Stav. "5 ¥ Trsta, v Catrtak 4. marca 1920 Letnik XIV v»a«c <:*••. ud! ob nedeljah ln praznikih, »jutraJ. — Uredništvo: trika sv. } t -etika \i2kej?* ittv.20, 1. nadstropje — Dopisi naj te pošiljajo ured-cKtvu. — Nt snkirana pUra* st ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo — !zd i3*el» In odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsorcij lista Fc.SuorJ - Tisk tkkarne Edinost — Ncrcčafna znaša na mescc L 3-—, pol kt< f. 13 - ceio lelo l- 3r> —. — Telefon uredništva in oprave Štev. 11-57. DINOS Posamezne Številke v Trstu ln okolici po lo stottrtfc. — Ogiast se r.-i.^iajo * Brokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mn pa 20 stoL; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po JOst 0 . jcn.-:r:?i.. 7•••.«. ;ov mm po 80 stot Mali oglasi po fO stol. besed;:, tuj; i pa L v ( inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in rekiamaci.fr «.• - :!;><.> ir kij * i" -in i vi Edinosti. Uprava in Inseratni oddelek se nahajata v T; ..i, uu $v. A \ » Diplomatske listine o jadranskem vprašanju. Diplomatski soisi o jadranskem vprašanju, Ki se e ustanovila vmesna reška državica, v kateri bi bilo 1 koli 200.000 JitKOslovenov in okoli 40.000 Italijanov stavljen« pod zaščito Zveze narodov. Ker italijanska \! smatra. Ja bi bila priklpitev te državice Jnv .laviri potorn ljudskega glasovanja nevarna, se J- volju-je, da določa o bodoči usedi te državice Zveza naroibv. ki bi dovolila mestu Veki avtonon >, kakor io ie imela pod A v str o-Ogrsko. l)aJmac»ja bi pripadla Jugoslaviji, toua Zadar čeravno pripada'oč jugoslovenskemu carin- kemu r >dr<-v ju. bi dobil posebno vladavino in bi bil poJ zaščito Zveze narodov ter bi si lahko «zvoW diplomatsko zcs:>pstvo. Dalmatinski otoki bi pri-nadli Jugoslaviji razun pelagruške skupine, Visa in otokov zapadm od tega ter Lošinja in Unij. Italija bi c bda m-anOat za Albanijo kot neod-\is!;o državo v mejah, ki .šili je določila konferen-i u v Londonu l. 1913. Valcna bi pripadla Italiji Z-vt^niki so .poudarjali, da se popolnoma strinjajo v pred eihukom VVilsonom, ki se preti vi zasedbi večjega dola juposlovenskega ozemlja s strani I;..U;e, nego se ie itak dovolilo z czirom na go-spodar^ke. strategijske in druge vzroke. Italijanska delegacija e nato predložila 6. januarja 102:». francoski in angleški vladi spomenico. \ kateri je pouJarjab. da zahteva izvršitev lon-d< .iske pcgodl>e. toda ker želi sporazum, predlaga, da bodi jugozapadna meji teške svobodne države me.a ki jc _« ' ča londonska pogodba; da se Reki dovoli ;:oseben štatut, ki bi zagotovil njeno itali-iarr tvo, o&ro/eno od nav-Ja slovanske večine v \mesni državici; da se zveže svobodna reška država . j kim obalnim pasom z Italijo; da se ra/.un preJLganih o?;.ko v priključita Italiji tudi Cres in Lastovo; t hodi Zader prosto mesto s pravico do izvolitve lastnega diplomat ke«a zastopništva in zajamčenimi odno^'ji sveh meščanov z dalmatinskim ozenrfiem; da se po;el ločiti • i. reške države, dočiru bi se otok Lastovo prikJ< ini Ita-liji, če bi Italij-a to smatrala /u i.«4reL»:iu » 'ed straie^ijskili vzrokov. Zadur hi bil vključen v jiigoslovensko car«* ko podorr>-1 :e in hi ime! ».ravico izvoliti si diph maisko zastopstvo: • .1.irski odnošaji mesta z jugoslo-ven ko I ..ijiia. li • hi se iiior. 'i nrediti. Dalmatinski otočki naj bi *e uevtrali/iraii. toda <.-hal ne. Dal-mulinski itaiija ii bi imeli pravico do ii .ilijanskega dr/.avlianstva. toda reški Italijani ne. (losrHKlar-ska podjet]a v Dalmaciji bi se zajamčila petom rnedmaro.jie dl>e. o albanskih mejah l)i se se razpravi>.rfo. Končno ste angleška in francoska vLda poudar-uli. da ste pripravljeni prositi Jugoslavijo. da d->v < -li omenjene izpremeinbe ils«> novtga načrta. H» iamrarja e odgovorila italijanska v Lda z df Ik<> s.jjoiiicn « <* na ameriško- francoskii-aOKleško noto o. dcoemhra. Italijanska vlada K' prc:ti načrtu ustanovitve reške državice, ker »zlaga I rst. Istro ;u Pulo nevarnosti sovražnega napada. ..jti j>rcdla>;;:iia n'cja je oddal.ena od I rsta le l{>, km. a od poslank pri Puli kakih 22 km. Italijanska vlada ? ' leva za Reko -pravico do š-!noo.ieč-he. (Ilede I tisacije zahteva nevtrali/aeiio obali, ker ima dr/i: v a. kateri pripada Kot» r in S-betrik. nadzor s 1 vo . d n/nim in srednjim Jadranom v rokah in nt. . napasti italijansko obal. ne ;Ja bi moglo prav čas«» podedovati itali uiisko bro-dovje v lieoetkah aii Pirit Končno .^ov(.ri simmuc-nica d albanskem vprašanju. Italiju zahteva mandat za upravo ne<.xlvisue albanske države, v koteri hi iniclj pravico drž.ii« vsaj pet let svojo vojsko, nakar bi se u i.;novila albanska vojaka, katere viši! poveljniki bi bili Lbko tudi italijanski častniki. Jugoslavija nai bi se dogovorila z Albanijo glede preiK^_'a po albanskem ozemlju do morja. 14. januarja ie nato izročil Clemenceatt iugo-slovenski delcgaciii načrt rešitve jadranskega vprašanja, ki }e bil -estavljen s sodelovanjem angJeši in italijanskega itiinistrskega predsednika. V tem načrtu se je opustila misel vmesne državkc. Reka bi biki. samostojno mesto pod zaščito Zveze narodov in s pravico e'o izvolitve lastnega diplomatskega ',zastonst\a. Sušak f>ripaue Jugoslaviji, Italiji se dovoli obalna zveza z Reko. Meje med Kalijo in Jusoslavijo .ve dt-ločijo tako. da se nekoliko popravi \VUscuova črta. Zadar bi bi! i ne idvisn: ržava. oto»ki L<-šinj. linie, Pelagruž in Vi bi prio;-. ...i Italiji, a drugi otoki Ju>:osij viri. Vsi jadranski toki bi se demilitarizirali. To je tako'menovan: ! iovd Oeorgov načrt. Na te predJ.