KN«Jt2»i

ZELEZAR
Leto XIII. — Št. 10
25. oktober 1973
Nova jeklarna je pričela s poizkusnim obratovanjem
V soboto 29. septembra 1973 je zagorel ogenj v novem agregatu — elektroobločni peči postavljeni v obratu nove jeklarne. Sam pričetek in nekajdnevno obratovanje kažeta, da je postavitev in kompletiranje naprave uspelo. Zato menim, da je pravilno, da se ozremo v preteklost in sicer v obdobje, ko se je porodila misel o izgradnji in izbiri koncepta nove jeklarne.
Že v letih 1960—1961 so pričeli strokovnjaki službe UOS na pobudo glavnega direktorja Tugomer j a Voge pripravljati elaborate o izbiri agregatov in konceptu gradnje nove jeklarne v železarni Štore. Elaborati so bili zasnovani na planiranih zmogljivostih nove valjarne in možnostih koriščenja ekonomsko naj rentabilne] ših agregatov. Tako so se za-snavljale kombinacije o gradnji konvertorja, kombinacije kon-vertor in elektroobločna peč in postavitev samo elektroobločne peči. V vseh elaboratih se je že takrat pojavljal predlog za nov
moderen način odlivanja jekla in to uporaba »Konti« naprave. Navedeni način se je forsira! zaradi izredno težkih pogojev odlivanja v poglobljenem livnem polju SM jeklarne.
Po temeljitih študijah je bila v letu 1963 kupljena 40-tonska elektroobločna peč — proizvod firme Birlec skupaj z železarno Ravne, ki je ob tej priložnosti kupila 2 peči enake zmogljivosti. Žal pa je v letu nakupa peči gospodarska situacija Jugoslavije in kasneje reforma zavrla gradnjo jeklarne in smo v tem času (Nadaljevanje na 3. strani)
ENERGETSKA KRIZA IN ŽELEZARNE
Iz gradiva, ki je bilo posredovano za 13. sejo delavskega sveta združenega podjetja Slovenskih železarn, danes objavljamo problematiko elektro energetskih virov na Slovenskem in ob tem položaj slovenskih železarn. Kaj bo v zvezi s tem sklenil delavski svet ZP Slovenske železarne, bomo objavili prihodnjič.
Potem ko je po izmeničnih redukcijah električne energije v prvih osmih mesecih letošnjega leta v prvi polovici septembra v Sloveniji nastala prava energetska kriza, ki je najprej predvsem prizadela proizvajalce jekla, je vodstvo ZP Slovenske železarne takoj posredovalo.
Dne 5. septembra je bil v Delu objavljen sestavek pod naslovom Cena neskladja, s katerim je bila celotna slovenska javnost obveščena o posledicah redukcije, zaostajanju načrta proizvodnje, neposredni škodi v železarnah in muiltiplikativni gospodarski škodi, ki bo nastala pri porabnikih jekla.
Vodstvo združenega podjetja in predstavniki posameznih železarn so zatem ustmeno in pismeno posredovali na poslovnem združenju za energetiko, republiškem sekretariatu za gospodarstvo, neposredno na izvršnem svetu skupščine SRS in preko gospodarske zbornice ter opozarjali na težke posledice, ki so v železarnah že bile očitne. Uspeha pa ni bilo. Popolna ustavitev proizvodnje elektro železa se je nadaljevala.-
Enajstega septembra je republiški sekretariat za gospodarstvo organiziral sestanek, ki ga je vodil sekretar Petrovič, na katerem so sodelovali predstavniki elektro gospodarstva, poslovnega združenja za energetiko in veleodjemal-ci, med katerimi tudi predstavniki slovenskih železarn. Pred tem sestankom se je delegacija železarn sestala na direkciji in oblikovala enotno stališče.
Na omenjenem sestanku naj bi
se sami sporazumeli in pristali na redukcijo električne energije, kot olajšavo za železarne pa podprli redukcijo elektro energije za aluminij. Četudi so se zavedali velike porabe električne energije v elektrolizi aluminija, naši predstavniki niso mogli biti pobudniki za tako rešitev. Bili smo na stališču, da je pristop k reševanju energetske krize z redukcijo katerekoli metalurške proizvodnje nevaren, saj to lahko pomeni postopno likvidacijo proizvodnje kovin z električno energijo. Do sporazuma ni prišlo, zato je izvršni svet 12. septembra sprejel sklep o izvajanju redukcij dobav električne energije, s katerim se je za proizvodnjo surovega elektro železa zadržala 100 odstotna redukcija, za proizvodnjo surovega jekla pa bila vpeljana 60 odstotna redukcija.
Dne 14. septembra je ZPSŽ s pismom na republiški sekretariat za gospodarstvo protestiralo na tak pristop pri reševanju energetske krize, ki je najbolj prizadel metalurgijo. Nasprotovali smo utemeljitvi, da to rešuje izvrševanja družbenega načrta in da so reducirane dejavnosti, ki dajo najmanj družbenega produkta na eno kWh. Ugovarjali smo tudi polovičnosti sklepa, ker je predpisal le redukcijo, ne pa tudi kompenzacije sredstev za tiste delovne skupnosti, ki jih je taka odločitev prizadela.
Dne 18. septembra se je že sestal naš poslovni odbor na seji, ki je imela osrednjo točko dnevnega reda: redukcija električne energije. Na tem sestanku je bi-(Nadaljevanje na 2. strani)
Novi
predsednik
slovenskih
sindikatov
Minilo je že nekaj časa, odkar je bil za predsednika Zveze sindikatov Slovenije izvoljen član naše delovne skupnosti, tov. dipl. ing. Janez BARBORIČ. Tovariša Barboriča poznamo kot enega naših vodilnih strokovnjakov. Bil je naš štipendist, po dokončanem študiju na fakulteti v Ljubljani pa se je prizadevno vključil v izvrševanje vse odgovornejših nalog v našem proizvodnem procesu. Po par letih je bil imenovan za asistenta obratovodje livarne valjev, pozneje za obratovodjo tega obrata in končno za glavnega inženirja sklopa 117. panoge. Kmalu po zaposlitvi v naši delovni skupnosti pa se je aktivno vključil tudi v družbeno-politično dejavnost in bil izvoljen za predsednika osnovne organizacije sindikata, za člana tovarniškega komiteja ZK, za člana občinskega komiteja ZK, bil je član občinskega sveta sindikatov, pozneje pa član republiškega in zveznega odbora sindikatov. Ob reorganizaciji sindikatov pa je bil v juniju letos izvoljen za predsednika slovenskih sindikatov.
ENERGETSKA KRIZA IN ŽELEZARNE
(Nadaljevanje s 1. strani) lo dogovorjeno, da je energetsko problematiko potrebno obravnavati tudi na delavskem svetu združenega podjetja.
Na podlagi sklepa poslovnega odbora smo posredovali poslovnemu združenju pismena vprašanja, na katera smo dobili naslednje odgovore:
Vprašanje:
Elektro talilni-ške peči slovenskih železarn so bile zaradi redukcije električne energije od 3. septembra do 13. septembra tega leta neprekinjeno izven obratovanja. Tudi po Sklepu (izvršnega sveta skupščine SRS z dne 13. septembra je štorisfci plavž ostal izven obratovanja, proizvodnja ele-ktro jekla pa reducirana za 60 odstotkov. Z ustavitvijo proizvodnje surovega železa in jekla so nastali zastoji v vseh obratih metalurške in strojne predelave železarn, še večje posledice pa bodo pri porabnikih kovinske in elektro industrije.
Pri nas in v inozemstvu je znano, da v času velike elektroenergetske krize v Sloveniji v drugih republikah ni bilo redukcije električne energije in da vse ostale železarne nemoteno obratujejo. Kaj je vzrok taki neenotnosti v jugoslovanskem elektro energetskem sistemu?
Odgovor:
Za j ednica	j ugoslo venskega
elektrogospodarstva ima svojo komisijo, ki je zadolžena za izboljšave in koordinacijo skupnega obratovanja in razvoja jugoslovanskega elektroenergetskega sistema. V poročilu te komisije o oceni elektro energetske situacije za zadnje četrtletje tega leta s predlogom ustreznih ukrepov je ugotovljeno, da so v avgustu in septembru 1973 redukcije električne energije izvajane tudi na področju SR Hrvatske. Pričele so se že 28. avgusta 1973 s srednjo dnevno redukcijo, 0,54 milijonov kWh, od 12. septembra 1973 so zvišane na 4,5 milijona kWh dnevno. Res pa je, da v ostalih republikah ni bilo redukcij.
Energetska bilanca za 1. 1973, ki je bila v celoti izravnana, je bila sprejeta na upravnem odboru poslovnega združenja energetike SRS, dne 15. novembra 1972, pri čemer so sodelovali tudi predstavniki naših železarn. Ne glede na izravnano energetsko bilanco pa je poslovno združenje energetike SRS sočasno s sprejetjem bilance pričelo z akcijo za sklenitev družbenega dogovora o omejevanju dobav električne energije, ko nastopijo nepričakovane havarije večjih proizvodnih enot elektroenergetike in ko nastopijo nepredvidena sušna obdobja. Tako je (dne 11. januarja 1973 izdelalo združeno podjetje elektrogospodarstva Slovenije v sodelovanju z združenim podjetjem distribucije, začasni načrt za izvajanje omejitev električne energije v SR Sloveniji. Pri tem sta se obe podjetji dobro zavedali, da dokončno veljavni načrt za izvajanje omejitev električne energije v SR Sloveniji ne more biti zgolj njihov dogovor, temveč le dogovor z odjemalci v obliki »Družbenega dogovora o izvajanju električne energije v SR Sloveniji«. Toda družbeni dogovor ni še do danes sklenjen kljub napovedim, danim tudi v dnevnem časopisju spričo hude energetske krize, da bo sklenjen naj-
pozneje do 20. septembra 1973.
Večjo enotnost v jugoslovanskem elektro energetskem sistemu tudi ob redukcijah bo seveda možno doseči s skupnim družbenim dogovorom o izvajanju omejitev električne energije. Pot do takega dogovora pa odpirajo družbeni dogovori o omejevanju električne energije v posameznih republikah, iki jih pa še ni.
Vprašanje:
Poznano je že, da se v strahu pred splošnim nezadovoljstvom ob vsakem zmanjševanju proizvodnje električne energije najlažje reducira veleporabnike, med katerimi je metalurgija. Tega pravila se je posluži! tudi izvršni svet skupščine SRS.
Ob tem da se energetska kriza napoveduje za daljše obdobje, kar med delavci železarn povzroča pravi preplah, nas zanima: koliko časa elektro metalurgija v Sloveniji ne bo imela normalnih pogojev dela?
