le malce po strani so ga gledali. ZAJEC ZA VSE... Pozvanjajo zvončki pri ognju pa sediva z Bidrom, ki mi pripoveduje, kako je bilo nekoč. Mirneje je bilo, pa tudi vihamo. Nikoli ne bo -pozabil 28. oktobra leta 1942, ko je tako, kot mi tokrat, bil je sam, ravno v teh goz- dovih lovil polhe. Zvonili so zvončki, znašal je polhe, ko so se naenkrat oglasili rafali in rezko pretrgali nočno ti- šino zadrečkih gozdov. Nem- ci. Hudič jih poberi! Zamak- nil se je med skalovje, v mislih prosil polhe naj osta- nejo v luknjah, da ga žvonč- kljan'e ne bo izdalo. Ubogali so, ker se je oglasila sova, te pa se polhi še in še boje ... Da, da, drugače je bilo včasih! Zajec je pečen in kljub temu, da je bil majhen, ga je bilo za vse dovolj. Morda je k temu malo pripomogel tudi Ferenc s česnom in po- prom, ki ga na pečenem zajcu ni manjkalo. Kl;ub temu je jed teknila, ko smo ob soju ognja, gori visoko pod Malo pečjo, končavali pozno v noč polharski lov. Če so imeli nekateri s hojo navhrib, v temni noči težave, ko se je še luna skrila, je bil njihov problem, zakaj so pa premalo pijače drugim odstopili. .. Ob so^u avto- mobilskih reflektorjev mi je Bider odri zajetnega starca, da naj si ga spečem doma, mi je rekel. Ni kaj reči, res- nično je to specialiteta, če- prav se je tudi meni skoraj tako godilo kot njemu sa- memu, ko mu je menda ne- koč žena rekla: ali ona ali pa polhi, piskrov za peko, i>a da sploh ne da. No, kljub temu sem ga spekel in pečen je imel samo eno veliko napa- ko: premalo ga je bilo... Polhar enje je strast. Kdor to okusi enkrat, bo dirugič težko odrekel vabilo. Potre- bno pa je tudi znanje, še več pa potrpljenja, še zlasti, če ste si zadali za cilj, da boste iz krzna poklonili svoji ženi plašč. Sicer pa potrplje- nja je treba, pa se vse do- seže. .. Nepozabna noč je bila to. Lepo doživetje, ki bi ena- kega kar težko našli. Hvala za F>ovabilo, Zadrečki pol- harji, pa na svidenje pri- hodnje leto osore;. Zajca bom takrat prisegel jaz! Tekst in slike: Bemi Strmčnik IVAN BIDER iz .<5martnega nastavlja past. Že dolga leta lovi polhe in ne kani tega še kmalu opustiti ... Takole je Hubert podržal pred objektiv fotografske.g.a apa- rata ulov ene noči. 14 polhov s košatimi in kot puh meh. kimi kožuščki. Dul^ dul^ dul teče, sladko vince virštanjsko J čedalje večji družabni vlogi trgatve v slovenskem svetu ne bi govoril. To tako ali tako ve vsak Slovenec, vemo pa tudi, da marsikdo pride k staršem takrat, ko je grozdje sposobno za v usta, če- prav ga prej celo leto ni bilo. Ob takšnih prilikah pride naš Slovenec v vinograd, se prijazno po- zdravlja s sosedi, z mamco in očetom ter še s kom, ki je z njim trgal hlače po ljudski šoli ali na gmajni. Natovorjen je s košarami, nahrbtniki in s podobno šaro. Ko pade noč na vinograde, naš Slo- venec odrine. Z avtom ali brez njega, vsekakor pa obložen kot dalmatinska mula. Spotoma preklinja slabe ceste. Prejšnjo soboto m nedeljo je bila v ViršUnju trgatev. Tam sem bil tudi Jaz, ki pa oprostite, pride:» "ečkrat na ta konec in ne samo takrat, kadar teče mošt. Ko smo vo- zili proti Dobležičam, ki so v neposredni bližini osrednjega dela virštanjsLkih goric, sem se, kakor vsaso leto, znova začudil, koliko -e Kozjancev po svetu. Avtomobilske ozna- ke so mi plesale v očeh, da sem že imel občutek, da sem kje v kakšnem turističnem središču. Na to bo seveda še treba čakati. Prividi pa tudi niso greh Virštanjske gorice so v so boto živele da joj. Skoraj bolj, kot pa taKi-at, kadar v vinogradih prekopavajo ali kaj podobno. Skoraj bi lahko rekel, da je za vsakim trsom stal en človek. En človek, en grozd. Stopili iimo iz avto- mobila tn se podah v breg, tako strm, da 5mo si skoraj zgrizli kolena. Jaz stvari po znam in sem bil Mho. Drag-» pa je na glas premišljeval o težkem poklicu, ki ga mora, siromak, opravljati. No, če me vprašate, zaka-j sem bil jaz čisto tiho, potem vam pač lahko povem, da sem skoraj zatrdno upal, da je saj en kozarec lanske starine še ostal za moja od strmine suha usta. Prišli smo na vrh, tam, kjer imajo gorco Zakoškovi pa Drobnakovi, Ramihovi in še kdo. Brentarji so se sre- čevali tako zelo litro, da me je bUo strah, da ne bi pri- šlo do trčaija. Iz vinogra- dov se je slišal smeh, iz gore škripanje preš, izpod pip curljanje mošta. Tu in tam si je kdo privoščil vrisk, od sile prevzeten vrisk. Le, za- kaj pa ne, dokl.jr teče. Stopil sem v goroo. Drago za menoj. Zakoškov Toaii se je ubadal s prešo, da mu je skoraj dušo iztisnilo, sosed Milan je mlel grozdje, da je kup v velikanski c?.adi kar vi- no naraščal Brentarji so biii v formi. No, saj bi bil tudi jaz, če bi po vsaki brenti do- bil kozarček močnega. Sicei pa, vsa čast jim, Tonču in vsem ostalim, pridna pa so bili. čas je zlato, zlato pa denar. Z denarjem se pa ko marsikaj naredi. Razume- ti morate, da sem bil v vir- štanjskih goricah službeno Ce ne bi bil, bi ^^lajbrž nosil brente. Tako pa sem hip na- to skuipaj z Dragom držal v roki kozarec starme_ ki na- ma jo je ponudila Zakoškova teta Micka. Zdaj je bil Drago boljše volje 'n prav je tako. Startna je bila iobra. Draga pa je že zanimaio, kako bo kaj z letošnjLu blagoslovom. »Dobro bo, dobro, samo malo manj od lani. Pa kaj se če, zadovoljni moramo biti s tem, kar je dala narava,« je podučila Dr,i,ga teta Micka tn je bil Drago •^dovoljen, sploh še potem, ko je spil še enega. Ker pač ne gre, da bi člo- vek motil ljudi pri delu, pa naj si bo to še tako prijetno. smo se poslovili, sicer res samo za kratek cas, in se po- dali k najbližjemu sos^u Ožbeku, ki je hitel, da bi vsaj do večera obral, da ne bi bi- lo treba naslednji dan. Ne- delja je določena za počitek. »Letos ni veliko, bo pa drugo leto več. Novi nasad je še mlad tn nima veliko, če- prav kar lepo kaže,« je dejal Ožbek m že odliitel k preši. Trdo smo zagrizü v kolena. Drago, njegova voznica in jaz. Grizli smo, kot rečeno, kolena, srečevali berače, po- slušali vriske m "car naenkrat je še mene prijelo in sem za- vriskal. Imenitno menda res nd bilo, pa so se kljub temu odzvali iz vinogradov. Zaža- red sem od neprikritega po- nosa. Pogovarjal sem se s štrau- sovimi berači, z brentarji, na koncu pa še s sammi gospo- darjem Jankom Strausom, ki je kar zadovoljen z letino, čeprav ni pozabil pripomniti, da bi lahko bila še boljša. Oh, kaj bi pri nas še lahko bilo boljše, pa ni. V veliki, novo^uejeni gorol smo sedli za mazo. Janko je prinesel majoltko, startno še ima, ne sicer veliko, pač pa le za prvo sUo. »Rad bi obnovil tale vino- grad, samo ne vam, kdaj bo prišel tisti denar. Mi vsi tu- kaj v Virštanju bi morah modernizirati svoje vinogra- de, zmanjšati proizvodne stroške na minimijm, se od- ločiti samo za nel^ vrst grozdja. To bi splačalo.« Ker smo pri Janku sptü še premikovca, je šlo navzdol zelo lahko. Pri Zakoškovi gorci se je že oglasila i>esem in preglasila škripanje preš in vzdihovanje brentarjev. Toni je zbral svoje fante in domača pesem se je, kot to- likokrat, zoper razUia čez na pol obrane virštanjske vino- grade. Tukaj še goje to lepo domačo fjadicijo. Narodna pesem se Se kdaj _^lasi med vinogradi. Stara narodna pe- sem, tudi tista anana »Čez Pilštanj voda .eče. dmule perejo.« Nisem mogel drugače, res ne in naj mi Drago oprosti: šel sem med fante in z njimi zapel. Ne vem kako jim m bilo pomagano, pesem tn dobra volja F>a je le bila. čričke je menda minilo ve- selje do prepevanja, vsaj jaz jih nisem slišal, fa tudi klo- potci se niso oglasili, ko sm^o se vračali. Za nami je vrelo veselo virštanjsko življenje. Vrisk je preparal nebo, močno in gotovo, kakor blisk. Spoznal sem ga. Tako vriska Zakoškov Toni. MILENKO Brajde otroškega veselja Pretekli petek je bilo plezarjenje v parku vzgojno varstvene ustanove Ani- ce černejeve v Celju velika moda. Fan- tiči so Si iskali dobra mesta, da bi lah- ko z višine spremljali prvič prirejeno trgatev za naše najmlajše. Odlično za- misel sta pripravila Društvo prijateljev mladine z Otoka in vzgojno varstvena ustanova Anice Černejeve. Najprej je starše in njihove malčke pozdravilo zlato žareče listje z dreves, nato prijaznost »tuvaršic«, ki so pripe njale usnjene značke, izdelke malih »čižlekov«. Kar naenkrat so otroci skrivnostno izginili v stavbo. A ne za dolgo. Kmalu so se vrnili z belimi vetrnicami, ki so jih izdelali sami. Veselo so mahali v pozdrav m odkorakali na prostor, kj'-: naj bi sledil program. In res! Pele, ple- sale so miške in mucke, čebelice i'- bučke. Vmes je čebelica stekla k ma- mici po pogum, a se je kmalu vrnila. »Halo, halo! Prosimo tovarišico Lev stikovo, da se zglasi v ustanovi, kjer se Andrejček joka! — Halo, halo — Žarečih oči in rdečih ličk so otroci pričakali botro Jesen, ki jih je povabila na trgatev in popeljala do bogato oblo- ženih brajd. Otroci so vse skupaj zve davo ogledovali, potem pa so pričeli obirati. Velikokrat je bila potrebna ma mičina pomoč, saj je bil grozd tako vi soko, da ga mali kratkohlačnež ni mo gel doseči. »Oči, ali je to grozdje zastonj?