Žt. 27. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob U. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po posti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana; vse leto . . . ! . . . 13 K 20 h, ali -Id. G-GO pol leta....... . 6 » 60 » » » 3'30 četrt leta ......... 3 » 40 » » » 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici štev. 7. v Gorici v »Goriški TIskarni«- 'A%- Gaferšček-vsak dan od 8. nre zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se račuitijo po petit-vrstah. 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostoru- — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. V Gorici, v sredo dne 5. aprila 1905. Tečaj XXX Vse za omiko, svobodo in napredek!« • Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in droge reči, kaure ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenči 5 na trgu della Caserma. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. V prehodni dobi. ii. V prehodni dobi, v kateri živimo, se vrSi od klerikalne strani najstrupe-nejSi, najstrastnejši, najgrši boj proti vsem naprednim možem. Najljubša pisava pa jim je napovedovanje poloma temu ali onemu in kazanje: glej, nikdo te ne mara, kmalu te vržejo v smetnjak. Gregorčičeva »Gorica« poje take pesmi včasih kar v več številkah zaporedoma, seveda le v posmeh pri razsodnih ljudeh. Kajti dejstvo je, da vsi, ki poznajo naše politično vrvenje zadnjega desetletja in čez, vedo, kedo je delal, kedo ima resnične zasluge, in po tem se ravnajo. Vse brcanje in zatem« nevanje resnice iz klerikalnih vrst je brezuspešno. Ali dočim obira dr. Gregorčič po svojem listu druge ter se tako tolaži v svoji razkolni duši, stoji polom prav pred njegovimi durmi. Morda mož to čuti, morda se ravna tudi v tem pogledu po geslu i rečem ti, da mi ne porečeš ? ! Najžalostnejšo ulogo na Goriškem igra dandanašnji dr. Gregorčič, ulogo »potrebnega zla« v klerikalni stranki. Je pač težko, premeniti se ter se udati tistim, proti katerim se je kdo poprej bojeval. In tisti so zmagali ter potegnili dr. Antona v svoje vrste. Včasih je bil vendar drugačen, ko je Še prostejše gledal v svet, ko mu je bilo v prsih rodoljubno srce, ko ni čutil jarma črne suknje na sebi, ali sedaj je politikujoči nune z vsemi strastmi in slabimi lastnostmi farovških političnih pouivjancev. Mož se je res korenito spremenil, storil že obilo prav klerikalnih dejanj, se pokazal mojstra v preganjanju svojega bližnjega — ali vse to ne pomaga nič, »potrebno zlo« je i v stranki in nič drugega. Kar odbrcniti ga niso mogli, to bi bilo prehudo in j politično nepremišljeno, za prehodno j dobo tiče mož še pro forma na razna predsedniška mesta, ali komandirajo pa b drugi. Še ga pehajo v ospredje, toda zadej stoji koniando, po katerem mora plesati. Žalostna uloga i Okoli sebe ima par steklinovičev v črni suknji, par neznačajnežev, nekaj neved-nežev, in končno nekaj prefrigancev, ki ga prej ali slej strmoglavijo, to se pravi strmoglavijo tako, da ali popolnoma odpade, če se zbudi v njem kak boljši čut, odstopi, ali pa se mu odkaže kako nedolžno mestece v stranki, kjer ne bo ne tič ne miš. Naj le pomisli dr. Gregorčič, ki tako rad žuga po svoji »Gorici« s polomom drugim, da čaka prav njega političen krah tudi v lastni stranki; drugodi je že odigral. Jeden dr. Pavleti č mu je že sedaj zrasel čez glavo. Vsi politikujoči duhovniki so naravnost zaljubljeni vanj, in ta sveti mož je mož bodočnosti v klerikalni stranki. Duhovniki kar gorijo zanj ter naganjajo ljudi v njegovo pisarno. On je pravi njihov mož — za dr. Gregorčiča ne mara nihče. Ni ga več veljavnega moža v deželi, ki bi še kaj dal na dr. Gregorčiča, zlasti odkar jo pokazal v znanem slučaju po razkolu svojo lepo dušo in odkar je po storjenem izdajstvu in tlačevanjuv deželni hiši zapel hozano dr. Pajerju, najtrdo-vratnejšemu sovražniku goriških Slovencev. Pa tudi v farovžihni nikakega ogrevanja zanj. Vse ga gleda neza-upno, nihče mu ni iskren prijatelj, vse ga smatra le za »potrebno zlo«, katero pripravlja pot drugemu, njihovemu človeku. Žalostna je ta istina za »ljubljenca naroda«, ali taka je. Če bi ga »Šol. Bom« ne držal še malce pokoncu, bi bila že še žalostnejša! Le slepijo ga tisti, ki ga gonijo v boj proti bliž-njomu- kateremu se ima edino zahvaliti, da je kedaj kaj veljal; slepijo ga, ker mu dajejo tako dela, da ne more videti igre, katero uganjajo ž njim za-vratno, omamljajo ga, da lažje prestaja prehodno dobo, po kateri mu zaide zadnji že otemneli žarek nekdanjega solnca. Ne gledamo črno, ne pretira- vamo, marveč pišemo le resnico; in ta je taka, kakoršna stoji tu zapisana. Bližnja bodočnost jo nam potrdi, bodočnost, ko neha prehodna doba, ko se zbistrijo pojmi, ko stopi na stran boja za naše svete pravice, za napredek in svobodo vse, kar je dobrega med nami, ir< ko se zbere krog tulečih Kim-cev nerazsodna tolpa s koristolovci in narodnimi malomarneži. Po »Gorici c bodo najbrže psovali radi resnice, katero smo povedali v teh dveh člankih, toda naj le psujejo; to bo le dokaz naše trditve. Gregorčič pa naj gre v&se ter premišljuje, potem začne pisati morda o svojem bližnjem krahu ter pusti v miru druge, ki gledajo lahko mirno v bodočnost. Dosti! DOPISI. iz Kobarida. ¦¦-- Pfotofteiiii dva praznika 25. in %\. pr. m. je bival tu znani velotržec y. usnjem g. tlinko Simoni«1, .s Snšaka. A ni prišel stilno obiskat svoje odjemalce, nego je priredil v nedeljo zvečer krasno vspeli glasbeni večer s svojimi gosli, ki ga zvesto spremljajo na vseh potovanjih. Navzoče občinstvo je bilo očarano od mojsterskega proizvajanja različnih glasbenih točk. Občudovanja vredna je Simonič-eva tehnika na goslih; v tem ožim bi se mogel primerjati z marsika-kimi virtuozi, ki nastopajo v koncertih iu si pri tem služijo lep denar. Toda g. Simonič igra le v svojo in zabavo gostov; ne sprejema nobenega honorarja. Jeden navzočih gospodov je povdarjai v kratki