Odgovor:
Upoštevajoč sedanje stanje je v zaključnem delu operativna energetska bilanca za prihodnje leto. Ob omejitvi dobav tovarni aluminija Kidričevo v višini 50 GWh je operativna energetska bilanca izravnana za dlektroener-gijo. To je bilo mogoče ob polnem upoštevanju načela, da je premog iz naših premogovnikov v celoti na razpolago le za termoelektrarne. Manjkajoče količine premoga za industrijo in potrošnjo pa naj bi pokrivali premogovniki SR Bosne in Hercegovine. Ustrezna navezava poslovnih odnosov za pokrivanje te potrošnje je pravkar v teku.
Vprašanje:
Poznano je, da se v svetu za odstranjevanje energetskih kriz poslužujejo hitro improviziranih ukrepov kot je nabava in vključitev v obratovanje manjših
25.000	kW agregatov s plinskimi turbinami in generatorji.
Ali je v Sloveniji kaj ukrenje-nega za nakup takih enot?
Odgovor:
Elektroenergetskemu sistemu SR Slovenije kot tudi Jugoslavije so dobro znani plinski agregati, ki jih omenja tudi vaš dopis sektorja za proizvodnjo, razvoj in raziskave z dne 19. septembra 1973. Analize, ki jih je izvedlo združeno podjetje elektrogospodarstva Slovenije pa so pokazale, da je proizvodnja tovrstnih agregatov izredno -draga. Da bi se omilila elektroenergetska situacija v prehodnem obdobju 1975 in 1976 pa so itak že naročeni trije plinski agregati po 23,5 MW, ki bodo instalirani v Brestanici.
Vprašanje:
Proizvoidinja elektro jekla je pogoj obstoja in razvoja slovenskega železarstva, saj so železarna Jesenice, Rav-ne in Štore v ju-go-silovansiki črni metalurgiji pre-disponirane za specialno surovo železo in kvalitetna ter žlahtna jekla.
Kaj se snuje za oblikovanje enotnega in močnega jugoslovanskega elektro gospodarstva, povezanega v mednarodne sisteme in od -kdaj slovenske železarne lahko računajo -na normalno oskrbovanje z električno energijo?
Odgovor:
Poslovno združenje je doslej svoje napore usmerjalo tudi v izpeljavo povezovanja našega elektroenergetskega sistema z elek-
troenergetskimi sistemi sosednjih držav. Tako je bilo tudi na pobudo poslovnega združenja energetike izvedenih pet poskusnih obratovanj celotnega jugoslovanskega elektroenergetskega sistema z elektroenergetskimi sistemi Zahodne Evrope, ki so že medsebojno povezani in obratujejo pod nazivom Union pour la coordination de la production et du transport de Télectricité. Vseh pet poskusov je dalo negativne rezultate tako, -da zaradi tehničnih razlogov na povezovanju našega jugoslovanskega.elektroenergetskega -sistema s sosednimi še ne moremo računati. Seveda pa -se poslovno združenje energetike še predobro zaveda, da se tudi s to problematiko mora z vso živostjo nenehno ukvarjati, saj je splošno znano, da so vse omejitve v velikih sistemih vselej milej še in s tem -tudi manj boleče.
Z dobljenimi odgovori ne moremo biti zadovoljni,. Niti ne s prvim, ker ne razkriva vzrokov, zakaj nismo uspešno povezani v enotni jugoslovanski elektroenergetski sistem, in še manj z zadnjim, kakšna bo usoda proizvodnje elektrojekla v prihodnosti.
V treh četrtletjih leta 1973 se je dobava električne energije slovenskim železarnam omejila in povzročila 4094 obratovalnih ur zastoja proizvodnje elektro železa in jekla. To pomeni znižanje proizvodnje surovega specialnega železa za 2800 ton in surovega elektrojekla za 26.500 ton.
Ob dejstvu, da -sta specialno surovo železo in surovo jeklo oziroma vložek za metalurške obrate zmanjšanje te substance, neposredno pomeni proporcionalno znižanje realizacije. Poprečna cena, ki so jo železarne dosegle v tretjem četrtletju, znaša 4.893 din na tono prodanega blaga. Ob upoštevanju poprečnega izpl-ena 74 odstotkov smo skupaj zaradi redukcije izgubili 21.300 -ton gotovega blaga, kar pomeni 104,2 milijonov din realizacije.
Elementa, amortizacija in dohodek, ki pripadata delovni skupnosti, v strukturi cene ali realizacije znašata 32,3 odstotka, kar pomeni, da so zaradi redukcije slovenske železarne neposredno izgubile 33,6 milijonov din lastnih finančnih virov.
Res je, da se pri porabi električne in druge energije nismo najbolj racionalno ponašali. Poraba kWh na tono elektro železa in jekla je previsoka, potrata pa je bila tudi pri drugih odjemih. Prav je zato, da nas je redukcija zresnila in pospešila proces varčevanja z energijo, ki v strukturi cene zavzema pri jeklu visoko postavko. Vse tri železarne so izdale predpise in začele s široko akcijo za relativno znižanje porabe električne energije. To -pa ne more poravnati stanje za nazaj.
Ob tem da je od 21. septembra 1973 redukcija električne energije znižana tako, da je tehnološki postopek v naših železarnah zopet normalen, se ne moremo zadovoljiti s politiko, da je pri redukciji prva na udaru metalurgija. To pelje v demontažo te dejavnosti -v Sloveniji, kar bi imelo -posebno težke posledice pri močno razviti kovinski in elektro industriji.
Narasle vode bodo odtekle, prišla bo večja potrošnja premoga in zato nam ponovno pretijo dogodki iz septembra. S polovično proizvodnjo aluminija je sicer
elektro -gospodarstvo toliko razbremenjeno, da bo proizvodnja elektro jekla še možna, zaradi rasti široke porabe električne en-ergije pa bomo v kratkem času lahko zopet pred problemom zniževanja proizvodnje.
Na seji -skupščine SRS dne
3.	oktobra tl. je bilo podano poročilo o elektro gospodarski situaciji. Iz tega poročila se vidi, da je v prvih osmih mesecih poraba električne energije v SR Sloveniji znašala 3.487 GWh ali 3,5 odstotka manj od načrtovane. V tem obdobju je proizvodnja v hidrocentraiah bila 12, v termos centralah pa 17 odstotkov nižja od predvidene bilance; najbolj pa so bili prizadeti neposredni porabniki, ki so dobili namesto 1.421 GWh le 1.165 GWh ali 6,1 odstotka manj. Ker Kidričevo ni bilo reducirano, je razumljivo, da je največji delež tega primanjkljaja padel na železarne.
Iz tega poročila se vidi, da je glav-na elektroenergetska kriza nastopila avgusta in se nadaljevala septembra. Avgusta so ter-mocentral-ne proizvajale 24 odstotkov manj kot je bilo načrtovano, septembra je pa Šoštanj dal le okrog 55 odstotkov svoje zmogljivosti. Bilanca dnevne porabe za mesec september je dnevno predvidevala 17,1 milijona kWh, dosežena pa bila 12,8 -milijona kWh. Glavno znižanje so dobili veleporabniki.
Poročilo nato navaja vzro-ke takemu neskladju, upravičuje sklep izvršnega sveta in predvideva v najkrajšem ča-su sklenitev samoupravnega sporazuma proizvajalcev in porabnikov električne energije. Pri tem pa v predvideni bilanci tudi za leto 1974, ki naj bi -pomenila povečanje porabe na 5.783 GWh, tako y-isoka poraba ni pokrita s proizvodnjo, četudi se del dobave v višini 410 GWh predvideva iz BiH. V kolikor se bo sedanja praksa nadaljevala, obstaja velika nevarnost, da bodo veleporabniki tudi v prihodnjem -letu močno prizadeti, zato bi bilo prav, da o -tem spregovori osrednji organ ZP slovenske železarne — delavski svet —
in na svoji seji sprejme tudi primerne zaključke.
Tako naj bi izgledale odpraševal-ne naprave v naši elektrojeklarni
NOVA JEKLARNA
(Nadaljevanje s 1. strani) lahko dokončali le začeto gradnjo valjarne. Pričetek obratovanja valjarne pa je takoj pokazal nujno potrebo po lastni jeklarni. Zato smo v letu 1970 pričeli z izgradnjo novega objekta in nabavo dodatne opreme. Poleg že nabavljene peči smo kupili moderno ,in v svetu zelo uveljavljeno »konti« napravo za odlivanje jekla.
Tako kot sam pričetek zasnove jeklarne, je bila tudi gradnja nove hale in temeljev za agregate trda preizkušnja za službo uprave osnovnih sredstev, ki se je v času graditve, to je od leta 1970 do 1973 srečevala z vsemi težavami, ki so se pojavljale v jugoslovanskem gospodarstvu. Kasnitve v gradnji je v letu 1971 povzročil velik primanjkljaj cementa na slovenskem tržišču v mesecih najiintenzivnejših gradbenih del in v letu 1972 pojav nelikvidnosti podjetij, kar je imelo za posledico neredno dobavo potrebnega materiala in opreme.
Omenjeno pomanjkanje cementa, kakor tudi delovne sile je povzročalo izredne težave izvajalcu gradbenih del »Ingradu«, ki je kasni! pri dokončanju temelja za peč za celo leto. Za lažjo predstavo obsega gradbenih del naj navedem, da je bil samo temelj peči, ki se je v dveh letih betoniral nad zemljo in nato z izpodkopavanjem zemlje spuščen v globino 9 m, težak 5Ö0 ton.
Med večjimi izvajalci del naj še navedem »Mostogradnjo« Beograd, ki je izdelala in postavila konstrukcijo za 100 m dolgo, 50 m široko in 24 m visoko halo.
Peč so montirali delavci »Me-
Prav gotovo ste večkrat vprašali, kakšen pomen je imela gradnja tega novega obrata za naše podjetje. Odgovor se nam ponuja sam, če pogledamo samo naslednji dve številki. Kapaciteta novo zgrajene valjarne je 100 tisoč ton valjanih proizvodov v enem letu. Za navedeno proizvod-njq_smo do sedaj morali kupova-ti potrebni vložek — gredice, pri ostalih dveh slovenskih železarnah in v inozemstvu. Ker so bile količine dobavljenih gredic iz železarne Ravne minimalne v primerjavi s kapaciteto valjarne, smo v poslednjem letu vezani izključno na uvoz gredic, ki pa na evropskem tržišču zaradi konjunkture dosegajo takšno ceno, kot je prodajna cena našega valjanega proizvoda.
Proizvodnja valjanih profilov, pod takimi pogoji, pa je seveda nerentabilna.