« »Je.<^ »Dobro da vem, kje raste grozdje, pa še plačati ga ni treba. Kar sem ga bc hodila mamica iskat!« Modrovanje ma- lega Matjažka ni ostalo osamljeno. Otroci so bili proti večeru že utn ni. čudno ni, sa) so to vopoldne toliko ioživeli. Najprej nastop, potlej oh neznane tetke in na koncu še grozd: zastonj, »na palcah«. Preveč za male glavice, ki so se ob mraku odpravile proti domu. Sladki sok grozdov jim je lepil lička, spanec pa zapiral oči. Med otroci se vrtela in z njimi sladko grozdje jedla Zdenka Stoparjeva. PREJELI SMO Naš dnevni tisk skoraj nič ne piše o akiualnem vpraša- nju — o pomanjkanjiu učite- ljev na podeželskih šolah. Ze- lo prizadeto bi movali sprego- voriti o naslednjem: Kje so po tolikih reformah v šolstvu učitelji? Zakaj so koione razpisov vedno daljše? Ali bomo moiruiii v šolsikem letu 1971-72 neka'ere šole za- preti? Ali tudi za lo situacijo ni dejanskih krivcev? Še r'n še bi iahko postav- ljali vprašanja, odgovor pa je po mojem mnenju dokaj preprost. Diktirati naše šol- stvo skozi ljubljanska čoala ni samo nesmisel, nepozna- vanje razaner, temveč tudi huda krivica, ki se dogaja zopet le otrokom v podežel skem okolju. Ti otroci čutijC posledice vseh ukrepov, ki so se porodili v Ljubljani. Eden izmed takih ukrepov je vse- kakor tudi ukinitev učitD- Ijišč. Prav za to ukinitev bi lahko reku, da je bila za na- še razmere, preuranjena. Oe so naši vodilni pedagogi z njo ho:eli ispričati še tako lepe ambicije, če so še tako dobro mislili, ao ga vendarle pošteno polomili. Posledice so vendarle hude. Vso pravi CO imamo, da jim to očita- mo. Vsaj očitke naj samo- kritično sprejmejo! Zaradi napačnega ukrepa na fronti bo general odgovarjal celo s svojo glavo, kajti zaradi žr- tev nakdo mora bita odgovo- ren. Zdaj so žrt/e otroci zla- sti na podružnic .lih šolah, ki bodo mnoge ostale brez uči- teljev. V našem primeru gre za ix>družnične šole Henina, Jurklošter, zlasM pa za po- družnično šolo Laiiše. Vse šole imajo stanovat.ja, Jur- klošter in M niina celo dru- žinska, in vendar učiteljev m. Celo centralna šola Rim- ske TopUce je bJa konec septembra še vedno brez uči- telja slovensikdga jezika. Vemo, da je podobna situ- acija tudi drugod, saj vsak dan beremo razpise v dnev- nem tisku. Nevz Jt^.na je tudi ugotovitev, da je bü drugi (naknadni) razpis celo daljši od prvega. Kdo je tega kriv? Kdo se zdao ti-udi, da bi si- tuacijo popravil? Vem, da se nekoliko bolj zavzemajo za štipendiranje pridnih učencev na pedagoški gimnaziji in pedagoški akadaniiji, vendar je to premalo. Torej ne ve- mo, kakšne so kadrovske perspektive v šolst\"u. Lahico rečemo le to, da posledice čutijo samo tisti, ki niso prav nič krivi: učenci, starši in šolniki na terenu, med njimi tudi ravnatelji, ki so vse počitnice poizvedovah m še poizvedujejo za prostimi učitelji. Iz vsega lahito sklepamo, da učiteljski poklic še m do- volj stimuliran in privlačen-, kar bi lahko končno omogoči- lo takšen ukrep, kot je uki- nitev petletnega učiteljišča. V drugih republikah, zlasti v Srbiji, imajo »hiperprodiukci- jo«, se pravi veliiCo nezaposle- nih učiteljev, pa si takšnega ukrepa niso privoščili. Vsi se strinjamo, da mora biti uči. tel J kar najbolj izobražen m da je višja izoörazl«& učitelju zares potrebna in primerna. Kljub vsemu pa re smemo dopustiti, da bi zaradi tega cilja zopst žrtvovali le tiste otroke, ki so bili že doslej žrtve. Učitelja, ki si lahko danes po mili volji izbira de- lovno mesto, ščiti celo Zakon o delovnih razmerjih, otroka v oddaljenih krajih pa, kot kaže, nihče ne ščiti! Stališče, da je poglavitni vzrok za tako slanje slaba kadrovska politika v občana, da občine premalo štipend:- lajo, kar navajOjO nekateri predstavniki republiških pro- svetnih organov in celo ko- mentatorji na televiziji, od- ločno odklanjam, že zatega- delj, ker za taka sta-Iišča ni- r'^jo dovolj dokaicv in kei so se odločili za ukinitev učiteljišč na osnovi napačnin 'zračunov. Sc, tega niso izra- čunali, koliicšno mn^ico uči- teljev bedo pobi ah varstveni oddelki n oddelki podaljša- nega bivanja po rntvstih. Naj- bolj vznemirljivo pa je to, da na primer po ožaj Osnov- ne šole Rims-I-ce Toplice >-raiZumejo>(, r-ihčs pa se za- radi tega, či^ bomc morali podružnično šolo Lažiše za- preti, če v nekaj iineh ne do- bimo vsaj .'nega učitelja, ne ''/2,n©mirja. Kako lepo se sliši, da je 30,a »us.tanova posebnega družbenega pomena«. A ven- dar — kako boleče je spozna nje, da av/jr^i takih izjav še doslej rrsj n.''.:e5,ar ukrerJli, da bi reli.' tiste otroke, ki oljisk:ujejo »ustanove poseb- nega dra.fbenega pomena« v cdročnih in zapostavljenin krajih. Milko Vaiičic, ravnatelj osnovne šole Rimske Toplice Dela napredujejo Hotel Turist v Mozirju bo kmalu dobil novo, sodobno recepcijo z dodatnimi prosto- ri. V prostorih nekdanje go stilne, ob hotelu so v polnem teku obnovitvena dela in nova recepcija že kaže svojo bodo- čo podobo. Vse številnejšim gostom, ki se podajajo v Mo- zirje, bo nova recepcija ne- dvomno v veliko zadovolj- stvo, saj bo moč tod dobiti tudi vse številne informacije, ki jih iščejo gostje. Srečanje mladine To soboto bo v Mozirju ve- selo. Iz vse Slovenije bodo sem prihiteli mladinci, člani specializiranih mladinskih or- ganizacij, na veliki shod, ki ga prirejajo v okviru prazno- vanj trideset letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Zbo- rovanje pa ima tudi delovni značaj, predvsem naj bi do- prineslo k tesnejšemu pove- zovanju mladine, spregovori- li pa bodo tudi o nalogah in vlogi mladih v uresničevanju koncepta o vseljudskem od- poru. Po zborovanju bodo mladi krenili tudi na izlete. Eni proti Logarski dolini in drugi na Golte. Upajmo, da jim bo postreglo še vreme. Vprašuje: Milenko Strašek Odgovarja: Jožica Vouk Dobil sem jo sredi cvetlic in vencev, pa še malo sem moral počakati nanjo. Jožica Vouk je poslovodja cvetličar- ne v Prešernovi ulici in je končala vrtnarsko in cvetli- čarsko šolo v Medlogu. Rože in delo na vrtu je vzljubila že v mladosti in od takrat na- prej jo spremljajo skozi vse življenje. Vzljubila je svoj poklic in je zadovoljna. Katere rože najbolj gredo? »Največ prodamo nagelj- nov, od štiri do osemtisoč na mesec, pozinii pa še več. Saj veste, takrat so vsi prazniki na kupu.« Ker smo tik pred prazni- kom mrtvih, me je zanima- lo, kako je s pripravami. »Predvsem bi rada poveda- la, da si zelo želimo zado- voljiti vse stranke, čeprav vemo, da bo to težko. Že zdaj nam je jasno, da nam bo primanjkovalo krizantem, katerih cena bo okoli tisoč do tisočpetsko starih dinarjev. Tudi vrtnic ni, ki so znatno cenejše — od dvesto do trist«) dinarjev. Sicer pa bodo za dan mrtvih rože po dnevnih cenah, zato ne vemo točno za cene. Pripravljenih imamo okoli štirinajst tisoč nagelj- nov in pa skoraj tisočpetsto krizantem. To število bomo ■še malo dvignili, kolikor bo oač mogoče.« Imate pripravljenega kaj po- sebnega za praznik? ; »Seveda. To mora biti, saj so ljudje danes mnogo bolj nahtevni kot včasih. V pro- gramu imamo izredno lepe nagrobne aranžmaje, ki jih dostavljamo, kamor stranka želi. Enako delamo tudi z drugimi artikli, ki jih naša trgovina nudi. Moramo se prilagajati potrebam sodob- nesra človeka.« Ste s prometom zadovoljni? »Gotovo, sicer pa je cvetje blago, ki gre vedno dobro v promet. Včasih ga celo zmanjka, čeprav se trudimo, da to ne bi bilo prepogosto. Pridejo tako imenovane špice in takrat zmanjka enega ali drugega blaga.