Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. - številka 89 g£no»lMji: obe. konferenc« SZDL h T -i* KranJ' Radovli o so-Kien anJJ1Stvu v občini. Na-živl)enh r ni bil le opisati ci«lnih !, ludi- ki «ve od so-J? fctoS??*' miroma ima-Žlv,Janio . doh^lkoV za pre-tl i?ho,)ić rmveč tudi poiska-VičnciSn"? /a boljšo in pra-IS0 delitev denarja, ki Koivl ,N ŽICAMI ga občina nameni za socialne pomoči. Te naj bi bile v bodoče višje, kar je z odlokom potrdila tudi občinska skupščina. Čeprav menijo, da samo z zviševanjem pomoči ne morejo reševati socialnih problemov, pri svetu za zdravstvo in socialno varstvo v škof j i Loki upajo, da bodo s tem odlokom lahko zagotovili nekoliko večji kos kruha več kot 500 občanom. Do sedaj so se družbene pomoči delile po odloku iz leta 1966, ki še dolgo nc ustreza. To velja predvsem za višino socialne podpore. Zato je skrbstveni organ že dalj Časa moral odstopati od določil odloka, tako pri družbenih pomočeh za ostarele in onemogle kot tudi pri začasnih dijaških in vajenskih denarnih pomočeh. Večje kot je predvideval odlok so bile tudi rejnine. Kljub vsemu pa so odborniki menili, da so socialne pomoči prenizke, zato so na zadnji seji skupščine občine Skofja Loka spre jeli sklep o povišanju družbenih denarnih pomoči v občini. Stalna socialna pomoč, do katere so upravičeni tisti občani, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje in so pridobitno nesposobni, znaša do 300 dinarjev mesečno, le v izrednih primerih lahko skrbstveni organ odobri višjo so- cialno pomoč. Po tem odloku se lahko dodeli začasna druž bena pomoč tudi učencem in dijakom, vendar le v primeru, da bi jim socialno eko nomski pogoji onemogočili učenje ali poklicno usposabljanje. Pomoč znaša do 200 dinarjev mesečno. Za otroka, ki je oddan v rejniško družino, plača rejnino občina, če nima nikogar, ki bi zanj skrbel. Lahko pa občina odobri le del rejnine, ostalo pa plača eden alt oba starša. Za otroka do 3 let /naša rejnina 450 din mesečno, za otroka od 3 do 7 let 400 din, za otroka od 7 do 12 let 450 din in za otroka nad dvanajst let 500 din mesečno. Največ socialnih družbenih pomoči dobivajo lastniki oziroma družinski člani lastnikov malih kmetij, in sicer jih je 28,8 odstotka upravi-čeneev, telesno in duševno prizadetih je 20 odstotkov, kmečkih delavcev in dninarjev tudi 20 odstotkov, čipka-ric 18,5 odstotka, delavcev brez ali z nezadostno zavarovalno dobo 10 odstotkov, obrtnikov 5 odstotkov in gospodinj 4,1 odstotka upravičencev. Največ upravičencev je doma iz hribovskih predelov Poljanske in Selške doline. Večina je samskih in nimajo otrok. L. Bogataj KRANJ Prodaja po znižanih cenah PRODAJALNA TEKSTIL KRANJ, Prešernova cesta 5, obvešča cenjene potrošnike, da lahko kupijo po 40 °o znižanih cenah kvalitetni tvid za plašče in kostime. OBIŠČITE NAS — LEPO BOSTE POSTRE2ENI! KOKRA Kranj, prodajalna Tekstil, Prešernova c. 5. Konferenca ZKS o socialnih razlikah Konferenca Zveze komunistov Slovenije bo na svoji tretji seji danes in jutri razpravljala o socialnih razlikah in o ukrepih za preprečevanje njihovega nadaljnjega poglabljanja. Spregovorila bo o vzrokih tega škodljivega pojava, saj le temeljita in odkrita analiza vzrokov lahko da veljavne napotke za njegovo odpravo. V razpravah pred zasedanjem konference so komunisti potrdili osnovno ugotovitev, ki bo podlaga za delo konference, da je namreč socialno razlikovanje v naši družbi doseglo tolikšne razsežnosti, da bi ohranitev takšnega stanja ali celo nadaljnje poglabljanje razlik nujno ogrozilo uspešen razvoj samoupravnega socializma in omajalo zaupanje delovnih ljudi v njegove vrednote in učinkovitost. Pri iskanju poti za zajezitev nadaljnjega poglabljanja socialnih razlik in za odpravo škodljivih posledic, ki so nastale že doslej, bodo komunisti na konferenci pretresli več obširnih sklopov vprašanj, ki posredno ali neposredno vplivajo na socialni status posameznega občana aH skupine občanov. Prvi takšen sklop so vprašanja, ki so povezana z različnimi pogoji in težnjami pri ustvarjanju in delitvi dohodka: kakšni so pravični oz. sprejemljivi razponi dohodkov, kolikšne so upravičene razlike v prejemkih istih kvalifikacijskih kategorij v sorodnih in v različnih dejavnosti, kako uveljaviti ustavno pravico do rezultatov, ki jih daje minulo delo in kako zajeti »inflacijski dohodek«, kako omejiti dohodek, ki ni neposreden rezultat dela itd. Drugi sklop vprašanj obsega socialno varnost, t. j. gotovost posameznika, družine aH druge socialne enote, da lahko z lastno dejavnostjo ali s pomočjo družbe obvlada osebne, ekonomsko-tehnološke in socialne okolnosti. Sem spada ustrezna socialna politika, katere najuspešnejše sredstvo je usmerjanje družbene potrošnje, tako pri določanju njenega obsega kot pri zagotavljanju racionalne porabe sredstev, ki so nam na voljo lWed bistvene dejavnike socialne varnosti vsekakor spadajo možnost ustrezne zaposlitve, enake možnosti izobraževanja, pravično in zadostno pokojninsko-invalidsko zavarovanje, smotrna stanovanjska politika in socialno varstvo v ožjem smislu. O vseh teh vprašanjih bo tekla razprava na tretji seji konference ZKS. Komunisti, ki so imeli priložnost proučiti teze za konferenco, v katerih so prikazani ti problemi, so si bili skoraj edini, da so vprašanja v njih dobro zastavljena, le da so ugotovitve nekoliko preveč splošne. Dvodnevno zasedanje konference nudi lepo priložnost, da iz teh tez nastanejo konkretnejši sklepi, ki bodo zahtevali in hkrati omogočali učinkovito akcijo. T. Miklavčic XII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. - 26. DECEMBRA JESENICE ^ V četrtek, 18. novembra, bo na Jesenicah seja predsedstva občinske konference ZMS, na kateri bodo obravnavali predloge o enoletnem programu dela občinske konference ZMS in njenih organov ter komisij in se menili o organizaciji praznovanja 29. novembra ter razpravljali o enoletnem sodelovanju mladih z graničarji v občini. O V petek, 19. novembra, bo na Jesenicah posvet vodstva občinske konference ZMS in vodstva komisije za šole z ravnatelji osnovnih šol v občini, na katerem bodo govorili o organizaciji in delu mladine na šolah, o dijaškem samoupravljanju in o interesnih dejavnostih mladih. Q Na zadnji seji občinske konference SZDL so izmed 45 stalnih članov konference izbrali 11 članov za izvršni odbor in tri člane za novi nadzorni odbor. Izbirali so med do sedaj aktivnimi člani občinske konference SZDL. D. S. KRANJ £ Ta teden bodo v naslednjih organizacijah zveze komunistov v kranjski občini volilne konference: v prvem, drugem in tretjem oddelku organizacije ZK Vodovodni stolp, v podjetju IKOS in v Gorenjskem tisku. Pri občinski konferenci socialistične zveze bo danes popoldne posvet o vprašanjih splošnega ljudskega odpora. Obravnavali bodo program obrambne vzgoje za nerazporejeno prebivalstvo v prihodnjem letu in organizacijo civilne zaščite v krajevnih skupnostih. — V petek zjutraj pa se bodo zbrali na posvetu predsedniki in sekretarji krajevnih organizacij socialistične zveze. Razpravljali bodo o aktualnem mednarodnem političnem položaju, pripravi in vodenju sestankov in o evidentiranju. A. Ž. f$ Radovljica, 17. novembra — V veliki sejni dvorani radovljiške občinske skupščine je bila popoldne peta redna seja občinske konference zveze komunistov. Razpravljali so o tem, kako danes stanovanjska in urbanistična politika vplivata na družbeno socialno diferenciacijo. Izvolili pa so tudi delegata za drugi kongres zveze komunistov Jugoslavije. % Izvršni odbor občinske konference SZDL bo v sodelovanju z vodstvom kluba zdravljenih alkoholikov radovljiške občine pripravil v četrtek dopoldne posvet, na katerega bodo povabili sekretarje večjih podjetij, socialne in zdravstvene delavce ter predstavnike družbenopolitičnih organizacij. Razpravljali bodo o vprašanjih, ki zadevajo alkoholizem v občini; med drugim tudi delovni čas gostinskih organizacij, točenje alkoholnih pijač mladoletnikom itd. A. Ž. Večja vloga žene Konferenca za družbeno aktivnost žena, ki deluje pri občinski konferenci SZDL na Jesenicah, v preteklih letih nI našla pravilnih oblik, s katerimi bi delo konference bolje zaživelo. V zadnjem letu pa sc prav prek te organizacije jeseniška žena vse bolj vključuje v politično ln družbeno življenje. Delo konference za družbeno aktivnost žena je bilo posebno plodno v zadnjem letu, ko so organizirali več sestankov in zelo uspešno pripravili praznovanje 8. marca. Razstava o delovanju jeseniške žene pred vojno, med vojno ln po njej je bila prva razstava na Jesenicah, M je zares odlično prikazovala velik delež jeseniške žene v bojih za pravice. V pro gramu dela konference za družbeno aktivnost žena je obenem tudi razprava o zaposlovanju žena, posvet o osnutku zakona o družini, razprava o neprimernih filmih za otroke, večje posvetovanje o otroškem varstvu ln o razvoju srednjega šolstva na Jesenicah, organiziranje predavanj o zdravstveni kulturi ln poživitev dela Delavske univerze na področju splošnega Izobraževanja občanov s posebnim poudarkom na problemih, ki tarejo žene, ter organizacija razstave žena v borbi ln revoluciji. Več nalog programa so že uresničili, ostale nerešene probleme pa bodo poskušali odpravljati v prihodu fe. D. S. Predavanje za starše V delavskem domu na Ja-vorniku je bilo v petek popoldne že drugo predavanje v okviru Šole za starše, ki jih organizira Delavska univerza, DPM Javomik — Blejska Dobrava in osnovna šola na Koroški Beli. Tokrat je pred številnimi starši govorila o pogostejših razvojnih težavah in vedenjskih motnjah ravnateljica posebne šole Jela Leštan. D. S. Obisk iz Beograda Pred nedavnim so obiskali Železarno Jesenice mladinci in mladinke iz Beograda. Člani tovarniškega komiteja Železarne so jih zelo prisrčno sprejeli, jim pokazali nekatere obrate v Železarni, tehnični muzej v Železarni in se z njimi pogovarjali o poslovanju in problemih mladih v Železarni. Mladinska delegacija iz Srbije je obiskala tudi grob sekretarja SKOJ v Završnici, kjer so pripravili krajši program. Ob koncu obiska so sc domenili, da bodo mladinci z Jesenic vrnili obisk in obiskali Beograd ter si ogledali nekatera beograjska podjetja. D. S. Sklepna slovesnost ob 30-letnici vstaje V petek, 26. novembra, bo v zgornjih prostorih TVD Partizan na Jesenicah slovesna podelitev knjig Jožeta VI-dica Beg z morišča najbolj zaslužnim borcem in interni-rancem jeseniške občine. Prireditev bo v počastitev 29. novembra organiziral občinski odbor ZZB NOV Jesenice. Na prireditvi bodo za častnega člana Imenovali Toneta Dolln-ška iz Ljubljane, sekretarja oblastnega komiteja za Gorenjsko. To bo obenem tudi sklepna slovesnost ob praznovanju 30-lctnicc vstaje. D. S. Krvodajalska akcija V ponedeljek, 15. novembra, se je na Jesenicah začela letošnja krvodajalska akcija. Akcija bo do 20. novembra v delavskem domu pri Jelenu vsak dan od 6. do 14. ure. V četrtek popoldne pa jo bodo pripravili tudi za delavce v Železarni. D. S. POSLANSKA PISARNA O pripombah kmetov na javni razpravi o starostnem zavarovanju v Cerkljah je v začetku tega meseca razpravljal sve obrata mlekarne pri KŽK Kranj. Njihov odgovor na ugotovj* tve kmetov, da mlekarna nima povezave s proizvajalci mle" in da jim neredno plačuje mleko, je takle: @ O prizadevanjih KŽK in mlekarne za stimuliranje pr<> izvajalcev mleka na Gorenjskem ter o plačevanju mleka srn že odgovorili v Kmečkem glasu št.: 27, 7. julija letos, knict Miru Jenku iz Zgornjega Brnika. Zato takratni odgovor gjef plačevanja mleka ponavljamo. Kmetijsko živilski kombinat Kranj ima poslovno te™HrZJj sodelovanje s kmetijskimi zadrugami na Gorenjskem. Z njn» imamo tudi sklenjene pogodbe o odkupu in plačevanju m živine in krompirja. Račune zato plačuje KŽK v rokih ko določeni v pogodbah. Za morebitno zamudo pri plačilu (je P£ od letošnjega poletja naprej ni bilo) nam kmetijske zadi«-^ zaračunavajo zamudne obresti. Ne vemo, če kmetje -- v operanti zadruge — poznajo vsebino teh pogodb. Prav ta^° g0 vemo, kako je v pogodbah med kmeti in kmetijsko zad ruap določen rok plačila za mleko. To je namreč stvar kmetij zadruge in kmetov. Nazadnje moramo tudi Pr'Pomfllt,,'suje nakazila denarja kmetijskim zadrugam za mleko izvr računovodstvo KŽK, ker obrat mlekarna nima svojega računa žiro ob Menimo, da trditve o okoriščenju z zamudnimi ohrestin*^ )šni zadolženosti gospodarskih organizacij Sedanji Splošni lauuutnvsu ^t»^aauu ^&ui ui ^uim.»