napotnici na g. Simoniča to njegovo ljubeznjivost in požrtvovalnost in zahvaljujoč se mu v imenu občinstva za umetniški užitek, je predlagal ob enem, da se v spomin na ta večer nabere kaka svota za družbo sv. Cirila in Metoda. In res nabrala se je lepa svotica; pripomniti pa moram, da je g. Simonič k tej svoti i sam še prispeval % s precejšnjim zneskom. Blagemu, za umetnost unetemu rodoljubu hrvaškemu kličemo: »Lepa Vam hvala in na svidenje". Iz Biljane, — Znano je, kako trdo gre kmetu posebno v slabili letinah. Huda prede kmetn-posestniku, tem hujša kmetu-kolonu. Kolon je odvisen od milosti in nemilosti svojega gospodarja najemodajalca. Dobe m najemodajalci, ki pravično ravnajo s svojimi koloni, so pa tudi taki, ki jih čez mero stiskajo, Med zadnje se lahko prišteva nekega najemodajalca, ki ima razun drugod tudi v Biljani enega kolona. Ta kolon kakor tudi cela njegova družina se nahaja v največji revščini. Na obrazu teh ljudij se pozna, da trpe pomanjkanje ter da so od prenapornega dela vsi izmučeni. Hišna gospodinja leži doma bolna, baje jo zbolela radi pomanjkanje hrano. — Ubogi kmet je primoran prositi milosrčno ljudi za podporo. Marsikdo ga opomni, češ, čemu prosi, ko ima bogatega gospodarja, kateri bi mu lahko pomagal. Kako ubogi kmetic na tako opombo milo zdihno! Vslod previsoke oderuške najomščiue jo zabredel pri gospodarju v dolg, skoraj vos pridelek mu isti pobere; vso perutnino mu mora znositi, da njegovo trdosrčnost le deloma ublaži. Ali ni tako ravnanje z ubogim kmetom vnebo-vpijoče? Kdo bi se nad takim odernštvom, nad tako trdosrčnostjo, ne zgražal? -¦• Ali je morda ta najemodajalec sam nepremožen, da tako stiska ubogega kolona; je-li morda kak jud, da ga tako odira V O kaj še! Vpokojeni katoliški duhovnik je^ kojega nikdar siti široki trebuh komaj nosijo težke noge; duhovnik, ki si je nakopal ogromnega premoženja, starec, na katerega zapuščino nestrpno čaka tropa dedičev, živeč že sedaj radi dedščine v medsebojnem sovraštvu. Kaj je mar temu svetemu možu v črni .suknji za Boga in za Kristusove nauke, denar je menda edini njegov Bog. Kaj pomaga tudi klicati mu: Preantonil ali se ne bojiš peklenskega ognja?!" — Iz VelikegadOla. — Pri voiitvi županstva dne 30. marcija t. 1. je bil izvoljen županom g. Franc Trobec, podžupanom pa gg. G r g i č Franc in M r k u ž a Jakob. Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) BBad bi govoril z guvernerjem." ,,Ej/ pravi jetničar nestrpno, „povedal sem vam že, da j'1 lemogoče." „ Zakaj je to nemogoče ?" »Ker po postavah, ki so veljavne v ječi, jetniku ni dobljeno, da bi zahteval priti predenj/ »Kaj pa je tukaj dovoljeno zahtevati ?" vpraša Dantes. „Boljšo hrano, če jo plačate, izprehod, in zdajpazdaj knjige.K. „Kujig mi ni potreba, na izprehod se mi ne ljubi iti, in 8 svojo hrano sem zadovoljen; torej želim sanao jedno, namreč govoriti z guvernerjem." Če me hočete jeziti z vednim ponavljanjem jedne in iste prošnje, vam ne prinesem ničesar več jesti." ,,Prav," pravi Dantes, „če mi ne prineseš ničesar več J*'sti, umrjem lakote, to je vse." Glas, s katerim je govoril Dantes te besede, pokaže jet-ničarju, da bode njegov jetnik srečen, če umre. Ker pa ima jetničar od vsakega jetnika na dan kakih deset vinarjev dobička, preračuni jetničar izgubo, katero bi provzročila njegovi "lagnjni Dantesova smrt, ter nadaljuje milejše: »Čujte: kar želite, je nemogoče, torej ne. zahtevajte zo-lH% kajti nobenega primera nimamo, da bi bil prišel guverner na jetnikovo prošnjo v njegovo celico, če bodete pametni, se Vani pa dovoli hoditi na izprehod, in mogoče je, da pride ue- ;a dne tekom vašega izprehoda mimo guverner; tedaj mu J lahko poveste, česa želite, in potem je odvisuo od njega, če vam odgovori." »Toda/ pravi Dantes, »koliko časa pa moram čakati na ta način zastonj tega slučaja?" -Vraga," pravi jetničar, ,.jeden, dva tri mesece, morda jedno leto." „To mi je predolgo," pravi Dantes, „ takoj hočem govoriti ž njim." „0,jL pravi jetničaf, „ne zatapljajte se tako v jedao samo željo, katere ni mogoče zado' oljiti, ali pa v štirinajstih dneh znorito." „Kako meniš to?" pravi Dantes. „Da, znorite, kajti norost se vedno pri^nja tako; tukaj imamo za to neki vzgled: pred vami je vroival v tej sobi neki abbe, ki je vedno ponujal guvernerju milijon, če bi ga izpustil, in postal vedno bolj in bolj blazen." „ln koliko časa je že, odkar je zapustil to sobo ?" „Dve leti." „Ali je bil oproščen?" „Ne, prišel je v luknjo." „Čuj," pravi Dantes, „jaz nisem niti abbe niti blazen; to poslednje morda še postanem, toda zdaj sem, hvala Bogu, še pri popolni zavesti; staviti ti hočem neki drugi predlog," »Kakšen ?" „Ne ponudim ti milijona, ker ga nimam, ampak ponujam ti sto tolarjev, če greš prvič, ko prideš v Marseillc, h Ka-taloncem in izročiš neki deklici, ki se imuuje Mercedes, ne pisma, ampak samo dve vrsti." „Če ji izročim ti dve vrsti in se to izve, izgubim svojo službo, ki mi donaša na leto brez napitnine in. hrane tisoč liber; vidite torej, da bi bil velik tepec, če bi stavil v nevarnost tisoč liber, da bi jih dobil tri sto." ,Prav," pravi Dantes, „ torej poslušaj in si dobro zapomni, kar ti povem: če nečeš nesti Mercedi dveh vrst od mene ali ji vsaj povedati, da sem tukaj, te počakam nekega jutra za svojimi vrati ter ti razbijem s to pručico tvojo glavo." „Grožnje!" vsklikne ječar, stopi za korak nazaj in iztegne svoje roke v obrambo. „Gotovo pričenjate blazneti, z abbejem je pričelo prav tako, in v treh dneh bodete popolnoma blazni kakor on. K sreči se nahajajo na gradu Ifu celice za take ljudi." Dantes pograbi pručico in zamahne ž njo nad njegovo glavo. — „Prav, prav", pravi jetničar. „Če torej nikakor nočete drugače, obvestim guvernerja." „Lepo!" pravi Dantes, postavi pručico na tla in sede na njo s povešeno glavo in blodečimi očmi, kakor da je res že blazen. Jetničar odide, pa se vrne takoj s štirimi vojaki in s