Tehnična kapaciteta elektrope-či pa je 65.000 t jekla v enem letu. Jeklo pa se bo odlivalo na »konti« napravi, katere tehnična kapaciteta je 200.000 t letno.
Trenutno je v novi jeklarni poizkusna proizvodnja. Jeklo se odliva v 2-tonske kokile, odlite ingote pa odvažajo na prevaljanje v železarno Ravne. S klasičnim načinom vlivanja bomo prenehali čim bomo osvojili odlivanje na »konti« napravi, ki bo pričela po-skupno obratovati še v tem mesecu. Omeniti pa moram, da je trajalo poskusno obratovanje in osvajanje odlivanja jekla različnih kvalitet na že stoječih »konti« napravah več mesecev do leto dni in je tu potrebna določena strpnost.
«MS

Pogled na novo jeklarno
talne« Maribor, montažo konti naprave pa je izvedla »Hidro-montaža« Maribor. Ostala montažna dela so izvajala manjša podjetja kot: »Sigma« Žalec, »El-kov« Laško, »Kovinarska« Krško in druga. Pri montaži energetskih inštalacij za plin, zrak, kisik in paro je potrebno navesti izredno prizadevnost delavcev naše mehanične delavnice, ki so edini med številnimi izvajalci dokončali dela pred planiranim rokom. Da pa jim je delo šlo tako hitro od rok, je velika zasluga strokovnjakov našega energetskega oddelka, ki so pripravili kompletno dokumentacijo za energetske inštalacije v novi jeklarni.
Iz primerjave zmogljivosti pa vidimo, da z eno pečjo še ne pokrijemo vseh potreb nove valjarne. Mislim pa, da bomo v prihodnosti kmalu pokriti tudi te potrebe z nabavo novega agregata. Pri tem lahko rečemo, da bo ta investicija v primerjavi z prvo cenejša, saj je obstoječa hala grajena za postavitev dveh agregatov, prav tako pa so vse inštalacije in »konti« naprava dimenzionirani na večjo kapaciteto. Naj navedem še nekaj tehničnih podatkov peči in konti naprave:
PEČ:	moč transformatorja
12.500 KVA, primerna napetost 35 KV, sekundarna napetost 340 do 140 V, cos 8.85, talilna poraba
energije 450 KWh/t, talilni učinek ca. 20 t/h, premer plašča taiilnika 4.860 mm, premer elektrod 406 mm, tip regulacije — Secheron.
KONTI NAPRAVA: število žil 4, konstrukcijske limite min. 80 mm kvadrat — max. 140 mm, livni radius naprave 5 m, čas vlivanja 40—70 minut, škarje hidravlične, dolžina gredic min. 2, max. 3 m, kapaciteta — letna 200.0001, poraba električne energije ca. 10 kWh/t.
Z začetkom obratovanja nove jeklarne pa prav gotovo niso zadovoljeni bližnji prebivalci, saj se iz peči ob določenih fazah dela vali dim raznih barv in se največkrat usmeri proti Lipi. Res je, da dim ne vsebuje strupenih plinov, toda kljub temu je delo v jeklarni zaradi njega otežkočeno in prav neprijetno za bližnjo okolico. Z nakupom odpraševalne naprave bo stanje bistveno izboljšano. Zbranih imamo že več
ponudb raznih proizvajalcev in smo tik pred sklenitvijo pogodbe za nakup odpraševalne naprave.
Ogledal sem si delovanje teh naprav v jeklarnah, ki stojijo neposredno v mestih v Zahodni Nemčiji in videl, da ne onesnažujejo okolice. Slaba stran teh naprav je v tem, ker so zelo drage, saj stanejo blizu 1 stare milijarde dinarjev. Res je, da takšna naprava ne daje direktno dohodka, čuva pa zdravje in varuje rastlinstvo pred uničenjem, zato so take investicije vsekakor upravičene.
Vidimo torej, da so se naša vlaganja obrestovala. Prve tone jekla iz nove jeklarne so tu. Naprava za konti vlivanje bo nadomestila človeka v najtežjih pogojih dela, zmogljivosti bodo povečane in s tem tudi dohodek, tako da lahko nekoliko mirneje zremo v prihodnost.
Proizvodnja slovenskih železarn v septembru
V letošnjem letu je imel elektroplavž v železarni štore že 524 ur zastoja zaradi redukcij električne energije in od tega v mesecu septembru 427 ur.
Elektropeči za proizvodnjo jekla so zaradi redukcij električne energije stale skupno 3.570 ur in od tega v septembru skoraj polovico zamujenega časa ali 1.740 ur. Ti zastoji so nam letos povzročili, ob upoštevanju najstrožjih kriterijev, izgubo proizvodnje najmanj 2.813 ton surovega železa in 26.719 ton jekla.
Po devetih mesecih zaostajamo v proizvodnji surovega železa 8.275 ton za načrtovano količino. Zaostanek se je glede na stanje na začetku meseca še izdatno povečal, če bi hoteli izvršiti letni proizvodni načrt, bi morali proizvesti do konca leta še 20.025 ton mesečno. Doslej je znašala največja mesečna proizvodnja 18.045 ton. Pri odličnem obratovanju bi torej zaostanek lahko nekaj zmanjšali, letnega načrta pa ne moremo več doseči.
Pri proizvodnji surovega železa smo imeli v septembru in ob koncu tretjega četrtletja naslednje rezultate:
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	%	9-mesečni načrt	9-mesečna izvršitev	%
Jesenice	13.000	13.166	101	118.200	113.152	95
Štore	3.100	1.088	35	33.100	29.873	90
Skupno	16.100	14.254	89	151.300	143.025	95
V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta znaša letošnja proizvodnja surovega železa 1 % več kot lani.
Še huje, kot v proizvodnji surovega železa, se poznajo redukcije električne energije v proizvodnji jekla. Zaostanek za proizvodnim načrtom ise je tekom septembra skoraj podvojil in znaša ob koncu meseca 23.812 ton. Do kraja letošnjega leta bi morali za dosego proizvodnega načrta dati še 213.162 ton ali 71.054 ton mesečno. Doslej največja mesečna proizvodnja je znašala v slovenskih železarnah 63.327 ton. čeprav je pričela s polnim obratovanjem nova elektro peč v železarni Štore in bo postopno dajala vse več jekla, bo tudi z njeno udeležbo vred, do konca leta nemogoče doseči načrtovano količino.
Ni ves zaostanek samo zaradi redukcij električne energije, da pa je pretežni del krivde za izgubljeno proizvodnjo jekla izven naših kolektivov pa je razvidno iz pregledov proizvodnih rezultatov v septembru in po devetih mesecih.
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	%	9-mesečni načrt	9-mesečna izvršitev	m
Jesenice	39.900	34.070	85	369.700	353.197	95
Ravne	16.250	10.936	67	146.250	139.191	95
štore	2.000	1.899	95	24.700	24.450	99
Skupno	58.150	46.905	81	540.650	516.838	96
SM jeklo						
Jesenice	27.100	25.991	95	243.300	239.901	98
Ravne	—	—	—	—	—	—
Štore	2.000	1.899	95	24.700	24.450	99
Skupno	29.100	27.890	95	268.000	264.351	98
EL jeklo						
Jesenice	12.800	8.079	63	126.400	113.296	89
Ravne	16.250	10.936	67	146.250	139.191	95
Štore	—	—	—	—	—	—
Skupno	29.050	19.015	65	272.650 251.398 93 (Nadaljevanje na 4. strani)		
Proizvodit j a slovenskih železarn v septembru
(Nadaljevanje s 3. strani)
Kot vidite, smo samo v septembru zaostali za 11.245 ton za proizvodnim načrtom in od tega znaša zaostanek pri elektro jeklu 10.035 ton.
V enakem obdobju lanskega leta je znašala proizvodnja jekla 513.243 ton in je letošnja še vedno za 3.595 ton večja od lanskoletne.
Zaradi slabe proizvodnje surovega železa in jekla ter zaradi zastojev, ki so jih redukcije povzročile tudi v drugih proizvodnih enotah, so tudi rezultati skupne proizvodnje slabi. Na Jesenicah je skupna proizvodnja izvršena z 92 %, Na Ravnah z 75 % in v Štorah z 67 %, tako da je skupen rezultat za slovenske železarne za mesec september 86 %. Posledice se bodo poznale še v nadaljnjih mesecih.
Že prejšnji mesec smo ugotovili, da je bila blagovna proizvodnja v avgustu z doseženimi 51.581 tonami letos najmižja. Septembrska blagovna proizvodnja pa znaša samo 48.335 ton. Do konca leta bi morali za dosego letnega načrta proizvesti še 179.431 ton ali mesečno 57.811 ton. To ni nedosegljivo, saj je znašala doslej največja mesečna blagovna proizvodnja 58.503 tone. Seveda bi morali imeti potreben vložek iz lastne proizvodnje jekla in nabavljenih polizdelkov in ingotov. Ce bi poleg vseh »če« letos še uspeli doseči letni proizvodni načrt blagovne proizvodnje bi bil to res izreden podvig. V septembru in devetih mesecih pa smo dosegli naslednje:
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	%	9-mesečni načrt	9-mesečna izvršitev	%
Jesenice	30.871	27.867	90	283.204	280.191	98
Ravne	11.242	10.516	94	101.175	97.581	96
Štore	12.363	9.952	80	108.051	104.847	97
Skupno	54.476	48.335	89	492.430	482.619	98
V	minulem letu je znašala blagovna proizvodnja za isto obdobje 457.716 ton, kar pomeni, da smo letos dali 24.903 tone več proizvodov na tržišče.
Zaostanek imamo: 4% pri polizdelkih, 2 °/o pri toplo valjanem jetklu, 2 % pri kovaških izdelkih, 7 % pri jeklolitini, 3 % pri sivi litini, 10% pri mehansko obdelanih valjih, 16% pri proizvodnji vzmeti, 4 % pri žičnih izdelkih in 6 % pri mehansko obdelanih izdelkih.
Odprema izdelkov je zelo dobra v železarni Ravne, saj znaša celo več, kot letošnja blagovna proizvodnja. Na Jesenicah zaostaja odprema približno 10.000 ton za proizvodnjo in v Štorah za 2.500 ton.
Kljub slabim proizvodnim rezultatom pa je eksterna realizacija še vedno zelo uspešna. Mesečna izvršitev je zaostala samo v železarni Štore, kjer znaša 83 % načrtovane, medtem ko znaša v železarni Jesenice izvršitev 101 % in v železarni Ravne še posebej uspešno 114%. Zaradi tega je tudi skupen rezultat za mesec september 101 %. Devetmesečni načrt izvršujemo s 104 % in smo za 23 % nad lanskoletnim dosežkom istega obdobja. V tem ima svoj odraz v izdatni meri sprememba cen.