—j T iSO" na nepoznavanje sedanjega gospodarskega položaja v J ^. slaviji. Povemo naj, da so 30. septembra letos kupci dolg0^ Kmetijsko živilskemu kombinatu Kranj 8,12 milijona /8 rih milijonov) dinarjev več kot so znašale obveznosti na t m ata. Za najete kredite za obratna sredstva plačuje ^ ilekarna na mesec skoraj milijon dinarjev obresti. ^^Qify za mleka najbrž tudi ne vedo, da dobimo plačilo za naJ,i'3ii 50 odstotkov celotnega odkupljenega mleka šele po ti- ■ štirih mesecih od dne, ko smo mleko dobili od doba--- jr0v Eden od vzrokov za to je na primer daljši čas zorenja trgovina največji kupec vseh naših izdelkov, ni težko viti, kje je vzrok za nelikvidnost in v našem P1''11101,;, s pogodbo določen daljši rok plačila za mleko ciicga imeivu :>ei«. h~ t'lieV* mleko dobili od dobavit«-.i iljši čas zoivnia ilu v mlekarni, med vzroki pa je tudi zamuda kupcev pn P računov. .. nl|Cl<3 Neposrednega sodelovanja in povezave z dobavitelji , .jpjj v samoupravnih organih obrata mlekarne zaradi S« predpisov ni moč organizirati. V samoupravnih organih ne organizacije kot je KŽK oziroma mlekania namreč ^ sodelujejo samo člani, ki so v delovnem razmerju. Ti ra gajo s sredstvi in z dohodki tako kot določajo predp*5.'. vjji pravic torej zunanji člani ne morejo imeti. Razen v k01^ zadrugah, kjer sodelujejo neposredno v zadružnem sv^ 0bll-S podpisom sporazuma o poslovnem sodelovanju 1 so kovanju cen goveda, mesa, mleka in mlečnih izdelkov \jgm podpisniki obvezni ustanoviti svet dobaviteljev in s P°SI~ raz-aktom opredeliti njegove pravice in dolžnosti. Trenu zJjg/đ mišljamo o oblikah sodelovanja neposrednih ProiZ. seci*" mleka s Kmetijsko živilskim kombinatom, vendar bo pr0iZ' njih oblikah kmetijskih organizacij možno sodelovanje^^ vajalcev mleka z. našim obratom še vedno samo PlC .j.lVjiike skih zadrug. Zadruge pa bodo same določile PlCl.b- ' bh'šff v svet dobaviteljev. Izjema so le proizvajalci na °n:n° ^ vklju' kmetijske zadruge Radovljica, ki so po /družitvi s., „,.,,cistav" ifl samoupravne organe kombinata preko svojih P ' nikov. Tako ta hip lahko rečemo le to, da bomo PraJtatutU dolžnosti članov sveta dobaviteljev skušali opredeliti Kmetijsko živilskega kombinata Kranj čim prej- r proi*" Že pred leti smo poskušali navezati tesnejše stikc -> fly vajalci mleka, vendar so temu takrat kmetijske /aC|'jgieiis!cJ sprotovale. Zato smo se omejili le na predavanja o ngir»wi proizvodnji mleka, nadalje na kreditiranje in v.!.naa akc^° opreme zbiralnic mleka itd. Letos pa smo se odločni proti mastilisu in oddaji mleka z antibiotiki. Za to s11 ^clfl0 nili tudi del finančnih sredstev. Vse doslej pa ^"".„js^1* skrbeli, da bi povečali proizvodnjo mleka na ^J°'^0 s0raZ Prav zato smo na našem področju plačevali mleko P" merno višjih cenah kot druge slovenske mlekarne. .^tfftP % Že zadnjič smo zapisali, da je pisarna "-'--'.V, zvC^ kluba poslancev dobila gradivo, ki ga je pi »P1 'a\V M'n slepih Slovenije. Predsednica zveze slepih ^oy,Crnrcf^A Breznik je zaprosila regionalni klub poslancev za agoV*r^ ■. > do 11 n njihova stališča glede položaja invalidov in PravlC^.treŽh° ' in 1»- da bi gorenjski poslanci v republiški skupščini ti mestila za izgubljeni vid, pravice do dodatka za P°^!rStv«1 pomoč in pravice do rehabilitacije, zdravstvenega tehničnih pripomočkov. OI s P*?-* 0 Poslanska pisarna je sinoči pripravila razfi vpi a^'.0^! tičnim aktivom v Podbrezjah. Razpravljali so.°honioPis Ipjpejetft na zboru volivcev. O rezultatih pogovora ^ ^a]»( prihodnjič. kbV3 °brata Iskra v Upnici Damjan Hafner je na petkovi slovesnosti na kratko orisal 15-razvoj in uspehe kolektiva. — Foto: F. Perdan Iskra Lipnica Iztfelali milijonti števec pogovorov Ko'ektiv Iskre V Bet»v" "*".c v L'Pnici Je dv«\ m P°Poliine proslavil 15 let ig0dka- Lc,os mineva ključi! »° SC ic kolektiv P"-njJuC" kvarni Iskra v Kra- Slijontf6^ Pa s° izde,aIi S,ovesn di »tevec pogovorov. osti so se udeležili tu- q| ----»V UUV.ll.6III IU- Jožc h r kranjske Iskre niki VUbJS in drilgi predstav-iskre Elektromehanike ter predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž. Gostje so kolektivu čestitali k doseženemu uspehu pri proizvodnji števcev pogovorov in drugih mehanizmov ter iim zaželeli čimveč uspehov tudi v prihodnje. Ko je kranjska Iskra prevzela kolektiv v Lipnici hrani posoja Jjbrestuje menja Ograjuje Kit i 5at,ovljica Tržič Bled Skofja Loka Jesenice Železniki Žiri (avgusta 1956. leta) od podjetja Plamen, so proizvajali nekaj vrst mehanskih ur. Takratna vrednost proizvodnje je znašala na leto 30 starih milijonov dinarjev. Letos pa bo kolektiv v Lipnici proizvedel že za 25 milijonov novih dinarjev izdelkov. Od tega jih bodo za okrog 900 tisoč dolarjev izvozili. Pred devetimi leti so v Lipnici izdelovali še Štirimestne šte\ee s kovinskimi kolesi. Štiri leta kasneje pa so začeli s poskusno proizvodnjo petmestnega števca s plastičnimi kolesi. Danes so proizvodnjo tega števca v celoti osvo-j* 1 i in z njim uspešno konkurirajo tudi na najzahtevnejšem zahodnem trgu. Števec pogovorov je sestavljen iz 27 različnih materialov, za njegovo izdelavo pa je potrebnih 295 različnih operacij. Tako izdelan števec mora vzdržati 20 milijonov impulzov s frekvenco 10 na sekundo. Izdelava takega števca pogovorov, ki beleži vsak pogovor telefonskega naročnika, pa traja v Iskri Lipnica 13 sekund. A. Ž. ■ mm, prima loška kava iz nove pražarne Druga stran stanovanjske gradnje Od bodoče stanovanjske politike in predpisov s tega področja si med drugim obetamo tudi hitrejše reševanje stanovanjskih problemov v Sloveniji. Ob sedanjem velikem pomanjkanju stanovanj smo velikokrat slišali ocene, da so za počasno in drago gradnjo stanovanj kriva gradbena podjetja, ki zaradi izredne gradbene konjunkture in zato ker gradijo stanovanja za trg, niso najbolj zainteresirana za gradnjo stanovanj. Kaj menijo o tem gradbeniki, smo se pogovarjali v gradbenem podjetju Projekt v Kranju. Direktor kranjskega Projekta Ludvik Slamnik pravi, da so sc letos gradbena podjetja srečevala s tremi večjimi težavami. »Letos smo bili priča izredni gradbeni konjunkturi. Zato smo pričakovali, da bodo tudi poslovni rezultati temu primerni. Nasprotno pa opažamo, da bodo rezultati poprečni. Številni investitorji so želeli izkoristiti trenutni položaj in uresničiti svoje investicije v čimkrajših rokih. Mi pa smo se prav zaradi kratkih rokov znašli v težavah. Preprosto zato, ker še nismo bili priča tolikšnemu pomanjkanju materiala kot prav sedaj. Danes pri gradnji nista namreč problem le cement in železo. Primanjkuje celo opeke, stekla in podobnih materialov. Tretja težava, s katero se srečujemo, pa je delovna sila. Sedanji položaj namreč želijo izkoristiti tudi zasebni graditelji, ki s preplačcva-njem in podobnim sklepajo dogovore z delavci gradbenih podjetij za popoldansko delo. Mi imamo zaradi tako imenovanega 'fušanja' izredne težave zaradi pomanjkanja delavcev.« Projekt v Kranju bi potreboval okrog 200 vajencev. Čeprav so se odločili za visoke vajeniške nagrade in se po šolah dogovarjali, da bi se čimveč učencev odločilo za gradbene poklice, so dobili le 60 vajencev. »Ugotovili smo, da bomo morali tudi v gradbeništvu spremeniti tehnologijo. Klasičen zidarski poklic namreč postaja vse manj zanimiv. Zato bomo že prihodnje leto z 10-milijonsko investicijo (milijardo starih dinarjev) začeli uvajati novo tehnologijo. V stanovanjih ne bomo več delali mokrih oziroma klasičnih ometov, marveč jih bomo najbrž oblagali s tape- tami. Računi kažejo, da bomo z novo tehnologijo skrajšali gradbene roke približno za polovico. Sedaj je v kvadratni meter stanovanja vloženega okrog 33 ur živega dela. To pa stanovanjsko gradnjo močno podaljša in tudi podraži.« Gradbeniki tudi trdijo, da niso le oni krivi, da so stanovanja pri nas tako draga. Po njihovem mnenju v primerjavi z drugimi razvitejšimi državami v svetu pri nas gradimo naravnost razkošna stanovanja. Na Švedskem so naprimer najbolj luksuzna stanovanja grajena iz opeke in s parketom na tleh. Močno podraži pri nas ceno stanovanja tudi gostota naseljenosti. V svetu namreč že dlie časa delajo 5-etažna stanovanja brez dvigal, stanovanjski objekti z dvigali pa imajo 16 in več etaž, medtem ko se pri nas zavzemamo za 8 do 9 etaž. Poprečna stanovanjska površina znaša pri nas 45 m1, na Švedskem pa kar enkrat več. Zanimivo je, da so prav majhna stanovanja dražja od velikih. Nadalje močno podraži stanovanje tudi oprema, ki ima še to slabo lastnost, da čez nekaj let postane dodatno breme stanovanjskih podjetij. Razen tega pa imamo pri nas po trditvah gradbenikov najstrožje predpise glede zvočne in toplotne izolacije in podobno. »Prepričan sem, da bi i uvedbo nove tehnologije ter z drugačnim projektiranjem stanovanj tudi pri nas lahko močno skrajšali gradbene roke in predvsem pocenili stanovanja. Podatki namreč kažejo, da prav zato v svetu lahko gradijo tudi tako imenovana socialna stanovanja, o katerih pa pri nas zaradi sedanjega pojmovanja lahko le govorimo " A. Zalar Hrano bomo še uvažali Letošnja kmetijska proizvodnja v državi bo za 8 odstotkov višja od lanske. V družbenem sektorju se je povečala za 15 odstotkov, v zasebnem pa za 7 odstotkov. Čeprav je letošnja letina dobra, i domačo proizvodnjo ne bomo mogli pokriti vseh potreb. Zato bomo mo- rali uvoziti precejšnje količine hrane. Vedeti moramo, da se ni povečala samo proizvodnja, temveč tudi potrošnja. Tako smo na primer v primerjavi z lanskim letom porabili za 7 odstotkov več pšenice, za 4 odstotke več sladkorja in za 11 odstotkov več rastlinskih olj. -Jk Slaba obveščenost - vzrok neaktivnosti Ko so pri občinski konferenci ZMS Skofja Loka ugotavljali vzroke neaktivnosti mladinskih organizacij in aktivov, so prišli do zaključka, da je eden od vzrokov slaba obveščenost mladih o dogajanjih v občini in republiki, kakor tudi v delovnih organizacijah in krajevni samoupravi. Zato je občinska konferenca, oziroma njeno pred- sedstvo začelo aktive redno obveščati o delu občinskih organov in" družbeno-politič-nih organizacij. Sklicevali pa so tudi sestanke, kjer so se pogovarjali o aktualnih dogodkih in vprašanjih. Vendar so morali pri OK ZMS Skofja Loka ugotoviti, da je to premalo in da bo treba začeti s širokim programom izobraževanja, ki ne bo zajel Vojaški rok: Najboljši prej domov Državni sekretariat za narodno obrambo je marca letos izdal Izdal knjižico, ki so ji avtorji dali naslov: Pravilnik o ocenjevanju izvežbanostl vojakov, enot, starešin in komand, čeprav Ime ne zveni posebno vabljivo, bi težko našli branje, čigar vsebina bi bila med prebivalci kasarn tako dobrodošla kot je omenjeni dokument. Po njem vse pogosteje vprašujejo tudi študenti, dijaki in vajenci, saj gre za zelo pomembno stvar — za nove možnosti skrajšanja vojaškega roka, zadnje in največje preizkušnje pred dokončnim človekovim vstopom v življenje. Peto poglavje pravilnika namreč govori o stimulativnih ukrepih, ki jih bodo, oz. jih že uvajajo v enote JLA. Člen 58 določa, da imajo najbolje ocenjeni posamezniki, odlični in prav dobri, pravico do 30 oziroma 15-dnevnega nagradnega dopusta — če so seveda disciplinsko neopore-rečni in če dobro opravljajo zaupane jim dolžnosti. Brezhibno obvladovanje vojaških veščin ter dobro teoretično znanje torej še nista dovolj. Kandidat mora biti v vseh ozirih vzorna osebnost, dorasla zahtevam vojaškega stanu. Pravilnik je, lahko bi rekli, v poskusni fazi, vendar pa kaže, da bo upravičil pričakovanja. Zadeva kajpak terja temeljito spremembo starih metod podajanja snovi, intenzivnejše delo z ljudmi, neprestano spremljanje razvoja, posebnih sposobnosti in obnašanja vsakega posameznika ter izpoljnjenc načine testiranja gojencev. V prihodnje bodo odločale ocene komandirja voda, ki brez dvp-ma najbolje pozna zaupano mu skupino, in ne, kot doslej, ugotovitve višjih častnikov. Komandir je zato dolžan opravljati občasne vmesne »kontrolke«, dognanja pa vnašati na grafikone, postavljene v učilnico. Fantje potem prek njih spremljajo trenutno stanje v enoti in primerjajo svoj položaj s položajem tovarišev. Končna odločitev naj bi ustrezala sodbi celotnega kolektiva. Razmišljanja o rednem skrčenju roka sicer niso več gola špekulacija, vendar utegnejo — sodeč po nedavnih izjavah maršala Tita in generala armije Nikole Ljubičica — stopiti v veljavo šele čez leto ali dve. Regrutom se bolj splača pljuniti v roke ter si z lastnimi močmi, s pridnostjo, skrajšati čas, prebit na vojaških poligonih. I. Guzclj Zapostavljena vloga in pomen SZDL? V petek popoldne je bila v sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah seja novoizvoljene konference SZDL. Na seji so izvolili novi izvršni odbor in nadzorni odbor in delegate v republiško konferenco SZDL Slovenije in se strinjali s predlogom, da bo dosedanji predsednik Berti Brun do prve delovne konference SZDI. še naprej opravljal dolžnosti predsednika. V živahni in plodni razpravi o vlogi in nalogah Socialistične zveze so si bili udeleženci edini v tem, da bo treba v prihodnje temeljito spremeniti dosedanjo vlogo SZDL v družbenem In političnem življenju občine, predvsem pa spremeniti odnos nekaterih družbenopolitičnih organizacij do saine organizacije. Podcenjevanje take organizacije, so poudarili v razpravi, Ima lahko zelo neprijetne in težke posledice, še posebej zaradi tega, ker je prav občinska konferenca SZDL tista, ki je In bo morala tudi v prihodnje biti tesno povezana ln vključena v vsa dogajanja v občini. Prav zaradi tega so tudi sklenili, da bodo takoj po tej seji pripravili posebno delovno konferenco, na kateri se bodo pogovorili z vsemi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine o nadaljnjih nalogah in smerni .ah SZDL. Poleg tega Je v razpravi prevladovala tudi misel, da bodo morali v organizaciji čimprej poskrbeti za nekatera kadrovska vprašanja predvsem z vključevanjem mladih. Občinska kon-t •-ene t SZDI pa bi morala Imeti v prihodnja (.d m oporo in pomoi v vseh družbenih ovga.il/acijah, kajti le tako bi se njeni programi — kot programi najbolj množične organizacije — izliku zares uresničevali. D. S, le vodstev mladinskih organizacij, temveč širši krog mladih. V sodelovanju z delavsko univerzo Skofja Loka so sklenili pripraviti več seminarjev in predavanj. Vzporedno s tem pa bodo tekla predavanja šole za življenje, ki jo je pripravila republiška konferenca ZMS. V soboto 6. in v nedeljo 7. novembra je bil na Trebiji v Poljanski dolini prvi seminar iz tega programa. Na seminar so povabili predsednike in člane raznih mladinskih komisij in druge. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij, upravnih služb in gospodarstva so z mla dimi razpravljali o ustavnih spremembah in njihovemu pomenu, o položaju slovenskega gospodarstva, o vlogi občine in družbenopolitičnih organizacij v sodobni družbi itd. Največ pozornosti pa so posvetili razvoju samouprav nih odnosov.Na seminarju so obravnavali tudi položaj Jugoslavije v svetu in pomemb nejše zunanje politične do godke. Ob zaključku je vodstvo seminarja izvedlo anketo, s katero je želelo zvedeti, katere teme so udeležence seminarja najbolj zanimale, kaj bi želeli, da bi se še obravnavalo in kaj bi bilo treba dopolniti v programu izobraževanja, ki so ga zastavili. Mladi so v anketi izrazili željo, naj bi bila srečanja s predstavniki gospo darstva, občine in družbeno političnih organizacij bolj pogosta. Na njih pa naj bi posvetili več časa željam in problemom mladih ter dogodkom iz okolja v katerem živijo. L. B. Spotikanje izjem »Ob 400 jurjih plače na mesec bi vsak lahko tako le govoril,* je prizadeto in skoraj užaljeno dejal rux neki seji delavskega sveta sosed sosedu, ko smo poslu-šali poročilo o poslovanju podjetja in težavah zaradi nelikvidnosti, te res, da večkrat povsem upravičeno obsojamo in oporekatno delavcem na vodilnih mesttn njihove visoke mesečne dohodke, v tem primeru pa & bile kritične besede izgovorjene zelo nepremišljeno tU neodgovorno. Se več, bile so neresnične. Zares ne bi bilo napak, ko bi včasih malo bolj objektivno razpravljali in razglabljali o visokih osebnin dohodkih sodelavcev v kolektivu. Vse prevečkrat F" zabijamo delo tistih, ki prejemajo visoke dohodke, pravilno oceniti in ovrednotiti. Res je, da danes nasta,a^ med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki ogromne razlike, res pa je tudi, da zelo visoki osebni donoa-ki niso vedno le nezasluženo plačilo za lenuharjen/e n delovnem mestu. Le kako bi očitali debelo kuverto s ■ sedu, gradbenemu inženirju, ko pa vemo, da zagotov gori luč na njegovi delovni mizi skoraj noč in dan-^ Le kako bi lahko očitali visok osebni standard sposoo-nemu ekonomistu, ko pa nam njegova iznajdljivost v? gotovi kljub splošni nelikvidnosti in lastnemu bkMirnemu žiro računu še vedno normalne osebne dohoaK ■ Nam, seveda, ki komaj čakamo, da zatuli tovarnjsK sirena, saj smo prebrali že vse časopise in nani je dovolj črnih kavic. Vendar ne le v kolektivu, tudi povsod drugje v fjj nosti dan za dnem lahko poslušamo razgovore, P° Tj sumljivih namigovanj o osebnih dohodkih tistih, grade hiše in vikende. Vzrokov za take teme P°*°j£ rov je nedvomno več. Eden od vzrokov pa je prav S. tovo ta, da davki na osebne dohodke niso poznam javnosti, če bi poznali višino osebnih dohodkov P pri vseh občanih, bi odpadla sumničenja in iu'Pre tane obsodbe. Obenem bi odkrili tudi tiste, ki ner s0 vičeno prejemajo zelo visoke osebne dohodke "'.^ potuhnjeni le vzrok za vsa sedanja namigovanja- r* j pa se ne bi po premišljeni in pametni presoji m _ spotikati ob osebne dohodke tistih, ki več delajo, . jo večje obveznosti in odgovornosti, ki obenem družbi tudi več prispevajo in so plačani po rezu' svojega dela. Če pa bomo še vnaprej uveljavljali sedanjo P' ^ skrivanja osebnih dohodkov občanov, bomo-s tet t nudili zaščito in potuho lenuhom in zaslužkar)e» ■ ^ napravili precejšnjo moralno škodo tistim, ki res "J delajo in so plačani po delovnih dosežkih, Rokovanja in nezadovoljstva v javnosti zaradi tak'1 slovnih skrivnosti ne bomo mogli preprečiti. D. in •*/./.|Wv* vam nudi po REKLAMNI CENI za praz-nike od 15. novembra do 5. decembra: Šunka 450 g CARNEX Mesni doručak 200 g CARNEX Napolitanke vafel 500 g SOKO Čokolada mlečna 300 g SOKO Čokolada mlečna 200 g SOKO Čokolada lešnikova 200 g SOKO Karamele sadne — lešnik 100 g SOKO Vino — Frankopan črno 1 1 ISTRA Vino Vince 1 1 ISTRA 15,50 din 3,70 din 5,70 din 7,20 din din din 4,80 6,00 1,30 din 6,50 din 6,50 din Izkoristite ugoden nakup! Priporočamo novo kavino mešanico BRAVO V začetku januarja artur na tržišču Zadnji teden oktobra je bil v Beogradu odprt IX. mednarodni jem pohištva, opreme in notranje ureditve in II. jugoslovan-DOj.Sal?n P°hištva. Na sejmu je razstavljalo več slovenskih lov iQi*'i' med "Jbni tovarna pohištva Alples. Letos se je debeo"3 ?lganizaciJa i* Železnikov v Selški dolini predstavila artJ,rajs*emi* občinstvu s sistemom pohištva za dnevne sobe KAJ JE ARTUR? . Artur je kombinacija vitrin in garderobnih omar in drugih elementov, s katerimi lahko sestavimo poljubno ve-bko omaro za dnevno sobo. Z uporabo teh elementov bo odpadla tradicionalna »uniformiranost« in togost klasičnega pohištva. Ljudje smo takšni, da se določene stvari čez čas naveličamo in si želi-1110 sprememb. V stanovanju Smo največkrat zadovoljni že 8 tem, da nekaj prestavimo aH dokupimo. Prav pri nakupih Pa se največkrat opečemo- Stvar, ki smo jo kupih J^e gre« k ostalemu pohištvu. Ja strah bo pri nakupu pobija iz sistema artur odveč. Novoporočenca, ki imata maj- 5IVIUA hno stanovanje in tanko denarnico, se bosta odločila za nakup omare anita ali breda z vitrino in garderobnim delom. Lahko pa bosta kupila eno od vitrin cirila, mateja, darja in erika. Kasneje bosta dnevno sobo dopolnila z garderobnimi ali drugimi dodatnimi elementi: damjan, dar-ko. edo, emil in radmila. Poleg teh omar so v Alplc-su projektirali tudi stilno omaro natalija. V tem stilu so tudi dodatni elementi. V projektivnem oddelku Alplesa so izdelali načrte tudi za sedežni garnituri mazurka in rondo, ki jih bo v okviru poslovno tehničnega sodelovanja izdelovala Tovarna oblazinjenega pohištva Slovenj Gradec. Z elementi iz sistema artur bo lastnik ah najemnik »poprečnega« stanovanja v bloku lahko opremil dnevno sobo (omara, kavč, 2 fotelja in mizica) že za nekaj več kot 6000 dinarjev, medtem ko bo najdražja in naj razkošnejša veljala kupca več kot 15.000 dinarjev. Vsi elementi pa se lahko uporabijo tudi za opremo ka- binetov, otroških sob in spalnic, posebno še, ker so v AIp-lesu začeli izdelovati lične in poceni postelje, ki se z manjšimi dodatki spremene v večnadstropne pograde. KDO JE PROJEKTANT SISTEMA ARTUR? Omare je projektirala dipl. ing. arh. Anika Kordaš, sedežne garniture pa so izdelane po zamisli dipl. ing. arh. Bibe Bartok, ki je že dobila priznanje za opremo predsob, in dipl. ing. arh. Dušana Balder-mana. In kdaj bomo pohištvo artur lahko kupili? V Alplesu so prepričani, da bo na trgu takoj v začetku leta 1972. USPEH NA BEOGRAJSKEM SEJMU Sistem pohištva artur na beograjskem sejmu ni bil nagrajen, vendar je bil sejem za Alples poslovno zelo uspešen. Sklenili so pogodbe za prodajo elementov sistema artur v vrednosti 20,000.000 dinarjev, kar predstavlja skoraj polletno proizvodnjo te vrste pohištva. Zanj pa so pokazali zanimanje tudi tuji kupci, zlasti tisti iz vzhodnih držav. Tik pred podpisom je pogodba za izvoz, elementov arturja na Poljsko, v Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo v vrednosti 16,000.000 dinarjev. L. Bogataj *°ba k sistema a Ob Partizanski cesti v škof ji Loki bodo čez štirinajst dni dobili ključe stanovalci tretje stolpnice izmed štirih, ki jih v okviru poslovno tehničnega sodelovanja s SGP Tehnik Skofja Loka gradi stanovanjsko podjetje Lokainvest k: Škofje Loke. V vsaki stolpnici je 48 stanovanj in sicer garsonjere, enosobna stanovanja, večja in manjša dvosobna in trisobna stanovanja s kabinetom. Približno polovico so jih odkupili etažni lastniki, drugo pa skupščina občine Skofja Loka, JLA, delovne organizacije in ustanove. Cena kvadratnega metra stanovanja je leta 1969, ko so se vselili stanovalci v prvo stolpnico, znašala 16,80 din, lani, ko so dobili ključe stanovalci druge stolpnice 17,30 din, letos pa se je cena dvignila na 24,20 din. Podražitev je nastala zaradi visokepa porasta cen gradbenega materiala in storitev. Četrta in zadnja stolpnica ob Partizanski cesti v Škofjl Loki bo vseljiva oktobra prihodnje leto. (lb) — Foto: F. Perdan V Kamniku nova pekarna? V teku so razgovori med občino Kamnik in predstavniki živilskega kombinata »Žito« Ljubljana zaradi gradnje nove pekarne v Kamniku. Sedanji pekarski obrat podjetja Vesna je tehnološko zastarel, lokacijsko neprimeren in dotrajan. Ce v tej pekarni posamezne naprave odpovedo, bi se znatno poslabšala preskrba s kruhom. Studija o preskrbi prebivalstva kamniške občine s kruhom kaže, da bi bilo najbolje, če bi zgradili popolnoma nov pekarski obrat Gradnja nove pekarne z vso opremo bi stala 4.500.000 dinarjev. Polovico tega zneska bi zagotovili z najetjem kredita, drugo polovico pa bi zaeotovila občina Kamnik in »Žito«. Lokacija nove pekarne je predvidena ob Kranjski cesti. Z gradnjo naj bi predvidoma začeli že spomladi. Odborniki so na nedavni seji občinske skupščine podprli ta načrt. Strinjali so se tudi s tem, da bi kot posojilo koristili sredstva iz sklada skupnih rezerv občine Kamnik. J. V. rtur Konfekcija MLADI ROD Kranj, Pot na kolodvor 2 razglaša prosto delovno mesto prodajalke za potujočo trgovino Pogoji: 1. K V delavec v trgovini z ustrezno delovno prakso, 2. izpit za šoferja kategorije B. Kandidati naj pošljejo pismene prijave splošnemu sektorju podjetja najkasneje do 1. decembra 1971. K Ljubezen do petja nas je združila Pred dobrim letom so prvič zapeli fantje okteta Jelovica iz Škofje Loke. Basista Anton Blaznik in Srečko Pe-klaj, baritonista Ivan Breznik in Franc Jenko, druga tenorja Marjan Kovač in ing. Leon Marolt ter prva tenorja Avgust Jamnik in ing. Zdravko Ogris so se zbrali in začeli vaditi. O prehojeni poti in načrtih za naprej mi je pripovedoval član okteta ing. Zdravko Ogris. »Približno leto dni nastopamo v tej sestavi,« je dejal. »Sicer pa oktet obstaja že kaki dve leti. Vsi člani okteta smo že prej prepevali v drugih skupinah. Ker pa smo bili zaposleni v Jelovici, je tenorist Marjan Kovač predlagal, da bi kar v Jelovici ustanovili oktet. Dobili smo Kulturna dejavnost v novem domu je zaživela Krajevna skupnost Šenčur je z dograditvijo novega doma kulture omogočila, da v Šenčurju ponovno zaživi kulturna dejavnost. Ob otvoritvi doma je takoj imenovala poseben upravni odbor, ki akrbi za oskrbovanje doma in za pravilno uporabo prostorov. Svoje delo je odbor le opravičil. Osnovnošolci in mladinci vsak večer v spodnji dvorani Igrajo namizni tenis, dramska sekcija pa sc pripravlja na uprizoritev Desetega brata. Doslej so v gledališki dvorani gostovali že: iluzionist Angelo Parma, Prešernovo gledališče iz Kranja z Dvema bregovoma in pravljično igro Jurček, dramska sekcija osnovne šole Šenčur s pravljično igro Postelski zaklad in nčenci glasbene šole Šenčur s koncertom. Najbolj obiskan je bil koncert ansambla Mihe Dovžana. Kmalu se bo šenčurjanom predstavil še kvintet Avsenik, RTV Ljubljana pa bo pripravila javni radijski oddaji Koncert iz naših krajev in Veseli tobogan. 