korporalom. „V imenu guvernerjevem," pravi, „peljite jetnika za jedno nadstropje nižje!" „Torej v luknjo," pravi korporal. „Da, v luknjo; norca moramo spraviti k sovrstnikom." Štirje vojaki pograbijo Dantesa, ki jim sledi brez upora, kakor da je omamljen. Peljejo ga za petnajst stopnie globokeje, in nato se odpro vrata luknje, v katero vstopi z besedami: ,.Prav ima, norce je treba,, spraviti k«njwovini sovrstnikom." (Dalje pride.) DomaČe in razne nouice. I Smrtna k08a. — V Tolminu je umrl včeraj g. Anton Deveta k, c. kr. poštar in posestnik. Pokojni Devetak je bil iz širokoznane, ugledne, narodne rodbine, ljubezniv mož, priljubljen pri vseh, ki so imeli ž njim posla. Smrt ni prišla nepričakovano, marveč se je vedelo, da zavratna bolezen le prezgodaj vpihne njegovo življenje. Blag mu ostani spomin l Umrl Je g. Jo3ip Tur k, posestnik v Škorklji pri Trstu, vrl narodnjak, član raznih narodnih društev. Današnja „S0fiatt tudi nima priloge, ker smo preložili v zadnjih dneh vse stroje v pritličje, novi motor še ni postavljen, ročni obrat strojev pa je silno počasen. Kmalu bo zopet vse v redu. »PeVSkO in glasbeno društvo" naznanja, da se- I daj ni pevskih vaj; pičetek še naznanij običajnim potom. Učiteljsko društvo za goriški okraj vabi na zborovanje, ki bode v četrtek dne (i aprila t. 1, ob ž>. uri predpoldne v restavracijski dvorani „Trgovskega doma" v Gorici. Dnevni *ed: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Mladi učitelj (poroča tovariš Ant. Možina). 3. Koncert v korist »Učiteljskega konvikta*. 4. društvo »Narodna prosveta« (poroča tovariš Alojzij Urbančič.) 5. Sedanji položaj novega zakonskega načrta. 6. Bazni nasveti in predlogi. K poliioštevilni udeležbi vabi odbor. Koncert »Pevskega In glasbenega društva". — V nedeljo je bil prvi koncert tega društva v /frgovskem domu". — O notranji vrednosti pevskih i Nčk priobčujemo niže oceno iz peresa glas*,.lika. — O zunanjih okoliščinah pa omenjamo: Udeležba je bila morda večja nego kdaj-koli doslej, toda — pričakovali smo več. Galerija je bila napolnjena, sedeži vsi razprodani, toda v parteru je bilo od 180 sedežev praznih okrog 80, kar je slabo vplivalo na ostalo občinstvo in še slabše na pevski zbor. Slovensko uradništvo se je zopet odlikovalo z odsotnostjo (izjeme so Častne!), klerikalci so poslali le nekaj takih somišljenikov, katerim bi naravnost škodilo, ako bi jih ne bilo nikdar videti na takih veselicah, dijaštva premalo! Dohodek blizu 600 K bo komaj kril troške! Koncert je bil napovedan od 8%, a na lepakih in vabilih je bilo rečeno, da med izvajanjem točk sporeda bodo vrata zaprta. Vkljub temu so prihajali gostje še po 9. uri, in sicer taki, ki so naprej kupili sedeže. — Ali se Slovenci ves ne moremo nikjer naučiti reda in točnosti? Kdor pride prepozno, moti celo slavnost! Naš glasbeni poročevalec pa piše: „Ni nam bilo varano pričakovanje s katerim smo šli v nedeljo na koncert pevsk. in glasb. dr. v Trgovskem domu. Že skrbno izbrani in sestavljeni vspored z imeni samih znamenitih skladateljev, bodisi za zbor, bodisi za orkester, služi kot merilo za umetdško-resno smer društva. Tega ne smemo pregreti, ker je še le glasb. dr. pričelo prirejati v Gorici prave umetniške koncerte. Iz tega sledi tudi, da mora biti društvo pripravljeno — zavedajoč se svojega stališča — na kritiko, s kakoršno se ne presojajo diletantsM nastopi, pred katerimi se nastopajoči in občinstvo v skrbeh poprašujejo „ali pojde ?" In povdarjamo ponovno: ni se mu bati tudi najstrožje ocene. Nov dokaz nam podaja ravno zadnji koncert. — Najzanimivejša točka je bil prolog g. Michla. O prologu je pač mnenje enoglasno, da je s to kompozicijo zadovoljil skladatelj tudi napjlj razvajeno tdio. Zasnovan je v velikem slogu, odlikuje se pa posebno z izredne srečno invencljo najrazličnejših muzi-kalnih motivov in imenitno ilustracijo besedila. Da je gosp. skladatelj izboren instru-mentalist, dokazuje že uvod orkestra. Z me-njajočim se vporab\janjem* pihalnikov in godal na lok v vsakovrstnih varijacijah in sestavah doseže najpopolnejše efekte; pravi biser in-stnimentacije je ravno Vivaee v a!4 taktu, strogo formalno izveden v stilu, ki spominja na klasike. Nastopi možki zbor s karakterističnim recitativom in konča z mogočnim trizvokom („ti stoj t") Becitativ, sam na sebi težko pogoditi, se je skladatelju v tej skladbi posrečil in nam je baš v divnem bas-solo vstvaril vzgled firazikalne deklamaeije, katero je tudi solist vrlo predaval. — V ženskem zbori kakor tudi v sledečem mu mešanem zboru nam glasba, če smemo tako reči, plastično slika življenje in vrvenje pri gradnji mogočno zasnovanega Trgovskega doma („ sklad na sklad b tal se dviga«). Krasen je prehod I iz najnežnejšega pp („in že so polnjeni hra- J mori") spremljanega v orgeljskem legato, v zradoščen ff, na kar sledi v triumfalnem tempu orkestralen odstavek, kateremu se pridruži zbor, zaključujoč z najvišjim patosom brez spremljevanja. Na to še običajni sklepni udarci orkestra. — Lepa skladba se je pod neposrednim vodstvom njenega stvaritelja tudi lepo izvajala, kar izpričuje navdušenje občinstva, ki je prirejalo mlademu skladatelju prisrčne ovacije. Poklonjen mu je bil lovorov venec. , j Možki zbor „Prešernu" je prav dobro vspel in smo z zadovoljstvom opazili naraščaj v tenorju. — Kakor na prejšnjih koncertih peli ste se tudi na tem dve ruski pesmi: ..dve roži" in „ vozle rečkiK, katerih prva — deli-katno - umetna, jako težavna skladba — je napravila dober vtis, dasi je mal pogrešek istega že pravil v nemalo nevarnost, (ločim se je draga TzvedTa povsem dobro. r Da se je »Pisen češka" ponovila na tem I I koncertu, je bilo umestno in je vstrezalo o|či j želji, slišati znamenito skladbo še enkrat In j tako stopnjevati vžitek, ki ga nudi. Občinstvo j je tudi izrazilo svojo hvaležnost z burno pohvalo. Pela se je z istim vzletom kakor prvič, kar priča tudi o napredovanju