« Cvetličarna v Prešernovi ulici torej čaka pripravljena na dan mrtvih in upa, da bo zadovoljila vse, ki bodo iska- li pri njej rož za svoje drage pokojnike. TRIBUNA O KMEČKEM ZAVAROVANJU v prihodnjih dneh se bo sestala sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL Celje, na kateri bodo obrav- navali problematiko starost- nega zavarovanja kmetov. Sekretariat sekcije je že izo- blikoval stališča do tega po- membnega vprašanja, zato je pričakovati da bo beseda na sestanku sekcije, kamor va- bijo vse zainteresirane obča- ne, res stakla o najpomemb- nejših vprašanjih. OB KONCERTU NA ČAST SVETOVNEGA DNEVA OTROK Vsa leta nazaj, in tudi le- tos, je Društvo prijateljev mladine v Celju v počastitev svetovnega dneva otroka pripravila lep program. Le- tos so za ta praznik organi- aira.li slavnostni celovečerni koncert narodnih in umetnih pesmi ter opernih arij. Bo- jazen organizatorjev, sodeč po izkiJnjah iz prejšnjih let, se je izipolnila. Kljuib temu, da so biU javni družbeni de- lavci, prav tako starši, obve ščeni s treh strani, preko plakatov, posebnih vabil in preko svojih otrok, se je koncerta udeležilo sedem od- raslih tn trideset otrok. Zase- deni sita biU le prvi vrsti, čeprav je bilo 70 vstopnic razdeljenih zastonj- Obsojanja vredno je, da se koncerta niso udeležili ne družbieni predstavniki (izjema je bil predstavnik mladine), ne kulturni, ne prosvetni de- lavci, niti starši. Takšno o- malovaževanje do kulturnih prireditev v Celju zadnj'e ča- se ni redek pojav. Kje iskati vzroke zanj? Samo eden od- govor je lahko: neodgovoren odnos do vsega kar ni raz- vpito in moderno. REGULIRAJO KOPRIVNICO IN ASFALTIRAJO CESTO Na Dolgem polju že nekaj časa urejajo podaljšek Kers- nikove ulice, ki naj celotno naselje poveže preko moder- ne asfaltirane ceste z mest- nim središčem. Delavci so že položili glavne kanale, zdaj pa pripravljajo podlago za novo cestišče. Vzporedno so pričeli urejati tudi asfaltira- ni priključek na Drapšinovo ulico. Nova cesta bo potekala mi- mo garaž, nato pa bo pre- sekala dosedanjo edino do- voz žilo mimo Merxove sa- mopostrežne trgovine in se priključila na že urejene ko- munikacije. NOVE ORGANIZA- CIJE SINDIKATA Da bi ustrezno organizacij- sko povezali tudi delavce ti- stih delovnih organizacij, ka- terih sedež matičnega poidje- tja je izven mozirske občine, gre za obrat Gorenja in Iz- letnika, so pri Občinskem sindikalnem svetu Mozirje že v teku vse priprave, da se tudi v teh dveh kolektivih ustanove osnovne organizaci- je sindikata. Problematika di- slociraniih kolektivov je spe- cifična, zato bodo novo u- stanovljene sindikalne orga- nizacije pomembna organiza- cijska oblika mnogoterih ak. tualnih problemov teh delav- cev. PRAZNIK BORBE IN USPEHOV Konec prejšnjega tedna je šaleška dol^ zasijala v son- cu in zmagoslavju. Priredit- ve in proslave v počastitev občinslcega praznika, osmega oktobra, v spomin na prvi partizanski napad na So 1941. leta, so bile tist« so znova pokazale, das dje velenjske občine poi ne samo na borbeno pr lost, temveč tudi na res te .sedanjosti. Letošnje praznovanja Kako zagotovil razvoi ? Kolektiv lesne obrti SIV KA iz Gornjega grada do iz leta v leto lepše gospe ske uspehe. Kazalci letos gospodarskih gibanj v pr polletju so zelo ugodni, so dosegli v primerja^ istim obdobjem lani reali jo z indeksom 170, osti dohodka se je povečal na dobiček pa na 172. Sj porast beležijo le osebni hodki, ki pa jih bodo se ko je podpisan samoupii sporazum, tudi ustrezno' pravili. Kljub lepim dosežkom izdeianim programom rj ja pa tarejo kolektiv tud žave. Ena največjih je v da si za svojo proizvodnj morejo zagotoviti potre količin lesa. Morda se ! smešno, da podjetje, ki luje sredi gozdov Gornje vinjake doline, nima lesi proizvodnjo, pa vendar je mu tako. Primerilo se je, So predelovali celo les, J Ijen pri GG Celje, ožim ies, uvožen iz Avstrije in sije, najmanj lesa pa so kupili od domačega GU Za normalen potek proiz nje potrebujejo v Srn okoli 4.000 kubikov hlaj ne, vendar so je od dom ga podjetja uspeli dobiti okoli 600, kar pa je s« mnogo manj, kot je potr jejo. Res je, da ima pcK je tudi možnost odkupom hlodovine od kmetov, , dar se v tem primeru zs pri plačilu prometnega ka, ker ga Smreka i , plačati, medtem ko GI , tega ni treba. Seveda se stavlja vprašanje, ali gr j tem primeru za končno ^ trošnjo ali pa je smatrat ko kupljeni les le kot s y vino za nadaljnjo predd Prav gotovo gre v tem , meru za to zadnje, pa j dar stvari ne stoje tako. Nekateri predlagajo gracijo z GLINOM. M leži ključ rešitve tega pn ■ ma tudi v tem, res pa je g si pri SMREKI prizadeva j, GLINO doseči dolgon ^ pogodbo, ki bi prav go j pomenila pomembno ob ^ medsebojnega sodelova g] Še zlasti če upoštevamo, šč je povpraševanje po P i vodih SMREKE vedno ^ ^ in pričakovati je, da bo 15 raščalo tudi v bodoče. Kj m torej rešitev in kako zaž c viti nadaljnji razvoj SUja KE, to je sedaj vpraša B. STRMÖ1. Četrti sejem obrti ^ J nami, spomini nanj \ [ ostali, tudi na sex'^^i čeprav ni nudil : kar so napovedali- Dr prav zato je Janez Tončka in ga prosil: ^ »čuj, prijatelj, vev ^^ imaš v tistem oddel^ ^ bre zveze. Daj, Pj m. mi škatlo tiste maz^ le^ bim, saj veš ...« jj »Poskusil bom!« nil Tone in v istett^ k nutku mu je skozi f ""j I, oktobra Sq povezali z itvijo nove tretje osnov- ö jijle, novega otroškega 1 ^ nove knjižnice, novih ( rned njimi tudi od Pen- 5| o šentflorjanskem grab- j novega spomenika na- i [)osvobodilni borbi v Ve- I ' jöivalci velenjske občine poosni na te in druge re- je, saj so rezultati nji- ga lastnega dela in kra- ,ga samoprispevka. »Naš • 2a katerega so se na re- ■ idumu izrekli 22. marca je postal pojem solidar- in visoke zavesti delov- judi. In rezailtat? Hitrej- eševanje številnih vpra- ' družbenega standarda! I oisrednji proslavi, v so- 9. oktobra dopoldne, ,, na Titovem trgu zbralo j tisoč ljudi. Tu je pred- ^ občinske skupščine 2gank izročil domači losti teritorialne obram- ((rtizansko zastavo, tu je ;tor »Gorenja« Ivan Atel- predal velenjskim gasil- nov avto in tu je spet sednik skupščine odkril pomenik narodnoosvobo- borbi in več kot 600 pad- twrcem. Spomenik je de- ^demskega kiparja Sto- Batiča, medtem ko je itonska zasnova s fonta- tanisel inž. arh. Mušiča. 1 proslavi pa je o pome- paznika in uspehih ve- ke občine po vojni govo- sekretar občinske konfe- le ZK, Franc Korun. M. B. PITNA VODA IZ CELJA itjur ima še vedno hude eme s pomanjkanjem vode. Nov izvir vode v pri žusmu jih verjetno 0 rešil, ker ga bo upo- 1 občina Šmarje za na- je Loke in okolice. Za- jntjurčani razmišljajo o avi s celjskim vodovo- iz škofje vasi. Do leta >i Šentjur potreboval 50 idnih litrov na dan. S da bi Celije postopoma .0 Šentjurju od svojih ;kundnth litrov 10 do 20 , bi sčasoma problem noma rešili. )KUPNA CENA ZEMLJIŠČ entjurju Sq odborniki z >m določili odkupno ce- mljišč za naselje šent- n kraje zunaj njega, je bil potreben zaradi 1 špekulacij in tožb na u zaradi navijanja cen. bodo v bodoče zemlji- Šentjurju odkupljena ,85 dinarjev in zunaj ega naselja po 11 dinar- >snova tej ceni je cena 'Inega zemljišča. V pri- da se bo ta dvigala, ►orasla tudi odkupna NOV ODBORNIK Na nadomestnih volitvah v Jakobu so občani več zasel- kov izmed treh kandidatov iz- volili za novega odbornika J02ETA VENGUŠTA iz Vo- doža. TEŽAVE Z ELEKTRIKARJI Vitanjčani, z njimi pa tudi prebivalci Loč, se pritožuje- jo, ker preko sobote in ne- delje nikakor ni možno dobi- ti dežurnega elektrikarja, ki je zadolžen za vzdržavanje daljnovodnih naprav. Prime- rilo se .je, da so bili Vitanj- čani brez vode v vodovodnem omrežju, ker ni delovala čr- palka. V posebni omarici je pregorela varovalka, le-to pa lahko zamenja samo poobla- ščeni elektrikar, ki je prak- tično nedosegljiv. Predlagali so, da naj bi elektro Mari- bor, izpostava Slovenska Bi- strica, v teh krajih poobla- stil koga izmed občanov, da bi lahko posegel takrat, ka- dar pride do manjše napake. RADIO TV DELAVNICA v novem naselju nad ce- sto, ki pelje v center Šmarja pri Jelšah, je nedolgo tega Celjan Danilo Arčan odprl Radio in TV delavnico. Tak- šne vrste uslug Šmarje, ki že preirašča okvir nekdanjega trga in se počasi razvija v majhno mesto, doslej ni ime- lo, sato je razumljivo, da so šmarčani nove pridobitve ve- seli. Radio in TV delavnice tudi drugje v občini ni. M. STRAŠEK Zakon niso rože, zakon je vse že dalj časa ni bilo v pro- storu, kjer poročajo, para, ki bi se še enkrat poročil. Pa ne poročil zato, ker bi se prej ločil in si izbral novega partnerja za pK>t skozi življe- nje, temveč zato, ker bi z enim samim družinskim dru- žabnikom vztrajal v zakonu celih petdeset let. Vztrajal srečen in tudi razočaran, saj kot pravita Ivan in Marija Pečkovnik, »zakon niso rože, 1921 vzela. Rekla sta si »da« in ga ponovno potrdila zad- njo soboto po petdesetih le- tih! V tem času sta vzgojila tri otroke, pri enem v času lepe jeseni in bogatega živ- ljenja stanujeta. »Po poroki sva se morala vrniti v šoštanj. Doimotožje po slovenskih gričih je bilo preveliko,« se je spominjal tistih dni v letu 1921 Ivan Pečovnik. zakon je vse, tudi trpljenje, razočaranje, trni, radost in veselje. Vino in pelin!