2e po vsem tem je razvidno, da je dom kulture dobro izkoriščen. Deset let v Šenčurju ni bilo prepotrebnih prostorov za kulturno dejavnost in zdaj prebivalci tega kraja hočejo nadoknaditi vse zamujeno. Novi dom je plod skupnega sodelovanja in dela vaščanov ter pomoči krajevne skupnosti, kmetijske zadruge in skupščine občine Kranj. V novem domu je dobila svoje prostore tudi krajevna skupnost — sejno sobo in pi samo. Vanj se je preselil krajevni urad Šenčur, ki je s preselitvijo dobil še novo opremo. Tako se v sejnih sobah redno vrstijo sestanki in seje političnih organizacij in društev. V decembru bo v domu začela delovati še knjižnica. Se eno željo imajo vašča-ni. Radi bi redne kino predstave. Vendar krajevna skupnost nima potrebnega detMl ja. Zato bo v drugi polovici novembra med vaščani Šenčurja in Sicdnje vasi izvedla nabiralno akcijo za nakup kinoprojektorja. Vsi so pre pričani, da bodo vaščani to akcijo z razumevanjem pod prh. —nec podporo sindikata ln začeli vaditi. Najprej enkrat in nato dvakrat tedensko. Strokovno vodstvo je prevzel Pe-regrin Capuder.« Najprej je oktet nastopal na proslavah, kmalu pa so fantje pripravili tudi prve samostojne koncerte. Spoznali so jih v Selški dolini, na Godcšiču, v Virmašah, na Trati, peli so novinarjem na Starem vrhu. »Tri pesmi smo posneli že tudi za radio,« mi je pripovedoval ing. Zdravko Ogris. »Poslušalci bodo lahko prisluhnili pesmim: Vije krajčič posvava, Puobi pojo in Cvete dekletu rožmarin. V prihodnjih dneh bomo za radio posneli še nekaj pesmi. Pripravljamo se tudi na snemanje prve plošče. Naši zvesti privrženci jo bodo kmalu lahko kupili. Poslušalci po Sloveniji nas bodo lahko bolje spoznali 5. decembra, ko bomo nastopili v Kamni gorici na javni radijski oddaji Koncert iz naših krajev. Sicer pa smo zdaj morali pripraviti kar načrt nastopov. Sklenili smo, da bomo dvakrat brezplačno nastopili za slepe — v Skorji Loki ln v Ljubljani, poleg tega pa še v galeriji na loškem gradu za člane našega kolektiva in ostale občane. Seveda Imamo v načrtu tudi koncerte po mnogih drugih krajih. Povabljeni smo v Sela na Koroškem, kjer smo pred tedni že nastopili. Nepozaben Je bil ta nastop.« Pevci okteta Jelovica pred-Vten prepevajo slovenske narodne in umetne pesmi — zlasti radi koroške, niso pa redke tudi pesmi drugih na- rodov. Prek Itiridesel jih imajo naštudiranih, za kon cei te pa imajo še posebej »izpiljenih« kakih petindvajset J.Čovckar Srečanje mladih Isteratov v Škofji Loki »Sodelovanje s slovenskimi osnovnimi šolami smo v škofji Loki uspeli vzpostaviti ob vsakoletnem prirejanju in pripravljanju Male Groharjeve slikarske kolonije, še vedno pa smo tako sodelovanje pogrešali med našo in drugimi slovenskimi gimnazijami. Prve stike na kulturnem področju smo navezaU šele lani z Novomeščani. Letos smo našli za sodelovanje še večje možnosti. V škofjo Loko smo povabili mlade literate iz štirih slovenskih gimnazij,« mi je v petek zvečer pripovedoval ravnatelj loške gimnazije Lojze Malovrh. kaj te ljubim'. Gradim na primerjavi: dve roži — dva mlada človeka. Govorim o življenju samem.« Dijakinja drugega letnika Majda Vidrih je zastopala gimnazijo Ajdovščina. Objav-glasiln »Izvir«. »Za da-'Arzen Je hudič se Pred številno publiko — večinoma so bili gimnazijci — so se v galeriji na loškem gradu v petek zvečer predstavili mladi literati iz Trbovelj, Nove Gorice, Ajdovščine, I-drije in škofje Loke. Velika večina jih je prvič stopila pred publiko. Svoja dela objavljajo predvsem v svojih gimnazijskih glasilih. Večer je pokazal, da je pri mladih ustvarjalcih bolj zastopana poezija. Precej prebranih del je že imelo tako kvaliteto, da bi zaslužila objavo v bolj razširjenih glasilih. Mnoga so izredno aktualna. Osnovni motiv pa je pri mladih seveda — ljubezen. In zakaj mladi sploh pišejo? Nekaterim udeležencem večera sem zastavil to vprašanje. Aleš Leko Gulič je dijak četrtega letnika trboveljske gimnazije. Svoja dela objavlja v gimnazijskem glasilu »Mi mladi«. »Zanima me umetnost. Pišem, kadar kaj čutim, iz potrebe. Čakam, da dobim navdihe. Pubcrtctniki navadno pišejo iz obupa. Sprosti se energija. Danes sem prebral odlomek iz. obširnega dela 'Jane'. Delo govori o idealni ženski, idealni ljubezni, odnosu do družbe, iskanju resnice. Taka sreča nja so pozitivna. Ljudje te spoznajo in razumejo.« Iz idrijske gimnazije je prišla Ncva Rupnik, dijakinja drugega letnika. Pesmi je začela objavljati zelo zgodaj. »V četi tem razredu sem napisala prvo. Zdaj jih objavljam v n išem glasilu ,Glas mladosti'. Največje čustvo je zame ljubezen. Danes sem prebrala dve pesmi — 'Dve roži' in 'Z?- ija nes sem izbrala strupen' in Trarara, .. igra'. Motiv: negotovost človeka, njegovo lebdenje. Poezi-ja nastane iz krize. V normalnih razmerah nc pišem. Seveda tisto, kar se 7godi v krizi, izoblikujem v normalnih možnostih. Današnje srečanje mi je bilo všeč. Zdi pa se mi, da nekateri niso vedeli, kaj berejo. Iz njih lahko nekaj nastane, ni pa jasno, kaj. Jana Polajnar obiskuje drU; gi letnik v škofji Loki. Bolj zares se je s poezijo spoprijela v osmem razredu. »Tr» dela sem danes prebrala: 'Ejubimo se', 'Ničesar ni v meni' in 'April-maj'. Osnovna mt je iskanje sv obode, imanje mladosti in razočaranje. Vsakega nekaj sili, da se i> Dovolj -...nek: pove. |e l«wiiiniV Menim, "a ne bi smeh biti tisti, ki PUejO, tako sramežljivi.« Mladi litciMi iz Nove God' «« so žal želeli ^ukrojiti sre; canje po svoje. Niso se držah skupine. Dijaki ostalih gimna-'r'^'° na pogajanjih v Moskvi do l idka MoS 'MORDA' še v toku tedna poslali v 7o vojaško delegacijo — .vojaško komisijo' v kateri bodo po en predstavnik suhozemskih, pomorskih in zračnih sil. Povedal je tudi, da so 'v političnem delu besedila pogodbe še vedno nekatera nesoglasja o definiciji, kaj lahko smatramo za indirektni napad, vendar gospod Molotov meni, da politične težave ne smejo biti nepremostljive, kadar se bodo začela pogajanja vojnih delegacij — pogajanja, ki jim on pripisuje glavni pomen' za sklenitev pogodbe, kar pa Chamberlai-nu ni bilo (vsaj po njegovem izražanju) bistveno in bi raje podpisal pogodbo z ne popolnoma določenimi vojaškimi obveznostmi. Taka pogodba pa bi bila res samo kos papirja in je zato Molotov, kakor se je izrazil Chamberlain, hotel 's podpisom počakati toliko časa, dokler ne bo doseženo polno soglasje' tudi v vojaškem pogledu. Chamberlain je izrazil tudi negodovanje, češ da 'v zgodovini Anglije in Francije še ni bilo primera, da bi ti dve državi še pred zaključkom sklenitve politične pogodbe poslali v državo, s katero se pogajata, vojaško delegacijo'. »Pojmovanje gospoda Moiotova, da bi lahko vojaški pogovori in sklepi zmanjšali in odstranili politične težave je dalo povod, da sta Anglija in Francija pristali na ta nenavaden korak,« je rekel. Na vprašanje, zakaj pogajanja že tako dolgo trajajo in zakaj vlada ne poskrbi za pospešitev sklenitve trojnega poroštvenega pakta, pa je Chamberlain odgovoril, da 'v zgodovini ni nič nenavadnega' in pri tem navedel nekaj zgodovinskih primerov, kakor da ni vojna trkala na vrata. (AdG 4155 B, 4153 B, 4147 E, 4024 B, 4156 A) Po nemških virih (Erich Kordt, VVahn und VVirklicIikcit) se je Hitler že 24. maja 1939 odločil, da bo ukrenil vse in izrabil zahodno igranje slepih miši z Moskvo in da bo svojega 'smrtnega sovražnika Stalina', ki ga je na smrt sovražil tudi sam, skušal iztrgati iz zahodnih mahinacij in ga pripraviti do tega, da bi Sovjetska zveza in Nemčija sklenili nenapadalno pogodbo. To se je odločil storiti četudi bi moral Sovjetski zvezi prepustiti poljski del z Ukrajinci in Belorusi naseljenega ozemlja, ki si ga je Poljska prisvojila celo proti volji svojih takratnih zaščitnikov in angleških interventov proti mladi Sovjetski zvezi, — prepustiti vsaj začasno, čeprav je v Ukrajini videl 'nemški življenjski prostor'. K taki odločitvi so Hitlerja silile .napake', ki jih je Nemčija storila leta 1914, ko si ni zavarovala hrbta z vzhoda, da bi opravila najprej z zahodom, nato pa še z vzhodom. To dolžnost je naložil nemškemu poslaniku v Moskvi grofu Schulenburgu, ki je počasi in vztrajno že od junija sem skušal razkrojiti pri Molotovu nezaupanje do Nemčije, dokler ga ni julija pridobil za obnovitev sovjetsko-nemških gospodarskih pogajanj. Mimo tega je Schulcnburg nekajkrat namignil, da sc je baje Hitler izrazil, da se je motil in imel napačna pojmovanja o svojem dosedanjem sovražniku in 'sovražniku sveta', kakor je Hnler neštetokrat imenoval Stalina in komunizem v svojih govorih in javnih izjavah. »Ich habe nicht gevvusst, vveleh eine sympa-tisehe und kraftvolle Persdnlichkeit Stalin ist,« se je izrazil, ko je prvič vid~,l Stalina na filmskem platnu. (Kordt, str. 161) Taka 'dobrikanja', kakor jih navaja Kordt, najbrž niso vplivala ne na Stalina ne na Moiotova, marveč prej boljševiški pogledi na vojno, ki jih je utrjevalo tudi zavlačevanje pogajanj za sklenitev učinkovite pogodbe proti fašizmu in nacizmu. Ta zavlačevanja so namreč omajala sovjetsko zaupanje, Chamberlainova sumniče-nja pa so izzvala protisumičenja. Spomin na obnašanje zahoda v času češkoslovaške krize in morebitna ponovitev take 'zahodne diplomacije', najbolj pa pogajanja sama in težave, ki jih je imela Sovjetska vlada s Poljsko, Romunijo, a predvsem s Finsko in baltskimi državami, vse to je rahljalo sovjetsko voljo, da bi 'šla za druge po kostanj v žerjavico'. To smo lahko spoznali že iz dosedanjega poteka stvari po virih in dokumentih, ki jih nisem zajemal iz sovjetskih virov, marveč iz nemških in zahodnih, pri čemer sem prišel do podobnih zaključkov kakor B. P. Potemkin v svoji 'Diplomaciji v dobi priprav za drugo svetovno vojno', kjer piše o tem obdobju: »Angleško-francoska diplomacija je skušala doseči od Sovjetske zveze enostranska jamstva v korist slabotnejših držav, ki jih je nemška napadalnost najbolj ogrožala. Po neuspehu teh poskusov so začeli Angleži in Francozi pogajanja z ZSSR o sklenitvi dogovora proti napadalcu. Tudi ta pogajanja niso pripeljala do določenega rezultata po krivdi angleške in francoske strani, ki sta skušali od Sovjetske zveze dobiti vse, medtem ko ji nista nudili v zameno ničesar. Razumljivo je, da se sovjetska vlada ni mogla strinjati z enostranskim in neenakopravnim dogovorom. Zadosti sumljivo zanjo je bilo že to, da se je angleško-francoska diplomacija izognila razširiti pogodbena jamstva na baltske države, ki bi bile lahko najbolj pripravna odskočna deska za napad nemških fašistov na Sovjetsko zvezo. Niti Angleži niti Francozi se končno niso strinjali z zahtevo Sovjetske zveze po zagotovitvi medsebojne pomoči v primeru indirektnega napada...