pevskega zbora, J ki se Ziia vedno bolj poglobljati v krasoto večjih in že vsled tega tudi težjih skladb. Vsekakor je bilo mogoče tudi na tem koncertu opaziti napredek zbora v bolje nijansovanem izvajanju; ni dvoma, da se bo lepo število krepko nastopajočih glasov znalo zliti v še bolj čisto harmonično celoto. — Dobro izbrane in umetniške vrednosti so bile tudi točke, koje je izvrstno sviral vojaški orkester, ki nam baš na koncertih „pevsk. in glasb, dr." nudi pri-, ložnost, seznajnti se z dobrimi instrumentalnimi deli. C. E. — Iz Ljubljane je došel g. prof. M. Hubad, ravnatelj »Glasbene Matice", da vidi naš napredek na polju glasbe. V svojem govoru pozneje v restavraciji je pohvalil zbor in njega resno delo, ki hoče doseči vspehe, kakor jih zahteva prava umetnost. — Gosp. Hubada je občinstvo navdušeno pozdravilo. K štrajkii pekovskih pomočnikov v Gorici, -Zadnjič smo naznanili, da priobčimo dopis iz krogov pekovskih pomočnikov glede njihovih razmer in glede napovedanega štrajka. Dopis se glasi: * „Da ne bi občinstvo napačno sodilo o sedanjem gibanju pekovskih pomočnikov " ' Gorici, podajerao tukaj nekoliko pojasnil: Pekovska obrt je v svoji izvršbi ponočnu j delo. Ko drugi ljudje spijo, greši pek na svojem zdravju in boljši družinski sreči. Ob 7. ali ob 8. uri zvečer se po navadi prične delo v pekariji in traje do 7. in marsikje do 10. I ure drugega dne predpoldne. Spanje po dnevu že itak ni dosti vredno, ker ni miru, ali za peka je to še slabše. Med počitnim časom mora popoldan vstati in iti napravit kvas ob kaki 2. ali ob 3. uri popoldan. Razbito spanje dan na dan. Vajenci pa so še na slabšem, ker ti imajo po končanem pekarskem delu pospravljati, vodo nositi, kruh raznašati itd., tako da so upreženi po 16—18 ur na dan. Malo počitka in še tisti nič vreden —v obrokih. In goriško pekarsko delo se razločuje še v tem, da je težje ko drugod, a zato pa so delavci slabše plačani, kakor kjer si bodi v Avstriji. Najboljšo plačo imajo 4 delavci po 12 gld. na teden. Največ pa je delavcev s 7, 8, 9 gold. na teden, še Macedonci in Črno-I gorci pri železnici zaslužijo več, ne da se jim je bilo treba tri leta učiti. Za mladi naraščaj se istotako nihče ne I briga. Vajenci ne obiskujejo nikakih šol, kar J morajo drugod pod kaznijo učnih mojstrov; J J storiti, to se zanemarja. In kaj mora po-, I stati s tako intelektuelno zanemarjeno mla- I dino — da še isto malo pozabijo, kar so Zj doma s seboj prinesli. J V sanitarnem oziru bi bilo vendar za- r j htevati, da se kruh za javno razprodajo iz- j deluje v snažnih prostorih na snažni način, ali kaj vidimo: v najbolj temnih, tesnih, umaza- I nih in smrdljivih luknjah se izdeluje — kruh I t Pek, ki se potrebuje marvečkrat tudi umiti, pa ne dobi niti brisače, to znači pač več azi- 1 jatske razmere, ne pa rokodelstvo z evropej- I sko kulturo. Predložili smo gospodarjem naše I pač skromne zahteve, in imamo dobro voljo I se mirno pogajati z mojstri. Ali pokažejo tudi I mojstri svojo dobro voljo — ne vemo, situva- I cjja je resna. Svarimo pred trdovratnostjo." Pobrigali smo se potem za informadje pri jednem prvih pekovskih mojstrov v Go- I rici. Gospodarji pravijo, da takega poviška, j kakor zahtevajo pomočniki (za nekatere po 8 j I K več na teden) nikakor ne morejo prrivoliti, I ker potem bi bilo bolje zapreti pekarne. Delavci so res po 10 ur v pekarni, toda pravega dela imajo za 6 ali 8 ur, drugače poči- j vajo notri. Najmanj pride delavec, vračunši i I kruh in kavo, na 11 gld. na teden, prvi de- j I lavci pridejo na mesec na 60 gld., drugi čez | 50 gld.; po novem pa bi prišli prvi delavci na j mesec na 72 gld. (Tiskarska obrt n. pr. ne j daje toliko zaslužka!) Kar se tiče prostosti, j imajo vsak po 36 ur prosto na teden. Seveda I toliko zaslužka ni, da bi se moglo teh 36 ur prebiti v krčmi. Kdo ga pa ima? Opaža se, da nekateri delavci le preradi hodijo namesto | domov v krčmo, le pogostoma se pripeti, da pride kdo vinjen v pekarno; potem pa naj I dela! Ali pa celo pustijo gospodarja na cedilu. Najslabši so tisti, ki stojijo gibanju za j [ štrajk na čelu. Ravnati se hočejo po Trstu, j Gradcu in drugih velikih mestih, ali to je neopravičeno glede na razmere v Gorici. Po- [ stavili pa so se na to stališče, da gospodarji I naj jim povišajo plače, povišek pa naj si pri- I dobijo s tem, da zvišajo ceno kruha, I češ, občinstvo že plača. Gospodarji pa kaj ta- I kega ne morejo storiti. Kruha bi tudi več ne raznašali. Že zaradi 36 urnega odmora je treba po jednega delavca več, če bi ne raznašali več kruha, bi bilo treba najeti posebnega raznašalca, kar znači nove troške. Namen je tudi ta, da bi dobili delo tudi oni, ki so brez dela. — Gledajo na druge delavce, češ, da so dobro plačani, ali plačani so tudi pekovski pomočniki dobro po razmerah, zlasti če se vpošteva plače drugih. Pri vsem tem razgovoru o štrajku pa ne govori nihče o delu gospodarjevem in o njegovi skrbi. Gospodar vstane ob 4. uri zjutraj ter je na delu do pop. do 4. ure, in mora skrbeti za vse, pred vsem za odjemalce, da imajo tudi delavci delo. — Tako od strani gospodarjev. Deputacija pekovskih pomočnikov je šla k policijskemu svetniku Continu prosit ga, da i bi posredoval za nje pri gospodarjih. G, svetnik je šel res takoj na delo ter dosegel zborovanje gospodarjev in nekaterih delavcev. Gospodarji so se odločili zvišati pomočnikom plačo za h% ; dovoliti dodatni tedenski počitek in nedeljski od 7. zjutraj do 10. zvečer; nasproti onim, ki stojijo na čelu gibanja za Štrajk, se ne stori nobenega koraka, marveč ostanejo v delu; podpiše se pogodba za 3 leta. — J Kakor Čujemo, se delavci ne zadovoljujejo s temi pogoji, wr -..