^e je odgovorih jugcslov esnka delegacija s spomenico od 20. januarja 1920., v kateri je poudarjala, da ne more sprejeti teg j načrta. Jtijroslovenska vlada privoljuje. iia se Reka -tavi kot neodvisno mesto pod zaščito Zveze na-roniov. toda zahteva da se reško pristanišče z velikim pomolom vred ter železnico, ki končava na Reki, kakor in ji napravami, izroči v upravo jugo-siovensiki v!a-Ji. Mesto Sušak in Baroševo pristanišče. ki je sestaven i_el Hrvatske, mora pripasti Jugoslaviji. Kar -e tiče Istre sprejemu htgosioven-ska vlada kot mejo \Vilsonovo črto. čeravno težko krši narodnostno načelo, ker prepušča 400.000 JLu- goslovenov Italiji. Ne more pa sprejeti predloga 0 obalni zvezi med Reko in Italijo, kakor tudi ne dru-ffih predlaganih poprav VVilsouove črte. Kar se tiče Zadra, bi jugosdovenska vlada inondia pristala, du postane neodvisno mesto, ne more pa dovoliti, da bi si Zader in Reka sama izbirala diplomatsko zastopstvo. Cilede Albanije ne v-ztnaja pri raziielitvi. če kaka druga država ne zahteva kakegu kosa Albanije zase. Otoka Visa ne more pustiti Italiji, dočim bi to dovolila za Lošinj in Pelagruž. da olajša rešitev, toda to otočje bi se moralo razvojačdti, kakor drugo jadransko otočje. Avstroogrsko trgovinsko bredovje naj se razdeli med Italijo in Jugoslavijo po sklepu vrhovnega sveta cd 22. nov. 1919. Bivša avstroogrska vojna mornarica bi pripadala po pravici Jugoslaviji, iker iugcslovenski mornarji -so prisUili oktobra 1918. to brodovje na predajo zagrebškemu narodnemu svetu. Ko se je ta dogodek javil izavezni-kom, so leti pozdravili zagrebški narodni svet in ga pozvali. da se stavi s tem bro-ovjem 11a razpolago vrhovnemu poveln ku zavezniških pomorskih sil v Kriu. To btodov^e ie jugoslovensko po sestavi I svojega moštva in po načinu predaje. Istočasno (20. januarja) ie prišla v Pariz tudi prvo \\ilsonova brzojavka, v kateri je \Vi!sen pooblastil ameriškega poslanika, da vpnaša C+e-ntenceauja in Lloyda Oecrgea. uli nameravata rešiti rusko in jadransko vprašanje brez sodelovn.a Zedinjenih cr/av. . 2,1. januarja sta Llovd Oeorge in Millerand odgovorila na to VVilscnovo brzojavko, poudarjajoč, da sta že sporočila v VVasJiington svoji mnenji o ruskem vprašanju in prosili privoljenja in sodelovanja ameriške vlade. Kar se tiče jadranskega vprašan a. ste francoska in "angleška viaJ-a vedno smatrali ameriško odsotnost ic za začasno in niste nikdar izgubili izpred oči ameriškega 'Stališča v tem v.praianhi. Francoska, angleška in italijanska vlada niso n-i-kdar mislile na definitivno rešitev, ne du hi upoštevali staJišča ameriške vlade. Vsled tega so 'apet začele razpravo o jaiiranskem vprašanju na točki, na kateri je ostalo po Polkovem odhodu v \Vashington. Nitti je -iporočil nekatere predloge v svrho iiipremembe nekaterih toček spomenice, ki se bila sporočila Scialoji 9. decembra. Ko se je pred 15 dnevi sestalu konferenca v Parizu, sta Clemenceau in Lk>yd Oeorge izpod-budila na pogajanja me^ italijansko vlado in jugoslovanskimi zastopniki ter sta prišla do rešitve ki jo smatrata za najbolOši način sporazuma med Italijani in Jugosioveni. č Spomenica ugotavlju. nato. kako -so ostale v tem načrtu vse važnejše točke skupne spomenice od ■A decembra nedotaknjene, in kaiko jih je Nitti spre-el. Samo dve točki te spomenice ste se nekoliko izpremeni'.i, in sicer v prid Jugoslaviji: reška svo-b<>dna driuva, ki bi bila ločila 200 tsoč Jugo-^ove-iiov od njihove domovine, izgine; četudi mora Jugoslavija odstopiti Italiji kot odškodnino ozemlje, na katerem živi 50.000 Slvanov, raznu onih. ki so se /e priklopili Italiii po \Vilsonovem načrtu, 'je i/i d računa vendar v prid Jugoslaviji. Kar se tiče .Albanije, se je skrbelo, tia se upoštevajo korist: vseh prizadetih strank: Jugoslavije, Ituilrje in Orške. Podrobne določbe niso še utrjene, toda pri določevanju se bodo upoštevatle koristi in čustva albanskega naroda. Francoska in angleška vlada smatrate, da je to primerna rešitev tega težkega in nevarnega vprašanja; opozorili ste italijansko in jugosIoven-sJco vleuo. da boste v slučaju, da se ne sprejme ta rešitev. prisiljeni udejstviti londonsko pogodbo, ki hi tie :zadovoJfila nikogar. Angleški in francoski ministrski predsednik nanašata nadalje, da bi bila prisrčno sprejela sode-Jovanje prvoblaščenega zastopnika Ze'-injenih dr-ŽJOiV. če hi bil v Parizu; ker pa tega zastopnika ni b:!o. a v prasanie ie postaralo vedno boli razburljivo. onemogočuioč obnovitev dveh po vojni zelo prizadetili držav in oigrožujoč svetovni mir. sta smatrala, da morata čim prej Opraviti težkoče med dvema zaveznikoma. Nameravala sta obvestiti ameriško vlado o izij.11 pogaanj. ko !>r:de do detinitivnega sklepa. V tem ste pa frujKoska in angleška vlada ponovno posredovali «pri ju g osi ove nsk i vladi, sporočivši ii, da mora -prejeti v naznanjenem roku Llo.vd Georgov nacrt. ali pa se podvreči izvršitvi londonske .pogodbe. Jugoslovenska vlada jima je odgovorila o. noto od 2n. januarja, v kateri ie poudarjala, da smatra njuno sporočilo za pi ij^iteljski preJog. Poudarjala je. da e to prvič, tla dobiva od konierence nradne oreviloge iit da ji je zato treba precej časa. dokler iih prouči. Izjavila «pu je že v naprej, da ne ho mogla ^prejeti preiclc-gov v celoti, ker se ne s-tri-niajo z načelom o samoodločbi nan>dov. in je predlagala, nai bi se rešitev prepustila razsodbi ali ljudskemu glasovanju. Spor med Jugoslavijo na eni in Francijo. Anglijo ter Italijo na drugi strani >e je v nadaljnjih dneh zelo poostril. Konferenca se je preselila v 1 onLOn. in pričakovalo se je vsak hip, da bodo tam ra^-sekaJi vozel, ki ga niso mogli ra^vozJjati. Pritiski na iugostovemJco vlado in delegacjo so se venomer ponavliali in tako je prišel dan 10. febru-arki in ž ti jam — \Vilsonova nota. ki je doJa dosedanjemu reševanju jadranskega vprašanja novo smer (Besedilo te note ie priobčeno v včerajšnji "Fdi-nosti«). Francijo in Anglijo >e spravila \Vilsonova nota v veliko zagato; po dolgem razpravljanju -ste končno spoznali, k. a je edina rešitev iz tegu neprijetnega položaja, če umaknete svoje prejšnje načrte in povabite predsednika, da bi sodeloval ž njima« 'Pri formalnem predlogu, ki bi se predložil italijanski in ju gosi o venski vladi, da se vzajemno sporazume te. Ce bi tudi ta .poizkus ne uspel, hi morale Zedinjene države. Francija in Velika Britanija še enkrat skupno razpravljati vprašanje pokorim se vaši zapovcj:, ujec. Z vami potegnem sabljo; na \aši strani, ako Bog da, poginem. Ničesar nimam več iskati na tem svetu, pomorem vsaj drugim. In mladenič je pristopil k Jani, jo poljubil na čelo in šepnil, solzeč se: I ebe in nobene več. Propala si ,naj propa-dem tudi jaz! Deklica ga je pogledala z veJi-kimi očmi. »Brata! je pripomnil Nožina, ako vama ni neljubo, boin tudi -jaz z vama, tudi jaz hočem med sirote, ki umira od gladu in pričakuje plačila.