« (Obzornik 1946, str. 165). Tak položaj na pogajanjih med zahodnima velesilama in Sovjetsko zvezo je (kakor vemo iz Chamberlainovega govora) še vedno trajal. Medtem pa je 27. JULIJA 1939 prišlo do prvega pogovora med nemško in sovjetsko gospodarsko delegacijo. Nemci so poudarjali 'široko interesno skupnost z Rusijo'. Pogovori so bili v Berlinu. To 'široko interesno skupnost' naj bi odslej ponavljal nemški poslanik v Moskvi stalno in z njo premamil Moiotova. Hitler je mrzlično pričakoval rezultatov, saj je moral doseči nenapadalno pogodbo / Moskvo še pred napadom na Poljsko, planiranim že v tem času za 25. avgust 1939. Zato je še pred prihodom zahodnih vojaških delegacij v Moskvo poslal Hitler tja kurirja s tajnimi navodili za poslanika Schu-lenburga. V prenovljeni prodaja! i TEKSTIL BLED nudimo veliko izbiro moške, ženske in otroške koifekcije za jesen in zimo ter ostalo tekstilno blago Brezplačen servis za šivanje zaves in popravilo konfekcije Izkoristite priložnost Obiščite nas Zato ga je moral vprašati: — Mesarili so te. Nekaj si jim gotovo moral povedati? Aleš je moral čakati na odgovor. Pripravo je razumel kot oživljanje Filipovega mučenja. Morda pa tudi zagato, nerodnost, v katero ga je spravil z vprašanjem. Potem je le zaslišal: — Sam veš, kako gre to. Ni šlo drugače, nekaj sem povedal, da so prenehali vsaj za hip. Povedal sem, da sem bil povezan s tabo in z Gorskim. A to ni moglo biti hudega, ko sta bila oba partizana. Sam ne vem, kako sem omenil tudi Goloba .. . Potem pa so me zmlatili do kraja, da sem izgubil zavest. Kako bo, ko bodo spet prišli pome? To je bil za Filipa hud napor, toda v Alešu so se občutki čudno pomeša'i. Smilil se mu je, hkrati pa se je v njem vzdignila nejevolja. Če je spregovoril o njem in Gorskem, nič zato, toda o Golobu! In zdaj ga je pred njim še črnil. — Obdelovali so te, bolelo je, a zakaj si rekel tudi za Goloba? Filip je zdaj že našel moč, da se je zadihano branil: — Sumljiv mi je in o nekom, ki je iz doline, sem moral. Sicer so pa pokazali, da vse vedo. Preveč tajiti nima pomena. Aleš ni mogel pritrditi. Saj niso enkrat sam-krat govorili o tem, kako se je treba vesti, kako sprejemati trpljenje, če bodo koga ujeli in zasliševali. Filip po lastnem priznanju ni bil mož beseda. Medtem so se vrata odprla in Aleš ni vedel, je to res ali se mu samo sanja. Nekdo je postavil na tla dve posodi s tekočino in nekaj, kar naj bi bilo podobno koščku kruha, zaprl spet vrata in izginil. To ga je spomnilo na otroške čase, ko so na peči čakali, kaj jim bo in če jim sploh kaj bo vrgel Miklavž. Včasih so se vrata res nenadoma odprla in prikazala se je Miklavževa roka, ki je vrgla v hišo pest orehov, jabolk ali suhih hrušk, vrata pa so se potem spet zaprla. Oči ga niso varale. Prinesli so jima okrepčilo. Zdaj se ni hotel mučiti s postavljanjem na noge, temveč se je raje splazil k vratom. Žeja ga je bolj mučila kot lakota. Ne vzeti ničesar se mu ni zdelo pametno, in ker je vedel, da ga hočejo imeti živega, se mu ni bilo treba bati zastrupitve. Zato je segel po lončku, drugega pa je potem pomolil Filipu. Najprej je poskusil, kaj je in mlaskaje ugotovil, da so jima prinesli nekakšno črno kavo in košček črnega kruha. Potem je nagnil in izpil na dušek. Odložil je prazno posodo^ in ker Filip, tako je kazalo, ni mogel rok prinesti do ust, je pomagal še njemu. A ta ni spil veliko, ker zaradi obvez ni mogel požirati, se je temna tekočina zlivala po obvezah. Aleš je odmaknil posodo. Tudi kruha se Filip ni dotaknil, vse skupaj je hotel odstopiti Alešu. — Boš pa pozneje, še prav nama bo prišlo, je rekel, ker bi tudi on svoj košček takoj dal Filipu. Potem je použil kruh in se spet prepustil premišljevanju. Bolečine niso popuščale, temveč so se oglašale vedno huje. Ce so jima prinesli hra- ivan jan • mrtvi ne lažejo! 21 Z glasom, ki ni mogel prikriti nejevolje, mu je očital: — Se pravi, da si priznal. Kakorkoli že, drugič moraš zdržati. Si povedal še za koga? Hotel je reči: Če jim nisi povedal še več, pa ga je premagalo usmiljenje. Filip je nekaj časa molčal, da se je zdelo, kakor da Aleševih besed ni razumel, potem pa je vendarle izjecljal: — Saj pravim, da vse vedo. Do nadrobnosti. Toliko je mogel povedati samo Golob? Aleš ga je še enkrat opozoril: — Morda, toda zdaj glej, da v to ne boš potegnil drugih ljudi. Tvoje zadržanje bo pomembno za vse druge. Hudiča, če si prenesel toliko, zdrži še malo. Zdaj ti bo teže, ker so ti izsilili prvo priznanje. — Ne govori tako, saj ne veš, kako je, če ti dlani žgejo z žarečimi žeblji. Saj si sam rekel, da si nekaj moral povedati! Tak zagovor mu ni bil všeč. Z nervoznejšim glasom kot poprej je spet spregovoril, kajti zaslutil je novo, še večjo nevarnost. — Misliš, da so mene pestovali? Poglej! Aleš je z ene noge snel obuvalo in odvil cunjo, da so se pokazali okrvavljeni in goli prsti. Ko je nogo spet zavil, je odsekano nadaljeval: — Da, govoril sem. Ampak kaj? Napadal sem jih, dražil, poniževal. Ce nas mučijo, potem se zberimo vsaj toliko, da jih bomo zbadali tudi mi. To je edino, kar lahko storimo. Bodi mož! Pa vendar ne misliš, da se boš izmazal s priznanji? Saj veš, kakšen je konec za take. kakor smo mi? Častna smrt je močneiš. on le, kakor si lahko misliš! Dolg nagovor se mu je zdel potreben, kajti Filipa je moral pripraviti, da ne bi podlegel. Ta pa je potem samo nekai zamorni jal. Aleš je razumei kot nekako obljubo, da je pripravljen na vse, vendar imajo preveč dokazov Govorila in prepričevala sta se še precej dolgo, a to je obema zadajalo še hujše bolečine. Počasi sta zdrsnila na tla in obležala kakor omotična. Pričakovala sta novo zaslišanje, vmes pa dremala in stokala, da nikoli ni bilo mogoče reči, kdo je zaspal ali zgubil zavest. Aleš je hotel prevpiti pekoče žalovanje za samim seboj in se skušal zrasti s tistim, kar je govoril, kar bo še moral doživeti in storiti pred nasilno smrtjo. Ugotovil je, da ga je skrb zaradi Filipa najhuje pestila. Zdel se mu je preveč nestanoviten, zdaj zakrknjen, pa spet ves mehak in omahljiv. no, je to moralo nekaj pomeniti. Nemara bo vsak hip kdo moral spet pred zasli.ševalce? S kotičkom očesa je po nekem nagibu opazoval Filipa, če bo pokazal znamenje življenja, željo po pijači ali kruhu, a ta se ni premaknil. Tudi stokal ni več, le včasih je globoko vzdihnil. Aleša je v temi prevzel kratek dremavec. Ali ni zaškrtal ključ? Prebudil se je in tedaj so se vrata ropotaje odprla, da se je začudil, kako jih je tisti, ki je prinesel hrano, mogel tako tiho odkleniti. Zdaj sta oba pričakovala, katerega izmed njiju bodo poklicali. Bilo je očitno, da se bo začelo novo zasliševanje. Morda pa bodo odgnali oba hkrati in so ju zaprli skupaj. V vratih sta se pokazala dva močna policista in prvi je tedaj globoko zarenčal: — Aleš Kralj! Ob svojem imenu se je Aleš nehote stresel, kakor bi ne bil pripravljen. Obrm'1 sc je k Filipu, ki je z rokama skušal dajati nekakšna znamenja, potem pa se je ob steni postavil pokonci. Meglilo se mu je od bolečin, a dokler je stal ob zidu in se opiral obenj, je še šlo. Ko se je prestopil proti vratom, je hodil kakor pijanec. Policistoma sc je zdelo prepočasi, kajti stopila sta k njemu in ga prijela pod pazduho. Preden so prestopili prag, je še enkrat pogledal Filipa in mu narahlo poki-mal. Potem se je med močnima policistoma zgubil na hodniku. Policista sta ga morala trdno držati, da je premagal dva hodnika in stopnice, ki so ju vezale. Znašel se je v bolniški sobi. Torej — ne bo še konec zasliševanj! Postaran zdravnik mu je z občutkom naklonjenosti namazal ranjene prste na nogah in jih povil s čistimi obvezami. Tu so najbrž obvezali tudi Filipa, je pomislil. Samega pa z zdravnikom niso pustili; stražarja sta čakala, da je bilo vse opravljeno, potem so se odpravili naprej. Zdaj je hodil nekoliko laže, kajti bolečine so popustile in mazilo na ranah je delovalo blažilno. Ko sta ga policista potisnila skozi druga vrata, je spoznal, da sc je znašel v istem prostoru, kakor pri prvem zasliševanju. Novo mučenje! Zato so ga tako obvezali. A zdaj bo izzival, da ga bodo morali pokončati! Ce ne, ne bo nikoli konca! Zdaj ga niso pustili samega. Takoj sta se poleg včerajšnjih pokazala v sobi še dva oficirja, očitno visoka, kajti Werner je bil z* njima zelo prijazen. Spet se bo začelo, se je pripravljal Aleš in V mislih že sprejemal nove bolečine. To jutro pa je potekalo drugače, kakor prejš; nje. Vsi so bili nerazumljivo prizanesljivi, skoraj nekako spoštljivi. Z VVernerjem vred so se vsi vedli tako, kakor da se prejšnjega dne ni zgodilo z njim nič omembe vrednega! Aleš se je komaj sproti vživljal v spremenjeni način zasliševanja. Zato je samo čakal, kdaj se bo ta prijaznost sprevrgla v besnost. Spraševal ga je VVerner, vendar sta tudi druga dva sem in tja hotela vedeti kako posebnost. Aleš je po večini molčal, le če so hoteli vedeti ali ostaja pri istem kot prvič, je pritrdil. To jut; ro so vpletli vmes tudi Filipovo ime in še nekaj novih, vendar se ni dal ujeti. Zato je samo čakal, kdaj se bo sprožilo, kdaj bo VVernerjev prijazni obraz spremenil poteze. Vendar pa tega Aleš ni dočakal. Pogovor je mnui brez nasilja in oficirji so bili z njim ves_ cas prijazni. Pričakoval je še kaj drugega in kaK lažnivo obžalovanje, toda obersturmfiihrer o njunem prvem srečanju ni zinil nobene. Med velikodušnim govorjenjem gestapovcev je to srečanje hitro minilo, čeravno Alešu ni povzro -lo nič manjše napetosti kakor včerajšnje. P010^ je VVerner z očetovsko prigovarja jočim glaso rekel: Še — Tako, pa končajmo. Vendar o vsem tem dobro premislite, če nam boste hoteli poveo *j kaj novega, samo sporočite. Morda boste pa napisali kaj pametnega! Aleš je zdaj še bolj začudeno moičal in spr ^ ljal vsak gib stražarjev, ki sta ga spet PoSt^e na noge in na VVernerjev gib odpeljala iz so • — Da ne pozabim, jih je tik pred vrati lis^tr. VVerner, — če boste hoteli govoriti, trikrat P kajte na vrata! Ali se meša njim ali sem znorel jaz. h.^. tako mesarjenje, danes se pa kar cede od P '^p nosti. Kar pozabim naj vse skupaj. In sp£upaj Čuden veter? Oni pa, kakor da se jih vse nič ne tiče, je urejal misli, ko sta ga ^JSpoin vodila nazaj v celico. Morda se mi bo s ti VQ posvetilo kaj novega. Ta sprememba ne biti naključna. Vrata so se zaprla in šele zda.l, ko sta g? stražarja prizanesljivo spustila, se je SP° , ie da sta bila včeraj precej drugačna. Pogledali v kot in se že hotel spustiti k Filipu, ko je «* Ril, da ta zdaj ni tako obvezan kot poprej. — Kaj se je vendar zgod.lo s teboj? V celici je bilo na pol temačno. Aleš je P°e dal bolje. — Sem mislil, da bom spet sam. Ah 1 tiste**, ki je bil tu pred menoj? je zaslišal . razločen glas, ki je bil globlji od F'nPoveg^0gle-se godi? Sama presenečenja? je začudeno P ■ dal Aleš in rekel: l — Da, tistega sem ogovoril. Kaj so nare njim/ Neznanec je pojasnil: — Ko so me prignali sem, je tu slonel obve- — ivo su me pi is"'"« *»-•*■» J- oriti zan človek. Nič nisva mogla spregovu __i___.~L-»; L ,, ceni vtakni'1 „ ali- ali **■ so ga odpeljali takoj, ko so sem vta*uw"olčai. PPf Aleš ie medlem s težavo sedelpo&& nisjjeval je o novih zvijačah, ki so Vendar j« potim spet .spregovoril: In kam naj bi ga odpeljali? H k°lu sliševat? Oni pa je zamolklo odgovoril: — Nisem prerok. Tu je mogoče vse. py Zdaj je Aleš raje utihnil. Kdo ve ka*J"j „jt» tron je novi sosed? Nekaj časa ga ni noi ^ prav pogledati, ve.ular ni vzdržal d°,gfx'ino F približno je moral ugotoviti, kakšno dj'u* „tM dobil. Njegova nezaupljivost je rasla od xenj* do tremu k.t 1'i.ivi spopad se najbrž šele z" đi ustavil na njegovih rokah, Ki »O ^ obtežene s težkimi verigami. K** Srctinj imeli lahkih m pnpiaviiih hsic! To vendar mora neka) pomeniti- Toda Ales se j« zda i zleknil pO fS0f*-^ v strop, kot bi tam pričakoval KMfj jc zaS*0 in odgovoi ter premišljal. S J m m J jjc, ker so se bolečim spet močneje og V Gl I .asu s"io pred kratkim pisali o neobdelanih kmetijskih površinah na Jezerskem, ki se ražin t meC* note'om Kazina hi Planšarskim jezerom. Domačini imenujejo ta predel /abji trg, je ° zaradi tega, ker je bilo včasih tod močvirje. Z regulacijo Je/ernicc m ta predel osušili in Vroc- ^daj kmetijsko uporaben, vendar je za raščen z grmovjem in trsjem, ki se v veliki ln rac*° Vzge. To se je že zgodilo. Poleg tega pa Žabji trg kvari izgled turist. Jezerskega sli*"« ^°s,a' M Pride z avstrijske strani preko Jezerskega vrha ne naredi lepega vtisa! Kot smo ^a 1 na Jezerskem, bi marsikateri kmet to zemljišče rad obdelaval, vendar bi ga vzel le Pogojem, če bi ga nekdo prej očistil, (jk) — Foto: F. Perdan V k V Kat n'*M gori gradi Uprava otroškega okrevališča Kekec Iz Subotice svoj počitniški dom, crem bo prostora za 60 otrok. — Foto: B. B. 'Illff//' ***«n je 'fncm hotelu Grajakl dvor v Radovljici s«) pred kratkim odprli tudi plavalni bazen. n,prt od l2, s,rok P» * metrov. Odprt je vsak dan razen ponedeljka. Ob delavnikih je I '"koval i d° i9' ure' ob ne*,cU»»h pa od 9. do 19. ure. Vstopnina za kopanje je 15 dinarjev. 1? *°botah 'ahko Pro,i odškodnini dobijo tudi brisačo, plavalno kapo In kopalke. Ob sredah Tale motiv smo posneli pri Ahcu na Srednji Bell nad Kranjem. Na latah pred skednjem se v soncu lesketajo zlato-rumeni koruzni storži. Teh, tipično gorenjskih motivov, je vedno manj. Lepi, koruzni storži, so bili včasih ponos vsakega dobrega kmetovalca, (jk) — Foto: F. Perdan Papir, ki ohranja smreke ^rdan'1 ^ do l9' urt> ohUkovaki lahko poslužijo tudi masaže. — A. Z. — Foto: Prav gotovo na nobeni gorenjski ali celo slovenski šoli ne nabirajo in zbirajo odpadnega papirja učenci tako organizirano, tako zavzeto in s takim uspehom kot prav na obeh jeseniških osnovnih šolah. Ze več kot deset let vsako leto organizirajo na vsaki šoli po dve papirni akciji. Ob dneh, ko akcija potika, je na ulicah mesta opaziti nešteto vozičkov z odpadnim papirjem. Tedaj se zgodi, da na domovih staršev brez sledu izginejo shranjene revije, kartoni, papirne škatle. Večinoma sc starši ne jezijo: pomagajo in spodbujajo otroke, da bi zbrali čimveč odpadnega papirja. Rezultati akcij potrjujejo, da v slovenskem merilu v tem pogledu zares nimajo tekmecev. V prvi letih zbiranja odpadli ga papirja so na leto v obeh šolah zbrali okoli 20 ton odpadnega papirja, danes se je številka povečala nad 80 ton. Verjetno so jim pri zbiranju precejšnja spodbuda tudi nagi ulr 1'od jet je Di-nos, ki sodeluje v posameznih akt iiah. nagradi prvo ekipo z 2500 dinarjev in obenem tudi plača vse stroške izleta učencev v tovarno papirja. »Pri nas je letošnja papirna akcija potekala od 26 do 27. oktobra« pravi ravnatelj osnovne šole Prežihov Voranc Andrej Pikon. 