*, ostanejo pri svojih . zahtevah. Vleči s-, utegne ta reč naprej tako, I da bo trajal štrajk prav okoli Velikenoči, ko je največ dela v pekarski obrti. KakO delijo klerikalci. — Podružnica sv. C. | in M. v Gorici danes ni nič drugega nego ! klerikalna postojanka, kakor je cela družba sploh pospeševalka klerikalnega mračnjaštva. Kolikor je dobrega, je edino to, da otroci v družbinih zavodih ostanejo vsaj Slovenci. — Zaradi tega smo tudi priobčili zapored vabila na dramatični večer in odprli so se tudi prostori »Trgovskega doma". Seveda se je do objave v klerikalnih listih lepo zamolčalo, da gre tu pravzaprav za »Šolski dom", kateri nam še ni dal prilike, da bi mogli spremeniti I znano stališče. „Pevsko in glasbeno društvo" s svojo šolo je gotovo kulturen zavod za goriške Slovence; žrtve so velike in vstrajna delavnost članov je vredna vse pohvale, Vspehi pa so J toliki, da Lahi in Nemci že sami priznavajo, da so na tem polju daleč zaostali za Slovenci. — In glejte! Vkljub temu, da to društvo tako lepo deluje in niti ne dela klerikalcem kake konkurence, ker nič nimajo, vkljub temu niso J omenjali klerikalni listi nedeljskega koncerta niti z besedico, pač pa je delala »Gorica' še v soboto reklamo za pristno germanski „Lohengrin" v laškem gledališču. In res je bilo v gledališču L tudi nekaj slovenskih klerikalcev; tje so šli, j dasi bo ta opera še večkrat, na slovenski koncert jih pa ni bilo t Sploh ni bilo na koncertu niti enega klerikalnega matadorja!.—- ! Tak odgovor je morda iznenadil tiste, ki so J zadnji čas veliko ljubimkali s klerikalci, ali odgovor je le naravna posledica doslednosti in intransigence klerikalcev po geslu: „Naj I hudič vzame vse, kar ne služi našim naklepom!" Kopališče V Bradato -~ Kakor vsako leto, se sprejme t\di letos brezplačno 50 škrofu- loznih otrok iz mesta in z dežele v gradežko I kopališče. Otroci ne smejo imeti pod 6 in ne nad 12 let, in morajo imeti redno stavljene koze. Čas za vlaganje prošenj je do 15. maja t. 1. na kopališčni odbor v Gradežn potom ma- J gistrata v Gorici ter potom okr. glavarstev na deželi. Prošnjam morajo biti ^priložena zdravniška spričevala o ubožnosti in o rojstvu* Po preteku označene dobe se ne ozira več na prošnje. Novačenje v Kobaridu. — Dne 3i. pr. m. se je vršilo novačenje v Kobaridu. Na novačenje je bilo poklicanih 132. Potrdili so jih k liniji 18, v nadom. rezervo 7; skupaj 25. — Po občinah: Sedlo 3, Kobarid 3, Dreženca 4, Kred 4, Breginj 4, Libušnje 4, Livek 1, Idersko 2. Novačenje v Bovcu. — Na novačenju 1.1. m. je bilo 86 mladeničev. Potrdili so jih 15 k liniji, 5 v nadom. rezervo, skupaj 20. Po občinah: Bovec 8, Čezsoča 3, Trenta 1, Žaga 2, Srpenica 2, Log 3, Soča 1. Zabavni vlak ob nedeljah in praznikih na progi Trst-Krmin. ~ Od 2. t. m. do vštetega 2. nov. t. 1. vozi na črti Trst-Krmin ob nedeljah in praznikih zabavni vlak z vozovi 2. in 3. razreda po znižanih cenah. Odhod iz Trsta ob 245 pop., prihod v Gorico ob 419, v Krmin ob 440. Odhod iz Krmina ob 925 zvečer, dohod v Gorico ob 10., v Trst ob 11*47. Cena: iz Trsta v Gorico za drugi razred 3'90 K, za tretji razred 250 K. Južna železnica je izdala naznanilo o tem zabavnem vlaku v laškem in nemškem jeziku. Zakaj se ne izdajajo taka naznanila tudi v slovenščini V To za bodoče pač zahtevamo! Izlet. -—¦ Kolesarsko društvo „Gorica" napravi izlet v nedeljo dne 9. t. m. v Št. Peter-Eenče-Bilje-Miren-Gorica, 18 km. Zato pa prosimo tukajšnje kakor tudi zunanje člane, da se ga polnoštevilno udeleže'. Oprava kolesarska. Odhod bode točno ob 2. popoldne izpred kavarne »Central". V slučaju slabega vremena se preloži na naslednjo nedeljo ob istem času. O napadih, katere zagreše vojaki pešci tuk. pešpolka nad mirnimi ljudmi, se čuje vedno več. V nedeljo sta napadla dva vojaka dva mladeniča iz Št, Petra, ko ata šla domov. Grozila sta jima z bodali. Mladeniča sta zbežala. Pozneje sta se lotila mehanika Ba-tiča, katerega jo ranil jeden vojakov na glavi Na Komu se je pogovarjal neki mladenič s svojim dekletom; kar sta se zaletela vauj dva vojaka ter ga podrla, V ulici Novega mosta so grozili ( ije vojaki nekemu kolesarju, ker ni imel prižgan* svetilke, Kolesar je potegnil revolver, vojaki so zbežali. - Pač zadnji čas,, da se naredi konec takim napadom! BOZdni požari. .........Pri Dolginjivi in pod Sv. goro je zgorelo v zadnjem času več nizke hoste. Škoda pod Sv. goro se ceni na 1000 K. Pri Sv, Ivanu pri Devinu so padle iskre z vlaka na travo ter jo vžgale. Ogenj je uničil borovce v obsežju 3000 m8. POiar V Srpenici. — V noči na soboto je nastal v Srpenici ua Bovškem požar, ki je vpelil okoli 70 hiš. Poroča se nam, da je nastal ogenj v hiši pod št. .%. Zgorelo je (>6 hiš, tri so porušili. V hiši št. 36. je zgorela tudi junica. Goreti je začelo o polnoči it pe-pelnjaka ? žena je zvečer pustila oglje, odkoder bo prišle kake iskre do listja, in tako je nastal ogenj. C'ez Stolovo gorovje med Srpe-nico in Kobariško dolino se je sipal i-epel okoli kakor sneg. Smrad je bil po celi Koba-riški dolini. Ljudstvo je zbegano, toliko družin je brez strehe! Še ni prešel ljudem iz spomina strašni požar v Bovcu, Že je tu nova nesreča. Večina pogorelcev je zavarovana, ali kakor po navadi slabo. Srebrna zapestnica * priveskom, katera je bila izgubljena na podčastniškem plesu v nTrg» domu", se je nsšia. Dama, ki jo je izgubila, naj se oglasi zopet pri hišniku v nTrg. domuc. Vojna M Rusi Id aaponcl Mir? Oficljelno se razglaša iz Petrograda, da Rusija čisto nič ne misli na kaka mirovna po^ gajanja z Japonsko, marveč hoče nadaljevati vojno z vso eneržijo. Predsednik ameriških Zjediujenih držav je dal razglasiti, da je povsem izmišljena vest, da sta ga naprosili Rusija in Japonska za posredovanje glede miru. Ruski listi o miru. ,,Nov. Vremja" konštatuje, da že tudi v odgovornih ruskih' krogih pričenjajo govoriti o miru. nNaše mnenje o tem vprašanju", pravi list, »je pojasnjeno že zadosti. Mi ne pripo-znamo možnosti miru z Japonsko prej, dokler ni poražena ter sama prosi za mir. S tega stališča smatramo za nujno potrebno, da se priobčijo vsi diplomatični dogovori, ki so se vršili pred vojsko. y,Moskovskija