« Sprejemava te, poštenjak,« ga je pozdravil Gubec, - pojmo v hišo na dogovor, da čujem tvoje muke, da pripravimo odrešitev. Pusti deklico, Gjuro. Saj bo itak mirna.« XXX. Tik štajerskega brega Save, ravno nasproti 1 trgu Krškemu v Kranjski, sloji na okrajku pogorja kraj Videm, a za krajem više brdo, na katerem se dviga pod nebo cerkvica svete Marjete. Na lazu tega griča, s katerega vidiš na zapadu Krško in Savo med gorami, na vzhodu ravan okolo Brežic, a dalje samoborsko goro, stoji na samem med smrekami večja hiša; pri tleh je zidana klet, a vrhu nje močna lesena zgradba pod strmo počrnelo streho. Zgradba je obkrožena od lesenega hodnika, na katerem vise v gostih vrstah rme-ni klasi turščice. Bilo je po Vseh Svetih leta 1572, a že se je polagoma spuščal mrak. Nebo je bilo čemerno; hud vlažen veter je sukal po cesti pormenelo listje, a, ko je ponehaval, je padal dež. V tem času je sedela kaj raznolična družba v zadnji prostrani so>bi te samotne hiše, ki ji je bil gospodar Nikola Krobot, plečat obilen Štajerec širokega, rdečega obraza, na glasu bogataša, a tudi žive krvi. Poleg gospodarja, ki je zaklenil vrata, je sedel poleg male oljenice Ilija Gregorić, dalj« Uskok Noima, a nasproti njemu trije kaj različni možje. Gjuro Planinec, črevljar iz Krškega, malo, suho člo-veče šiljastega obraza in nosu, ki so mu sive oči neprestano igrale v glavi, klobučič na glavi, a hud jezik v ustih. Sosed mu je bil srednje postave, rdeč, nabit, Žilav. Na okrogli glavi so mu štrleli veliki črni lasje in dolga brada, a veliki okrogli očesi sta mu buljili izpod bele polhove kape v svetiljko. To je bil kovač Pavel Sterc iz Svetega Petra pri štajerskem Kunšperku. Tretji, Andrej Hribar, kožar iz Radič v Kranjski, suh, zategnjen mož, ki }e vedno škilil v svoj zaviti nos in je z večnim nasmehom skrival svoje tajne misli. V kotu kraj peči je pa gledal Sime Drmačič neprestano v vrč, ki je stal poleg njega na tleh, dočim si je pegav, plavolas in zabuhel človek — kramar Nikola Doročič iz Metlike — stoječ grel ledja na peči. »Tako, bratje, je rekel Ilija, »sem vam naštel vse, kar nas peče in za kar se dvigamo; a mislim, da tudi vam na Kranjskem in &ajer-sketn ni mnogo bolja.« (Mi«) Iz Češkoslovaške. Potovanje dr. šraerala v Rusijo. PRAGA, 28. »Pravo Lidu« naznanja, da je dr. Smeral dobil po sklepu socijalno-demo-kratske stranke naročilo, da odide prihodnje dni v sovjetsko Rusijo, kjer bo ostal dva meseca, nakar bodo poslali v Rusijo delegacijo socijalno-demokratske stranke. Boljševiška propaganda. PRAGA, 28. »češko Slovo« poroča, da je boljševiška mednarodna pisarna za propagandne svrhe odposlala agitatorje v ona ozemlja Srednje in Vzhodne Evrope, kjer se bo vršilo ljudsko glasovanje. Agitatorji bodo takoj pričeli s komunistično propagando v vrstah ententne vojske, ki se nahaja na spornih o-zemljih. Navedena ptisarna je obskrbljena z letaki in brošurami v vseh evropskih jezikih; določeni so za propagando v vrstah ententnih čet. Boljševiki so prepričani, da je agitacija v ententnih vojskah ključ za propagando v za-hodno-evropskih državah. Premirje med Čehi in boljševiki. BEROLIN, 1. »Deutsche Allgemeine Zei-tun« poroča iz Kodanja: Kakor javlja >Extra-bladei«, so boljševiki in Čehoslovaki v Sibiriji sklenili premirje, v zmislu katerega bodo Čehoslovaki s pomočjo boljševikov zapustili Sibirijo. VLADIVGSTOK, 1. Reuterjev urad poroča: Pogoji Dremirja med Čehi in boljševiki določajo: Med češkimi zadnjimi četami in boljše-viškimi predstražami Ise ustanovi nevtraJen pas. Boljševiki bodo Čehom dobavljali premog in Čehi bodo stavili boljševikom na razpolaganje zlato, ki ga stražijo v Irkutsku. Cehi protiboljševikov ne bodo podpirali. čehoslovaško šolstvo. PRAGA, 4. V naučnem odseku češke narodne skupščine je bil sprejet predlog, da ^e na ljudskih in meščanskih šolah odpravi šolnina. Sprejet je bil tudi zakonski načrt o preskrbi stanovanj učiteljem. Dalje se je sklenilo, da se uvedejo kmetijsice nadaljevalne šole, ki se bodo imenovale kmetijske ljudske šole. Obiskovanje teh Šol bo obvezno. Karvinski premogovni okraj. PRAGA, 1. Mednarodna komisija je glede organizacije karvinske upravne komisije sklenila, da se pridruži uprava karvinskega premogovnega okraja mednarodni komisiji in sc izroči upravni komisiji, sestavljeni iz štirih članov: za Anglijo Flovver, za Francijo Flipen, za Italijo Di Barnezze, za Japonsko Akona. Upravni komisiji sta na razpolago en čeho-slovaški in en poljski zaupnik. IZ RU33JE. Boljše viške delovne armade. BEROLIN, 1. »Berliner Tageblatt * poroča iz Bazla: Brezžična postaja na Eiffelovem stolpu je prestrigla radiogram iz Moskve, ki poroča o ustroju novo ustanovljenih boljševiških delovnih armad in ki pravi, da se poslej vojakom ne bodo delile puške, ampak različno delovno orodje. Dela bo prisilno. Delavci bodo dodeljeni za vse življenje določenim podjetjem. 150.000 boljševikov na poti proti Dnjestru. WASHINGTON, 29. »Sun« javlja iz Bukarešte, da cenijo romunski vojaški izvedenci rdeče čete, ki se bližajo Dnjestru, na 150.000 mož bojnih Čet. Iz dejstva, da je ruska sovjetska republika govorila dosedaj samo o miru s Poljaki in s severnimi obmejnimi državami, sklepajo romunski politični krogi, da je napad sovjetske Rusije na Romunijo, oziroma Be-sarabijo samo vprašanje časa. l ake Jonescu je izjavil, da Romunija brez pomoči zaveznikov nikakor ne bo mogla zadržati napada rdeče vojske. Umik iz Odese. WASHINGTON, 28. Chicago Tribune objavlja vesti svojih južno-ruskih posebnih poročevalcev, po katerih so rdeče čete samo pri zavzetju Taganroga napravile za štiri milijone dolarjev plena. V Novem Rosijsku je nad 10.000 beguncev. Pri izpraznjenju Odese so se odigravali strašni prizori, ker je bila tamošnja posadka odrezana od rdečih čet, a razpoložljive ladje niso zadostovale. Denjikinovi častniki in Kozaki so se polastili ladij, da morejo pobegniti. Le na grožnjo angleških vojnih ladij, da bodo začele streljati na parnike, so omogočili odvažanje beguncev. Na Krimu