« Ivan Pečovnik se je rodil 1894. leta v šoštanju, prav tako njegova žena Marija, sa- mo štiri leta pozneje. Težko in neurejeno življenje ju je vrglo v svet, vsakega v dru- gi kraj Jugoslavije. Ivan je delal v Zemunu, Marija naj- prej v Splitu, potem pa je tu- di prišla v Zemun. Pa ne za- to, ker bi i>oznala Ivana, temveč zaradi dela. Potem sta se srečala, drug drugemu bila všeč in se 3. oktobra »Jaz pa bi kar doli ostala pa sem ga imela tako rada, da sem šla z njim. Danes mi ni žal,« je pritrdila žena Marija. Ivan je šel v pokoj kot de- lavec rudnika lignita v Vele- nju, Marija pa kot gostinska delavka, kuharica pri go- stinskem podjetju Velenje. Obema zlatoporočencema tudi naše čestitke z edino že- ljo: jesen naj bo čimbolj bo- gata in lepa, vsaj tokrat naj bo življenje kot roža brez vse- ga ostalega. tv »Pranger« ali sramotilni kamen na Pilštan.ju .ie zelo star spomenik, ki pa ga počasi že razjeda zob časa. Včasih .je bil kot simbol trga, ki je imel sodno oblast, danes pa je sim- bol odseljevanja, saj je okoli njega več ali manj vedno tiho in minio. Trg Pilštanj živi življenje naselja, mimo katerega je razvoj šel neopazno. Milenko S. nnila hudomušna mi- injo in na obljubo, ki ie dal Janezu, se je finil šele potem, ko je il zgodaj popoldne do- ■ 2.ena je tedaj čistila ie. Zdaj se je Tonček nehnil. v škatlah osi- a v kremi za čiščenje fev je videl svojo re K Zasmejal se je na in žena ga je čudno edala. zabojčka, v katerem o pribor za čiščenje obutve, je vzel štiri škat- le, jih lepo zavil in odšel na sejem. »Si dobil?« ga je vprašal Janez. »Sem. škatla stane 50 dinarjev!« »Dobro! Daj sem. Tu imaš denar!« Pa še res je, da je To- ne v nekaj minutah »pro- dal« štiri škatle čudovite »žavbe«. Pa tudi to je res, da nihče ne ve, kako je delovala. Vesel in ponosen sem... Referendum, ki so ga v velenjski občini izvedli 22 marca lani za uvedbo krajevnega samoprispevka, za grad- njo cest, šol, otroških vrtcev in drugih objektov pod ge slom »naš da«, je postal pojem solidarnosti in izrednih uspehov ljudi v tej občini. Odločili so se za skupno zbi- ranje sredstev; prispevkom zaposlenih in drugih so do- dali še deleže gospodarskih delovnih organizacij. Samo s pomočjo samoprispevka in prispevki gospodarskih or- ganizacij so se odločili v petih letih zbrati nad 40 mili- jonov dinarjev. Referendum je uspel. Posebna komisija, ki jo je ime- novala občinska skupSčina, pa skrbno dela na programu, ki so ga sprejeli ob razpisu referenduma. Tako so de- lovni ljudje v velenjski občini znova potrdili besede predsednika občinske skupščine Nestla žganka, da zanje nobena naloga ni pretežka. In kako gledajo na krajevni samoprispevek dane.s? O tem govori mala anketa: RAJKO JUVAN, stojnd ključavničar v šoštanj ski to. vami usnja: Pravzaprav sem ponosen na našo skupno ak- cijo in krajevni samoprispe- vek. Po zaslugi skupne odlo- čitve o financiranju nekaterih cest, šol in drugih objektov, smo dobili marsikaj. Meni veliiko pomeni asfaltirana ce- sta od Penka po šentflorjan- skem grabnu, saj mi prinaša tudi lepšo pot na delo v šo- štanj. škoda, da ni takšna vse do Belih vod. I VLADO GOLOB, delavec iz šentflorjana: Ni mi žal, da plačujem dva odstotka od osebnih dohodkov. Odloči- tev, ki smo jo sprejeli, se bogato obrestuje, če bi ne uvgdli krajevnega samopri- spevka, je vprašanje, kdaj bi dobili vse te nove objekte, ki smo jih v občini odprli lani in letos. Takrat sd skoraj po- misliti nisem upal, da bo vse to res. Toda, danes vidim, da so nove ceste, šolie in dru gi objekti resnica. ROŽA NATEK, delavka v Gorenju: Verjemite, da ni lahko vsak mesec odpovedati se dvema odstotkoma osebne- ga dohodka. Toda, ker gre za program, ki prinaša lepše življenje otrokom, materam in vsem zaposlenim v občini, tudi samoprispevek ni breme. Veliko smo dobili v tem ča- su, dosti del pa še čaka na uresničitev. Topleje mi je pri srcu, ko vidim, da bodo otroci odslej obiskovali lep. še in nove šole, vrtce ... IVAN MRAMOR, mdar iz Velenja: Moram reči, da po- grešam denar, ki ga dajem za samoprispevek. Toda ko vidiim, da iz tega nastaja ne- kaj velikega, sem srečen, da sodelujem v tej akciji, še bolj pa bi bil vesel^ če bi večkrat ali vsaj enkrat na le- to zvedel, koliko denarja smo zbrali in kako ter v kakšne namene potrošili. Po zaslugj solidarne akcije smo veliko dobili. Na vse sem ponosen, zlasti pa na spomenik. KAREL KOŽELJ, kopališki mojster v Velenju: Ponosen sem na vse, kar je v naši do- lini zrasLo po zaslugi krajev- nega samoprispevka. ToLkš- ne aktivnosti na tem območ- ju še ni bilo in vesel sem, da je večji del objektov name- njen otrokom. Pa še nekaj, za nas pomeni predisednik ob- I činske skupščine Nestl žgank I veliko, če bi njega ne bilo, I je vprašanje, kako bi napre- I dovali. M. BOŽIČ 12. stran NOVI TEDNIK Št. 40 — 14. oktober 1*971 Piše in riše: Marjan Bregar Hlcd nebotičniki 1. Urno je rezala bela ladja valove oceana. Sto poldnev- nikov in prav toliko vzporednikov je presekala; desetine prelepili pristanišč je obiskala. Na palubi sta se zračila Paradižnik in njegova soproga. Na Košato lipo sta mislila — pa na levjo kožo, ki je po po- šti potovala v domovino, da jo Koteks ustroji. Kožo, ki jo bosta zakonca ponosno položila pred kavč, ko se vrneta... V rokah sta naša potnika držala angleške učbenike in marljivo ponavljala »hau du ju du, hau du ju du«. Vemo namreč, dragi bralci, kam pelje bela ladja tokrat naša juiva- ka! V Ameriko, nikamor drugam! Prav tja, kamor je odšla rajnka teta s trebuhom za kruhom in kjer je priigrala taisti kupček dolarjev, ki jih naša vrla Paradižnika tako s pridom trosita! Poslednjič sta ponovila zakonca »hau du ju du«, posled- njič se pretegnila na svojih ležalnikih. Na obzorju je zrasla v nebo znana Svoboda in za njenim hrbtom milijon nebotič- nikov. Potniki so odložili svoje revi.je in šahovnice, prlteklij so na palubo in se zazrli v Novi svet. Kaj neki jim bo pri- nesel .. •? Marljivi šempetrski pionirji Pionirji osnovne šole Šem- peter v SavinjiSxti dolini so svoj praznik proslavili v zna- menju uspehov m načrtov Kljub težavnim po?oiem, sa pa pionirje ne mo.^^o, so do segli mno'-o, mnogo. Na šo- li je cela 'TSta kroži', ov, ki se vsak zase lahko pohvali 3 svoji.n de.onri i-Lar poglej- te: prav pridno delajo pro- metni kr-jžek pa r^ritatorski, dramski čebelaiEki, šanov ski, foto krožek m na koncu še vrtnarski kvožek. še pose- be^ pa J" feba pohvalit^ dramski in šahovs>:i krožek ki 70 nekaj let zar>r'vrstjo do- segata pomembne uspehe na občinskih in n^fdobcmskih tekmovanjih. IgraJca pa so pomislite, naštudirali župa- novo IN/iickc in z ' X gosf^vali tud. na Polzeli. Izp stili niso bralne imačke, Š2 celo dve so in:e'.i- Kajahcvo in Cicibano v D, pa tudi tekmovanja mla- dih mateniatikov sc> se udele- žili. ^empeterski učenci pa ima^.o pcle^ vsega še pevski zbor. ki poje, kct vsi savinj- ski llsr-jančki sUipa.V šport- no društvo >.Tviiro Cerar« je pripomoglo, da so šempetr- ski pionirji pisvi š^T+ndki, športnik; z dušo in telesom Vsaka panoga ima svojega re- ferenta, Nič m iiicjiega, 6e tudi tukaj dosega uspeh za uspenoiTi Po t^m izgle- da, da šempetrski pionirji sploh nimajo orfXMopravili razliko v golih, ki je dokaj neugodna. Gole so dosegli: Levstik 10, M. Bo- jevič 4, V. Bojevič 1, Ko- ren 3, Pudko 1, Pevnik 1 in Lubej 2. Celjani so na dru- gem mestu z 8. točkami in točko zaostanka za vodečo Bosno. V naslednjem kolu igrajo v Banjaluki proti Mla- dosti. če bi igrali tudi na tu jih igriščih vsaj približno ta- ko, kot v Celju protd Vartek- su v začetku drugega polča. sa, potem bi tudi od tam pri našald točke. Te, ki so osvo- jene na tujih igriščih pa so najbolj dragocene v boju za najvišje mesto. T. VRABL #V nadaljevanju druge re- publiške šahovske lige so ša- histi Žalca gostovali v Zagor- ju in tam premagali istoimen- sko ekipo z rezltatom 7,5 : 0,5 točke. Remiziral je le Ranzinger, ki je igral na prvi progi. 0 Rokometaši Griž so v nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja v štajerski roko- metni ligi doma preprečljivo premagali svoje vrstnike iz Petrovč z rezultatom 23<14 polčas 11:8. Največ zadetkov za domače je dosegel Pirnat sedem, pri gostih pa Kline osem. Srečanje si je ogledalo okoli 250 gledalcev. Sodil je Hlačar iz Celja* 0 Nogometaši Polzele so doživeli prvi poraz. Premagali so jih igralci druge ekipe Smartnega ob Paki. Rezultat srečanja 4:3. KUTINA ODSTOPILA Celjski hokejisti na travi bi morali igrati v Kutini proti domačinom. Toda pred od- hodom v Kutino so sprejeli obvestilo, da je Kutina od- stopila od nadaljnjega tekmo- vanja. S tem so Celjani ostali brez srečanja. Na razpredel- nici pa so Celjani z eno toč- ko sedmi. Toda pri tem ima- jo dve tekmi manj od ostalih. jk KUDER IN PLANIN- ŠEK TRETJA Znana celjska tekmovalca v avto rellyju, Janko Kuder in Vlado Planinšek sta se ude leäiia rellyja Pohorje 71. To je veljalo za republiško pr- venstvo. Tudi tokrat sta vo- zila zelo dobro in osvojila tretje mesto. S tem sta k svojim drugim mestom na Dolenjskem dodala še eno tretje mesto. Na rellyju Go- renja pa sta bila peta. S tem imata vse možnosti, da bi ob dobri uvrstitvi na zadnji dir- ki v Primorju osvojila celo tretje mesto v generalni raz- predelnici v kategoriji do 1300 ccm. Zbrala