Viedomosti" pišejo o isti I stvari: „Busija noče sramotnega miru, noče se ločiti od armade. Ponižanje in večna sramota pa je, da se je spustila Rusija v notranjosti pod vodstvo ljudi, ki nimajo nič skupnega z ruskim narodnim duhom, ali Rusijo celo sovražijo." Obenem poroča list, da se odpošiljajo generalu Lineviču brzojavke s tisoči podpisov iz cele Rusije, v katerih se glasi: »Dragi bratje na daljnem vzhodu S Ne verujte lažem, ki izvirajo od sovražnika. Mi bomo dali svoje vse, kakor Vi prelivate svojo kri do zadnje kaplje. Zadnji* naši bratje in sinovi Vam pridejo na pomoč. Mi verujemo fla Vašo in našo zmago! Cela Rusija je z Vami in za Vas. Bog daj zdravje generaloma Lineviču in Kuropatkinu. Bog z Vami. Mi vsi molimo za Vas!" Japonci y osvojeni deželi. Iz Gunčulina poročajo: Kitajski trgovci, jd so iz Mukdena došli sem, poročajo, da so Japonci prevzeli v svojo upravo vso osvojeno Mandžurijo. Kitajsko pošto so vzeli v svojo xoko in po cestah funkcijonira japonska policija; železnice predelujejo po japonskem na-\ član Mukden je že zvezan z Daljnim. Japonci dobivajo svoja pojačenja po treh potih, in sicer preko Soeula, preko Daljnega in po sinmin-tinski železnici, ki so jo vzeli v {najem Japonci. Rusko-kitajska banka javlja, da je njena mukdenska podružnica nn svojem umikanju od poldrugega milijona rub-Ijev in 000 pudov srebra izpbila lOo.OOO rubljev in 75 pudov srebra. Transport je bil prišel v ogenj, toda pozneje je bil večinoma resen. Japonska zvila carine. j Kakor poročajo iz Newjorka, so dobili [ trgovci migljaj, naj se požurijo s svojimi po-[ šiljatvami, ker Japonska namerava zvišati svoje carine še pred mesecem junijem. Mobilizacija ruske garde. V vojaških krogih v 1'etrogradu se zatrjuje, kakor poroča nRuskoje Slovo", da je mobilizacija druge gardne pehotne divizije sklenjena stvar. Ista pojde na bojišče najbrž z brigado gardnega topništva. Glede druge divizije konjeništva ni še ničesar znano. Razna poročila. j Pričakuje se, da začno Japonci v krat- i kem zopet z ofenzivo, ker so njihove čete .'JO ! km južno od ruskih pozicij dobile nova oja-i čpiija. Rusi se koncentrirajo pri Kirittu. — I (ieneralu Kuropatkinu so pustili celo letno I plači), ki jo je imel kot vrhovnik poveljnik v i znesku 144.000rubljev. < ieuenri Mnevif po-I ntfa, da na bojišču ni prišlo v zadnjih dneh I ilo nikake spremembe. f Razgled po svetu. I Drilini tini — Zbornica je izvolila odbor 4 s členov, ki bodo pretresali razmerje z Ogrsko. Na to je zbornica v vseh Čitanjih i vsprejela zakon glede prodaje več predmetov I državne lastnine. Posl. Schopfer, Schraftl in I tovariši so ministerskega predsednika inter-I iieliraH o stanju krize na Ogrskem. 1 Posl. lierger je predlagal včeraj, nuj se i premoženje cerkve izroči upravi države ter se I duhovnike uvrsti med državne uradnike. >Ta-1 daljevala se je razprava o ravomranjii ter se I jf> sprejel načrt, zakona. I Pritožba ničnosti §leii tiskih dijakov OTftna. i V tajni razpravi se je bavila kasacijska sod-I nija IM. pr. m. s pritožbo ničnosti 10 laških I dijakov, ki so bili radi pregreškov po Jj .*>«>.">. I kazenskega zakona obsojeni od deželne sod-I nije v Trstu v zapor na 14 fini do <> tednov. K 1'ovodom pokrajinske razstave v Vidmu se je i vršil tam znani shod dijakov. Shoda se je ude-I Ifžila tudi deputacija laških dijakov iz Av- ¦ >trije. Na kolodvoru je dijake pričakovala m ogromna množica ter jih na okrašenih vozen ¦ peljala v mesto. Na vozeh so bili irredenti-I *ti»ki znaki. Slišati je bilo tudi irredentistiške I klice. Na nekem vozu, na katerem ni sicer I bilo nobenega avstrijskega dijaka, so bili irre- ¦ dentistiski govori. Kadi aktivne udeležbe n I teh demonstracijah je bilo obsojeno 10 av- ¦ atrijskih dijakov po ?; 305. kazenskega zakona ¦ r«fi nezakonitih dejanjih. Pritožba .ličnosti je ¦ w!a zanžena. I MtSkl SVltlRJt StrOSUtljerjU. - Hrvatska ¦ kiparja Frangeš in Valdec izdelujeta spominsko ¦ ^otiujo za velikega biskupa Strossmajerja. I , XitM*kt celjski- iftftvt h Bifarskm. K T« drastvo šteje nad 300 udov. to je učite-m liw, in 4i7(j častnih članov, to je duhovni-B ^T, xa vsakega ufitelja pride 14 duhovni-8 kov-lepo društvu! B Ctbi deUlli ZlWr, - ..Narodni listi" pi- ¦ H>Jo. da če se ne odločijo Nemci opustiti ob- ¦ ^rukcijo v češkem deželnem zboru, hočejo ¦ <-ehi preprečiti delovanje poslanske zbornice ¦ ** Dunaju! I Atentatu policijske*, konisarji. Proti poiicij- ¦ eaui komisarju v Lodzu je bila vržena I ^m&a. Komisar je težko ranjen storilec je 1 -J1 ob aretovanju ranjen od policijskih urad-I jpov* Kadi tega so ga odvedli v bolnišnico I ^*or ujetnika. Eksplozija je bila tako močna. I * «o bile razbite vse šipe na oknih sosednih O tem atentatu se poroča še: Veliko I razburjenje je v Lodzu provzročil atentat z bombo, ki je bil izvršen proti komisarju drugega policijskega okrožja, imenom Szabohmiezu. Isti je dobil rane, ki so najbrž smrtne. Kakor je posneti iz zadnjih poročil, je bil ta atentat izvržen r?a isti način, kakor oni proti baronu Nolkenu v Varšavi. Komisar Szabolovicz je prejel ob eni uri popoludne teleibnični ukaz, naj takoj pride na glavni policijski urad. Po-dal w jeHalrol^lp^e^^ivuk^z^redarju^ajj mu sledi. Ko je komisar korakal po Konstatii novski ulici, je neki siromašno oblečen mož, ki je imel* na rokah košaro, stal na oglu Za-vadzke ulice. Ko se je komisar Szabolovicz PiibUžaLjmožu, je vrgel isti ravno pred Sza-boloviczem bombo, ltomba je s strašno silo eksplodirala. Szabolovicz je bil težko ranjen. Obe nogi sta bili zdrobljeni in v prsi je za- ' dobil globoko rano. Zdravniki menijo, da je izključeno, da bi še ozdravil. Pok eksplozije je bilo slišati na veliko daljavo. Razletela se bomba je napravila v zemljo luknjo, ki je bila pol metra-globoka ter je merila v obsegu štiri metre. Vse šipe na oknih sosednih hiš so bile razbile. Takoj po eksploziji je prijel redar, ki je šel za Szaboloviezem, moža, ki je vrgel bombo ter ga je s svojo sabljo dvakrat udaril po glavi. Sodi se, da mož umre na dobljenih ranah. Kdo je ta mož, se ni zamoglo še kon-statirati, star je približno 40 let. V njegovem žepu so našli nabit star revo"ver in patrone. Atentat proti Szaboknviczu ni prišel nepričakovano. Socijalisti so ga sovražili, ker je za \ časa nemirov v Lodzu meseca decembra ustrelil j nekega njihovega sodruga. I Ostanovitev arabske države. •-- Kakor poro- [ čajo iz Berolina, je arabska politična liga v I Kairi izdala oklic za ustanovitev arabske države. Oboroževanje Tirolske. iz inomosta poročajo, da namerava vojni minister resno utrditi Trentin in Tirolsko. Vlaki da vsak dan dova-žajo topove in drugi vojni materijal, a izlasti da se utrjuje Franzensfeste, Do sedaj so odpeljali proti jugu že nad 200 topov. 