je nad 10.000 častnikov, ki se ne zmenijo za Denjiki-nova povelja. Odeške begunce so spravili na otoke, kjer jili oskrbuje ameriški rdeči križ. Celo vodo je treba prevažati na te oteke. Ruska mirovna ponudba Japonski. DUNAJ, 1. Iz Moskve poročajo: Ljudski poverjenik za zunanje posle Cičerin je naprosil japonsko vlado v Tokiju in japonskega poslanika v Londonu, naj se pričnejo med sovjetsko Rusijo in Japonsko mirovna pogajanja. V sedanjem trenotku, ko so vse protirevolucijo-narne vojske poražene in ko so zavezniki od-poklicali svoje ekspedicijske zbore, oziroma jih odpoklicujejo, se zdi sovjetski vladi važno, da stavi formalno mirovno ponudbo. Več vlad je že pričelo s sovjetsko Rusijo mirovna pogajanja. Narodi Rusije nimajo napadalnih namenov proti Japonski. Ruska vlada ne namerava na noben način vmešavati se v notranje zadeve Japonske in priznava popolnoma posebne gospodarske in trgovske interese Japonske na vzhodu, ki nadkriljujejo z različnih stališč interese drugih držav. Sovjetska vlada je pripravljena, skleniti z Japonsko tozadeven poseben dogovor, ki bo koristil obema državama. Sovjetska vlada želi najti modus vivendi, ki bo zajamčil mir med Rusijo in Japonsko, in vzpostaviti med obema državama normalne ednošaje. Ljudski poverjenik za zunanje posle predlaga zaradi tega japonski vladi, naj se takoj prično mirovna pogajanja. Iz Poljske. Poljske zahteve od Rusije. MORAVSKA OSTRO VA, 1. Poljska likvidacijska komisija je določila zahteve, ki naj jih izpohri sovjetska Rusija: obnovo v Galiciji, nadomestilo za rekvizicije in povračilo plač v denarju. Del nadomestila naj se izplača z zlatom in z blagom. Aretacij« ukrajinskih političnih oseb. DUNAJ, 29. Lvovski »Vpered* javlja: V Kamencu Podolskem so poljske vojaške oblasti zaprl« ukrajinskega ministrskega predsednika Maaatta (?) m druge politične osebnosti. Te J aretacije so v zvezi s protesti ukrajinske vlade proti poljskim zahtevam, ki so jih stavili boljševikom v svojih mirovnih pogojih in v katerih so Poljaki zahtevali inejo iz leta 1772, to je reko Dnjeper. Dalje so dali povod aretacijam protesti proti brutainemu postopanju poljskih vojaških oblasti v okupiranem o-zemlju. Poljska ustava. MORAVSKA OSTROVA, 20. Ustavni odsek poljskega deželnega zbora je sklenil, da more postati predsednik poljske republike vsak poljski državljan, ki je dosegel 40 leto in je katoliške vere. iz Roaiunske* Romunske oblasti proti Ukrajiucem v Bukovini. ■ MORAVSKA OSTROVA, 20. Krakovski usti javljajo iz l.vova: Romunske oblasti so razpustile ukrajinske organizacije v Bukovini. Romunska vlada ima baje dokaze, Ja so ukrajinske organizacije v zvezi z ukrajinsko repu-bliko sovjelov in tla voditelji bukovinskih Ukrajincev nameravajo uprizoriti vstajo zoper romunsko vlado. Romunska vladna kriza. BUKAREŠTA, 29. Rešitev vladne krize seje definitivno odgodila do povratka ministi ' e-£a predsednika dr. Vajde v Bukarešto. \ (led obdolžitev, ki jih je odstoph ši finančni minister dr. Aurel Wlad naperil proti velikemu glavnemu st?.nu, jc načelnik glavnega stana general Pezan odstopil s svojega mesta. Do rešitve ministrske krize bo finančno ministrstvo začasno vodil prometni minister Mihael Popovi ci. Slabe gospodarske razmere na Romunskem. BUKAREŠTA, 29. Ministrski predsednik je izjavil, da je romunska vlada vsled slabega gospodarskega položaja sklenila, da odpošlje dve posebni misiji, in sicer eno v F.^ipet in na Japonsko pod vodstvom prestolonaslednika Karla, drugo/pa v Čehoslovaško, na Poljsko in Finsko. iz Hadžars e. Razmeije med Madžarsko in sosednimi državami. DUNAJ, 1. Neues Wiener Abendblatt poroča iz Budimpešte: Vilag priobčuje razgovor s predsednikom državnega računskega dvora dr. Vladimirom Bečkom. Na vprašanje, kakšno bo bodoče razmerje med Avstrijo in Madžarsko je dr. Beck odgovoril: Med Avstrijo in Madžarsko se bo gotovo razvil živahen gospodarski promet. Politična zveza pa bi mogla samo škodovati. Isto velja ^'lede Cehoslo-vaške in Jugoslavije. Madžarska socijalno-demokratska stranka se razpusti? BUDIMPEŠTA, 29. Madžarski socijalno-de-mokratski krogi name. a vajo sklicati shod stranke in predlagali, da se izognejo preganjanju z razpustitvijo stranke. Iz Avsžršje. Stranka revolucionarnih kmetov in delavcev. DUNAJ, 29. Abend poroča: Na ustanovnem občnem zboru revolucionarnih kmetov in cieiavcev Nemške Avstrije, ki nimajo zemlje, je bil sprejet naslednji program: Stranka revolucionarnih kmetov in delavcev, ki nimajo zemlje, smatra kmetski svet poljedelcev in delavcev, ki nimajo zemlje, za edino pristojnega, da zastopa ./»odarske in politične zahteve ikmelsl.e j t oi -tanijala. Stranka izda še ta teden p... Mu i!ko svojega glasila Ham mer und Pilu- (Kladivo in plm-) iz Amerike. Spor med Wils«>nom in Lodgejcin radi mirovne pog«>dbe. NLVV VUk'K. Novovorški listi se živo /ani-mi.fjo iza obliko, ki jo je dobila v zadnjeur*času borba med \Vils01iom yi Lrdgeiem >:;iraui mirovne pogodbe. Lodgejevi prioržki so se bili že zelo do-.padJi večini senator ev. tako da -c je upravičeno mislilo, da bo imel predsednik senat ke k< mis. e /a zunanje zadeve večino proti \Vilsonovcmu stališču. Predscičiiiik \\ ilson ie /.t u nasproten Lodge-jevim pridržkom, ker je mnenja, tla bi izgubila mirovna pogodba r-o njih v-o svojo veljavo. Posebno pa sumira VV'ilson /.: nesprejemljive one pridržke, ki se tičejo Zve '.e narodov. Ne\v-York Times vedo povedati, da je V. ilr.on poklical k sebi v Belo hišo nekega senatorja (ime se ne navaja). ko e i/vct-el /..» pote u /.adni'h razprav v senatu. Omenjenemu ena tor ju je \Vil on izjavd, da ne bo potrdil mirovne p« :^odhe. ce ji senat odvzame toeiio vela v o s tem. da sprejme vse Lodgejevc pridržke. Rajši pa I.; videl, da ciemo-Araiti sploh odiklonijo mirovno pogodbo v celoti kot pa da ji hi bil prisiljen edreči ratifikacijo. l>o-tični senati.i e sporočil predsoJakove besede e-iiatorjem. na katere je napravi ta up.