sta namreč že 12 točk. Točkujejo pa se štiri najboljši rezultati. jk MLADINSKA TEKMA NA SKALNI KLETI Ob prvenstvenem srečanju Celje—Varteks so igrali tudi mladinci ' Celja proti vrsti Varteksa. To srečanje je slu- žilo trenerju prof. Goršiču za pregled zrelosti mladinske ekipe za poznejše nastope v mladinskem tekmovanju. Ce- ljani so zaigrali dobro, zrelo in fizično močnejše nasprot- nike premagali 19:15 (11:8). Zadetke za Celje so dosegli: Luskar 9, Kimej 7, Sedov- nik 3. jk Valter štajner je že vrsto let edini profesionalni trener atletov Kladivarja. Tudi njemu gre del priznanja za vse letošnje ekipne in posamezne uspehe Kladivarjevih atle- tov. Foto: T. Tavčar |\0SARKA v nedeljo je bilo v medobčinski košarkarski ligi celjskega pod- ročja odigrano že XIII. kolo. 2alec je tudi tokrat dosegel zmago, saj je premagal Polule v Polulah z visokim rezultatom. Old Boys je imel precej dela predno je ugnal Zreče na svojem tei-enu, Mozirje je tudi tokrat ^trdilo precej dobro formo, saj je brez večjih težav premagalo Šentjur, v derby tekmi pa je SŠD Prebold šele v zadnjih minutah izgubil tekmo na domačem igrišču proti Vit^u, ki si je s to 2anago že zagotovil odlično drugo mesto na lestvici, ter verjetno s tem pravico sodelovanja v 11. republiški košarkarski ligi (vzhod). Odigrano je bilo ,zadnje kolo v republiški košarkarski ligi. Ce- ljani so gostovali v Ljubljani protd JEŽICI in zasluženo zsmagali z rezultatom 93:79 (44:3S). Domačini, za katere je ta tekma pomenila biti ali ne biti, so igrali precej ostro, na momente pa celo grobo. Že v 12. minuti 1. polčasa je bil poškodovan Jerič, ki do konca tekme ni več stopil v igro. Kljub odsotnosti tega odličnega igralca, pa so Oljani zaigrali zelo dobro in točno izpolnjevali napotke svojega trenerja. V prvem polčasu so pretežno vodili domačini in gostje so izenačili šele v 17. minuti, ko so prvič povedld in vodstva do konca srečanja niso več izpustili iz rok. Pri Celju je odlično igrala pefcorka Tone Sagadin, Zmago Sagadin, Miloš Sagadin, Ramšak in Jug, najbolj pa se je odlikoval tudi tokrat Zmago Sagadin. Koše za Celje so dosegli: Zmago Sagadin 32, Tone Sagadin 17, Miloš Sa- gadin 14, Ramšak 11, Jug 10, Tomašič 4, Jerič 3, Divjak 2, Pejanovič. S to 2!mago so Celjani s 30 točkami zasedli odlično 3. mesto na prvenstven"? lestvici, kar' predstavlja za mlado celjsko ekipo velik uspeh. Tudi mladinska ekipa Celja je s tekmo proti Slovenski Bistrici zaključila tekmovanje v republiški košarkarski ligi — vzhod. Mla- dinci so visoko premagali neizkušene goste z rezultatom 104:42 (55:19) in sd tako delijo 1.—2. mesto v tej konkurenci. Koše za Celje so dali: Pejanovič 26, Žohar 22, Jančič 14, Djuričič 12, Koštomaj 9, Mastnak 6, Jazbec 6, Kuljad 3, Videč 2, Ramšak 2, Grosek 2. Celjski mladinci bodo nastopili 23. in 24. t. m. v Kranju na polfinalu za republiško prvenstvo v skupini s Triglavom, Slovanom in Salo- nitom. JANEZ CEPIN N(XJOMET Prvenstveno tekmovanje na področju celjske nogometne podzveae je v polnem teku. V prvi skupini se je odigralo 5. kolo. Rezultati, ki so bili doseženi so bili pričakovani Srečanje med Brežicami in Vojnikom ni bilo odigrano, ker je več kot polovico igralcev Brežic odšlo na »Manever 71«. Na igrišču NK 2alec, kjer se je odigralo srečanje med Žalcem in Opekarjem je sodnik Pertinač izključil v 72. minuti dva igralca in sicer Laknerja (Žalec) in Zuppca (Ope- kar) zaradi pretepa.. Drugih izključitev na tekmah ni bilo. Rezultati I. skupine 5. kola: Žalec — Opekar 1:0, Ljubno — Šmartno 1:3, Olulozar — Papirničar 8:3, Straža — Zreče 2:0, Seno- vo — Osankarica 2:1. Nogometaši Šmartnega ob Paki trenutno vodijo na prvenstv^ lestivici za tri točke prednosti. Verjetno bodo tudi to prednost se povečaU in postaU prvaki podzveze Celje. Kako pa bo bomo vidf« 8»j inaajo do konca pnenstva odiyrat» »e 18 prvenstvenih tekem. ^^ FoU>: T. Tavöa» 14. stran NOVI TEDNIK Št. 40 — 14. oktober 1*971 1920: (laudeamus i^itur Pred enainpetdesetimi leti so položili SVOJ zrelostni iz- pit. V Mariborski liumani stični gimnaziji. Tam so se učili grščine tn latinščine Naučili so se logike. Zato so bili kasneje na univerzah vsi dobri matematiki in fiziki Tako je pripovedoval živah ni Božidar Godec iz Celja, ru- darski inženir, sedaj v zaslu ženem pokoju Imel sem sre- čo, da sem lahko z njim spregovoril nekaj besed, pre- den so prišli njegovi tovariši iz šolskih klopi. »Kasneje vam bo že sam dr Slodnjak, kaj več povedal o nas«, mi je vzpodbudno dejai Potem je govoril o sebi Ka- ko je po službeni dolžnost: prepotoval celo Jugoslavijo, spoznaval ljudi in se z njimi učil tiste učenosti, ki je ne daje nobena univerza Potem je prišla vojna. Leta 1941 so ga Nemci v Celju aretirali, ga zaprli v Stari pisker in ga nečloveško mučili. To je bi lo avgusta meseca. Kasneje so ga prepeljali v Maribor in ga januarja 1943 depKjrtirali v zloglasno nacistično taborišče Dachau Tam je dočakal svo- bodo, se vrnil v domovino ir s svojo visoko strokovnostjo mnogo pripomogel h gradit v socialistične Jugoslavije, živ- ljenje tng. Godca je bilo bur no, kot je buren njegov duh nepomirljiv rn vitalen. Razred je štel 42 dijakov; Na Cankarjevem vrhu, v go- stilni Lojzeta Obersneta, ki je tudi iz tega razreda, se je zbralo in si pripelo rdeče na- geljne 17 sivolasih mož. Ne kateri niso mogli priti zara- di slabega zdravja, nekateri So še vedno aktivni v raznih službah, kajti iz tega kolekti va je izšlo nekaj pomembnih imen, med njimi akademik dr Anton Slodnjak oa že pokojni dr. Vladimir Kralj, narodni heroj ing. Jožo Her manko, že leta 1941 uslreljer v Mariboru, itd. Ing Godec mi je kasneje dejal, da ga je letos obiskal njegov prijatelj iz Poljske, • katerim sta skupaj v Dachau prestajala metode za očiščp nje arijske ase, Sp>omini sc se vrnili. Preveč je bilo vse ga. Zato bomo v eni prihod njih številk Novega tednika kaj več napisali o tem vrlem Celjanu. Trenutno še lovi zadnje sončne žarke v Pomiru pri Pul.ju. DRAGO MEDVED Razred je štel 42 dijakov. Na Cankarjevem vrhu si je pri pelo rdeče nageljne 17 sivolasih mož. Inž. Godec Božidai je drugi z desne proti levi foto: dri Drage bralke in bralci! začenjamo z zaupnimi pomenki. Naj bo naslov rubrike — MED ŠTIRIMI OČMI Pa naslov ni važen. Pomembno je le. o čem se bomo pogovarjali! Na vaše osebne težave in skrbi, predvsem seveda take, ki zadevajo odnose med spo- loma in odnose v družini, bosta odgovarjala svetnovalca Igor in Nnta.^a Igor za bralke. Nataša za bralce. Rubrika ne bo le resno kramljanje. Včasih bomo kaj teikcga raje zavili v humor, v šalo, pa nam bo tudi lažje- Da bi nam bilo lažje — to je namen naših pomenkov. Da ne bo nihče sam s svojimi skrbmi! Da jih bomo delili! In se pomenil o i^saki, še tako osebni zadevi. . Odgovori so brezplačni! Anonimnost zajamčena. Lahko Se podpišete z izmišljenim imenom, čeprav nas bo vaše za upanje z navedbo priimka in imena seveda še bolj razveseli lo. Seveda tega ne bomo objavili. Izjemoma bomo odgovorili tudi po pošti Tako! Mislimo, da je to vse! Danes pa že lahko pre- berete prve pomenke, ker se je nabralo nekaj pisem s takš Tio vsebino, za katero smo želeli odpreti novo rubriko v na- šem časopisu SEM RES TAKO OBČUTLJIVA Hodim v srednjo šolo. S prijateljicami se velikokrat pogovarjamo o fantih. Pripovedujejo to in ono z zelo, vsaj za mene, grdimi izrazi, od »nategnil, položil« in podobno. Vse govorijo v vzvišenem tonu. Mene pa je sram. Sem drugačna od drugih? O poljubu govorijo kot o kosilu, skratka nepomemb- nem dejanju. Mene pa vse spreleti, če me fant poljubi. Oblije me hladen zrK>j. še pomisliti ne smem na poljub, kadar sem sama, ker se mi zvrti, noge pa začnejo drgetati. Zakaj? Kaj je z menoj? Marjetka Draga Marjetka! Nič. Nič ni s teboj narobe, dede prvega; prav imaš, da ne uporabl.jaš podobnih izrazov, saj je toliko mnogo le]}šlh, ki več povedo o našem občutju. Glede drugega pa bodi vesela, da imaš fanta, ki zna tako poljubljati, čuvaj ga. Igor TEŽAVE POROČENE ŽENE Sem poročena že celih pet let. Sem izredno lepa m vsi mi pravijo, kako sem pametna. Posebej moški. Mnogo lepša sem od moža in pametnejša, čeprav je on glede na šole bolj izobražen Sama nisem v službi. Drugi moški me vedno tako poželjivo gledajo, kadar se jim ozrem v oči. Vedno bolj čutim, da se odmikam od moža. Ali naj grem s kom iirjgim, če si to želim? Veste, pri nas v oko- lici je tohko priložnosti. Pa še avtomobil mi včasih pusti doma. Vznemirjena žena Ce ste resnično tako lepi in pametni, si boste težko našli kaj prinierne.ija. Verjetno vam nede.iavnost povzroča takšne pre.glavice. Poskusite morda pri filmu, tam ,je sicer veliko lepih žensk, potrebovali pa bi tudi pametne. Sicer pa vaš mo7 res ne more biti kaj dosti