6rot In grofici Lonjfajf. „n000 psi, ki bodo deljeni v vojne in sanitetne. Prvi zavod za dresiranje psov v take namene je postavljen v Sieveringu. l'stanov-nik kluba nadporočnik Frank je imel te dni na Dunaju \ vojaškem kazinu predavanje o vojnih pseh ter je kaza' udi že bolj dresi-raue v vojni opravi. Češka šolska družba »Ustfedni Matice školska" je imela 2*1. pr. m. svoj občni zbor. Družba je imela v prošbnn letu 5U4.0SS K 49 v dohodkov. Tolika je češka požrtvovalnost za šolo! Maroko. - Te dni je stopil nemški cesar prvikrat na tla marokanskega šerifata. Maroko ima izredno mnogo prirodnega bogatstva. Velik je Maroko kakor Španska. Prebivalci so Berberi. Mamuti, ki so v nižinah pomešani z j Arabci. Ako pride5 v Maroko, srečaš najpo- I go.>toje Mavra: ti so iz Španske iz) ;ani Arabi. J katori se imenuje sami Andaluzija-. Židov je v Maroku do 150 tisoče v. Dežela je bogato na sadju, rudninah itd., tudi živinoreja cvete. Ima do t) milijonov glav goveje živine, okoli j 45 milijonov ovac, pol milijona konj itd. I Vojska šteje .-JOUO peščev, 3000 konjenikov, 10.000 žandamerije na konjih. Mornarica je nekdaj cvetela, sedaj je propadla. Trgovina z Marokom cvete. In tu j<- Nemčija tista, ki se j briga, da bi profcvitala njena trgouna v Ma- I roku. Že leta I ."H*, je participirala Nemčija v tej trgovini s 14°v Nemški cesar rad potuje. To pot je šel v Maroko. Tej poti se pripisuje poseben pomen, naperjen proti Franciji. V Maroku so intere>irane v gkviiem Francoska iz Algirja, Angleška iz Gibraltarja iti Španija. Angleška in Francija sta se v tem ' pogledu sporazumeli in *. aprila lani se je izreklo, da je določen Franciji pretežni vpliv na Maroko. Španija se je temu udala, če tudi nerada. Kaj pa naj storija Nemčija? K večjemu more demonstrirati, iii pot nekake demonstracije je završil nemški cesar. Da bi prišlo do kakih posebnih sporov med Nemčijo in Francijo radi tega, ni verjeti, ker francoska diplomacija stoji precej hladno nasproti demonstracijskemu potovanju nemškega cesarja. Narodno gospodarstvo. Motor rešitelj maie ti,t\, — Mala obrt gine v konkurenci z veleobrtjo in produkcijo na veliko. Mali obrti je škodovala v prvi vrsti para in parni stroj, ki je dal veleindustriji močno pa razmerno ceno delavno moč. Mala obrt ni mogla rabiti pare v svoji skromni delavnici. Ali sedaj se reči predrugačujejo. Z uvedbo Malili motorjev na plin more tudi mala obrt dobiti po ceni delavno moč, ki mu pomaga v konkurenci z veleindustrijo. Razlika med veleobrtjo in malo je' obstojala doslej v sredstvih moči, s katerimi je razpolagalajedna in druga. Še večjo podporo obetajo mali obrti električni mofcori, ki so ceneji od drugih, ter dajejo moč od Vao konjske sile do deset konjskih sil in čez. To je sredstvo, po katerem se ekonomizaje delo ljudske roke ter poveča produktivna sposobnost male obrti. ZAHVALA. Štejem si v dolžnost, javno zahva liti odvetnika g. dr. Turna, kateri me je zastopal v pravni zadevi v drugi in tretji instanci proti g. Jos. Naglosu iz Krmina, ter vdobil pravdo v zneski* K 14.000, To pravdo so smatrali trije drugi goriški odvetniki za izgubljeno. IvanUšaj V Gorici. Tužnim in potrtim srcem naznanjamo dragim sorodnikom, častitim prijateljem in znancem, da je naš nepozabni in iskreno ljubljeni oče Anton Devetak, c, kr. poštar in posestnik v Tolminu po dolgi mučni bolezni v 4(>. letu svoje starosti, previden s svetotajslvi za umirajočo, danes zjutraj mirno v (Jospodu zaspal. Pogreb predragega ranjkega bode v četrtek ob 10. uri dopoludne izpred lastne hiše na domače pokopališče, V T o l m i n u, dno 4. aprila 190*». Nilo, Marija, lika, Lenka, otroci. ZAHN/ALA. Prečastitf duhovščini, učlteljstvu, starašii;.4.vu solkanskemu, gg. županom goriško okolico, gg. pevcem solkanskim, prijateljem, znancem, darovateljom vencev, sorodnikom ter vsem, kateri so spremili našo preljubi jeno soprogo, oziroma mater, gospo KfliflRino mozenč k zadnjemu počitku, se prisrčno zahvaljuje žalujoča družina ITIozeiič. V Solkanu, dne L aprila 1905. Ako hočete zares ^ kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače ttrdke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. k\ nudi naivečio zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke, perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. — Zaloga vseh potrebi«« za g. šivilje in krojače. — Iščejo se mladeniči v starosti od 14. do 16. leta za lahka tovarniška dela. — Oglasiti se je pri gospodu nadzorniku tovarne gospoda Moser-ia tia Roicah pri Gorici. Karti $i»aščH{, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. TriporoCa se slavnemu občinstvu za mno-ogbrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kypovalS6e olrnbarskega Ini drtbneua blag« ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in šavljarje* Svetinjtoe. — Božnl venci. — MaSne knjižice. lišna obuvala za vse letne zase. j Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroinjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi • **—ft Za pomladno in poletno dobo bogata izbira klobukov za dame po smernih cenah. ^aHlda