Izvoz poteka še vedno zelo dobro in bomo letni načrt, če bo šlo tudi naprej tako dobro, realizirali že meseca novembra. Po tonaži nam manjka še 13.094 ton. Doslej smo izvozili poprečno mesečno 9.271 ton, po vrednosti pa je stanje še nekaj ugodnejše.
Pri poprečni prodajni ceni se tudi železarna Štore približuje načrtovani in zaostaja že manj kot 1 %.
Problematika po poedinih železarnah je bila naslednja:
železarna Jesenice je izgubila zaradi redukcij električne energije v letošnjem letu že 14.458 ton jekla. Septembrske redukcije pa niso prizadele samo obratovanje elektro jeklarne, temveč praktično vso železarno. Zaradi tega je bila manjša proizvodnja tudi na blumingu in v valjarni toplo valjanih trakov, v valjarni debele pločevine, hladni valjarni in profilami. Drugi obrati, ki potrebujejo manj električne energije so obratovali normalno.
Da bi nadomestili izgubljeno proizvodnjo jekla in zagotovili kolikor toliko normalno obratovanje obratov finalizacije, so v letošnjih devetih mesecih kupili že 29.800 ton tujega vložka. V septembru so izpadlo proizvodnjo elektro jekla delno nadomestili s pet-pečnim obratovanjem v martinarni in z valjanjem silabov preko potisne peči v valjarni na Beli.
Problematika je praktično v večini obratov istovetna — izpadi zaradi pomanjkanja električne energije. V obratih finalizacije se temu priključuje še pomanjkanje delovne sile.
Primanjkljaj elektro jekla močno vpliva na izpolnjevanje naročil v kvalitetnem asortimanu, kar bo v naslednjih mesecih še posebej zahtevalo dosledno izpolnjevanje kvalitetnega programa.
Posebej , je treba poudariti, da obe visoki peči dobro delata, k čemur pripomore tudi dobra priprava vložka. Posebej je še razveseljivo, da traja umirjeno in enakomerno delo že nekaj mesecev.
Železarna Ravne je letos izgubila zaradi redukcij že 12.261 ton proizvodnje elektro jekla in od tega samo septembra 7.457 ton. Od načrtovanega odvzema električne energije so znesle redukcije 30 % potreb.
Poleg tega, da so izgubili proizvodnjo jekla, so izredni izpadi povzročili tudi pri večjih šaržah analizna odstopanja. Težave so imeli z delovno silo v topilnici, prav tako pa jim je povzročala težave tudi slaba kvaliteta apna.
V	livarni je nastala nižja proizvodnja tudi zaradi namerne preusmeritve na asortiment lažjih ulitkov. Stalen problem je še vedno s kvaliteto, in količinami dobav livarskega peska. V valjarni najprej
občutijo pomanjkanje vložka zaradi izpadle proizvodnje jekla. Zaradi izpadov žarilnih in ogrevnih peči pa so nastale tudi škode na kvaliteti proizvodov in vse skupaj ima svoj odraz na stroških proizvodnje in dohodku. V obratu industrijskih nožev je na zmanjšanje proizvodnje poleg pomanjkanja električne energije vplivala tudi selitev v nov obrat.
V obratu pnevmatičnih strojev je nižja proizvodnja posledica spremembe asortimana.
že pri topilnici omenjeno pomanjkanje delovne sile je tudi eden osnovnih problemov proizvodnje v drugih obratih. V železarni Ravne, kjer je vložek za vse obrate izključno odvisen od proizvodnje jekla in kjer so proizvodni agregati samo elektro peči, so redukcije električne energije še posebej boleče, če so nepričakovane. V železarni Ravne ima tudi enota proizvodnje zaradi večjega deleža plemenitih in visoko legiranih jekel največjo ceno in izgubljena ali pokvarjena proizvodnja še posebno težo.
Posledice izpadle proizvodnje zaradi električne energije so se že pokazale v septembru in se bodo še odražale na zmanjšani količini proizvodnje, povečanih stroških in izgubljenem dohodku. Do konca leta se vsega ne da nadoknaditi in le ob najugodnejših pogojih oskrbe z energijo in vložkom ter ob skrajnih naporih vseh treh kolektivov železarn, ne bi smeli dosti zaostati za letno količino predvidene blagovne proizvodnje. Povsod so uvedeni izredni ukrepi, kako postopati ob ponovnih izpadih električne energije.
Povsod je odrejeno zaporedje, kaj odklopiti, da bi bila za kolektiv izguba čim manjša. Povsod so dana navodila za štednjo z električno energijo. Vse tri železarne pa so izdale tudi vrsto navodil in ukrepov, kako bi zmanjšali negativne posledice dosedanjih redukcij. Pri vseh dosedanjih letošnjih težavah, so proizvodni rezultati še vedno boljši od lanskoletnih, in res škoda, da nas je energetska kriza tako prizadela. Sedaj, oktobra je stanje za nas zaenkrat normalno. Vsi agregati v kaloričnih centralah so v redu. Vode je tudi dovolj in ob normalnih pogojih zatrjujejo, da bodo naše potrebe do konca leta docela pokrite. Nadejamo se torej najboljšemu vsaj še v teh dveh mesecih in pol do konca letošnjega leta.
Milan Marolt, dipl. ing.
Delo samoupravnih organov
DELAVSKI SVET PODJETJA
Na 22. zasedanju DST dne 1. 10. 1973 so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Pri obravnavi realizacije sklepov prejšnjega zasedanja je DS ugotovil, da so sklepi realizirani, razen sklepi in zaključki pod točko 2, ki izvirajo iz poročil o delu samoupravnih organov v lanskem letu.
Ker so zaključki oziroma sklepi, ki so bili formulirani na osnovi poročil in dela organov upravljanja v glavnem dolgoročnejšega značaja in ker posegajo v področje statutarnih sprememb in sprejetje samoupravnega sporazuma, bo poročilo o realizaciji teh sklepov podano kasneje, ko bo že prediskutiran samoupravni sporazum in ostali normativni akti. DS naroča ustreznim strokovnim službam, da sprejete zaključke upoštevajo pri sestavljanju samoupravnega sporazuma in ostalih normativnih aktov.
DS je sprejel na znanje tudi poročilo o vzpostavitvi reda in normalnih razmer v samskem domu in priporočil komisiji za razdeljevanje stanovanj, da po možnosti čimprej reši stanovanjsko vprašanje upravnika samskega doma.
2.	DS je obravnaval proizvodno, komercialno in finančno poročilo o poslovanju tovarne za I. polletje 1973 in je ta poročila sprejel. Glede na poročila je sprejel naslednje sklepe:
—	glede na veliko pomanjkanje obratnih sredstev je izdelati načrt o financiranju obratnih sredstev za v'bodoče. Podati je pregled, kako so se dosadaj financirala obratna sredstva in prikazati je splošno situacijo v zvezi z obratnimi sredstvi;
—	ugotavlja se, da je v podjetju izredno pomanjkanje delovne sile. Ker je situacija že kritična, delavski svet naroča skrajno ekonomsko in racionalno koriščenje obstoječe delovne sile. S tehničnim pristopom, kot je npr. uvajanje cenene mehanizacije in avtomatizacije, je potrebno delovno silo zracionalizirati in tudi v tem iskati saniranje obstoječega stanja. Prav tako je v najkrajšem času izdelati program pridobivanja kadrov oziroma delovne sile za IV. kvartal 1973, za poslovno leto 1974 in dolgoročno. Takšen proogram naj se
» dopolni tudi s socialnim programom novo zaposlene delovne sile;
—	DS poziva k mobilizaciji vse proizvodne, vzdrževalne, energetske in ostale dejavnosti v tovarni, da se polno angažirajo pri izpolnjevanju planskih nalog tako, da bi do konca leta dosegli planske obveznosti. Predvsem se je usmeriti k učinkovitemu in racionalnemu delu, da bi dosegli predvideni dohodek v zadnjem kvartalu tega leta.
3.	DS je obravnaval predlog rebalansa gospodarskega načrta za leto 1973 in sklenil, da ga potrdi.
Delavski svet ugotavlja, da je rebalansirani plan zelo napeto postavljen in da bo njegova realizacija zahtevala skrajne napore in usklajeno delo vseh merodajnih dejavnikov.
4.	DS je sprejel na znanje poročilo o investicijski dejavnosti v I. polletju 1973. Informiran je bil tudi o poizkusnem obratovanju nove elektrojeklarne, ki je pričela z obratovanjem 29. 9. 1973.
5.	Obravnaval je predlog pravilnika o osnovnih izhodiščih za oblikovanje sistema delitve osebnih dohodkov in sklenil, da se obravnava preloži na prihodnje zasedanje s tem, da predlog glede spremembe člena 14 in 24 obravnava komisija za rangiranje delovnih mest in kadrovsko-socialni odbor, ki pripravi predlog za delavski svet.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Delo samoupravnih organov
(Nadaljevanje s 4. strani)
Hkrati 'S tem predlogom je delavskemu svetu predložiti v obravnavo in isprejem tudi pravilnik o dodatkih za neprekinjeno zaposlitev v tovarni.
6.	Imenoval je člane štaba civilne zaščite železarne Štore:
v— predsednik mgr. Šturbej Alojz; člani: Krumpak Štefan, Pun-garšek Franc, Štefančič Pavel, ing. Subotič Vjekoslav, ing. Ocvirk Stane, Kranjc Srečko in Mavec Ivo.
7.	Odobril je brezplačen prenos vrednosti telefonskega omrežja na Lipi (individualni priključki) v vrednosti 75.200 din na PTT podjetje v Celju s tem, da se s PTT regulira vprašanje bodočih telefonskih priključkov v Štorah. Fizična predaja se izvrši, ko bo PTT sposobno vključiti telefonske naročnike v svoje omrežje.
8.	Potrdil je osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za metalurgijo SRS ter imenoval kot delegate za ustanovno skupščino posebne izobraževalne skupnosti naslednje člane delovne skupnosti:
— tov. ing. Leban Jožeta, obratovodjo livarne I; tov. Haler Ferda, obratovodjo valjarne II; tov. Vrečko Borka, vodjo oddelka za izobraževanje in tov. ing. Pišek Alojza, glavnega inženirja vzdrževanja.
Za podpis samoupravnega sporazuma za Železarno Štore je pooblaščen glavni direktor in predsednik delavskega sveta tovarne.