pameten, da vam nudi toliko, da lahko ra/jnišljate o drugih Prehira.ite re- vi.je in videli boste, da vse tak«i fantastično lepe in pa- metne ženske le niso bile vselej srečne. Igor OBUPAN SEM Sestna;st let sem star, di- jak in popolnoma obupan. Postal sem živčen. Ne morem se učiti, zardevam in potim se. Misli ml uhajajo k dekli- ci, v katero sem zaljubljen. Ona me ne razemu, nisem niti prepričan, če sploh ve, da je deklica mojega srca. Ce me pusti, tega ne bom prenesel. Kaj mi .le storiti? Franci Dragi Franci! Vsemu temu. kar doživljaš, bi rekli, da te mučijo začet- ne mladostniške težave. Med mladimi nisi nikakršna !z,ie- ma, morda si samo malo bolj občutljiv. Vsekakor pa si či- sto neizkušen. Zardevanje in potenje samo spreljata za- četne ljubezenske težave. Vem, deklici, izvoljenki svo jega srca, bi rad sklatil ko šarico zvezd z neba. Da se pri tem malo spotiš, je čisto razumljivo. Vse tvoje tegob« bodo prešle, too ti bo deklica dala čutiti, da ti je naklonjena, Ko boš v to prepričan, pJ izberi način, da se ,ii pribli- žaš. Tebi bo verjetno bolj le- žala dolgotrajnejša, ki .je p» gfosto tudi bolj uspešna. Ver jetno poznaš pregovor, da se počasi daleč pride. Pa še to; na svetu .je veliko prikupnil deklet, ne samo ena! SRAM ME JE Po telesu sem zelo slabo poraščen, zato me je poleti na kopališču sram pred pri- jatelji in dekleti, ki so vča- sih celo bolj p>oraščene kot jaz. Vprašal bi rad še to, do katerega leta lahko spol- no občuješ, ne da bi se bal zanositve, čimprej mi, pro- sim, odgovorite! Janez Dragi ,Ianer! Verjemi, čas bo opravil svoje. V puhertetnem dozore- van.ju dobiva tudi telo mO- ške oblike in značilnosti, M da narava ne obdari vse ena- ko zgodaj in z enako rado- riarnostjo. Tako je tudi z dl» kavostjo. Počakaj, da bo na- rava opravila svoje, potem pa, če si boš te »moškosti« še tako želel, napraviš korak do zdravnika, da ti primerno svetu,ie. Z občevanjem in spolnost.)« pa se prehitro ne igraj, saj niti tega ne veš, da ti moreš zanosti. Pri igran jö lahko zanosi le tvoje dekle. Nataša §t. 40 — 14. oktober 1971 NOVI TEDNIK 15. stran „Svoboda 71" zaradi naše svobode Bila je le igra, vojaška igra v miru, manever, s katerim naj bi preizkusili kako smo pripravljeni, če bi šlo zares. To smo vsi vedeli, zato smo bili na dan »D«, ko se je nad Vinico razšla noč, še bolj presenečeni. Vinica, trg ob Kolpi, prek katerega naj bi v 7 km širokem pasu udaril »napadalec«, je bila prazna, sovražno razpoložena. Na plotovih in hišah so viseli lepaki z besedami »Danes — prezir«, lističi z otroško pisavo: »Sovražniki, pojdi- te domov!«, proglasi klubov OZN z razmišljujočo vsebino, kolikšno gorje prinaša vojna človeštvu, posebno otrokom, starcem in ženam. Tako so naši ljudje pričakali namišljenega sovražnika. če ije ne 2jnaš najti na zem- ljevidu, vprašaj za pot kme- ta. Ta stari nasvet v mane- vrskih dneh ni več veljal. Vsaj ne za sovražnika v n^ši domovini, kjer načrtno in vztrajno uresničujejo zami- sel o vseljudski obrambi, o- prti na zgodovinski resnici, da vojsko lahko, naroda pa ne more nihče premagati. Polkovnik »Stanko Mihalič, ki je s svojo 12. oklopno bri- gado in desetinami najsodob- nejših tankov čakal v gozdu na znak napada, je bil sko- rajida užaljen, ko smo ga \'prašali, kako oni, kot »na- padalci«, doživljajo sprejem prebivalstva. »Pa poslušajte, vi novinarji pretiravate, ni- smo mi agresorji, naša redna vojska smo, ki pomaga pri- kazati boj jekla s partizan- skim načinom vojskovanja! Ljudje berejo o agresorjih, ustvarjajo si svojo podobo in potem se zgodi, da prileti kamen v vetrobransko steklo džipa. To ni več šala. Pro- sim, tudi to se je zgodilo.« Belokranjci, ki imajo pri- rojen odpor do okupatorja, so šli celo — predaleč. Ni jim bil dovolj iKxpoln bojkot ^sovražnika«. PEKEL NA BREGO- VIH KOLPE Ko se je na dan »D« začel prodor, je na bregmdh Kolpe nastal pravi pakel. Porume- nele krošnje dreves so se stresale ob ekspl'>zijah, ko je železen »škorenj« napadalcev lomastil p>o naši zemlji. Po- lovica tankov, ki giedo tudi pod vodo, če je treba, ki streljajo in se gibljejo pono- či, če so take zahteve, je prešla Kolpo, ne da bi ča- kala na graditev pontonskega mostu. Pri postavljanju mos- tu je imela besedo tehnika, še bolje rečeno izvrstna izu- čenost naših vojakov, ki so delali natančno in hitro kot ura. Most so sestavili iz 14 orjaških kovinsikih členkov, izmed katerih vsak lahko nosi po 20 ton. Ko je bilo delo končano, s© je začel prehod prek Kolpe. Dva klina tan- kovsküi kolon sta se ob ne- nehnih poletih riiaktivcev za- rivala v ozemlje rdečih. So- vražnik je prvi dan napredo- val 30 kilometrov globoko. Zmagoval je, toda kako dol- go? S podporo letalskih in he- likopterskih desantov (zrač. nih napadov) so p!avi posku- šali v štirih smereh prodirati proti svojemu cilju — Biha- ču, kjer je bilo med NOB prvo zasedanje AVNOJA. Odločilna je bila srdita bitka za Slunj, kjer se je v bližini vasi Drežnik pla-^'i i>oskušal rešiti s poslednjim desani^^om. Z MARŠALOM TITOM NA OPAZOVALNICI Bil sem na opazovalnici na Lipovači, prav tam, kjer je maršal Tito skupaj s koman- dantom generalštaba general- polkovnikom Viktorjem Bub- njem in sekretarjem za na- rodno obrambo generalom armade Nikolom Ljubičičem ter političnimi in vojaškimi vodii't^ji iz vseh republik, opazoval začetek konca pla- vih. Težko je opisarl veličasten prizor, ko se je po hudem obstreljevanju migov, jastre- bov in kragn.j)ljev pojavila na nebu jata transportnih letal. Nebo se je v hipu razcvetelo od padalskih kupol, še v wear ku se je vnela bitka z letalci, s pomočjo katerih so plavi skušali okrepiti svoje sile za prodor proti Bihaču, toda tedaj so začeli z ofenzivo rdeči. Iz grmo/ja so na pro- strano planjavo planili tanki oklopne brigade polkovnika Ivana Simoniča. Začel se je protinapad. Napredovati so začeli rdeči. »Bežite plavi, Kordun vas davi!« — ta pa- rola mladincev se je začela uresničevati. Zadovoljen je bil tovariš maršal, ko je ob odhodu za hip postal tuli pri nas, re- porter jih. Zado/oljen, ker je vaja pokazala, da premoremo dovolj sposobnosti in volje, da lahko branimo našo do- movino. Tekst in slike: MARJAN LEGAN Vo.jaki naše vojske so na nianevrih »Svoboda 71« pokazali izjemno mero usposobljenosti za vojskovanje. REKLI SO: General-pocpolkovnik STANE POTOCAR, ko- mandant »napadalcev«: »Napadalec bo naredil največjo napako, če bo računal le na vojsko, ne pa na earod. Ta napaka je enaka-porazn.« General-polkovnik SREČ- KO MANOLA v svoji oce- n!: »Niti zavedaU se ni- smo prave vrednosti, ki jo je pokazal narod.« MICHEL fra« coski obrambni mnister, ki si je ogledal priprave na manever: »Takšna kon- cepcija, ko se sovražniku upre ves narod, zasluži najvišje spoštovanje.« >laršal Tito na Lipovači. V spremstvu najvišjih oficirjev in političnil» v(Mlitel,jpv iz vseh republik si .je maršal Tito ogledal letal.ski desant pri Diežniku. ODREŠILNA KNJIŽICA — Neka s^ra ženska iz vasi Medžedže, ki je ostala doma, vojakom ni hotela dati vode. šele ko so ji pokazali knjižico, se je razveselila: »Tudi jaz imam tako, vi ste naši. Pijte, koiikor hočete.« MARJANA DERŽAJ NE BI MOGLA PETI — Poseben bojkot so plavim pripravili v vasi Brežani. Vojaki so hoteli pripraviti kulturno prireditev, na kateri naj bi nastopila celo Marjana Deržaj. Prebivalci va.si se niso udeležili, niso hoteli dati niti električnega priključka za razsvetlitev dvorane. VZETO ZARES — \"ojaki so vajo vzeli nadvse resno. Tako je prišel k nekem mostu kmet in prosil stražarja, naj .ga spusti čezenj. Vojak .ga je usta- vil, rekoč: »Nemogoče, most je podrt.« »Poslušajte, tovariš kapetan, kaj pra- vi vojak,« se je pritožil kmet starešini. »Ne slišim, jaz sem mrtev,« je odgo- voril kapetan. STRUP ZA SOVRAŽNIKA — V bližini vasi pri Karlovcu se je spustila s helikopterji sovražna enota. Ko so šolski otroci videli, da je na helikopter- jih bela strelica, so začeli pisati po vodnjaku: voda zatrovana (zastrupljena). VOJSKA PRESKRBI VODO — V Pokuplju je dolgotrajna suša spraznila vodnjake. Kmet.je so morali zelo daleč voditi živino, če so .jo hoteli napojiti. Pa se je spomnil nek vaščan: »Vojsko prosimo, ona ima cisterne!« Vojakom ni bilo treba dvakrat reči. Ljudem so navozili vode, kolikor so hoteli. Beograjski utrinki Dražje in ceneje v našem glavnem mestu — V prometu lahko postaneš marsikaj. v zadnjih le*;ih se lahko kot Slovenec, če obiščeš naj- večje in glavno mesto naše države, že kar prijetno poču- tiš. Nekoliko bolj doma^3, .saj živi v Beogradu 12.0:.)0 Slovencev in ni hudič, čf; ne boš ob kakšnem >^šanku« na- letjel vsaj na erjsga. Pa tudi v Celju je že mnogo ljudi, kd pravijo, da so iz Eeograda, čeprav so v resnici iz njego- ve okolice, kakšn-h 100 kilo- metrov. O vtisih bi lahko na- pisal reportažo, vendar ker zaradi TV dobro po/nsino Beograd, sa^o nekaj name- tanih utrinkov, zanimivih za nas. Najprej vino. (.