1 Iren. eni pri organiziranju akcije vedno pomagata pomočnik ravnate- lja France Rakovec in tovari-šica Marija Pesjakova. Sicer pa se vedno učenci sami na pionirskih sestankih pogovore in dogovore, kako bo akcija potekala. Letos smo s sosednjo osnovno šolo skoraj zatrpali prostor pri podjetju Dinos, kajti to pot nismo odlagali zbraneca |\ipirja na šolskem igrišču, Učenci naše osnovne šole so zbrali 24.105 kilogramov odpadnega papirja in mislim, da smo letos prehiteli osnovno šolo Tone Cufar. Vsa leta doslej so zmagovali učenci sosednje osnovne šole. Vzrok za to po mojem ni v tem, da bi bili naši učenci manj prizadevni. Osnovno šolo Tone Cufar obiskuje več otrok izobražencev, ki imajo doma prav gotovo dovolj Časopisov, medtem ko pri marsikaterem našem učencu doma niso naročeni na noben časopis. Letos smo opazili še nekaj, kar prav gotovo ni preveč spodbudno in razveseljivo za učence. Vsa leta doslej so v podjetjih hranili papir za naše akcije, letos pa so ga začeli kar sami prodajati Dinosu. Med posameznimi oddelki na šoli je bil prvi 7.a razred, kjer so nabrali 2813 kilogramov odpadnega papirja, sledi pa mu 8 c razred z 2137 kilogrami. Kar devet oddelkov je zbialo nad 900 kilo"i amov papirja, najmanjša količina pa je od 400 do 500 kiloera-m o v i TV Sedej Temni oblaki so v soboto zjutraj prekrivali nebo nad Gorenjsko. Od časa do časa so se ulile drobne kaplje dežja in nič ni kazalo na izboljšanje. Slabo vreme pa še zdaleč ni motilo naših izžrebancev. Oboroženi z »ma-relami« so se še pred sedmo začeli zbirati pred stavbo kranjske občinske skupščine. Zbirale so se skupinice in ploščad se je vse bolj polnila. Ob napovedanem času odhoda je udeležence izleta pozdravil glavni urednik Glasa Tone Miklavčic in vsem zaželel srečno pot ter tisto, kar je v tistem hipu vsak najbolj želel — da bi vreme »držalo«. Po pozdravu so izletniki zasedli dva udobna Trans-turistova mercedesa. Prijazna šoferja Marjan šlegel in Nande Gorišek sta usmerila avtobusa proti Gorenjski. Med vožnjo proti Begunjam so si potniki dali opraviti z ogledovanjem in branjem barvnih prospektov Bleda in Bohinja ter časopisov, ki so talcev in se spomnili grozot, ki so se med vojno dogajale na tem lepem koščku Gorenjske. Iste misli so se nam podile po glavi tudi na grobišču talcev v Begunjah in ob ogledu muzeja — nekdanjih zaporov in mučilnic. Ni bilo veliko časa. Odhiteli smo v Vrbo do Prešernove rojstne hiše in cerkve sv. Marka. Sonce, ki je pred tem sijalo, se je spet skrilo. Zeblo je do kosti. Naš fotoreporter Francelj pa je na vsak način pred Prešernovo rojstno hišo hotel vse izžrebance ujeti na filmski trak. Ni šlo lahko. Mnogi so se pred mrazom hoteli zateči v bližnjo gostilno ali v avtobusa. Pa je vse, kot vedno, Francelj brž pomiril. »Bomo hitro naredili,« pravi, potem mu pa vsak rad pozira dolge minute. Odpeljali smo se do Rečice pri Bledu. Tu ima LIP Bled moderen lesnoidustri j-ski obrat. Predstavniki podjetja so rade volje potešili Predstavniki trgovskega podjetja specerija na Bledu so vse udeležence izleta obdarili * no malico Izlet izžrebanih naročnikov Glasa PRELEPA GORENJSKA V PONOS SI Ml II jih prejeli pred tem, vodiča — predstavnica Transturista iz Škof "je Loke Anica Jamnik in naš sodelavec Črtomir Zoreč — pa sta že začela seznanjati izletnike z nekaterimi zanimivostmi na tem delu poti. Prvi postanek je bil namenjen Dragi. Za kratek čas smo se ustavili ob grobovih vsakega radovedneža in odgovarjali na vsa mogoča vprašanja. Po obširni razlagi je sledil ogled obrata. Nekateri se kar niso mogli načuditi modernim napravam za obdelavo lesa. Obrat bodo v prihodnjih letih še modernizirali, obenem pa že prihodnje leto tudi povečali. Kazalci so se bližali dvanajsti. Začeli so sc oglašati želodci. »Obljubijo malico, zdaj je pa ni,« je že bilo slišati pripombe. Vendar na malico potem ni bilo treba dolgo čakati. Zavili smo na Bled pred špecerijo. Prijazno osebje v bifeju nas je pri priči postreglo s šilcem vinjaka ali pelinkovca in di- Po okrepčilu v bifeju trgovskega podjetja Specerija Bled, kjer so bili odlično in hitro postrežem, so se naročniki za spomin slikali še pred upravno zgradbo podjetja šečo kavo iz lastne pražarne. To pa še ni bilo vse. V špe-ceriji so vsakega obdarili še z zajetnim zavitkom dobrot — bogatim sendvičem, keksi, bomboni, vinjakom, pivom in kavo. Tako so v blejski špeceriji poskrbeli, da pot naprej ni bila dolgočasna. Potniki so se po izdatnem okrepčilu razživeli. Zapeljali smo se proti cilju — Bohinju. Ustanavljali so se zborčki, ki so se vse bolj uglaševali. Iz zvočnikov so se zaslišali prvi dovtipi veseljakov. Pot do Bohinja je hitro minila. Več kot polovica izletnikov se je odločila, da odide peš do slapa Savice. Nikomur ni bilo žal. »Joj, poglej, kako čudovito. Ni mi žal, da sem prišla gor,« je še vsa zadihana ob pogledu na penečo se vodo govorila ena od izžrebank drugi. Veliko je bilo takih, ki so slišali bobnenje Savice prvič in kar težko so se ločili od pogleda v skale in sc napotili navzdol. V bohinjskem hotelu Zlatorog }e že čakalo kosilo. Brhke natakarice so na mah postregle z Izdatnim kosilom vseh osemdeset izletnikov. In z žlahtno kapljico tudi. Ta je prav vsakemu razverala jezik in bili smo kot ena družina. Jeseničan se je pogovarjal s Skof jeločanom, Tržič.an z domačinom — Bohinjcem. Vsakemu se je zdelo, da se je pravkar zapletel v pogovor, pa je že treba Iti. Tako je čas hitro minil. Treba je bilo zapustiti Bohinj. Vcčcrilo se je že. Razpoloženja v avtobusu se nc da opisati. Peljali smo se domov. Po zadnjem postanku v Ribnem pri Bledu sem se napotil po avtobusu. So bili izžrebanci zadovoljni? me je zanimalo. Pavel Eržen iz Sela pri 21-reh: »Na Glas sem naročen od julija ln res sem Imel srečo, da sem bil že prvič Ne izžreban. Izlet vprašati človek po **£jjd t Srečali smo se narC£0 lep« vseh vetrov in Še '^j pd" kraje smo indvafsetimi leti ^^."sp**' slapu Savici in %a&\^» Res, izlet je bil lep* 04* za naročnike.« . pri Anica Gaber iz *S&?2 Škofji Loki: »Že ye» po sem bila na Gorenj5* J 0. teh krajih pa ^»^oZ^ Zame bo ostal nci pfW* pocled na slap sflC^M diteljem bi se rada.*^ za prelep izL'L res nisem mogla saj dožive^ Tez*'5 \l Peter Prcšičnik: * > *0 ga: »Nisem mis"'taita 1 toliko videl. V pod)e« M večkrat prirejali K ^ H a ne grem. Vedno, ^ se* izletih kaki prepir«- y £M vedeJ, da tega ne »* ve&> družbo P" prijetno rad grem.« Potočnik " ££g službo, v ^g in s bil* nisem 1 Mari ja »Mol ie šel v imela -■n vadb) hčerko i - hana in zat(? senečena. P*** * PrviČ st;," ?xer obiskali GoreO renjskem W si je tudi da i bo?*** nem si |e l,- kraji in Prav je bila !?^0i***y-Kdor ne porna jjv*j Tako pra^ ifi0 tujec. -je spoznavati ljudi« naši ^^niki/1^ nnro čni1 ■k. trn prijatel 11 bil dan k*T smo se kom^l .,, ie bilo trt** , v Morda se f^e.>J luulnic leto? vet inhko p muhasta in Kai.viflnJeP' dfi je žreb spet 1 letos pa: **f bili /adovf>lini STOO. Besedilo- dan Slike: F-rei NA G°REI\IJSKEM JURČEK 8% m. 'UPERW1ARKET Pšenice Konfekcija Mladi rod Kranj Pot na kolodvor 2 Iščemo žensko za pomoč v potujoči prodaji s šoferskim izpitom B kategorije Interesentke naj pošljejo pismene ponudbe v splošni sektor podjetja najkasneje do 1. decembra. Mednarodnega tekmovanja v biatlonu ne bo Priprave na prihodnje tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice potekajo že dalj časa. čeprav je do tekmovanja še skoraj dva meseca, je pripravljalni odbor že izdelal program prireditve. Ta bo letos pripravljena še posebno skrbno, saj bo posvečena praznovanjema 30-letnice legendarne dražgo-ške bitke in 15-letnice tekmovanj Po stezah partizanske Jelovice. Prireditev bo tokrat bolj svečanega in manj ko-memorativnega značaja. V načrtu je bila tudi postavitev spomenika v Dražgošah, vendar ga letos še ne bo. Tekmovalni del prireditve Po stezah Partizanske Jelovice, ki bo v začetku januarja, ne bo bistveno drugačen od lanskoletne. V Selcih bodo tekmovanja v sankanju, na LanCOVŠtn v tekih iti veleslalomu za učence osnovnih šol, v Kropi skoki za člane in mladince, v Poljanah skoki za pionirje, v Železnikih nočni slalom in v Dražgošah tekmovanja v tekih in republiško prvenstvo ter jugoslovanski memorialui pokal v biatlonu. V Dražgošah bodo vsa tekmovanja v nedeljo, 9. januarja, po ostalih krajih pa že v soboto, 8. januarja. Program je pripravljen tako, da bodo tekmovalci iz ostalih krajev v nedeljo lahko prišli v Dražgoše. Prireditelji si že več let prizadevajo, da bi bila tek-movanja poleg mno. ičnosti tudi čimbolj kvalitetna. Za januarsko tekmovanje so zato predvideli mednarodno tekmovanje v biatlonu, ki pa so ga morali pred dobrim tednottt odpovedati. Zakaj? Predvsem zaradi nerazumlji vi)\a stališča Smučarski1 zveze Jugostevife, Prireditveni odbor ie naslovil na zvezo dve pismi s prošnjo za pomoč, vendar do dam: kljub več telefonskim posredovanjem ni dobil Odgovoru, Tako bodo gledalci pri krajšimi za kvalitetno prireditev, ki bi jo lahko spremljali ob progah za Kamnitnikom in v okolici Crugroba. Dosedanje priprave pa kažejo, da bo prireditev vseeno kvalitetnejša od prejšnje. In tudi na morebitne slabe snežne razmere so prireditelji pomislili. Ob pomanjkanju snega bodo tekmovanja na višjih predelih Jelovice. Po stezah partizanske Jelovice je in ostane prireditev politično-manifestativnega značaja, ki skrbi za nadaljnje razvijanje tradicij NOB, in prireditev, kjer svoje delo lahko razvijajo vse organizacije. Prav gotovo pa tudi po svoje vpliva na razvoj turizma, zlasti zimskega, v Selški in Poljanski dolini, Kropi in Radovljici. J. Govekar Snežne razmere in varnostni ukrepi na Zelenici V soboto in nedeljo je bilo na Bledu posvetovanje Mednarodne konference o plazovih, ki ga je pripravila Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Slovenije. Po referatih o plazovih, njihovi nevarnosti in organiziranju varnostne službe je v soboto zvečer spregovoril na konferenci tudi predstavnik Jugoslavije M. Salber-ger, ki je govoril o snežnih razmerah in varnostnih ukrepih na Zelenici. V Jugoslaviji še nimamo posebne poklicne varnostne lavinske službe, zato za obrambo proti plazovom skrbi Gorska reševalna služba. Še najbolj in najprej pa je bilo treba organizrati tako varnostno službo na področjih Zelenice, kjer je precej plazov, ki so že večkrat ogrozili zimske smučarje. Pozimi 1962 je tod plaz zasul 15 graničarjev, od katerih sta bila dva mrtva. Našli so ju po napornem in nevarnem iskanju šele člani GRS. Na pobudo GRS so leta 1964 začeli na Zelenici temeljito skrbeti za varnost zimskih smučarjev. Takoj so začeli redno meriti snežne padavine, veter in temperaturo in ostale meteorološke podatke na treh različnih mestih tega področja. Postopoma so začeli tudi z občasnimi meritvami snežne odeje in ugotavljali kakovost snega. Niso pa le opozarjali na nevarnost snežnih plazov, kmalu so jih začeli odstreljevati z minometi kalibra 82 milimetrov. Pri tem so dosegli največji uspeh v sezoni 1966/67, ko so s 14 minami sestreli!! kar sedem plazov, od tega štiri ogromne prsne plazove. Pozneje so ugotovili, da je najbolj uspešno streljanje z breztrzajnim topom in so v sezoni 1970/1971 sestrelili 8 plazov z 32 granatami. Za varnostne ukrepe porabijo v zimski sezoni okoli 5000 dinarjev, ti stroški pa bi bili seveda večji, če bi morali plačevati tudi municijo. Podatki kažejo, da so bili varnostni ukrepi la Zelenici zares učinkoviti, saj v zadnjih letih ni bilo niti ene nesreče, čeprav iz podatkov tudi lahko sklepamo, da je obstajala precejšnja nevarnost plazov. In prav ti dosežki in uspehi spodbujajo k nadaljnji izgradnji varnostnega sistema. V letošnji sezoni bodo na nekaterih odsekih smučišč odstreljevali plazove ročno, za obdobje 1972 in 1973 pa predvidevajo postavitev naprave z jekleno vrvjo, ki jo že uspešno uporabljajo v ZRN. D. S. V soboto in nedeljo je bil v prostorih Gozdnega gospodarstva na Bledu kongres Mednarodne gorske reševalne organizacije IKAR, ki ga je pripravila Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Slovenije. Na kongresu so sodelovali s svojimi referati o nevarnosti plazov in o preventivnih službah v gorah številni domači in tuji gorski reševalci, alpinisti in planinci. V uvodu sta spregovorila predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik in predsednik IKAR gospod E. FriodU. D. S. — Foto: F. Perdan Sejem smučarske