EKONOMSKO-POSLOVNI ODBOR
Na 51. seji EKONOMSKO-POSLOVNEGA ODBORA, dne 5. 10. 1.1.
so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Obravnavano je izvrševanje sklepov, ki so bili sprejeti na zadnji seji ter v zvezi z njihovim izvajanjem sprejeti še dodatni sklepi:
1.1.	Izplačevanje akontacij na račun stimulativnih dodatkov za organizatorje proizvodnje in poslovanja v višini 7 % se podaljša do konca t. 1., osnovna vrednost točke za izračun akontacije ostane še nadalje 6,00 din.
1.2.	Ob zaključku poslovnega leta 1973 se definitivno ugotovijo stimulativni dodatki po kriterijih obstoječega pravilnika, pri čemer je upoštevati osnovno vrednost točke 6,00 din.
1.3.	Razširi se 6. sklep 50. seje odbora s tem, da se ing. Pišek Alojzu odobri v zvezi s potovanjem na varilno tehniško srečanje v Essen tudi 7 inozemskih dnevnic.
2.	Obravnaval je rezultate poslovanja za avgust in ugotovil, da je bila proizvodnja precej pod operativnim planom in tudi pod eno šestino plana za II. polletje, za kar so različni vzroki, ki so povzročili v proizvodnji več težav. Med najvažnejšimi pa sta vsekakor zmanjšanje proizvodnje surovega železa zaradi redukcije elektro-energije in po pomanjkanje delovne sile v več obratih, kar se ne odraža samo na obsegu proizvodnje, temveč že vpliva tudi na kvaliteto dela.
Kljub temu da je proizvodnja zaostala za načrtovano, pa je bila realizacija dosežena, ker so bile dosežene prodajne cene v tem mesecu nad. planiranimi.
Po obsežni razpravi o gibanju proizvodnje in izvrševanju planskih nalog ter razčlenjevanju motilnih vplivov je med ostalim (kot so konstatirani: težave z oskrbo s polproizvodi, kasnitev v investicijski izgradnji, kakor tudi aktiviranju novih kapacitet in drugo) ugotovljeno, da v čedalje večjem obsegu in z ostrino nastopa vprašanje pomanjkanje delovne sile, kar pa se bo po oceni odbora v prihodnjem letu še stopnjevalo. Zato je odbor sklenil, da je vprašanje delovne sile pri načrtovanju gospodarskega načrta za leto 1974 potrebno posebno skrbno proučiti in obdelati, zato je potrebno, da pri tem s polno odgovornostjo sodelujeta tangirana sektorja (kadrovski in splošni).
3.	Potrdil je operativni plan za mesec oktober 1973 s tem, da se plan metalurške litine v livarni I zniža za 100 ton, poviša pa v livarni II za 100 ton.
4.	Imenoval je člane centralne popisne komisije za izvedbo letne inventure, kakor tudi člane ostalih komisij za letno inventuro.
5.	Odpisal je osnovna sredstva in poslovni inventar po nabavni vrednosti 366.959.50 din, brez sedanje vrednosti, a po ocenjeni vrednosti 4.522.18 din s tem, da se je strinjal, da se naj skuša odpisana osnovna sredstva in poslovni inventar tudi prodati.
6.	Odobril je najetje dolgoročnih kreditov za obratna sredstva.
7.	Odobril je odpis razlike po zaključku št. 1600 in 1531.
8.	Obravnaval je predloga družbenega dogovora med Železarno in občinama Šentjur in Celje, po katerem naj bi Železarna v naslednjih 3 letih prispevala za negospodarske investicije občine Šentjur po 160.000 dir. letno, občini Celje pa 80.000 din (enkratno) kot prispevek zaasfaltiranje ceste skozi naselje Šentjanž. Po daljši razpravi je odbor podprl oba predloga s klavzulo, seveda, da bodo rezultati po bilanci poslovanja za leto 1973 to dovoljevali (če bodo pozitivni). V tem smislu priporoča EPO DST, da jih tudi on sprejme oziroma potrdi.
9.	Odobril je službeno potovanje glavnega direktorja v ZRN, konkretno v München k tvrdki MAN za dva dni ter odobril dve inozemski dnevnici in dvakrat prenočišče s pripadajočimi stroški, dočim je prevoz skupen z ZP SŽ.
10.	Odobril je službeno potovanje glavnega direktorja in komercialnega direktorja v Avstrijo k tvrdki INEX in ostalim tvrdkam navedenim v predmetnem predlogu s tem, da bo potovanje trajalo dva dni.
S tem v zvezi je odobril po dve inozemski dnevnici in uporabo službenega avtomobila.
Hkrati je EPO pooblastil glavnega direktorja in komercialnega direktorja za podpis sporazuma o poslovnem sodelovanju.
I	1	XXIII	— 573
FI	1	XIX	— 448
G	1	XIII	— 310
F	1	Administr.	k.
H	1	XX	— 476
H	2	XX	— 476
H	1	XX	— 476
H	3	XX	— 476
G	8	XVIII	— 421
G	4	XVII	— 396
G—E	1	XVI	— 373
KADROVSKO-SOCIALNI ODBOR
Na 37. redni seji KADROVSKO-SOCIALNEGA ODBORA dne
28.	septembra 1973 so bili sprejeti naslednji Sklepi:
1.	Po pregledu sklepov sprejetih na prejšnji seji in poročilu o njih izvršitvi je potrdil zapisnik prejšnje seje s tem, da se izdela analiza po vprašanju pridobivanja delovne sile iz zaledja. Predvsem analiza prikaže nadaljnje možnosti pridobivanja ljudi iz tega zaledja (Kozjansko in ostali predeli) in kaj je ukreniti, da bi tudi ljudje, ki so iz teh predelov na delu pri nas, ne zapustili našega podjetja zaradi zaposlitve v bližini doma.
2.	Obravnaval je predlog rangiranja delavnih mest za reorganizirane družbe in obrate in sprejel naslednje sklepe:
a)	PRIPRAVA VZDRŽEVANJA
—	Predlagani naziv »samostojni tehnolog za nekovinske ognje-vzdržne materiale« se spremeni in osvoji naziv »samostojni tehnolog
’ za gradbeno vzdrževanje«.
—	Predvidena izobrazba v pripravi vzdrževanja se spremeni tako., da se v sistemizaciji navede samo smer najvišje izobrazbe ne pa tudi eventualno potrebna predizobrazba.
—	Potrdi se rangiranje kot sledi:
Šef priprave vzdrževanja Ekonomist
Referent za obračun proizvodnje Razpisovalec dokumentacije Samostojni organizator Samostojni tehnolog Samostojni tehnolog za gradb.
Vodja oddelka Tehnolog I Tehnolog II
Tehnolog za pripravo materiala z veljavnostjo od 1. julija 1973 dalje.
b)	SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
Potrdi se rangiranje oddelka:
Šef oddelka za varstvo pri delu Varnostni inženir Statistik
Vodja gasil, reševalne službe Gasilec — reševalec Vodja ambulantne prve pomoči Obratni bolničar
z veljavnostjo od 1. avgusta 1973 dalje
c)	ENERGETSKI OBRAT Potrdi se rangiranje kot sledi:
KOTLARNA
Kurjač z mehaniz. kurjenjem I Kurjač z mehaniz. kurjenjem II Kurjač parnih kotlov Kompresorska postaja Strojnik energ. naprav I Strojnik energ. naprav II Generatorska postaja Predkurjač generatorjev Kurjač generatorjev Žerjavovcdja Mazutna postaja Kisikarna
Strojnik destilater I Strojnik destilater II Strojnik destilater III Plinski sistem .Dispečer plina Strojnik plinske postaje Splošna energetika Nadzornik energetskih naprav Delovodja z veljavnostjo od 1. avgusta 197 3dalje.
3.	Odobril je spremembo zasedbe na prometu s tem, da se razširi zasedba na delovnem mestu »strojevodja parne in diesel lokomotive«, D, rang XIII — 310 od 4 na 5 in zmanjša zasedba na delovnem mestu »strojevodja«. D, rang XI — 274, od 11 na 10.
4.	Odobril je povišanje štipendij z veljavnostjo od 1. septembra 1973 dalje:
Višje oziroma visoke šole
I. letnik	od	sedanjih	640	na	740	din
II.	letnik	od	sedanjih	700	na	800	din
III.	letnik	od	sedanjih	760	na	860	din
IV.	letnik	od	sedanjih	820	na	920	din
s tem, da stimulacija za uspeh in število opravljenih izpitov ostane.
Za štipendiste, ki bivajo v kraju študija, ostane dosedanja višina štipendije.
Srednje šole
H	1	XXII — 538
FI	2	XX — 476
F	1	Admin, kadri
G	1	XIII — 421
D	12	X — 259
G	1	XIII — 310
D	8	IX — 242
dalje.		
D	7	XII — 292
D	2	XI — 274
C	4	IX — 242
D	17	XII — 292
D	2	XI — 274
C	5	XI — 274
C	4	XII — 215
C	4	VIII — 228
D—'	4	IX — 242
D	3	XIII — 310
D	2	XII — 292
D	3	IX — 242
D	5	XIII — 310
D	5	XII — 292
D	4	XV — 351
E	5	XVII — 396
Letnik
Za šolanje izven kraja bivanja
Za šolanje v kraju bivanja oziroma blizu šole
I.
II.
III.
IV.
od 460 na 530 din od 480 na 550 din od 500 na 570 din od 530 na 600 din
od 340 na 350 din od 360 na 390 din od 380 na 430 din od 430 na 470 din (Nadaljevanje na 6. strani)
IZ DELA SINDIKATA
štev, saj naši sindikalni organi-
—	V primeru vrnitve v Železarno Štore pridobi tovariš Logar vse pravice iz delovnega razmerja, kot da mu delovno razmerje v Železarni Štore ni prenehalo. (V dodatek za stalnost se mu šteje zaposlitev v Železarni in »Vatrostalni«).
—	Stanovanjska pravica do stanovanja v Kajuhovi 9 v Celju ostane neokrnjena tudi ob prestopu v »Vatrostalno«.
—	Gornja zagotovila podjetja prenehajo, če tovariš Logar iz ka-kršoijih koli razlogov prekine redno delovno razmerje v »Vatrostalni« — gradbišče Štore in se zaposli pri drugem delodajalcu.
9.	Tovarišu NOVAK OTMARJU, čistilcu litine v livarni valjev, je odobril neplačano odsotnost z dela od 17. 9. do 5. 10. 1973.
10.	Tovarišu GRAČNER IVANU, delavcu v jeklarni, se odobri 20 dni brezplačnega dopusta.
11.	Na prošnjo GORJUP STANETA za priznanje zaposlitve izven podjetja v delovno dobo, ki služi za izračun višine dodatka na staž, je sklenil, da prošnji ne ugodi.