^'iček Mar- vin, proizvod Slovenije Vina, ki je v trenutku osvojil slo- vensko tržišče, je v naših sa- mopostrežbah po 10 dinarjev in petdeset para. V beograj- .skih je po 7 dinarjev. Od- daljenost, vožnja in podob- no. človek bi pričakoval dru- go ceno. Svinjarija in da ne verjame, mi je dejal starejši gostinski delavec — Celjan. Ali nas nekdo goljufa, ker je standard v Sloveni.;! tako vi- sok? Kioskov z revijami in ciga- reti je brez števila. Zanimi- vo pa je, da ti prodajalec ne bo prej izročil cigarete, do- kler mu kupec ne pomoli skozi okeroe denar. Ima pač slabe izkušnje. Promet je nemogoč in če ne voziš beograjs^co, si na relaciji pet kilometrov »Obu- pan« ter preimenovan v »idi- ota, balego, klenipavca« m kdo bi si vse zapoannil. Naj- bolj običajna krcinja pa je, da ti tisti, ki se ti vrine pred nos, udari po ^elu in nedvou- mno pove, da si pac trčen K sreči nisem srečal nobe- nega nogometaša. Zato pa sem stal eno uro na pločni- ku, ker nisem mogel nikamor zaradi reke vozil, ki se je vlivala na stadion, da bd vi- dela Eusebia in 'lomače. Ba- je pa se zadnje čase tudi mi- ličniki izogi^jo rogometa- šev. Po pretepu z Ačimovi- čem so alergfični drug na dru- gega. Na tržnici Je i"redno ne- varno. Posebej tam na Zele- rjem vencu. Vsakdo te hoče prisiliti, da boš nekaj kupil. V mesnici zahtevaš takšno in takšno meso, mesar pa ti na- vrže poleg naroöen'^ga še ka- kšne pol kile drugega slab- šega. »Moram prodati«, ti pojasni, »če vam ni všeč, pojdite pa drugam«. Tudi na- kupovalke — gospodinje so prija2ine. Čujejo ns^šo govori- co: »čujem, da ste iz Sloveni- je. Baje imajo pri vas neko specialno zdravilo. Vam bom dala naslov, pa mi ga pošlji- te.« Seveda moraš vljudno odkloniti. Sicer pa ima Beograd s svojim Kalamegdancm, Avalo in dr'jgim še vedno izreden čar. M. SENIČAR Takole so najmla.jši v Celju, skupaj s tovarišicami, odkorakali na veselo trgatev, • ownei pišemo v mini reportaži. 16. stran NOVI TEDNIK Št. 40 — 14. oktober 1*971 „Na cesti nisi sam!" Velika republiška akcija za večjo varnost na cesti Izreden porist sievUa pro metmh nesreč a .eu» v leu zadoLiuje vse ti deiajc Oh področju cest^nega prometa da narede čunveč za ooijac varnost na cas'^an laicšna jt tudj osnovna riait>ga ttonusij< z& preventivo m *ramost cestnem pro.-nata iti se doJ ga leta izredne uspešno deju je pri celjski občinsk) skup ščim Te dnj se ilaiu itomisijfc pripravljajo na Ai,jučitev v veliko repuoušsc amjo pot imenom »Na ceä'j rusi sam.. Trajala oo oa tö jKtoDra d<- 31 januarja ^nn'Xlnje leto Namen akcije le la öi z nj^. neprestano opozar,,ai3 m tua kontroliran ^estm promet, k se mora v cem iasu pnlago diti spremenjeniiT) vozmn E)0g0jem Cestau ;>romet tx namreč v času iKcije ovirai zaradi megie, leževja snegi- m poledice Prav -^o so vzro ki, fci v lesensluh m zimsitu mesecih povzročijo najve<- težkih prometnih nesreč Ko oaisija oo pripravila poseben program dela, v katerega txKlo vključena' raana :iruštva, de lOvne organizacije in šole coj seveda uslužbenci miuce tCi Dodo v času iJtoije izvajal poostreno iontrolo z opozai lanjem, v hudih jrimerlh pi. tud) ukrepanjem t\>memDna je -ioga delov nih organizacij, j'>seoej ustit z veliium tfoznun ^arkom i bi naj v ten neo.-cih cait^ prilagodile vožnje aa oi čun manj ovirah jestn. ^^lomei u sagotovile popomo tehničn. opremljenost aio!/.ji uih voz^. AMD m Zveza solerjev cei avtomehanikov oi naj v časi izvajanja akcije anpravut. posebna predavanji za svoje člane Vse Kar bo » en creh me secih m poi storjenega oc Korismo, sa, oo ^saks še s» ko majhna odločitev pnspe vaia k večj) varn «sti udele žencev cestnega oromrta Pešec V bolnišnici, voznik pobegnil Letos se je na cestah šir šega celjskega območja zgo diio že 47 prometnih nesreč katerih povzročitelji so po begnili Težko je že 6e po. v2iročiš nesrečo še večjega obsojanja pa je vredno, če zapustiš človeka težko poško dovanega Tako se je zgodilo pred dnevi, KO je proti Celju vo- zil s tovornjakom PRANC SMISL 39, iz Dolenje vasi pn 2alcu in v Globočah pn Vojniku prehiteval drug to- vornjak Vzporedno z njim je hodil v isti smeri po levi stra ni cestišča pešec ANTON OROSEC, 67, IZ Globoč 10 Med prehitevanjem je tovor njak z levim prednjim delom avtomobila zadel Korošca in ga zbu po cesu_ Smisi je na^ to odpeljal 200 metrov naprej po cesti izstopil, pogledal nazaj, nato pa odpeljal na- prej prot3 Celju. Korošca so v zelo resnem stanju prepeljali v celjsko oojnišmco Na kraju nesreče na Pilo nikakršnih sledov, pa Dudi Korošec zaradi teäüh poškodb ni mogel točno po- vedati, kdo ga je podrl, to- da očividci so povedah barvo Ln znamko avtomobila Smis- la so po dveh dneh odkrili. Inšpektor za cestm promet pn UJV Celje, PRANC SALO BIR, nam je povedal da so izredno redki primeri, da ne t>] odkrih p>ovzročitelja ne- sreče. -sm POŽAR V AERU Prea dnevi je v Aeru za- gorelo. Vnei se je papu na enem izmed uskarskiJrj stro jev Papu se le ^vi. >koii val.ev m tako razcetran prišei v oužino eiekincnega greica tU je potreben v proizvoonj V tem trenutJtu je Franc 2E RAK IZ Ceija vlivaj v ^tro razredčilo ki le .ahkc vnet. ijivo To je povzročilo pia men, ki le povzročil škodo za 10.000 dinarjev, žarek je dobil opeklme na lev^ roki EKSPLOZIJA V STANOVANJU Milan ROŽIC IZ Šoštanja j .'UiDon LESJAK sta v stano vanju prvega v nedeljo pola gala topej pod ria v spalni, ci sta premazala z lahko vnet ijivim lepilom Ko sta nama iaia poiovico tai sta xlšli na malico V sobi je oilo ze 10 toplo Ker so Kunli v peč^ ni lak se je vnei V hudj eks ploziji sta Rožič m Lesjak do oila opekhne II stopnje škodo v stanovanju so oceni 11 na 50.000 dinarjev. KRIVOLOV RIB V soDotu popo.nne je moč- no počilo ob Savmji pn Gru iovljah Eksploziv je 27-let nemu Vladu JERUVCNIKU i? •Šentjanža odtrgaj roKo do za pestja JerovCmk je CJdil la je poireoova. razstrelivo w razstreijevanje panjev ven dar le bila komisija, fci si je Kraj nesreče 'Ogledala dru tlačnega mnenja Verjetno je da je Jerovč nik pripravil eksploziv la 3i ga vrgel v tolmun v Savinu sarad] nb Vendai je raz strelav predolgo držal v roki Hudo poškodovanega so od oeljalj v celjsko bolnišnico GOZDNI POŽAR v torek le nastai lami p>o- žar, kJ je zajel gozd kmeta Savmeka med Belirru vodami pri Šoštanju. Na kraj požara so prihiteh gasilci m gozdm delavci Glin Nazarje, da ba s kopanjem" prekopov omejih požar ka je zajel okoli dva hektara gozdne površine Žalec Poznamo zdravilna zelišfa? ARNIKA — ARNICA MONTANA L. iiiniiii» je ciiijXio «icjiiice m raste po aegnojemh, kisuij ^orsKin u) guzünü) jasah, travnikih in pašnikih, kjer so Lia iipiüiia iij c^ticena frj aas je drruiie največ na Po. aurju in tiupitmku tlaüLiina je ao oü cm visoka, ^ dolgov laiuiatu tenmo kore! mku dteoic je žiezastci ola. kavü Lei ga tesno üD ünu otj. daja venec jajcastiti precej aebelih usiuv ki so peterozj. ijasu Zgornja stran je cemno zelena m alakava, spodnja pa svetloaelena m gola Na vrhu stebla jt oranžne rumena cvetna glavica, do i cm v pre- aieru. Cveti oa maja do ju. aja, sedaj pa se že aoöi tudi na celjskem trgu lepo posu- šena. Cveim koski dišijo aro- natično ker vsebujejo eterič ao olje flavone saponine, jresiovine m mnoge druge spoj me Arnika je pn nas aelo znana zdravilna rastlina u) jo običajno uporabljajo namoCenc v žganju aa ob- tiladke pn zmečkanmah pod- plutbah m za izpiranje ran. Armčna tinktura deluje dra- žeče na KOŽO, živčevje, mišice .er šin žile Ce uporabimo preveč močno .tinkturo, lahko dobimo hude vnetje kože, Zato moramo tinkturo pred uporatx) vedno razredčiti ta- ko da damo eno do dve žlič ki tinkture na četrt do pol dtra prekuhane vode Notranje je ne uporablja mo, kei lahko notranja upo- raba povzroči hude motnje v krvnem obtoku ter poškodbo notranjih sluznic. B Jagodič §t. 40 — 14. oktober 1971 NOVI TEDNIK 17. stran Kriza zadružništva Kmetje bi radi sodelovali, pa jih nasprotniki ovirajo — kmeč- ka društva namesto zadrug — težko čakajo na nov zakon Pred kraticim sem sl'ša' oceno, da se smisel m pri- pravljenost kmetxDv za med sebojno sodelovanje ter siüap no delo zgubljata tn je podo- ba, da je Ideja -.adru^ništva zašla v Icriizo. Ne "erjamem da je to res, čeprav verja mem kmetom, ki pravijo, d£ imajo slabe izkušnje z zadru gami, zato se je tiajbolje za- nesti nase. Menim m za šla v krizo ixieja zadružni štva, v krizi je s Klanje za družništvo. če bi kmetom ustrezalo, pa bi xjlje uspe valo. Nekateri v :sti sapi, ko tr dijo, da kmetje mso med sebojno sodelovanje menijo da se naj ne bi udejstvovali le v krajevni skupnosti, kajtj njiihovo