-min precejšen v ti se k. kajti umogi med sen .Io; ji. kateri s<» bili prej z.a pridržke, so jim sedaj nasprotni. Mednarodua konferenca v Washingtcnu? WASHINGTON, 29. Senator Ford je stavil v senatu predlog o sklicanju mednarodne kon ference v Washingtonu za vzpostavitev mednarodnega miru. Vsak narod bi odposlal 3 zastopnike. Za konferenco je proračunjenih 15 milijonov dolarjev. Konferenca bi se sestala 20. novembra t. 1. in meja m. Silvio lienco bi hotel lorej naj se — pretlno bi prešli k delu za pomi.-jenje Italijanov s Slovani na tem ozemlju — določijo politične meje, državna pripadnost teh krajev; naj se dovoli Italijanom časa, da bodo mogli presojati z jasnostjo in objektivnostjo mirnih časov, da pridejo potem -do politične smeri napram Slovanom. Čudna zahteva, nelogična in nasprotna ci-iju, ki bi ga hotel doseči pisec — nasprotna najbolj navavnemu in najbolj elementarnemu omevanju pojma: stremljenja po pomirjenju in spravi, fieneo postavlja enostavno na glavo najenostavnejše pojme. Hotel bi nam določili usodo in potem še le se pogajali z nami. To bi bilo nekako tako, kakor če bi dosedanji nasprotnik velel dosedanjemu nasprotniku: klon: pred menoj na tla in še le potem se bom »pogajal s teboj, kako bi si postala dobra prijatelja!! Eden z orožjem v roki, drugi — golih rok! Ne, to ne bi bilo pogajanje, ampak močnejšemu bi bilo dano na svobodo, do kolike mere hoče biti — milosten! Najenostavnejša logika, pravičnost in resnična volja za mir govore, da treba najprej postaviti trden zanesljiv temelj, na katerem naj bi slonel sporazum. A edini zanesljiv in trajen temelj za mirno so-življenje med dvema narodoma more biti edino le medsebojno spoštovanje, medsebojno dogovorjena jamstva, da !x>sta pravična drug drugemu, d3 se bosta drug drugega smatrala kot enr ko vredna, da si bosta privoščala enake piavicc — brezpogojno in do skrajnih posledic! Tak temelj treba dogovoriti in postaviti najprej! Vsak drugačni red na stremljenju za mirno soživljenje ne more dovesti do cilja in neizogibna posledica bi bila: povračanje v staro nasprotstvo! Bcnco pa bi hotel postaviti najprej zgradbo in potem še le iskati ji temelje! Najbolji dckaz za to, da je Benco na krivi peti, da je njegov nazor temeljito zgrešen, kaže C ko delegacijo pogajanja, ki naj še le dovedejo do določitve političnih meja med obema državama! Ne pa* kakor bi hotel Benco: najprei meje med obema državama in potem še le pogajanja \ dosego miru med obema plemenoma! Morda ega trgovinsko zaledje Trsta! Ni to samo to ozko ozemlje, ki je hoče priklopiti k Italiji, ampak trgovinsko zaledje tega empo-rija tvorilo vse dežele gori do nemške mejte, Nemška Avstrija, Češko-Slovaška in vsa Jugoslavija. Bodočnost Trsta je torej odvisna v veliki ineri od odnosa je v z Jugoslavijo! Zato je Nitti za slučaj, da Trst pripade k Italiji, le dobro pogodil, da se ne ravna po nasvetih Benca, marveč se je jel pogajati z jugosloven-sko delegacijo, da bi prišlo z Jugoslavijo do prijateljskih razmer in dobrega sosedstva! Benco si tudi čudno tolmači načelo pravičnosti, ko pravi, da bi večjemu številu Slovanov pod italijansko suvereniteto pač dovolil samostojnost, položaj avtonomne tvorbe — manjemu pa ne! Mi pa menimo, da pravica je samo ena. in vedno ista, pa naj bo tisti, ki zahteva pravico, močnejši ali šibkejši! Seveda se izgovarja Benco, da bi j magneti« Jugoslavije nevarna delovali, če bi se politična meja bolj primaknila k Trstu. Zato da bi morali Slovane na ozkem ozemlju, priključenem k Italiji, držati na verigi. Enostavno — smešno. Spor velja za nekaj kilometrov. Naj bo politična meja pri Divači, ali pa pri Senožečah, bo odvisno le od pameti in pravičnosti Italije, ali "ji bo delovanje magnetov nevarno ali ne! Saj je dokazala ravno ta svetovna vojna, kako brezpomembne so vse naravne«, državne, politične in tudi takoimenovane strategi-Čne meje proti sedanjim tehničnim sredstvom, številni moči in kakovosti vojska. Če bo Jugoslavija mogla postati nevarna Italiji, postane nevarna, pa naj je meja par kilometrov bliže ali dalje! Najbolja strategična meja bo za Italijo dobro sosedstvo s sosedinjo, a za to treba sporazuma in prijateljstva, med obema narodoma! To bi bile glavne točke našega odgovora Silviju Benco-ta in — vsem Italijanom. Sedaj pa še eno malenkost, ki tudi dokazuje, da je g. Benco zelo netočen informator svojim soplemenjakom. Da bi podprl svoje obtožbe na račun slovenskega razumništva, trdi, da so voditelji hujskali slovensko ljudstvo, naj ne menja kron v italijansko valuto! To je — moramo rabiti trdo besedo — laž! Kajti resnica je ta, da sta vodstvo in časopisje nujno svetovala ljudstvu, naj menja, da se obvaruje škode. Če je pa ljudstvo vendar hotelo drugače, če ni slušalo nasvetov vodstva, je to pač najeklatantnejši dokaz, da razpoloženja, ki jih Benco obžaluje, niso ustvarili agitatori' in panslavisli, marveč, da prihaja iz duše ljudstva. Je to dokaz, da morajo Italijani, ako hočejo res priti do mšrncga soživljenja, začeti pri našem narodu z delom pravičnosti, spoštovanja in čistega svobedoljubja — brez vsakih zahrbtnih in zavratnih misli. Ako ne, bodo imeli agitatorji« — zelo lahko delo! Na podtikanja avstrijakantstva«' ne reagiramo. ker to je argument, ki postaja že neslan. Pripominjamo I da so bili časi, ko je bila zaveznica Avstrije — Italija, in to ne pod moraš; slovanski narodi bivše Avstrije pa so — morali! Slovensko sieifaliJče u Trstu. Danes, v četrtek, 4. marca 1920. točno ob 20'30 Na splošno željo. Na splošno željo. ^okovnjali. Narodna igra s petjem v petih dejanjih in dveh slikah. — Spisal po Jurčič-Kersnikovem romanu Fr. Govekar. — Režiser Enrfl Kralj. Orkester vodi prof. V. Mirk. Pri glasovirju g. D. Stolar. Domaće vesti. Beseda bana dr. Laginje. Napisali smo bili na naslov novega bana Hrvatske apel, naj vpliv, ki inti ga daje visoko mesto, porablja v to. da se bodo razmere v narodu razvijale v smeri strpljivosti in podrejanja osebnih in strankarskih koristi skupni stvari, to je: da bo omogočeno sodelovanje vseli na urejanju in utrjanju države. Pri tem smo še posebno jna®lasatf. da nikdo ne more vedeti bolje, nego on. Istran dr. Laginja, kako potrebno je to v težkih časih združevanja vseli narodnih sil. Z globokim zadoščenjem moremo danes beležiti, da poslanica, novega bana (glej včerajšnje izdanje »Edinosti«!) lepo odgovarja našemu apelu. Treba je. da plemenito tekmujejo Hrvatje in Srbi, "kako bi brli dcbreinu bratu bol Ki brat!