S tem v zvezi je sprejel splošen sklep, da delavcem, ki so v svojem interesu zapustili podjetje, nato pa se vrnili v podjetje, za dodatek na staž te delovne dobe ne priznamo.
SVET ENOTE VZDRŽEVALNIH OBRATOV
Na 30. seji dne 21. septembra 1973 je sprejel naslednje sklepe:
1. Na podlagi poročila o realizaciji sklepov je potrdil zapisnik
29.	redne seje sveta enote vzdrževalnih obratov z dne 31. avgusta
1973.
2.	Odobril je naslednja napredovanja:
a)	v ELEKTROOBRATU
Tovari HRASTNIK Ivan napreduje na delovno mesto »starejši specialist«, rang XV;
tovariš KOVAČ Janko pa na delovno mesto »skupinovodja«, rang XIV.
b)	v ENERGETSKEM OBRATU
Tovariš MUŠIČ Anton, strojnik-destilater na delovno mesto »starejši specialist«, rang XV.
c)	v MEHANIČNI DELAVNICI
—	na delovno mesto »strejši specialist« se postavijo SAMEC Franc, PECIGUS Franc, FERLEŽ Jože, KOS Franc, Kampušek Stanko in Rozman Ivan.
—	Razpravljal je J;udi o pritožbi METLIČAR Alojza in ugotovil, da je pritožba upravičena in bi moral namesto predlaganega Zavšek Stanka, napredovati tovariš Metličar. Ker pa je na razpolago samo 6 delovnih mest, svet ne more ugoditi pritožbi tovariša Metličar Alojza, čeprav ,ga je postavil na mesto Zavšek Stanka.
—	Razpravljal je tudi o pritožbi Močnik Rudolfa, strugarja, ki ji ni ugodil.
—	Iz XIII. ranga napredujejo v XIV. rang naslednji sodelavci mehanične delavnice:
Jazbec Jože, Furlani Stanko, Žnidar Jože, Šket Srečko, Gradič Franc, Zupanc Stanko, Zupanc Jože, Arzenšek Anton, Zavšek Ivan, Šeško Karel, Štarlekar Ivan, Žohar Fric in Romih Ivan.
Z gornjim sklepom so bile rešene tudi vse pritožbe.
—	“Iz XII. ranga napredujejo v XIII. rang naslednji sodelavci mehanične delavnice:
Čujež Ivan, Vrešak Anton, Lazički Ivan, Bekuš Stanko, Arh Jože, Uršič Jože, Kampuš Ivan, Nunčič Ivan, Timpran Milan, Ferlež Milan, Zorič Anton in Selinšek Janez, ker se je njunima pritožbama ugodilo (pritožila sta se Zorič Anton in Selinšek Janez).
3.	Obravnaval je vlogo KORŽE Jožeta zaradi uveljavitve začetnega ranga s srednješolsko izobrazbo in sklenil, da vlogo posreduje kadrovskemu sektorju, ki naj imenovanemu neposredno odgovori na predmetno vlogo.
KEGLJANJE
Predsedstvo osnovne organizacije sindikata je imelo v preteklem mesecu dve seji, na katerih je obravnavalo važna vprašanja o bodoči organiziranosti sindikata v TOZD, OSS in podjetju, kot tudi priprave na ustanovne zbore po obratih in službah.
Na drugi seji je predsedstvo OOS obravnavalo vprašanja vsestranskih priprav na razpravo predloženih osnutkov samoupravnega sporazuma Železarne Štore, Slovenskih železarn ter osnutka pravilnika o samoupravni delavski kontroli.
NOVA ORGANIZIRANOST SINDIKATA
Ker predsedstvo ni sprejelo na osnutek pravil sindikata Železarne nobenih pripomb, je predsedstvo prišlo do sklepa, da se v čimikrajšem času prične z izvedbo ustanovnih sestankov na ravni obratov in služb, še pred tem pa se naj izvršijo povsod temeljite kadrovske priprave za poverjenike, člane odborov ali komisij ter delegate. Po zaključenih ustanovnih sestankih na nivoju TOZD pa se naj pristopi k ustanovnim sestankom osnovnih organizacij sindikata.
Vse te priprave resnično zahtevajo vso požrtvovalnost sedanjih sindikalnih članov odbora, sodelovanje vsega članstva sindikata, članov ZK in vodstvenih delavcev. Resno-st priprav je še bolj potrebna, ker v sedanjem primeru ne gre samo za novo organizacijsko postavitev, temveč predvsem za novo vlogo, vsebino in pogoje dela osnovnih organizacij sindikata v TOZD in OSS.
Izhajajoč iz osnove v vsaki TOZD in OSS ena osnovna organizacija sindikata, z upoštevanjem delegatskih razmerij, odstotno udeležbo mladine in žena v zastopstvo sindikalnih organov, prerazdelitvijo sredstev (članarina), prenosov pristojnosti odločanja na raven osnovne organizacije v TOZD ter istočasnem povezovanju in medsebojnem dogovarjanju na ravni podjetja in navzven v višje sindikalne organe, vse to zahteva temeljite priprave že v samih delovnih skupinah kot tudi v obratih in bodočih TOZD.
V sedanjem trenutku pred pomembnimi odločitvami v podjetju kot so sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju v TOZD in na ravni podjetja, moramo z vso potrebno in resno odgovornostjo upoštevati izbor kadrov v organe sindikalnih vod-
zaciji pripada tudi po novi ustavi večja odgovornost tako pri kadrovanju v samoupravne organe na vseh nivojih, kot tudi večjemu vplivu soodločanja pri sprejemanju sklepov ter izvajanju le-teh. Vse to pa zahteva kadrovanje takšnih oseb v sindikalna vodstva, ki so dela voljne, usposobljene ter razgledane.
PRIPRAVE NA RAZPRAVE OSNUTKOV TER SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV
Predsedstvo OOS je sprejelo sklep, da v sedanji situaciji intenzivno sodeluje skupno s strokovno in politično komisijo podjetja v pripravi, razpravi in sprejemanju samoupravnega sporazuma o združitvi v podjetje Železarne Štore, samoupravnem sporazumu slovenskih železarn ter pravilnika o samoupravni delavski kontroli.
Predsedstvo je predlagalo dva člana usklajevalne komisije tudi z nalogo, da v imenu podjetja Železarne Štore svečano podpišeta samoupravni sporazum slovenskih železarn in to:
predsednik DSP ter glavni direktor Železarne Štore. Ta predlog pa morajo potrditi še delovne skupine.
Predsedstvo sindikata je tudi soglasno, da so nosilci razprav v delovnih skupinah, obratih in službah, vodstveni organi, organizacija sindikata pa bo nudila pri tem vsestransko pomoč. Predvideni rok razprav do 22. 10. 1973 za samoupravni sporazum slovenskih železarn ter 31. 10. 1973 je ustrezen ter daje možnost slehernemu posamezniku, da poda koristne predloge v tem času.
Predsedstvo je tudi soglasno, da je potrebno po usklajevalnem postopku (predvideni rok 15. 11. 1973) izvršiti svečani podpis samoupravnega sporazuma o združitvi v podjetje Železarna štore pred praznikom dneva republike.
PREDLOG OMEJITVE ODBITKOV
Sindikalna organizacija je skupno z vodstvom OOZKS Železarne posredovala DS podjetja na 22. seji predlog o kriterijih za črtanje odbitkov članom kolektiva. starejšim kot 45 let, z 20 let delovne dobe ter pozitivno oceno dela neposrednega vodje. Ta predlog DSP na svoji seji dne 1. 10, 1973 ni sprejel in je bil zavrnjen.
V dneh od 21. do 23. 9. 1973 je bil turnir za memorial »Daneta Rukavine«. Nastopilo je 10 ekip, ki so dosegle naslednje rezultate:
kegljev
1.	»Aero« Celje	807
2.	»Kovinar« Štore	769
3.	»Hmeljar« Žalec	753
4.	»Bratstvo«
Hrastnik	746
5.	»Tqper« Celje	732
Lansko leto je dobila prehodni pokal ekipa »Bratstvo« iz Hrastnika, letos pa ga je prevzela ekipa »Aero« Celje.
Članice so 6. in 7. 10. nastopile v Kranju na republiškem prvenstvu za posameznice in dosegle lepe uspehe. Med 87 nastopajočimi so se uvrstile med prvih 16, ki imajo pravico nastopa na državnem prvenstvu, kar 3 naše članice, in to: Ludvik Eva z 934 podrtimi keglji na 2. mesto, Marinc Janja z 931 podrtimi keglji na 3. mesto in Urh Magda z 928 podrtimi keglji na 5. mesto, ostale pa se niso uvrstile za nastop na državnem prvenstvu.
Prav tako so imele članice lep
uspeh na republiškem prvenstvu v parih, ki je bilo odigrano 29. 9. 1973 na težkem kegljišču v Trbovljah. Naš par Ludvik—Urh je z 843 podrtimi keglji zasedel 1. mesto. Tako sta Ludvikova in Urhova ponovno osvojili naslov republiških prvakinj v paru. Naš drugi par Oovirk—Otorepec pa je z 773 podrtimi keglji zasedel, med 40 nastopajočimi, dobro 11. mesto, nekoliko slabše sta še uvrstila ostala dva para Marinc— Perpar in Kranjc—Kolenc. Pravico nastopa na državnem prvenstvu ima 8 prvouvrščenih parov.
13.	10. pa je naša članica Ludvikova ponovno nastopila za državno reprezentanco na mednarodnem turnirju Avstrija—Jugoslavija, v Ljubljani. Jugoslovani so močno zmagali v obeh konkurencah, in sicer: ženske so zmagale za 99 podrtih kegljev, moški pa za 230 podrtih kegljev. Ob tej priložnosti je KZJ nagradila 4 reprezentante za jubilejni nastop v državni reprezentanci, med katerimi je bila tudi naša članica Ludvikova.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje s 5. strani)
5.	Tovarišu KORENT Jožetu, štipendistu Železarne Štore, absolventu Elektrotehniške fakultete — oddelek za elektroniko in avtomatiko, je odobril kritje stroškov tečaja za nemški jezik v višini 600 din.
6.	Tovarišu BRAČUN Petru, štipendistu Železarne Štore, absolventu FNT — oddelek za metalurgijo, je odobril najetje kredita v višini 500 din za študijsko leto 1973/1974.
7.	Imenoval je komisijo za razpis delovnega mesta »direktor ekonomsko organizacijskega sektorja«, ki jo sestavljajo: ŠELIGA Vinko, Plazar Stane in dipl. ing. Jovamovski Lazar.