opreme in plesne vaje V osnovni šoli »Lucijan bo učencem svetoval stro- Scljak« bodo odprli sejem kovnjak • ol J Sejem bo 20. novembra od rabljene smučarske opreme. g do n ure v maU telovad. Učenci bodo opremo proda- nicim Naslednji dan, 21. no jali in kupovali. Pri nakupu vembra, ob 10 uri bodo za- čeli s plesnimi vajami za učence. Učenci bodo dobili lične izkaznice. Plesni učitelj bo poučeval klasične in moderne plese. ' S. Pelko 3LAS * 12. STRAN Naposled v knjigarnah! Zbirka osmih privlačnih in napetih romantično pustolovskih knjig o ČAROVNICI Z GRIČA ki jo je napisala pisateljica Marija Jurič-ZAGORKA. Pred nami je prva polovica obširnega psevdozgodovinskega ciklusa o ČAROVNICI Z GRIČA, s katerim je avtorica posegla na tisto področje, kjer sta se najbolj proslavila francoska pisca Alexandre Dumas in Michel Zevacco. Dogajanje ČAROVNICE Z GRIČA je postavljeno v osemnajsto stoletje, v čas, ko vlada na Dunaju slovita cesarica Marija Terezija. Zgodbe so mojstrsko zapletene, berejo se kot napete kriminalke. Ljubiteljev napetih romantično pustolovskih romanov ČAROVNICA Z GRIČA ne bo razočarala. Prve štiri knjige romanov — SKRIVNOST KRVAVEGA MOSTU I SKRIVNOST KRVAVEGA MOSTU II — MALLEUS MALEFICARUM I MALLEUS MALEFICARUM II na 1800 straneh STANEJO SAMO 200 DIN. Knjige dobite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih založbe, naročite pa jih lahko tudi pri upravi DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE 61000 Ljubljana, Mestni trg 26 Delovna organizacija KOVINSKA OPREMA Mojstrana vabi zaradi razširitve proizvodnje nove sodelavce, in sicer: 1. orodjarje 2. strugar je , 3. vratarja — čuvaja 4. več strojnih in ročnih delavcev ali delavk, ki bi se priučili dela. Pogoji: pod 1. in 2.: dokončana poklicna šola za ta poklic; pod 3.: popolna osnovna Šola z nekaj prakse; pod 4.: osnovna šola s smislom za delo v proizvodnji kovinskih izdelkov. Začetek dela je možen takoj :>!i po dogovoru. Interesenti naj se zglasijo v tajništvu podjetja v Mojstrani, kjer bodo dobili ustrezne Informacije. Hotel Bor in Grad Hrib VABITA: novo avtomatsko kegljišče, sauna, plesna glasba, nočni lokal in vse drugo, kar potrebujete za razvedrilo In zabavo. NASVIDF.NJE V PREDDVORU1 ZLATNINA, SREBRNINA, DRAGULJI, URE IN ŠPORTNI POKALI v priznanih strokovnih trgovinah georg PIRKER Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornji0 in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško, italija nsko in slovensko. Dinarje vam obračunamo po naj šem dnevnem tečaju. jbolj" Slovenija [jj^Jfe avto poslovalnica Kranj Cesta JLA 10 NA ZALOGI vse vrste snežnih verig Upravni odbor turističnega in avtobusnega podjetja KOMPAS JUGOSLAVIJA Ljubljana, Dvoržakova Ha esta razpisuje prosta delovna ni za novo poslovno enoto ^»jl obmejnem prehodu v RATfc 3 referente za turizem Pogoj: srednješolska izobrazba (el , \m/'l" šola ali gimnazija) znanje 1 svetovnega \& jelena nemščina ali italijanščina. Prednost ■ lavci s prakso 2 natakarja 2 kuharja 2 točaj a Pogoji: kvalificirani gostinski delavci, z sa in znanje I svetovnega lez.ika. 2 snažilki aželena Pr a* dobo ilk*: Osebni dohodek po pravilniku o delitvi os. j5 jjitf za stanovanje ni preskrbljeno. Rok Pn'a^io k*0*"' Prednost imajo po objavi na v.ornji naslov dati iz zgornje savske doline. SREDA i-, ----* — 17. novembra 1971 2EL?Fam KR°MPIR igor in Smlednik 8lavah- Hra§e 52, bgorin 5684 ZlJo Prodam TELEVI-^Senf Panteno ^ sta-ca27 riv?.' Praprotna Poli- Prod^l (pri Jožu) 5685 Kt- Bistnca 11, Duplje iJgrjfi-.^ 5686 Kolo " prodam športno stav) wava special (10 pre- ^d 9.' dn nrmadje vsak dan °64-7l.279 Ure po telefonu Prodan, c, 5687 Sa r0cnf SLAMOREZNICO lv^a 2 VTn, motorni pogon. ■ Vodarn 5688 ^■Cri 176°0kos°v MONTA XpREs Prot,am PONY t ribami ■ jni AKVARIJ J-EZNTrr/11 min'aturno ŽE °gled oh J13 maketni plošči. Ure- Ogor *°rka dalje od 14. Ižanska 39, dvo-b^am Jana 5390 ?AR^ONik-n DlATONICNO ,>dam M^'vode 5191 VAP CvoU2haRbukOVa DR-■> ProdaniDn; Brcz'e 5392 2alogUam RAŠICA za zakol. SEffani^ekg OTAVE PoceniRadovliica^ ~J fEZNlco Pr0dam U,s, Puhalnikom in 5694 SLAMO- Srieo- Zavri Tpuhalnik°m in I? ^vrl JaiKv vopovlje h aradi c„i , 5695 JAblAT" ^ektr.čni OLJNI Kranj UR- relefon 23-381 kredam . , 5696 >*\nm let star<*a NP°ceni or" ?0snica 18 5697 asl°v v nS am nov KAVC. °glasnem oddelku ?„ °dam Vi) i 5698 b^r°Uam L ■ 5699 ^K^aricrzK(?Z0',dC> 16 k ,na dan p fa ,Vxtra Perica v' Puk°Pal«ška T)cnr°dam suh' 5700 I ,„ ' l)v<>' je 5* 5701 JgORNA VOZILA; vas ARotar An. ED coh-f> Pri Gori" u1' Srcd"ja fc^frlSESS. 5702 '^olav^^ASTAVA 750, december 1969, ► Izdala , Hoše "»k« Kranj, Ulica fi^SSt - Nas,ov v £ Tek. " vke »kupščl-»htti 8|,a ln ,a' ma" 22.152 ^*niška ^in tna 32 r Naročnl-50 Vena /a PO,,elna »6 ^ °bjavijanio. prevoženih 26.000 km. Ha-bicht, Groharjevo naselje 12, Skofja Loka, telefon 85-695 5703 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Beleharjeva 15, Šenčur 5704 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1968. Bregar Janez, Kranj, Stošičeva 6, telefon 23-805. Ogled od 17. ure dalje vsak dan 5705 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969 za 10.000 din. Ravnik Ciril, Planina 4, Kranj 5706 Zrodam FIAT 750, letnik 1964 po nizki ceni. Ogled od 14. ure dalje. Grmičeva 21, Cirče, Kranj 5707 STANOVANJA Dve dekleti iščeta SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »mirni« 5708 Prodam nedograjeno stanovanjsko HIŠO na lepem sončnem kraju 5 km od Bleda. Naslov v oglasnem oddelku 5709 ZAPOSLITVE Iščem GOSPODINJSKO POMOČNICO ali samo za varstvo otrok od 7. do 14. ure in delno pomoč pri gospodinjskih delih. Nudim sobo, hrano in plačilo. Ponudbe po slati pod »Skofja Loka« 5676 Takoj sprejmem tri DELAVCE in ZIDARJA. Stojil-kovič Tomislav, Smledniška 35, Cirče, Kranj 5710 IZGUBLJENO V okolici od Šenčurja do Olševka sem pustil zelen MOTOR, KR 51-863. Kdor bi ga našel, naj sporoči v Olševek št. 54 5711 Od Kranja preko Kokrice do Bašlja izgubljeno POKRIVALO (gumirano platno) za fiat 750 vrnite proti nagradi Stularju, Gradnikova 3, Kranj 5712 Preklicujem in obžalujem vse, kar sem neresničnega govoril o Sobru Francu iz Pristave 24 ter se mu zahval ju-jem, da je odstopil od tožbe, špik Nande, Pristava 69 b, Tržič 5713 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE ČETRTEK — 18. novem bra, ob 1930 za red KOLEKTIV I-ČETRTEK Bernard Shavv: PYGMALION, gostuje SNG — Drama iz Ljubljane PETEK — 19. novembra, ob 19.30 za red KOLEKTIVI. PETEK Bernard Shavv: PY-GMALION, gostuje SNG -Drama iz Ljubljane Kranj CENTER 17. novembra amer. barvni film PREPLAH SATELITA C-2 ob 16., 18. in 20. uri 18. novembra amer. barvni film PREPLAH SATELITA C-2 ob 16., 18. in 20. uri 19. novembra amer. barvni CS film SEVERNO OD ALJASKE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIC 17. novembra amer. barvni CS film MAC KENNOVO ZLATO ob 16., 18. in 20. uri 18. novembra ameriški film BRATJE MARX V CIRKUSU ob 16. uri, amer. barv. CS film MAC KENNOVO ZLATO ob 18. in 20. uri 19. novembra amer. barvni film MRTVI NE PLAČUJEJO DOLGOV ob 16., 18. in 20. uri Tržič 17. novvmbra franc. barvni film DIABOLIK ob 18. in 20. uri 18. novembra franc. barvni film DIABOLIK ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 17. novembra franc. barvni CS film VESELI DOPUST ob 18. in 20. uri 18. novembra franc. barvni CS film VESELI DOPUST ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 17. novembra franc. barvni CS film OPOJNI VONJ PO DENARJU 18. novembra amer. barvni CS film OBESITE GA BREZ MILOSTI 19. novembra amer. barvni film AFERA THOMASA CROVVNA Jesenice PLAVŽ 17. novembra amer. barvni CS film OBESITE GA BREZ MILOSTI 18. —19. novembra ameriški barvni CS film DAN POSESTNIKA Dovje Mojstrana 17. novembra amer. barvni film JAZ SEM SORTANA, TVOJA SMRT Kranjska gora 18. novembra franc. barvni CS film OPOJNI VONJ PO DENARJU Javornik DELAVSKI DOM 17. novembra amer. barvni CS film DAN POSESTNIKA Radovljica 17. novembra špan. barvni film PESEM IN LJUBEZEN ob 18. uri, italij. barv. tihn GRIC ŠKORNJEV ob 20. uri 18. novembra amer. barvni film PADALCI PRIHAJAJO ob 20. uri 19. novembra špan. barvni film PESEM IN LJUBEZEN ob 20. uri skofja Loka SORA 17. novembra amer. ban ni film GARINGO ob 18. in 20. uri 18. novembra špan.-franc. barv. film SERVANTES ob 20. uri 19. novembra špan.-franc barv. film SERVANTES ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 17. novembra italij. barvni film MEC ZA BRANDA ob 20. uri 19. novembra amer. barvm film TUDI KONJE STRE LJAJO, MAR NE? ob 20. uri z garnituro emajlirane posode: ABC, IDEAL ali JEDILNE SKODELE od 8. novembra do 31. decembra NAGRADA VAS CAKA V TRGOVINI! nesreče OBJESTNA VOŽNJA V četrtek, 11. novembra, okoli desete ure zvečer je od La-hovč proti Visokem vozil voznik osebnega avtomobila Vlado Selak iz Mengša. Med potjo se je avtomobil Iz neznanega vzroka prevrnil na bok. Ko je bil avtomobil »pet na cesti, je voznik peljal dalje in na Visokem pred gostilno Likozar med vzratno vožnjo trčil v parkiran avtomobil Petra Avblja z Bleda. V nesreči si je voznik Selak zlomil nogo. Vozil je brez vozniškega dovoljenja, škode na vozilih je za 2000 din. OTROK STEKEL NA CESTO V bližini Srednje vasi v Poljanski dolini je v petek, 12. novembra, popoldne voznik osebnega avtomobila Peter Pivk iz Dobračeve zadel tri leta starega Igorja Bogataja, ki je nenadoma z leve strani stekel pred avtomobil. Huje ranjenega otroka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. SMRTNA NEZGODA PEŠCA V nedeljo, 14. novembra, zvečer je v Zvirčah na cesti prvega reda voznik osebnega avtomobila Janez Belec iz Litije zadel pešca Simona Stegnarja iz Sebenj. Nesreča se je pripetila ob srečanju z drugim vozilom pri zasenčenih lučeh. Pešec se je tako hudo ranil, da je na kraju nesreče umrl. IZSILJEVANJE PREDNOSTI Na cesti tretjega reda med Kranjem in Smlednikom se je v nedeljOj 14. novembra, zvečer pripetila nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Istcnič iz Stanc/ič je pri vključevanju na cesto tretjega reda zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Andreju Oblaku iz Trboj. Pri trčenju je Oblakov avtomobil zaneslo s ceste, kjer se je dvakrat prevrnil in obstal na strehi. V nesreči je bil huje ranjen sopotnik Metod Ferbl, sopotnica Hedvika Bizjak iz Praš pa lažje. Na vozilih je škode za 10.000 din. PADEL Z MOPEDOM Na cesti med Železniki in Zalim logom je v nedeljo, 14. novembra, zvečer padel z mopedom Vojko Mediževec iz Zalega loga. Pri srečanju z neznanim osebnim avtomobilom se je zinetlel, zapeljal na rob ceste in padel. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Sopotnik Miklavž Ceniažar ni bil ranjen. IZSILJEVANJE PREDNOSTI Na Kidričevi cesti v škofji Loki je v ponedeljek, 15. no-vcmbia, popoldne voznik osebnega avtomobila Vinko Benedik iz Škofje Loke pripeljal iz stranske na prednostno cesto in pri tem zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Petru Ccfe-rinu iz Veštra. Pri trčenju je bil voznik Benedik lažje ranjen, škode na vozilih pa je za 9000 din. TRČIL V KOLESARJA Na cesti drugega reda v Sv. Duhu je v ponedeljek, IS. novembra, zvečer voznik osebnega avtomobil Alojz Tolar prehiteval avtobus. Med prehitevanjem pa jc avtomobil zadel kolesarja Staneta Mravljo Iz Sv. Duha, ki Je pripeljal Iz nasprotne smeri brez luči. Voznik Tolar se je kolesarju izogibal, pri tem pa jc oplazil tudi avtobus. Staneta Mravljo so s hujšimi poškodbami prepeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na vozilih Je za 2000 din. ZAPELJAL IZ OVINKA V ponedeljek, 15. decembra, se je nekaj po deseti uri zvečer v Zmincu pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo. Voznik osebnega avtomobila Jože Rebe šek iz Gornje Dobrave je v desnem nepreglednem ovinku vozil prehitro, zato je njegov avtomobil zaneslo s ceste. Vozilo se je prevračalo 38 metrov in je popolnoma uničeno. Voznik je bil lažje ranjen. ZAPELJAL S CESTE V nedeljo, 14. novembra, ponoči je v vasi Sorica v levem ovinku zapeljal s ceste voznik osebnega avtomobila Vincenc Brišar iz /i* Sorice. Avtomobil se je prevračal kakih 30 m po strmini in nato obstal na kolesih. Voznik ni bil ranjen, škode pa je približno 10.000 din. L. M. stenski koledar za leto 1972 z 12 barvnimi slikami dobijo brezplačno vsi dosedanji in novi naročniki Priporočite Glas vsem, ki še niso naročnikif SEN TA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmeto valci! Zamenjujemo ajdo, pšenico in vse vrste žitaric za moko Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 7 JO do 16. ure vsak dan tudi v soboto IVI L. A Ob prerani izgubi Pogoji: Delovna skupnost GORENJSKEGA SEJMA razpisuje prosto delovno mesto komercialista vodil- ene- višja šolska izobrazba z dveletno prakso na nem delovnem mestu in znanjem dveh, oziroma ga tujega jezika; zfla. srednješolska izobrazba s petletno prakso m njem dveh, oziroma vsaj enega tujega jezika. Prijave interesentov sprejema Gorenjski "se|a^j, Kranj, C. Staneta Žagarja 27, do 2. decembra Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme TIKO TRŽIČ razpisuje na podlagi določil 33. člena TeH*UjjJ zakona o delovnih razmerjih, 109. člena s,alu crjih Jetja ln 135. člena Pravilnika o delovnih razi" (reelekcija) delovni mesti 1. tehničnega vodje 2. računovodje Pogoji: .en in puu i.; vis|a suoKovna i/.uoij/.ua .