« — Nameščencev ne bo vpraševal, kateri stranki pripadajo,* marveč: 'kako služijo narodu in kralju?* — Napram inozemstvu boci država celota, > v kateri bodo Hrvate. Srbi in Slovenci uživali na podlagi popolne ravnopravnosti popolno svobodo narodnega in kulturnega razvoja.« — Spmenica svari pred poizkusi tujiricev, »ki so stoletje in stoletje vzdrževali svoje gospodstvo na medsebojni neslogi Ju*osiovenov!« — Tako govori poslanica narodu, tako pozdravna ruarod novi ban dr. Laginja. Pristaš stranice -prava, ognjevit Jlr-vut, se postavlja brezpogojno na stališče ue din jenja troimenega naroda ter presoja potrebe in zahteve trenutka le z vidika tega edinstva! lake besede smo hoteli čuti. Prekrasne bese^le. dona-sajoče zlatega pouka. Seveda bodo morala sledm tudi primerna dejanja, in to z odkritostjo in železno doslednostjo: p;i bo vse dobro, in zgodovina bo govorila, kako je v velikih časih banova! mož velikega uma in pravega toplega srca! Od ust do nosa! — živi v resnici iz vestno italijansko časopisje. Kar mu je danes v zadovoljstvo, mu je jutri v strah in jezo. Kar mu je danes belo, s& mu kaže jutri črno. Doznavši, da }e Davido-vičev kabinet padfcl. so v prvi hip zavrisnili od veselja. 2e drugi dan pa so» brez ozira na to, kar so včeraj govorili, izjavili, lia jim Davidovi ćevi nasledniki še — manje ugajajo! Ravnokar so še poslušali s slastjo — eksponenta Habsburžanov, dr. Franka, kako da vsi pristaši stranke prava iz vsega srca mrzijo Srbe in odklanjajo vsako skupnost ž njimi, danes pa mečejo Oglej snočnji »Piccodo«) kamenje v novega bana — prvaka iste stranke prava — češ, da podžiga Belgrad in Zagreb k »požrešnositi«. — Pa naj svet razume, kaj da hočejo pnav za prav, oziroma: ali -sploTi Imajo kako razumevanje stvari?! Ali ne žive z glavo v vreči, ali ne tavajo (vsaj po iugosloven-skern svetu) kot — slepci! K'2>ko sodbo naj si ustvarja svet o njih? More li verjeti v njihovo — rednost?! V tako luč neresnosti mora prihajati, kdor živi le od ust do nosa! In tako ni :izključeno, da bodo nekega dne metali kamenje v — Franka in Sachsa! Zgodovina hotela »Savoia v Trstu zaJnjih pur tednov bi utegnila imeti čudne epiloge.... ! Izplačevanje 20Pitnega valutnega dodatka. Tukajšnji magistrat naznanja, da bo izplačevala mestna* zakladnica 20%tni valutni i-odatek za iz-/.rekme obveznice (obligacije) in odreizke (kupone) zadolžnic tržaškega mesta pi> naslednjem razporedu: I>ne S. marca od št 1—100, 9. marca od 101—200, 10. marca od 201— 300, 11. marca od .-H)1—400. 12. marca od 401—500. 13 marca od 501—000 in 15. marca od 601—716. Vsi tisti, ki ne pridejo cb določenih dnevih, bodo zamoglt dobiti izplačilo Sele po 15. marca. Izžrebanje zadolžnic tržaškega mesta. Mestni magistrat javlja, da }e bilo izžrebano ob IV. hzžre-bovanju zadolžnic tržaSke občine, ki se je vršilo anes. naslednjih 10 serij: 1355. 1006. 144S, 1556. «620. 1928. 2182, 2336, 2600. 2651. Nova odredba o stanarinah. Generalni civiin« komisarijat za Primorje je izdal naslednji odlck: Cl. 1. Crka b) v članu 6. odloka od 27. januarja t. 1.. št. 2959 se ima izpremeniti takole: Ako presega najemnina ali podnajemnina ;za prazne prostore za 20?o svoto, kr se je plačaila v avgustu 1914., v raizmerju kron proti liram al pari. CI. II. Gornja odredba velja tudi za tiste pogodbe .ki so se sklenile po priobčit v i odloka od 21. januarja t. 1. Ste v. •>959. Desetletni naiem grobišč na pokopališču pr» Sv. Ani. Po 31. marca 1920. je čas vložiti prošnje za obnovitev desetletnega najemu, grobišč na pokopališču pri Sv. Ani. Ta odredba se nanaša na vse najeme, ki so iztekli v 191S. in 1919. letu, in tudi v prejšnjih letih. \ kolikor se ni dovolila obnovitev najema iz po ebnih tehničnih razlogov. Prošnje se vlagajo v nI. Breve. V. oujdok mestnega magistrata. III. nadstr.. soba št. 97. Pristojbina za obnovitev nojema znaša 600 lir. Naznanja se, da :e občinstvu na razpolago na novoem pokopališču cela vrsta celic, kjer se labko položijo kosti, ki -e izkopa jo iz desetletnih grobov kakor tudi iz navadnih. Tozadevna pristojbina znaša 300 hr. Grobišča, za katera se do 31. marca ni prosila obnovitev najema, bedo na razpolago občim. Ttidd spomeniki z onih desetletnih grobov, za katere se najem ne obnovi, pripadejo ravno tako občini, ako i ih njih lastniki ne dvignejo do 31. marca 1920. Podružnica »Slov. plan. društva v Trstu« vabi na celodnevni izlet, katerega priredi v nedeljo. 7. t. ru. na Tinjan (372 m). Odhod iz Trsta s parnikom ob 8. uri do Milj; sestanek nrei palačo LIoyda. odtod peš na vrh Tinjana. Povratek peš preko Za vel j ali Bcršia. v Trst. Vsak izletnik naj prinese hrane -s sebo'\ Planinci in planinke ven v naravo! Prijatelji narave dobrodošli. Popravljamo. V včerajšnji članek pod naslovom Slovani in meja Italije« se >e vrinilo par tiskovnih pomot. V tretjem odstavku čitaj: -....du se tudi Benco ne more rešiti iz začaranega (ne pa »zača-.nega«) kroga. V istem odstavku čito-j: »....na prizadevanjih za zatrtje* (in ne »zatrje") nsrodnena gibanja.« _ Smrtna nesreča na ladi». Včerar zjutraj je padel krmilar parnika »Melpomene« skuzi vrata, ki vodijo v doljne skladiščne prostore, prav do dna parnika. Bil je takoj mrtev. Nesrečnemu krinilarju ie dišalo, kot bi kaj gorelo, ter ie hotel iti pogledati. Ko se je začel spuščati po lestvah, je omahnil in paLiel ter se ubil. Imenuje se Anton Nicolin. Bilo mu je 50 !et. „ Čudno naključje. PredsnočnMm so tatovi razbili dve železni blagajni in obe ste bili popolnoma praiiui. Prvi slučaj se ie pripetil v prostorih tvrdke Carlo de Steinknehl v ulici Lorenzo Ghiherti, 1. n. V isti blagajni se navadno hrani m