8.	V zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tovarišu LOGAR ZDRAVKU, je sprejel naslednje sklepe:
—	Delovno razmerje preneha tovarišu LOGARJU v Železarni Štore z 31. 12. 1973 in to sporazumno s podjetjem in delavcem.
—	Železarna Štore se obvezuje, da bo tovariša Logarja sprejela nazaj v redno delovno razmerje na ustrezno delovno “mesto, ki bo ustrezalo njegovi izobrazbi in praksi, če bo tovariš Logar izrazil takšno željo.
Gasilci letos uspešni
Zavedajoč se odgovornosti in nalog, ki jih ima gasilska organizacija v našem kolektivu, smo tudi letos posvetili strokovnemu izpopolnjevanju precej pozornosti. Pri raznih investicijah, ki jih v našem kolektivu ni manjkalo, čeprav niso vidne, je potrebna poleg nesebične požrtvovalnosti in hrabrosti tudi spretna in fi-ziča kondicija. Zato smo se v ta namen vključili z vsemi vrstami članstva v razna tekmovanja, ki so ena najboljših oblik strokovnega dela. Začeli smo pri pionirjih, ki so v občinskem in conskem tekmovanju dosegli prav lepe uspehe. Poleg tega so se mlajši in starejši pionirji udeležili srečanja hrvaških in slovenskih pionirjev v Kidričevem ter meddruštvenega tekmovanja v Draži vasi. Doseženi rezultati so poroštvo za njihovo nadaljnje usposabljanje, obenem pa tudi dokaz, da se naša organizacija krepi z mlajšimi kadri.
Tudi članska ekipa je bila letos zelo uspešna, saj je osvojila na občinskem in conskem tekmovanju industrijskih gasilcev prvo mesto, na tekmovanju gasilcev štajerskega področja, ki je bilo v Slovenskih Konjicah ob 100-letnici njihovega društva, pa
drugo mesto. Ta desetina je dosegla prvo mesto v šolskem tro-delnem napadu na tekmovanju ob 100-letnici Cinkarne. Ob strani pa tudi niso stali starejši gasilci — veterani. Odkar smo leta 1968 bili organizatorji prvega tekmovanja gasilskih veteranov, se naši veterani udeležujejo vsakoletnih tekmovanj, tako tudi letošnjega, ki je bilo v Šaleku pri Velenju.
Priznati pa moramo, da kljub vsemu nismo dosegli želenih uspehov, kar je posledica velikega števila intervencij ob pomanjkanju vode, oziroma ob nalivih in okvarah na vodovodnih napravah, ko smo morali reševati agregate, peči in ostale naprave, kar je vsekakor oteževalo oziroma zmanjšalo dejavnost v društvu. Delno pa je krivda tudi v neaktivnosti posameznih članov, ki večkrat ne najdejo poti v gasilski dom. Žal na take člane v resni situaciji ne moremo računati.
Kljub vsemu smo lahko z letošnjo zbirko pokalov, diplom in plaket zadovoljni, vsem tekmovalcem čestitamo k doseženim rezultatom in jim želimo v naslednjem obdobju še več tekmovalnih uspehov.
Članska ekipa: z desne proti levi — Čehovin, Meze, Maček, Držan, Klakočar, Šuster, Kok, Zorko, Kaluža — manjka Jerovšek
TVD PARTIZAN — KOVINAR ŠTORE URNIK VADBE
Panoga	Kategorija	Dan v tednu	Čas: od—do
SPLOŠNA VADBA	cicibani 5—71. ponedeljek, četrtek cicibani 2—5 I. ponedeljek, četrtek ml. pionirke ponedeljek, četrtek str. pionirke ponedeljek, četrtek ml. pionirji torek, petek str. pionirji torek, petek ml. mladinke ponedeljek, četrtek mladinke ponedeljek		15.00—	16.00 16.00—	17.00 17.00—	18.30 16.00—	17.30 16.00—	17.00 17.00—	18.30 17.30—19.00 19.00—	20.00
ODBOJKA	članice člani	sreda sreda	18.30—20.00 20.00—21.30
KOŠARKA	pionirji torek, petek člani, mladinci torek, petek		18.30—20.00 20.00—22.00
REKREACIJA	članice člani internat	ponedeljek, četrtek, sreda	20.00—	21.30 20.00—	21.30 17.00—	18.30
ROKOMET	člani	sreda	18.00—20.00
NAMIZNI TENIS	pionirji mladinci člani članice st. člani	ponedeljek, petek torek, četrtek torek, četrtek sreda ponedeljek, petek	16.00—18.00 16.00—18.00 18.00—20.00 18.00—20.00 18.00—20.00
Vsi oddelki vadijo v društveni telovadnici.
Cicibani in mlajše pionirke imajo telovadbo v telovadnici osnovne šole
Rokomet — člani v telovadnici osnovne šole.
Namizni tenis v dvorani na stadionu.
TROBOJ SLOVENSKIH ŽELEZARN
Po programu komisije za rekreacijo pri združenem podjetju slovenskih železarn smo organizirali prvi troboj slovenskih železarn po metalurških igrah. Mnoge naše športnike je ob troboju marsikaj motilo glede na sam potek iger, predvsem pa glede na zaključek. V zvezi s tem želim pojasniti, da troboj, kakršen je bil organiziran v Štorah, niso metalurške igre, temveč prijateljska srečanja športnikov vseh treh železarn. Metalurške igre so se v tem letu že vršile, in sicer v Celju; organiziral jih je kolektiv Cinkarne ob 100-letnici obstoja podjetja.
Ta oblika medsebojnih srečanj ostane tudi v prihodnje in sicer tako, da se vršijo metalurške igre — zimske in letne — vedno v drugem kraju; na njih sodelujejo podpisniki samoupravnega sporazuma, to pa so: Slovenske železarne, Metalurški inštitut Ljubljana, Direkcija ZPSŽ Ljubljana,
MEDOBRATNO -
V mesecu septembru je bilo organizirano medobratno tekmovanje v malem nogometu, na katerem je sodelovalo osem ekip in so tekmovale v enotni ligi po točkovnem sistemu. Vrsto medsebojnih srečanj je bilo izredno zanimivo in vse ekipe so imele dovolj svojih gledalcev, ki so bodrili svoje ekipe za čim boljši izid, posameznih dvobojev. Vse ekipe so bile na igrišču disciplinirane in je s tem dosežen naj večji uspeh tega tekmovanja; kajti vsi nastopajoči se že močno zavedajo, da je medobratno tekmovanje predvsem namenjeno rekreativni dejavnosti.
Pri tem tekmovanju, ki je na-splošno izredno uspelo, pa nemo-remo pohvaliti ekipe uslužbencev, ki je bila najbolj neresna ekipa tega tekmovanja, ker se nekaj tekem sploh ni udeležila in tako pustila nasprotnika čakati na igrišču brez predhodnega opravičila.
Rezultati posameznih srečanj:
OTK — Obdelovalnica 4:1; El. delavnica — Obdelovalnica 4:2;
ŠPORTNO SREČANJE
TAM - ŽELEZARNA ŠTORE
V mesecu septembru smo imeli v gosteh športnike iz tovarne avtomobilov Maribor, s katerimi so se naši izbrani športniki srečali v šestih športnih panogah, in sicer v nogometu, kegljanju, streljanju z zračno puško, košarki, namiznem tenisu in šahu.
Srečanje je potekalo v pravem prijateljskem športnem vzdušju, rezultati pa so naslednji:
Nogomet: TAM — Železarna 2:0; namizni tenis: TAM — Železarna 3:5; streljanje: TAM — Železarna 673:637; kegljanje: TAM — Železarna 725:868; košarka: TAM — Železarna 42:88; šah: TAM — Železarna 30:12.
Iz rezultatov je razvidno, da se _ je dvoboj končal neodločno; * športniki TAM so bili boljši v 3 panogah v 3 pa naši. Po končanem športnem programu je podpredsednik naše sindikalne organizacije tov. Frido Gradišnik, pozdravil vse športnike, gostom pa je izročil lepo spominsko darilo. Predstavnik njihove sindikalne organizacije se je zahvalil
Tehniški biro Jesenice, Impol Slovenska Bistrica, Kidričevo, Tovarna dušika Ruše, Mariborska livarna in Cinkarna Celje.
Troboje organizira vsako leto druga železarna po predhodnem dogovoru o samem programu na trobojih.
Rezultati troboja v	Štorah:
Nogomet:	
štore — Ravne	1:1
štore — Jesenice	4:2
Ravne — Jesenice	9:1
Vrstni red:	
1. Ravne	
2. štore	
3. Jesenice	
šah:	
L Jesenice	24 točk
2. štore	14 točk
3. Ravne	10 točk
Ribolov:	
1. Ravne	4.705 točk
2. Štore	2.535 točk
3. Jesenice	1.560 točk
MALI NOGOMET
OTK — Uslužbenci 3:2; El. delavnica — Uslužbenci 7:2; Valjarna II — Kalibrirnica 1:0; El. delavnica — OTK 10:0; El. delavnica — Valjarna II 1:1; OTK — Kalibrirnica 2:1; Valjarna II — Mehanična 1:1; Livarna — Valjarna II 1:0; Mehanična — Kalibrirnica 5:2; Livarna — Kalibrirnica 4:0; Obdelovalnica — Uslužbenci 4:2; Mehanična — Livarna 3:0; Mehanična— Obdelovalnica 0:0; Usluž-varna 2:1; Obdelovalnica — Livarna 2:0; Valjarna II — OTK 2:1; Obdelovalnica — Valjarna II 2:0; Kalibrirnica — Uslužbenci 5:0 b. b.; Mehanična — Uslužbenci 5:0 b. b.; Kalibrirnica — El. delav. 4:2; El. delav. — Livarna 1:0; Valjarna II — Uslužbenci 5:0 b. b.; Mehanična — OTK 1:1; Obdelovalnica — Kalibrirnica 4:1.
Vrstni red: 1. Mehanična; 2. El. delavnica; 3. Obdelovalnica; 4. OTK — laboratorij; 5. Valjarna II; 6. Kalibrirnica; 7. Livarna; 8. Uslužbenci.
Referent za rekreacijo: Tine Veber
našim organizatorjem za gostoljubje in izročil našim športnikom lepo spominsko darilo.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti našega dragega sina, moža, očeta in brata
SEME ALOJZA pilota
se iskreno zahvaljujemo železarni Štore, ki je omogočila, da smo se poslovili od njega v avli kulturnega doma. Vso zahvalo strelski družini, tovarišu Pavlu Štefančiču, ki nam je v težkih,trenutkih priskočil na pomoč in tovarišu Romanu Zapušku za ganljive besede ob odprtem grobu.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga obiskali v avli kulturnega doma, ga spremili na njegovi zadnji poti in obsuli njegov prerani grob z venci in cvetjem.