samoupi-avijanje da ba moralo biti veiiko širše. Ce so kmatje p-djetni v krajevnih skupnostih, so to- rej za sodelovanja, ro potr- jujejo njihove odl^JČ-itve, ko glasujejo za sam »prispevke ki so namenjam za skupne potrebe. Pri delu krajevnih skupnosti pa so podjetnejš: kot pri sedanjih kmetijskih organizacijah zaradi tega, kei tam lahko bolj :>dločajo o stvareh kot pn kmetijskih zadrugah. Menim iiste zadru- ge, s katerimi niso aadovoLj ni. Mnogi kmetje niso ■ zado voljni s sedanjim zadružni štvom, niso pa prota zadruž niištvu nasploh, žeiijo si take zadruge ala druge kmetijske organizacije, v katerih bi lahko odločali vsaj toliko koi v krajevnih skupnostih. To potrjujejo tudi oivša' društva živinorejcev za vzajemno po moč, ki so se pred kratkim preimenovala v kunečka dru štva. V vsej SJoveruji jih je že več kot 20, člajir^v pa ima- jo najmanj toliko, kot je vs^ pravih kooperantov pr; vseh kmetijskih organizacijah v republiki Vznikla so moralne in gmotne pomoči od zunaj iz podjetnosti samih kmetov. Pečajo pa se s tako dejavnostjo, ki bi Jo iahko ali celo morale opravljati kmetijske zadruge. Kmetje čutijo, oa si neoi- ganizirani, razbiti posarnea- niki ne morejo pomagati. Menijo pa, da si iahko bolj pomagajo z dobrun društvorr kot s slabo zadrugo, čeprav E>o predpisih ne mor« razvi- jati tako široke dejavnosti kot zadružna organizacija. Društva ustanavljajo zaradi nestrpnosti, ker po sedanjih predpisih ne morejo uneti ta . küi zadrug, kot so jim po trebne. Naveličali so se čaka- ti na novi zakon, k: naj jim omogoči ustreznejše oblike zadružnega pove250vanja m so delovanja. K u-stanavljanju društev, jih sili tudi gospo darska nuja. Ne morejo se zadovoljiti le s tolažbo, da Oj bilo vse prav, če bi kmetij- ski pridelki ^meli xe višjo ceno. Ideja zadružništva pri kme tih torej ni zantu-!a niti m za- šla v krizo. Oni iobro vedo kaj E>otrebujejo - uresniču- jejo pa tisto, Kiar je v se danjih razmenh Tiožno. Imamo pa tuda take ljudi, ki še vedno z nezaupanjem opazujejo podjetnost kmetov ▼ društvih m se rx>jijo takih zadrug, ki bd jih upravljali kmetje. Nasprotujejo kme- tom, namesto da bi se zme nili za tako sodelovanje, ki bi koristilo vsem. Saj kmetje ne zahtevajo veliko, žeiijo le izboljšati svoje življenjske razmere. Pa še jo ne na šk > do delavcev, oemveč pred vsem z zmanjšanjeij razlike med odkupnimi jenamj in ta stimi, ki jih morast plačati delavci v mestih, in z zauža njem pridelovalnih stroškov J02E PETER S celjske tržnice v preteklem tednu je bila celjska tržnica polna jesen- skih dobrot. Pa tudi sprehod po njej v tem tednu nam po- ve, da je še vedno tako. Stojnice so polno obložene z zelenjavo in sadjem, i>a tudi suhe robe in drugih ročnih iz- delkov je dovolj. Kaže, da bo celjskim in tujim branjev- kam kmalu zmanjkalo življe njskega prostora, saj so se pričele širiti tja proti ribar niči. Naj za uvod navedem naj- prej ceno gobic. Ajdovčke so prodajala po 40 din, ostale pa od 10 do 20 din. Veliko ce- nejše so kot v Ljubljani, ži- ve piščance prodajajo po 20 do 30 din, jajčka pa 1,00 do 1,10 za komad. Raznovrstne solate je pre- cej po 5 do 6 din. Motovi- leč prodajajo po 20 din. kmetijski kombinat Žalec {>a zeljnate glave f>o 1 din, ostali po 2 din. Cena peteršilja se suka okoli 7 din. korenčka pa 4 din. Cena kislega zelja in repe je enotna — 4 do 5 din. Še več kot zelenjave Je na trgu sadja. Lepa štajerska jabolka prodajajo po 2 do 3 dinarje, kruške 3 do 5, gro- zdje FK) 5 in sUve po 4 di. narje. Kilogram kostanja sta- ne 4 do 5 dinarjev, orehi 9, a liuščeni 26 din. Ob koncu lahko rečemo, da izbira na celjskem ti^ ni nič manjša, kot je v Ljubljani. JUBILEJNA PRIJAVNICA ZA STARE NAROČNIKE Uredništvo »Novega tednika« žal težko pregleda sez- name naročnikov v vseh 25. letih izhajanja. Verjemite nam, da bi takšno nalogo težko opravila četa uslužben- cev. Zato prosimo vse naročmke, ki so od leta 1945 ne- prekinjeno tednikovi naročniM, da izpolnijo spodaj ob- javljeno »Jubilejno prijavnico«. Ko bomo imeli ta sez- nam, ga bomo lažje primerjah z našo evidenco, kajti vse, ki bodo dokazano naši naročniki v vseh 25 letih, čaka prijetno presenečenje. »Prijavnico« pošljite na na- slov: Novi tednik — 63000 Celje — Gregorčičeva 5 (Stari naročnik). JUBILEJNA PRIJAVNICA Prijavljam se kot naročnik celjskega časnika od »Nove poti« do »Novega tednika« z izjemo leta 1947, ko časnik ni izhajal. Ime in priimek: _ Točen naslov: _ Podpis prijavljenca: 18. stran NOVI TEDNIK Št. 40 — 14. oktober 1*971 Nastopi malih nadebudnežev na veseli trgatvi v parku v7go,mo varstvene ustanove Anice Černejeve v Celju so navdušili številne gledalce. V ozadju bra.ida % grozdjem, v sredini duet deklice in dečka. Mozirski šolarji čistijo smuške terene na Golteh. Otroke višjih razredov vozijo z gondolo na Golte, tu pa pod vodstvom svojih učiteljev in uslužbencev rekreacijskega centra na Golteh čistijo smučišča ostankov štorov, vejevja In podobnih ovir, ki so onemogočale varno smučanje, čim je snežna odeja nekoliko skopnela. Pridni prostovoljci, mar ne? Qyo vadis> državlian? Čestokrat po krivia kriti- ziramo naše ljube šoferje in njihove avtobuse kar križem in počez. Včasih pa tudi ne. Vsekakor pa je nekaj stvari, s katerimi se nikakor ne moremo sprijazniti in ki jih obsojam tudi sam. Da ne boste mislili, da so me v to napeljali, ali da mi je kdo povedal. Ne, nikakor- Vse sem doživel sam. Obe skraj- nosti, ki vam jih bom pove- dal. Nedolgo tega sem stal do- poldne na avtobusni postaji in čakal na avtobus, ki pelje, ki bi morai peljati ob pol desetih v Rogaško Slatino. Kar krepko se mi je že mu- dilo, avtobusa pa nikjer. Ura je bila že deset, o avtobusu ne sluha ne duha. Ljudje so se začeli razburjati. Kazalci na uri so že mahali tja proti pol enajsti, ko je avtobus končno le prišel. Med dolgim čakanjem sem šel v postajno poslopje vpra- šat, kaj je z avtobusom. Re. čeno mi je bilo jasno in glasno, predvsem pa glasno, da je pokvarjen in da ga pač popravljajo. Niso pozabili opozoriti me na moje potrp- ljenje. Ko sem vprašal, zakaj tega nihče ni sporočil čaka- jočim ljudem, mi je vprašani dejal: »To ni moja stvar, na- čelnika postaje pa ni.« čeprav je vedel, kako in kaj je z avtobusom, se mu ni dalo, da M se potrudil in ljudem obrazložil. Le zakaj, ko pa to ni v njegovi pri- stojnosti. Saj to je tisto hu- do pri nas; nihče ne bo ni- komur pomagal, nihče kaj naredil za drugega. Najbrž hi lahko pogorela postaja, pa bi rekli šoferji in sprevodniki: »To ni v naši pristojnosti!« in bi mirne in potolažene ve- sti odšli v bližnjo kavarno. So pa včasih naši šoferji tudi reveži. Mogoče pa je oboje povezano in ljudje ni- komer več ne zaupajo? Naj- brž res. Kozjansko nekega dne. Av- tobus je poln, prepoln. Se hočejo nanj, grozijo. Glava pri glavi, noga na nogi. Po kratki vožnji policija. Stop. Preveč ljudi in kazen: pet tisoč dinarjev ali dVa dni zapora. Pogovarjal sem se s tistim šoferjem in vem, da je to hudo. če bi ljudi ne vzel, se bi mu lahko zgodilo, da bi fi- zično obračunali z njim. Ker jih je vzel, bo moral ali je že, ne vem, plačati kazen. Do- datnega avtobusa seveda ni, ker ga tudi nihče ne da. V tem primeru bi seveda moral zagovarjati šoferja, v prejšnjem pa sprevodnika ali uslužbenca ali kar koli je že bil, ne morem. Nezaupa- nje v ljudeh raste, ker dru- gače tudi ne more biti. Kri- va je naša neodgovornost, ne- zainteresiranost za svet oko- li nas, za vse, kar je drugo od naših koristi. In tako plo- vemo v čisto tuje, sebične vo- de in pozabljamo na sočlove- ka. Sočlovek pa na nas. Od- tuqitev v našem svetu je če- dalje večja in opaznejša. Tako je v svetu šoferjev in sprevodnikov. Bodite pre- pričani, da tudi drugje ni bolje. Quo vadiš, državljan? Milenko Titov trg v Velenju je te dni povsem spremenil svojo podobo. Dobil je nov spomenik NOB in padlim borcem ter novo knjižnico (zadaj v sredini). Spomenik obdaja fontana, ki daje celotnemu okolju še vabljivejšo celoto. (Foto: MB) VREME V pri- hodnjih dneh pričaku jemo oblačno vreme s krajevnimi razjasnitva- mi. NOVI rEDNIK - GJasiio oWmsKih organizacij Socialistične zvezt delovnega ljudstva: Celje Laško m Žalec - Uredništvo in uprava Celje, Gregorčičeva 5. poätn: predaj 161 - Glavni tn odgovorni urednik; Jože VoLfand, Tehnlčnj urednik: Drago Medved - Redak «ja: MIlan Božič, Jure Krašovec. Milan Seničar, Milenko Strašek Bemi Strmčnik. Tone Vrabl. Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk in klišeji CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vratomo - Cena posamezne številke 60 par; letna naročnina 30 din, pohetna 15 din; Za tujiijo znaša naročnma 60 din - Tekoöl račun 507-11280 — Telefoni: uredništvo 23-69 tn 31-05 mali oglasi in naročnine 28-00