  • je gospodiifja > pre^lehtna«. Ni bila šla zastonj. Takoj so gospodje na komisa-rijatu poklicali pred sebe vse »gojenke«. katerih e bilo sedem. Izprašali so jih konca do krača in so hoteli tudi" vedeti, če je res, da nima njih gospodinja »prav nič srca«. Mladenke so omahovale, bale so se ter niso rekle ni črno ni bdo, ven- >EDINOST« štev. 55. dar pa se zdi, da niso ravno hvalile -svoje »predstojnice«. Na ie stopila skozi vrata te častitljive irsta-nove^, so se zakadile v njo vse njene sestre po poklicu in io začele tolči s pestmi po glavi im povsod, kamor >e palo. Hajd zopet v komisar«jat povedati, kaj je bilo. To pot pa so igospckžje že začeli zmajevati -z glavo, stvar postaja resna, treba :e najti pomoči. Sklenili so, da pojdeta s »punco« dva zaupna in zaprisežena moža. kot,bi ne bila čuvaja. postavey ampak navadna gosta. Sli so torej. In glej, ko so stopili skozi vrata, se je zgodilo ravno tako, kakor so bili genijalno predvideli. Antonijo Marevič so naskočile vse njene ■se--stre po poklicu in io začele telčt s pestmi po glavi in povsod, kamor je palo. Kar -je prav }e lepa reč, ali to pa se je tfiilelo že preveč. Prividna gosta sta •se spremenila v zastopnika .postave, zapovedala sta gostom, da morajo \en (bili so večinoma vojaki). a »štacuno- so zaprli in tako bo tudi ostalo, dokler '5e tzepet ne odpre. Antonija Marevič je dobila svoje stvari in je šla — naiprej v bolnišnico, kjer so ji malo namazali pra- ke po obrazu in hr-bunte, kžer so se ji poznale. Ti uboga punca, prav zares! Nesreča v cirkusu »Politeama Rossetti«. Ko ie včeraj izvečer skakal jahač Anton Peroni star 22 let, stanujoč v ulici Pozizo bianco. črez 7 konj v cirkusu »Politeama RoffsettU je nesrečno padel in se ranil na hrbtu. Zdravnik rešilne .postaje mu je podal primerno pomoč. Peronijevo stanje ni nevarno. Sin ranil lastnega očeta. Mešetar Josip Glavina, star 03 let, stanujoč \f Lonjerju 101, se je sporekel s svečam sinom, kaztogočen sjn je planil s srpom v roki proti očetu in ga. ranil z njim po vratu. Rano mu je obvezal zeravnik rešilne postaje, ki }e rekel da ni nobene resne nevarnosti za življenje ubogega očeta. Mali tatinski dnevnik. — Preteklo noč so se vtihotapili neznani lopovi v stanovanje umetnika Hektorja, Sigana v Skorklji ter mu ukradli en vijolinčelo in še drugih predmetov za 2500 lir. — Perilo. Pri hiši Avrelije Candellari v Bar-'kovljah. so razbili šipo pri oknu in odnesli perila za 350 lir. — Neki Giovanni Milanovich se še spravil na parniik »Pannonia« v prostr Juki, kjer se mu je tudi diopadlo perilo. Toda zasačili so ga in ga spravili v luknjo. — Kakoši. Snoči so spIezLi neki junaki črez zid na dvorišče Vincenca Pahorja, v Skorklji — Sv. Peter ter so pregledali k urnike. Dopadlo se jim ie sedem kokoši in tudi en kunec. — Dišave, britve itd. S ponarejenimi kluiči so cjjiprli vrata v brivmeo Carmela Venturneu \ Car-boli Zg: Pobrali so mu dišave, britve, mašine za striženje, obrisalke itd. S-kods je 000 lir. — Francu Frankoviču v Skednju so odnesli neki železen evod iti sekiro. Za naraščaj je preskrbljeno. Šestnajstletna Pie-tro Farra in Gilberto l>el Conte sta bila včeraj aretirana, ker sta ukradla včeraj opoldne na tr^u Goldoui neki Marti Benedetti denarnico -s 25 lirami. Ukradeno blago se ie našlo pri nekem Angelu Zani v nI. Marco. Bil ie aretiran, a kar Ge skrival v svojem skfedišču. ie policija zaplenila, in sicer 100 kg sladkorja, 20 kg kave, 128 posodic konden-ziranega mleka, tei škatelj sardiin in 2 kosa slanine. DAROVI. — Za moško podružnico CMD je daroval g. V. Skerlavai z Opčin L 10*—. Denar hrani uprava. Borzna poročila. V Trstu, dne 3. marca 1920. Tečaji: Jadranska banka 320— 330 Cosulich (Austroamericana) 738— 745 Dalmatia 450— 470 Gerolimich 3125— 3175 Lloyd 1700— 1800 Lussino 2900— 3000 Martinclich 548— 555 Navigazione Libera Triestina 1310— 1330 Oceania 550— 560 Prem uda 800— 820 Tripcovich 760— 770 Ampelea ' 765— 775 Cement Dalmatia 390— 400 Cement Spalato 470— 475 Čistilnica petroleja 3700— 4000 Čistilnica olja 860— 880 Čistilnica riža 265— 275 Krka 476— 482 Tržaški Tramway 225— 235 Tuja valuta na tržaškem trga: V Trstu, dne 3. marca 1920. Neprepečatene krone avstrrjsko-nemške krone jugoslovenske krone čehoslovaške krone dinarji levi marke dolarji franc. franki švicarski franki angl. funti rublji napoleoni 8.50— 8.70 6.80— 7.10 13.- 13.50 18.50— 1^.— 52.- 53.— 26.50— 27.— 24.- 25.— 18.35— 15.50 129.-130— 297.-300.— 62.75— 63.25 27.- 28,— 62.25— 62.75 Poslano*) Podpisani pregledovalci računov Št. Jakob-ske mladine izjavljajo tem potom, da ne podpišejo računskega zaključka IX. plesa, rodi neunemajočih se računov. R. Primožič, M. Koc,anči:t J. Fabčič, I. Ban. Tem se priključijo I. tajnik Z. Cesar, II. tajnik Jančar Fr., Kreševic /os., odbornik. Trst, 3. sušca 1920. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko. koJAor mu veleva zakon. ZAHVALA. * Za ljubeznive dokaze iskrenega sočutja izkazanega nam ob smrti naše nepozabljene ANICE ___ izrekamo vsem milim prijateljem in znancem, v prvi vrsti ravnateljstvu in uradništvu »Živ-nostenske banke^, gg. zdravnikom dr. Za-horsky-ju in dr. Sestan-u, gg. uradnikom tvrdke *ex Greinitz in vsem drugim dobrim osebam, ki so blagopokojnico spremili na njeni zadnji poti, našo najprisrčno zahvalo. Žalu joti družini GORIUP. MALI OGLASI se računajo po 10 stottnk beseda. — Najmanjša pristojbina L 1.—. Debele črke 20 stotink beseda. Najmanjša pristojbina L 2.—. SPREJMEM takoj mizarskega učenca iu delavca. Ulica Tomaso Lucšaiiii št. 5. 331 UČENCA poštenih staršev iza trgovino sprejmem takoj s plačo; pogoji ugodni. Naslov pove ins. od. Edinosti. 325 PRODAM posestvo na Kramskem: bukov, hrastov iffdzd. travnike sadovnjake, pašnike, hišo z gostilno in gospodarska poslopja; cena vabljiva. Naslov pove ins. edd. Edinosti. 326 SAMOSTOJEN strojnik z večletno prakso išče službe takoj ali pozneje. Ponudbe pod Strojnik-ma ins. odd. Edinosti. 327 PRODASTA -se železni štedilnik, 123 cm kiiolg in 90 širok, in štedilnik za sezidanie po nizki ceni Naslov pove »ns. odd. Edinosti. 328 PRODA se 500 do 600 kg semena detelje Jucerne. Cena po dogovoru. Naslov pove ins. o J. Edinosti. 329 ŠIVALNI STROJ >Siuger- /a krojače prodam. Rocol-Settefcntane 1^0, Renner. seuen trg. 330 KOŽE kun. lisic, jagnet, divjih maček.' divjih koz se kupijo. Stroji, barva «n izdeluje vsakovrstno kož uho vino. Kožuha r niča v Trstu. ul. Gatteri št. 32. 315 MLAD upokojenec državni uslužbenec išče primerno službo. Govori slovensko, italijansko in nemško. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 314 V Trstu, dne 4. marca 1920. HIBI n prej dr. BODO Zofiozdraunik dr. E. CLOHFESO dentist STANKO PERHAVEC Trst, trg Goldani štev. 11, U. nadstr. sprejemata od 9-12 iu od 15-M Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje * zob in zlate krone. Vsa dela se izvišujejo po moderni tehniki Na predlog lastnika se vrsi v pisarni notarja dr. Alberta R umerja v Sežani, kot del. sodnega komisarja, 20. marca 1920. ob 10 predpoldne TRTOREJCI! Pripravim cepljene (kaljene) trte po nizki ceni do konca aprila t. 1. Kupim kolči Por-talis. Fr. Tavčar. Kreplie 24, p. Dutovlje 305 SREBRN DENAR kupuj-e.Tt po najvišjih cenah v vsaki množini Prijem lahko poni. Alojz Povh, Garibaldijev trg št 3 (prej Barriera.) 3341 JABOLKA, hruške, pomladanski rauič, fižol >ca!i-ški, mandolon, koks. kupujem. Kuret. Setteion-tane št. I. Trst. 317 BIVŠI GOSTILNIČAR išče gostiJničarsko službo, ali kot računski natakar. Govori več jezikov. — Naslov pove >ns. odd. Edinosti pod št. 302. 302 KROJACNICA Avsrust Stular uL S. Francesco d'Asisi štev. 34. III. je edina dobroznana kro~ jačnica v Trstu. 3367 I9LETEN TRGOVSKI POMOČNIK želi službe v veCji trgovini železninske ali špecerijske stroke Dosedaj je služboval pri večji tvrJtki v Jugo-ila-viji. katere najboljša i&prićevala so na r;t»/pn-lago. Ponudbe na Kri/.aj, Dol. Logatec 51. nepremičnin vpisanih v vložkih štev. 735, 736 in 737 davčne občine sežanske, obstoječih iz hiše štev. 164 v Sežani, z vrtom in dvoriščem in iz raznih zemljišč Izklicna cena za vse posestvo znaša I. 20.000.—. Nižje ponudbe se ne bodo upoštevale. Vse posestvo se proda samo v celoti. Vknjiienim upnikom ostanejo pridržane njihove pravice brez ozira na izklicno ceno. Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri notarju dr. Rumerju v Sežani, kot del. sodnem komisarju. OKRAJNO SODIŠČE v Sežani, odd. I. VDOVEC (upokojenec) 50 tet. išče družico, vdovo ali siospico srednje starosti. 'Jobro gospodinjo, dobrosrčno in lepega vedenja. Ce ima premože-1 n:je ali kako obrt, tem bolje. Pismene ponudbe po možnosti s sliko na ins odd. Edinosti pod ; Ugodnost« SPREJME se takoj neoženjen vrtnar vešč sadjarske in vrtnarske stroke. Plača po dogovoru. — Ponudbe na Božidarja Kastelica, Materija, Istra. 33f>f» ZOBOZDRAVNIK ^^TL- D". M RAČEK TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in od 3 - 6 pop. Breztiolestno \iiwm zob. plombirm in umetni zobje Gospodarska društva u Movražu pri Eozsli! vpisana zadruga z omejenim poroštvom mOMLE ki se bo vršil v nedeljo. 14. marca 1920 ub 16.30 popoldne v Movražu št. "6. DNEVNI PED: 1. C»tauie i!i odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 101-1-1919. 3. Volitev načelništva. 4. Volitev nadzorništva. 5. Volitev razsodišč;«. 6. Slučajnosti. — Opomba. V slučaju, ^a ta dan občni zbor ne bo sklepčen, se bo vršil v osTtuli dneh. 21. marca 193), drug občni zbor z istim dnevnim redom ob isti uri, ob vsakem številu navzočih članov. s ♦ Družba za uvoz Iu izvo/; z omejeno zavezo j[«.nn n eiiiL ■vodne, kolonijalno blago. Trsi, ul. Pler Luigi da Palestrlna 2 Telefon: skladišča 2403; urada 210f>. Veliko dobavno skladišče za lekarne, inirodilnice, prodajalne jestvin, ladjedelnice in za vse druge obrtne zavode. Zahtevajte vedno novi cenik. Posebne ponudbe na zahtevo. JOSIP STREICK Trst, vojsl Via Nueva - S. Calsrina. Vel ka izbt-ra. vsakovrstnega za moake in žens'ie. — Biugo za suKnje. /.atnet, b:i hant, s ile, etamin ter raznih predmetov za okr:is oblek. Vse po zni/.an h konkurenčnih cenah. — TVRDKA — v Trstu, Via Roma 23 (bivSa ul. delle Poste) vo^al ul. Gior>»io Galatti. Zraven velike poŠte. — Telefon 1!>3. Dvokoiesa, molorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. Pozor! V ulici Udine (prej Belvedere) štev. 49, se nahaja PRODAJALNA USNJA, KOŽ, sploh vseh čevljarskih potrebščia. — Specijaliteta: Za krojenje in prešivanje (štepanje) zgornjih delov najmodernejše fasone. Filipčič in drug. Tržaške tvrdke. ZOBOZiMUMISKi RASIHET ulica Chlozza št. 5f I. nadstr. Sprejema oJ D—in od 1"» 17. Izvršujejo se umetni zobje v kakrŠnemslbodl sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki. Dr. F. Tsmburlini MARIO MORO, tehnični vodja. TRGOVINA JESTV1N \la Genova (Campanlle) 13. Zaloga: kave, ol}a, mila, sveč, sardin, kakava, čokolade, čaja i. t d. Pristni Jamaika rum, konjak, vermouth, maršala, vi5n>evec ter raznovrstna vina, vse po zmernih cenah. Ivan Bidovec. MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana llvarnlca Osvaidella. Via Medla 26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni KNJIGOVEZNICA. Pletro Pippan, Trst ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Ž£pni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebrrega sistema. 201 DAMSKA KROJACNICA A. Rieger, Trst, ulica Commerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in irancoskem kroju. Dlesne obleke. obieKe za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Po.t/ežba točna. 337 Popoldne točno ob 15 MAJOLICNE PECI !N ŠTEDILNIKI. M. Zeppar. t>L S. Giovanni 6 in 12. NaU>oli*a Izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. PAPIR. Velika zaloga papirja ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Oastone Dolllnar. Trst. Via del Oelsi 16. 256 UMETNI ZOBJE F. z In brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobkl VIUEMTUSCHERSRS TRST. ul 30. oktobra (ex Caserma) 1 i. n Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. m i lili— mi nI ona JADRANSKA BANKA Del gljv.: K 3 >,000 000. Rezerve K 10,000 U00 1'elgr.id, Celje, Dubrovnik. Dun^j. Kotor, Kra.ij, Ljul>ljana. Maribor, M. tk >vič, Opa-t jd, Sarajevo, Split, Šibenik, IlisT, Zadar, Zagreb Oba v I ji vse v bančno stroko spndajoče josle Sprejema vlage nn hranilne knjižice ter jih obrestuje p » 3! W , a v baneogiro prometu po 6 /,. Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti pred-^ hodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaj i do slučaja. Dnje^v nnjem varnostne predale (s.ifesj B.inčni prostori v Trstu se nahajajo : u*. Cassa di Risparmlo« ur- S. Nlcolo Telefon: štev. 1403, 1791. L G iT» — Blagajna pMiuj* od 9.30-12.30 in ad 14.30-16 —