Še enkrat hvala vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami.
Globo žalujoči starši, žena S sinčkom ter brat in sestra z družinama.
KADROVSKE VESTI
V	mesecu septembru so bile v naši delovni organizaciji naslednje kadrovske spremembe.
Iz JLA so se vrnili:
KOVAČ ŠTEFAN, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; BOBNIČ JOŽE, NK delavec, valjarna; BOGATAJ JANKO, KV strojni ključavničar, kalibrirski oddelek; KAČIČNIK KARL, KV strojni ključavničar, obdelovalni-ca valjev.
Novi člani delovne skupnosti:
V	elektroobratu: DEBELJAK MIRAN, PK elektrikar, JOŠT IGNAC in VIDAKOVIČ MILE — oba KV obratna elektrikarja. V livarni valjev: BIŠCAN ANTON, HORVAT DRAGUTIN, BROZ BRANKO, JURAK VELJKO, BLAŽIČ SPASOJE — vsi NK delavci.
V	valjarni I: GAJŠEK KARL, TADŽ1C IBRO, NIJEMČEVIC HAJRUDIN, VINKOVIČ MARIJAN — vsi NK delavci. V mehanični delavnici: GERŠAK VLADIMIR, PK avtogeni varilec. V livarni sive litine: HERCEGONJA STJEPAN, BECIRI MUHAREM, FALIHI AMET, LONČAR MILAN, CORDIC HASAN, AJKIC HIMZO — vsi NK delavci. V valjarni II: PINTARIČ ŽIVKO, KO-MARIČKI FRANC, ŽUPANC JOSIP, BROZ DRAGUTIN, MANOJ-LOVIC MIODRAG — vsi NK delavci. V obdelovalnici valjev: JAZBINŠEK MILAN, KV strojni ključavničar; na OTK: LUBEJ ZDRAVKO, KV avtoklepar. V jeklarni: MIHELIČ ADOLF, SA-ITI MAHIR, NEZIRI IMBRLI — vsi NK delavci in TOMAŽIN DOMINIK, strojni inženir. Na prometu: SOFTÌC KEMAL, TADŽIC ŠUKRIJA — oba NK delavca. Na ekspeditu: KILIĆ RASIM, KILIC JILHAD, PRIBIL FRANC — NK delavci. V finančnem sektorju — DEČMAN DARINKA, uslužbenka.
V	stanovanjsko-gradbeni enoti: ROZMAN ANTON, KV tesar; pri gasilcih: KOVAČIČ EDVARD, KV avtomehanik; v ekonomsko-orga-nizacijskem sektorju: BARIC FILIP, ekonomski tehnik. V nadzorni službi: BELCER TATJANA, delavka; na elektroplavžu: MESARIC SREČKO, NK delavec.
Vsem želimo prijetno počutje!
Na odslužitev kadrovskega roka v JLA so odšli:
JOŠT MARJAN, žerjavovodja iz jeklarne; VIDAKOVIČ MILE, KV elektrikar iz elektroobrata; KARMUZELJ MARJAN, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice; GAJŠEK BRANKO, KV rezkalec iz obdelovalnice valjev.
Po lastni želji je odšel iz podjetja:	«
RABOTEG BOŽO, KV obratni elektrikar iz elektroobrata.
Sporazumno s podjetjem so prekinili delovno razmerje:
ŠMID EDVARD, strojni tehnik v livarni valjev; DROLLE ANDREJ, pravnik — tajnik organov upravljanja v splošnem sektorju; OBERSKl AVGUST, ekonomski tehnik iz finančnega sektorja; PILKO RUDOLF, strojni delovodja iz energetskega obrata; VERDEV SILVA, uslužbenka iz komercialnega sektorja.
Po izteku delovne pogodbe je prenehalo delovno razmerje
VODEB JOŽEFI, delavki iz komunalnega oddelka.
V preizkusni dobi je prenehalo delovno razmerje
MEHLE ZDRAVKU, delavcu iz modelne mizarne.
Zaradi samovoljne zapustitve dela je prenehalo delovno razmerje:
VODEB JOŽEFI, administratorki iz skladišča; DRACIC KA-SIMU, delavcu iz livarne valjev; JURŠINIC MARIJI, delavki iz komunalnega oddelka; RAVNIKAR VILJEMU, delavcu iz valjarne I; EMINI AZIZU, delavcu iz livarne sive litine; HERCOG PETRU, delavcu iz valjarne I; SAITI MAHIRU, delavcu iz jeklarne; GROBIN JOŽEFU, delavcu iz livarne valjev; STAREŠINA ANTONU, delavcu iz valjarne II; LELJAK DOMINIKU, delavcu iz valjarne I; DUNAJ SLAVKU, delavcu iz valjarne I; CVIKL ANTONU, delavcu iz mehanične delavnice; CERAMIC RADU, delavcu iz valjarne II; REZEC FRANCU, delavcu iz valjarne I; NEZIRI IBRILU, delavcu iz jeklarne; NOVAK ALEKSANDRU, KV strojnem ključavničarju iz energetskega obrata; JAGER MIRKU, NK delavcu iz obdelovalnice valjev; DRINJAK ARIFU, delavcu iz livarne sive litine; ŠAFRANKO JOSIPU, delavcu iz valjarne II; KAMENŠEK BOGDANU, delavcu iz livarne valjev in BROZ ' DRAGUTINU, delavcu iz valjarne II.
Umrli v mesecu septembru
PLAHUTA ANTON, star 33 let, doma v Brezju pri Laškem, zaposlen v obratu jeklarni 11 let, in sicer na delovnem mestu pomočnik vlivališča, je umrl dne 18. 9.
1973.
VODEB FRANC, star 45 let, doma v Trnovcu pri Šentjurju, zaposlen preko 25 let v obratu jeklarni, nazadnje na delovnem mestu avtogeni rezalec, je umrl dne 23. 9. 1973.
JEZOVŠEK STANISLAV, star 34 let. doma v Štorah, v našem podietiu zaposlen 5 let, nazadnje v jeklovleku kot posluževalec stroja I, je dne 30. 9. 1973 zaradi posledic prometne nesreče umrl.
Naraščaj v družini so dobili:
ROMIH JOŽE iz kalibrirnice, KOTNIK KARL iz livarne valjev, ARHAR ALOJZ iz prometa. GUČEK KARL iz valjarne I, KRAP-ŠE ROMAN iz OTK, GORJUP PAVEL iz ekspedita.
Čestitamo!
Na novo življenjsko pot so stopili:
PILIH ANDREJ iz kalibrirnice, ANTLEJ ALOJZ iz prometa in JUG JANEZ iz livarne valjev.
Želimo mnogo družinske sreče!
Delovno dolžnost so prekršili:
V mesecu avgustu so se komisije za kršitev delovnih dolžnosti pri svetu enote skupnih služb in pri svetu kovinske enote sestale dvakrat in obravnavale 19 primerov kršitev delovnih dolžnosti.
Huje so prekršili delovno dolžnost in bili kaznovani: z zadnjim javnim opominom:
1.	LAVRIHA ANTON, livarna I: dne 24. 6., 30. 7. in 17. 8. 1973 je neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
2.	RADMANOVIC NIKOLA, livarna II: dne 29. 6. in 19. 7. 1973 je neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
Kako verjeti, da ga ni več? Njega, Frančka, tehtalca iz valjarne, dolgoletnega blagajnika sindikalne podružnice pri žele-
zarni, vedno nasmejanega Fran-čeka iz Teharij. Oči so se mu kar smejale. Ni bil videti bolan. Čudili smo se, da je pravzaprav zgodaj izpregel in se upokojil. Sam in njegovi pa so vedeli, da je Franček bolan, toda resno najbrž niso verjeli, da je težko bo-
Z javnim opominom:
1.	VODEB VINKO, livarna II: dne 7. 7. 1973 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	VOJSK BRANISLAV, livarna I: dne 15. in 16. 5. in 3. 8. 1973 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	MIKEZ MILAN, obdelovalni-ca valjev: dne 2. 7. 1973 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin. Iz pravne pisarne
vzelo. Zdaj je zopet v središču pozornosti, on, ki je vestno delal v valjarni in pri sindikatu, on, ki se je rad nasmehnil in nasmejal pa čeprav je najbrž že zgodaj vedel, čutil, da z njegovim zdravjem nekaj ni v redu. Pa kdo bi pomislil na najhujše. Zavratna bolezen pa je napredovala, dokler ni ugasnila dragocenega življenja vedno delavnega in skrbnega očeta, moža, sodelavca v tovarni in izven nje, v množičnih organizacijah. Težka je bila njegova življenjska pot. Že mlad se je zaposlil v rudniku v Franciji in vzdržal pet let. Potem je zopet težko delal pri pečeh in v livarni v naši železarni. V jeklarni je delal, v livarni, in nazadnje v valjarni. Radi smo ga imeli, spoštovali smo ga, radi smo se z njim pogovorili o resnih zadevah, radi pa smo se z njim vred pošalili, saj se mu je smeh še najbolj prilegal. Nihče od nas pa ni pomislil, da bo ta smeh kmalu, veliko prezgodaj zamrl. Zelo težko nam je ob misli, da s Frančkom Baumgartnerjem ne bomo več v društvu, da je ta priljubljeni sodelavec in prijatelj za vedno zatisnil oči. Spomin na tega prikupnega delavca pa bo še dolgo živel med nami. To je potrdilo tudi veličastno islovo na teharskem pokopališču 11. oktobra popoldne.	R. U.
Storski ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk — Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-2/72 z dne 27. 12. 1972) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje.
OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST
Skladno z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter pravilnika o delovnih razmerjih Železarne Štore,
OBJAVLJAMO PROSTI DELOVNI MESTI
1.	obratni lanser v pripravi dela za 117. panogo
2.	normirec v pripravi dela 117. panoge
Kandidata za delovni mesti morata poleg splošnih
pogojev izpolnjevati še naslednje:
pod L — imeti mora uspešno končano poklicno šolo tehnične smeri, (zaželjeno je poznavanje livarske dejavnosti) ter 3 leta delovnih izkušenj;
pod 2. — imeti mora uspešno končano poklicno šolo z izpitom za KV livarja ter 3 leta ustrezne prakse v li-varstu.
Podrobnejše informacije dobijo kandidati pri vodji priprave 117. panoge.
Pismene prijave za delovni mesti sprejema kadrovski sektor do 10. novembra 1973.
O dokončni namestitvi bo v sodelovanju z vodstvom sklopa 117. panoge odločala komisija za delovna razmerja.
FRANC BAUMGARTNER |
lan, kaj šele, da ga bo tako hitro