f>ai) ˇ Ra&teljn št. 3, II nadstropje. Gorica # Gorica Hdtel ji zlatei jelei" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača" in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. m Gorica -**- Gorica Klimatifino ztlravišfce. HStel Siidbalm na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. Lekarnarja A. THIERRT-jev BALZAM Posten le z imbarHin varstveno znamko zelena nuna. Najstareje ljudsko sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznim, kašlju, riganju, želodčnemu krču, slabemu teku, kiselici, zgagi, zaprtju, napihovanju, influenci, ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako pošto z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic 5 K, 60 malih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. $BL> Gentifolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavžcntrož.) Najmočnejše Čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pri zastarelih bolečinah in ranah. Stane s sprem-uico in poštnino vred: 2 lončka K 3"60. Pri-tno jedino iz lekarne pri angelju varuhu A. THIERRY-ja v Pregradi pri RogatcuSlatini kamor aaj se naslavljajo naročila. Da ta zdravila gotovo učinkujejo ter so nenadomestna, pričuje bvošurica, s tisočerimi zah žalnimi pismi, ki je pridjana zastonj balzamu, ali se isto dopošlje posebej na zahtevo. fisr- Samoigralni -*9i maiidolimski orkestrion najnovejše, najdovršenejše konstrukcije. Za koncertno in plesno godbo, za restavraterje, koncertne in plesne dvorane. Čudovito ceno. Odlična lepota glasov, moderna izvršitev pod polnim jamstvom. Pošiljam na najmanjše obroke brez" poviSka cene. — Prospekti gratis in franko. S ZangI na Dunaju, IV., Favoritenplatz 2. Edini zastopnik in tvorniška zaloga firme Kuhi & Klatt v Bei'< 'nu. Andrej Fajt i pekovski mojster f • v Sorfci Corso Franc. Biiis. št. t • | filijalka v isti ulici št. 20. J J Sprejema naročila vsakovrstnega • peciva, tudi najfinejega, za nove S maše in godove, kolače za bir-J mance, poroke itd. Vsa naročila • izvršuje točno in natančno po želji • naročnikov. J Ima tudi na prodaj različne moke, J fino pecivo, fina vina in likerje S po zmernih cenah. % Za veliko noč priporoča goriške S ptnee, potice Itd. j\nfc>n ZJvanov pečenko - Gorica TEKALIŠČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na I zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva tovarne G. jfuerjevih dedičev v Ljubljani in pttenjskega piva .rrazt^ i* iz sloveče češke tf meščanske pivovarne". Zalog« leda v karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej. Csjibb zmarno. Postrožba poštena In točna. m mmmm A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 vela zaloga oljklnep olja prva vrsle najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K ~-U, —-72, —-SO, —-88, —96, 112, 1-20, 136, 1-44, 1-60, 180, 2- . -------- Na debelo cene ugodne. -------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča \upcn do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. Ogrska cvetlična paprika LSS priznano izvrstne vrste. Lastni pridelek kg za K 5. Eazpošilja po povzetju od 1 kg dalje franko. Nadaljne posebnosti: slanina, Ogrski SUlami itd se zaračunajo najceneje, Razpošiljalnica vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. Rudolf Budimpešta (Ogrsko) VII. Ovodagasse 22. Išče se učenca za knjigarno in trgovino z rauzikalijami ZZZUZZI in umetninami. " Ponudbe na: Goriška tiskarna fl.Gabrsček. EN „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Macelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po 47»$. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila: na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 5'/,%, Stanj« 31. dec. 1904. (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 113.382 — Hranilne vloge 1,554 989 13.— P oso j ila 1,570.8 i G «*9 — Vrednost hiš 110 675* - (v resnici so vredne več). — Re ser v ni zalog 75.101 01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Teh fon St. 79. Pfaff-ovi šivalni stroji SW"" so najboljl. Ifaflovi šivalni stroji šivalni stroji i Ifaflovi šivalni stroji J Ifaffovi šivalni stroji To sli§i kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, k navadno nitijne ve kaj je šivalni stroj, in Se ne ve kako se upeJje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naii več kot 20-letni poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfatfovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovlm, delajo celo po 10-letni dobi še vedne brezi umno, liaffovi iivalni stroji ZSrLL!za"""""""""'"' so posebno pripravni za umetno vezenje (rceamirenje) ter se poučuje brezplačno, prekosijo na dobroti vsako tovarno Jamči se za 10 let. Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pffalfovo šivalne stroje. Zaloga Ifaffovih šivalnih in drugih strojev v Corici via Municipio štev \ SAUN1G & DEKLEVA. Popravljalnima šivalnih strojev, dvokoles Nunskn ulica 14 Zavod cerkv*eqih umetqiq „Mador(qa" St UIrich, Groden, Tirolsko, se priporoča Častiti duhovščini za izsotovljcnje s«, razpel, S». kip)!, Jaslic, kriieiltl potov, altarjOV, prlŽIliC itd. ter jamči /a točno in pravilno izvršitev. Spričevala o fino izvršenih deiih so na razpolago. Premije: Inomost. Dunaj, Bozen. 1'ariz. o*- Zahtevajte canik! -»rs ZLATAR DRAGOTIN VEKJET fC. VECCHIET) = Corso 47 - TRST - Corso 47 = Priporoča svojo prodajalnico aelatanlno, srobrnlne ter žepnih, zlatih in srebrnih nr. Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Velika izber srebrnine za darila. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. zrzrzzz Cene zmerne, zrzrzzz: iS * Peneča limonada, bombončki in Ingver-pivo nam nudijo najboljšo ':olui?.a prosto pijačo, katera jt» zdravju zelo priporočljiva............' — frtstaa samo s to znamko; Dobiva se povsod. Pristna s to znamko priporoča prva češka tovarna akcijske delaiSke dražbe za ovijentalske cukrcaiiie io čokolade (prej Maršner) Eralj. Tinogradi.