-»»--j ^ J leta prakse ali srednja strokovna i/ol>ia/l>1 smeri in 5 let prakse; pod 2.: višja šola ustrezne smei i m u ali srednja ekonomska šola in 5 let P1"8"*^ o sistemizaciji se lahko prilagodijo trenutni nju v podjelu. , ,| Pismene ponudbe z življenjepisom in P fagot** dokazili pošljite na naslov: TIKO, Trtic cesta 17, Tržič. . ra/,,isa Prijave sprejema komisija 15 dni P°J*J|J V & t,Ilch O izidu razpisa bodo udeleženci obveščeni po preteku razpisnega roka. Zahvala moza in svaka — strica Franceta Avgusta Kalana ■m ki s° se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom %S^a(jnjemu Larovalj cvetje pomagali ob težki bolezni ln ju pospremil v tvoo^. Zalivala ludi občinski oi <-ani/aei|i /H pevcem, duhOVŠCtnl Ui s( ,|, ebna lahvala ie Tončki in Micki, ki ita ves caa hude i>(> počitku jeni Pose jb strani in vsestransko pomagali. Stara Loka 11 , sin Ja,lcZ Zahiioči: žena Frančiška K-iLul\olo^"° in Franci ter drugo iši kegljač troboja invalidov Celovca, Beljaka in Kranja je bil Jože Zagore (levo) ^bisk pri naših telesno vzgojnih organizacijah TVD Partizan Javornik -Koroška Bela iJfka BelCČ leti je bil° TVD Partizan Javornik — Ko-^Usn^i? ZC*° 'dub/no, saJ so njegovi člani dosegali ^bno I na domačih in tuJin tekmovanjih. Sc prav ^ipskih ^\S? ^likovali v zimskih športih, v skokih in £fesu nUl^iplinah. V zimsko športnem centru na ^ so orošlti Be" in na Pristavi v Javorniških 'reHinge 0plrn°b dovolj možnosti za intenzivne zimske ]\ ^oran * skrbnim vodstvom trenerjev Joža Zidar-**čeli Sv a šP°rna in drugih so prav v tem društvu l t*ski sm Jv Prv'e zavoje in skoke na smučeh znani S1 Itoiria ,rji in skakalci: Ludvik Zaje, Stanko Smo-ti P°znei >U • °ta' Jaka SP°rn< Stanka Treven in dru-&ela SC ^ smučarsko društvo Javornik — Koro-t VcnclarUŽi,° Jeseniškemu. j^en Uldi zdaj delo v društvu ni zamrlo. Vsak Okolirf(SJ°.več te^aJev telovadbe, ki se jih udelc-'nk, 100 pionirjev in pionirk, mladincev in mla-JJovanj r°V ln slanic. Redno se udeležujejo vseh tek-i ne orB°S°V in telovadnih nastopov, ki jih v okviru fc^ice oiTZlra ODč'nska zveza za telesno kulturo ''\ie, kjcr sno odpotujejo tudi v druge slovenske sc udeležujejo nastopov in raznih tekmo- Za trg • ša1°'noriian8h 'majo dovolj inož'iosti, saj so pred leti *a ' rok>° °viIi svoJ dom in uredili igrišče za ko->n tren?1-1 in odbojko. Upravni odbor TVD Parti- * t V,'°č mlad-1 si zcl° Prizadevajo, da bi vključili kar k0 PotV -i"0, DOscbno osnovnošolskih otrok. Tako bi h1' naimuli°.telovadno vzgojo, telesno kulturo začeli i^tern casPaiti/an Javorruk — Koroška Bela so v niirh40 članov "s,anovil> novo sekcijo karate, ki z.diu-«w UsPehom v|an' so ze nastopali, nekateri s precejš-hoHa.°sti za"1' bcsedah trenerja imajo člani dovolj '°-saj o vteČJe uspehe in boljše rezultate v pri-50 mladi, navdušeni in vztrajni D. Sedej °D NEDELJE DO NEDELJE R01°0fcST - V nedeljo je bilo odigrano zadnje tva v zahodni conski ligi. Je Po j'.'"" : rriglav 1:1, LTI1 : Jesenice 3:2. Tri-e "a o«;Jesi>n,:kJ:'ni delu prvenstva na tretjem, Jese »ežav Pren, Odbojkarjl Jesenic so brez posebnih Fužinar v okviru tekmovanja druge v Manu,, pria°dnjem kolu bodo Jeseničani gosto- >Hge!a8a,i W^>Uško V soboto in nedeljo je bilo v Kra-Prvenstvo v borbenih igrah. Kranjski fcft ^tnom °svcjiil naslov prvaka Slovenije'. Na od-istila Kran|ska !Tora, mciltem £° bile j"^'s,,) * ie uvrs , °KrJ Na"""■'' '"'u'- (Ca?l1stva So i LF--DU — v drugem kolu državnega kl i Zagrebi ?in,Čanl K,adko premagali s 5:1 Medve-v Subotlcj ?CSna Pa ,c bUa ,udl Kra"Jska 8°ra' odpravila Partizana s 4:3. J. J. Troboj kranjskim invalidom Invalidski športni klub Borec je bil letošnji organizator tradicionalnega troboja kegljačev - invalidov Celovca, Beljaka in Kranja. Po pričakovanju so imeli največ uspeha kegljači Kranja. Rezultati — ekipno: 1. Kranj 377, 2. Beljak 327, 3. Celovec 246; posamezno: tekmovalci brez noge: 1. Prežel j (Kranj) 144, tekmovalci brez roke: 1. Zagore (Kranj) 151; splošni invalidi: 1. Furlan 147, 2. Bambič 146, 3. Prelog (vsi Kranj) 141. P. Didič Finale sejemskih mest Prihodnje leto bo na Bledu od 24. do 26. junija finale pokala sejemskih mest v namiznem tenisu. To bo hkrati tudi največje tekmovanje v mednarodni konkurenci v namiznem tenisu v Sloveniji. V finalu se bosta pomerili po dve moški in dve ženski ekipi. Od jugoslovanskih klubov pa ima največ možnosti za vstop v finale zagrebški Vjesnik. M. H. ŠPORTNE DROBTINE Ob zaključku sezone so atleti Triglava priredili piknik, na katerega so bili povabljeni tudi smučarski skakalci Triglava. Ob tej priliki so odigrali nogometno tekmo, ki se je končala z rezultatom 8:3 za skakalce. Vsako zimo nastane v Kranju problem drsališča. Kot kaže, bo letos Zavod za vzdrževanje športnih objektov napravil ledeno ploskev na teniških igriščih. Na to varianto so pristali tudi teniški delavci. * Športni park »Stanka Mlakarja« sameva. Po burni in viharni sezoni se posamezni klubi odmikajo v telovadnice. Le atleti in nogometaši še kljubujejo dežju in hladnemu vremenu. D. 2. Izbiramo nai gorenjskega š ekipo za Letos že šestnajstič izbiramo najboljšega športnika Gorenjske ter tretjič najboljšo ekipo Gorenjske. Upamo, da nam boste tudi letos na naše uredništvo Glas, Trg revolucije 1, Kranj, najkasneje do torka, 23. novembra, poslali svoje najrealnejše predloge. Na osnovi le-teh bomo za dan republike proglasili najboljšega športnika oziroma najboljšo ekipo Gorenjske. Za lažjo izbiro vam tokrat posredujemo nekaj kandidatov po posameznih panogah. ATLETIKA — D. Prezelj, Kavčič, Udovč, Paplerjeva (vsi Triglav) ALPINIZEM — Brojan, Kofler, Ažman, dr. Valič, ing. Jamnik, Ekar HOKEJ — Knez, Tišler, Felc, žbontar, Bogo Jan, Košir, Poljanšek, Mlakar (vsi Jesenice) KEGLJANJE — Turk, Česen, Frion, Stare, Jereb, Jenkole (vsi Triglav) KEGLJANJE — Turk, Česen, Prion, Stare, Jenkole (vsi Triglav) MOTORISTIKA — Zupin (Tržič;, Globevnik (Bled) PLAVANJE — švarc Pesjak, Porenta, Mandeljc (vse Triglav) PADALSTVO — Pesjak (ALC Lesce) SMUČANJE — alpske discipline: Jakopič, Gašperšič, štraus, Pesjak (vsi Jesenice), Jelka Jocif (Triglav); skoki: Stefančič (Jesenice), M. Mesec, Kobal, Kapušin, Nor-čič (vsi Triglav); klasična kombinacija: Janez Gorjanc, Grosar (Triglav), Dovžan (Jesenice); teki: Kerštajn, Mlinar, Tajnikar (vsi Jesenice), Kobilica, Kalan, Dornik (vsi Gorje) SANKANJE — Ulčar, Klinar (oba Jesenice), Resman, Zupan (oba Begunje) STRELJANJE — F. Peternel, M. Peterneij, Naglic (Kranj), Otrinova, Kraljeva (Jesenice) VATERPOLO — Mohorič, Balderman, šorli, F. Rebolj, J. Rebolj, Kodek (vsi Triglav) To je le nekaj kandidatov, ki pridejo v poštev za de-setorico najboljših. Pri izboru pa seveda lahko upoštevate tudi druge, če menite, da sodijo med deset najboljših na Gorenjskem. V ekipni konkurenci pridejo v poštev za petorico najboljših Ie kolektivne igre. Kandidati so nedvomno hokejisti Jesenic in Kranjske gore, košarkarice Jesenic in Žirov ter vaterpolisti Triglava, kegljači Triglava in odbojkarji Jesenic. Za nameček pa smo v letošnjem letu za bralce namenili lepe denarne nagrade, saj bo tisti, ki m bo naj realneje približal deseterici in ekipni peterici, dobil kot prvo nagrado 150 din. V dveh tolažilnih l upadali pa 100 din oziroma 50 din. -dh GLASOVALNI LISTEK Najboljši gorenjski športnik 1971 Ime in priimek panoga 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Najboljša gorenjska ekipa Klub panoga 2........_________........... 3............................ 4............................... 3................................ Listek izpolnil: Ime in priimek Naslov .............. GLAS SREDA - 17. novembra V tej rubriki smo doslej predstavljali ljudi različnih poklicev. Danes predstavljamo tri železničarje, ki opravljajo na kranjski železniški postaji različne naloge, bodisi na tirih ali v vlakih. Vprašali smo jih, kaj mislijo o svojem poklicu in s kakšnimi težavami se vsakodnevno srečujejo na svojih delovnih mestih. # Ivo DERANJA, zavi-rač: »Pri železnici sem 4 leta in delam na delovnem mestu zaviruča. Delam v turnusih, ki so dolgi 12 ali 24 ur. V vlaku Je moje delovno mesto v posebnem prostoru za vla-kospremnike. /a nas železničarje predstavlja največji problem prehrana. Toplih obrokov nimamo, ln smo zato odvisni od hladnih. Na delovnem mestu moram biti previden in natančen, ker je le na ta način vožnja vlaka varna. Varnost pa je najvažnejša.« #> Ivan CI RAR, vlako-vodja: »Pri železnici delam 17 let ln sem zaposlen pri Zeleznlškotransport-nem podjetju Ljubljana. Sem na delovnem mestu vlakovodje ln moram skr- beti, da je z vlakom vse v redu. To je odgovorno in zahtevno delo. Na svojem delovnem mestu moram biti vesten, skrben in spočit. To je najvažnejše. Ponavadi delam 12, 18 ali 20 ur skupaj, železničarji zelo pogrešamo tople mali fj) Janez Jarm, premi-kač: «Delo železničarjev je težko in nevarno. Na nakladalnih tirih je včasih blata do kolen, posebno nevarno pa je delo v ledu in snegu, ko premikaču rado spodleti. Zaradi tega je največ nesreč. Podjetje nam da le zaščitne obleke. Kakšen je moj osebni dohodek. Moja osnovna plača znaša 80.000 starih dinarjev. Dobim pa še razne dodatke, tako da zaslužim okrog 150.000 d i narjev, kar za naše delo nI preveč. Za železničarje je težko tudi to, ker ni- mamo tople prehrane. Odvisni smo od hladne hrane ln gostiln.« J. KoŠnjek Veletrgovina Kokra iz Kranja je pripravila v stavo in prodajo pohištva. Razstavo, ki je odprt zvečer, bodo zaprli v ponedeljek, 22. novembra, da razstavo prirejajo zato, ker v trgovini zara vsega blaga. Obisk razstave je dober. Ljudje s ugodijo najbolj zahtevanim kupcem, čeprav na Na razstavi imajo tudi veliko izbiro posteljni kranjskem Delavskem domu tradicionaln^ a vsak dan od pol devetih dopoldne do ^U, Predstavniki Kokre so nam v torek P ^^tJ di pomanjkanja prostora ne morejo PTj^c o z razstavljenim blagom zadovoljni, saj ^ razstavi vseeno še ni vsega, kar bi kup ne in odej. (jk) vsega, — Foto: F. Perdan V klubu je pomoč m razum V Kranju je bil 21. oktobra letos ustanovljen Klub zdravljenih alkoholikov, v katerega so včlanjeni vsi, ki so se zdravili zaradi alkoholizma in zdaj abstinirajo. Članstvo v klubu je nadaljevanje začetega zdravljenja v bolnici ali ambulanti. Klub skrbi za utrjevanje abstinenca in si obenem prizadeva, da se zdravljeni alkoholik čimprej in čimbolj rehabilitira in ponovno vključi v družbo in delo. Čeprav je klub šele začel delati, pa število članov raste iz dneva v dan, lahko že govorimo o uspešnem delu kluba. Članstvo v klubu je prostovoljno, marsikdo pa želi ostati anonimen. Želi kar najhitreje zbrisati dejstvo, da je bil alkoholik in da se je zdravil zaradi alkoholizma, Pri tem pa marsikdo pozablja, da kot alkoholik ni bil nikoli anonimen, saj je njegovo ožje in tudi širše okolje vedelo za njegov alkoholizem. Razen tega pa alkoholiku na vsakem koraku grozi nevarnost recidiva in s tem ponovna vdanost alkoholu s še hujšimi manifestacijami. To poudarjam zaradi tega, ker želim pomagati pri premagovanju teh težav vsem, ki so se zdravili zaradi alkoholizma in so brez izjeme še potrebni nadaljnjega zdravljenja — to je vključitve v klub. V klubu bodo našli tovariše, ki jih bodo razumeli in jim pomagali pri premagovanju težav in pri ponovnem vključevanju v ■jvljenje in delo. Razen lega bodo dokazali sebi in drugim, da niso slabiči, da so enakovredni drugim ljudem in da so še kako sposobni evan!e . ;„ do''-'"- sprejemati naloge if1. iti in jih tudi Vsak član kluba bo*, "p pomoči in razumevam dar mu bo to najboll 1 0ji^ no. Ne bo več satn s , £ njem bodo njegovi sot težavami in ki ga bodo razumel' ' pfit* pripravljeni pomagf1- tftr sevanju težav bo 0"J> ba pomagala tudi terav skupina. ^ff Pozivam vse, ki soj*^ ab-vili zaradi alkoholičar slin,rajo, ter »i'h"V*irllH'-< \ tU1' ske člane, naj brez * ^ predsodkov potrka,Ln ifi ša vrata, k,