inform ator
gorenje
tovarna
gospodinjske
opreme
velenje
15. 9. 1972 - št. 19
Naše nove naloge
PRVO SEJO DELAVSKEGA SVETA ENOTE VELENJE JE VODIL PREDSEDNIK RUDI LESKOŠEK, NAŠ GENERALNI DIREKTOR PA JE TEJ SEJI Z ENIM SAMIM STAVKOM ORISAL DOSEDANJE USPEHE IN ODGOVORNOST SAMOUPRAVNIH ORGANOV:
"PREVELIKI SMO, DA BI Sl LAHKO DOPUSTILI ENO SAMO NAPAKO!"
Stanovanjska
gradnja
Najprej so na seji potrdili sklepe zadnje seje delavskega sveta enote. O doseženih poslovnih uspehih je poročal Branko Šumer, vodja službe programiranja in razvoja. Na kratko: plan smo presegli z o,8 %, povprečni mesečni dohodki pa znašajo že dinarjev l.794,oo na zaposlenega.
Ta seja je bila izredno delovnega značaja. Prisotni so sprejeli več sklepov v zvezi s stanovanjsko izgradnjo. Sprejeli so sklep o namenskem varčevanju za stanovanjski blok B-183. Pooblastili so generalnega direktorja za podpis družbenega dogovora o prispevku za izgradnjo primarnih komunalnih naprav v naselju Gorica. Naše podjetje bi naj po tem sporazumu prispevalo za ureditev 186 milijonov starih dinarjev.
Ing. Dolinarja |e zanimal način gradnje v novem zaselku Šalek - Bevče. Gotov je, da bo gradbeno podjetje gradilo obvezno do III. faze. Generalni direktor pa je menil, da bi morali znižati predvidene cene najmanj za lo do 15 %, tako, da bi gradnja do III. faze veljala do 13 do 15 milijonov S din.
Problem izvoza
Dalj časa so posvetili problemu izvoza 35. ooo kom štedilnikov v SZ. Člani delavskega sveta so bili znova informirani s to problematiko, ki se vleče že dolgo. Zvezni sekretariat še vedno ne da izvoznega dovoljenja, čeprav bi Gorenju po veljavnih predpisih le-to pripadalo. Če po tolikšnih urgencah in pritožbah to vprašanje ne bo kmalu rešeno ugodno, bo moralo Gorenje odpovedati sodelovanje z Zvezno gospodarsko zbornico. To stališče so podprli člani
delavskega sveta enoglasno. Po vseh obstoječih predpisih bi nam Zbornica morala dati dovoljenje. Če nam ga ne da, s tem pravzaprav krati pravice delovnim ljudem. Predpisi, ki jih v našem primeru noče upoštevati, so namreč rezultat samoupravnega dogovarjanja in sklepanja vseh delovnih ljudi.
Pomoč Gorenja
Delavski svet je rešil še več prošenj. Tako je namenil skladu za pomoč Pomurju N din 2oo. ooo,- iz sredstev sklada skupne porabe. Iz istih virov je za primarno komunalno ureditev naselja Stara vas prispeval N din 1oo.ooo,-.
Novi predpisi
O novih finančnih predpisih in njihovem u-činku za leto 1973 je govoril finančni direktor Anton Glušič. Nekaj novih zakonov kaže na to, da bi končno nastal red v pokrivanju investicij, odpravljena bi naj bila nelikvidnost, zaloge pokrite s trajnimi obratnimi sredstvi in podobno.
Na seji so sprejeli nove prodajne pogoje za leto 1973.
Masovni
sestanki
Vse to nam nalaga nove dolžnosti in zahteva prizadevanje našega celotnega kolektiva.
V ta namen bomo kmalu imeli tudi informativne masovne sestanke. Generalni direktor je še enkrat poudaril:
11 Imamo plane in vsi jih poznamo! Vsak se bo moral maksimalno angažirati na delu. Danes moramo biti aktivni vsi. Čakajo nas novi programi.
V četrtek, 7. 9. 1972, je predsednik republike Josip Broz Tito obiskal naš razstavni prostor na 97. jesenskem zagrebškem velesejmu. Ob aparatih in strojih Gorenja se je predsednik republike dalj časa pogovarjal z našim direktorjem Ivanom Atelškom.
Predsednik republike je pokazal veliko zanimanje za Gorenje. Tov.Atelšek je po srečanju s Titom povedal,da se predsednik ni zanimal samo za proizvodni program, temveč tudi za druge stvari.
"Kako napredujete"? je med drugim vprašal našega direktorja.
"Z delom, tako kot nas vi učite! In z delom tudi zaslužimo. "
Pogovarjala sta se tudi o izvozu Gorenja na tuji trg. Naš gen. direktor je na kratko opisal napredek v tovarni. V Gorenju danes dela že 95oo delavcev. Tito je pokazal zanimanje tudi za naše nove proizvode. To so
Sreča nje Tito - Atelšek
zmrzovalne skrinje in barvni televizorji. Jovanko Broz so posebej zanimale kuhinje Gorenje.
Na koncu obiska se je generalni direktor zahvalil za obisk in zaprosil Tita, da nas v letu 1973 obišče in si ogleda Gorenje. Predsednik republike tega vabila ni odklonil.
Tov. Atelšek je po srečanju s Titom izjavil:
"Kolektiv Gorenja bo počaščen, da bo v svoji sredi lahko pozdravil maršala Jugoslavije. To je še dodatna vzpodbuda za dosego velikih nalog, ki smo si jih zadali: Plan proizvodnje je 3.427.98o. ooo novih dinarjev. Plan izvoza pa 42.745 tisoč a-meriških dolarjev. Naši osebni dohodki bodo v povprečju dva tisoč din na zaposlenega. To moramo doseči z boljšo organizacijo dela in večjopro duktivnostjo. "
Generalni direktor v Ameriki
Ivan Atelšek, generalni direktor Gorenja, je na 1 . seji delavskega sveta enote poročal o potovanju v ZDA. Iz obsežnega poročila je bilo razvidno, da so razgovori v Ameriki bili zelo plodni. Povzemamo nekaj misli in vtisov z njegovega potovanja po Združenih državah .
"Potovanje je bilo opravljeno z namenom, da se za podjetje doseže kar se da veliko koristriega. Videl sem veliko firm, veliko reči. Samo to, kakšna ekonomija je prisotna v ZDA, je vredno posnemanja. Delajo bolj intenzivno, čeprav se fizično manj naprezajo. Svoj čas porazdelijo enakomerno na vseh osem delovnih ur. Učinek je večji..."
Ameriška tvrdka ima takšno strukturo dohodka: 65 % predstavljajo materialni stroški,
15 % pa osebni dohodki, medtem ko je pri nas to razmerje v višini 8,3 %. Toliko večje pa so v ZDA torej plače od naših. Storilnost v ZDA je 55 milijonov S din na zaposlenega, pri nas zaostajamo kar za lo milijonov S din.
"Moramo delati tako, da bomo dosegli te učinke!" je poudaril generalni direktor.
AMERIŠKI PARTNERJI
Amerika je živahna država. Promet in življenje je razgibano. Tržišče je ogromno in diktira veliko in poceni proizvodnjo.
Gorenje je velika tovarna, a dosega le četrtino proizvodnje velikega ameriškega podjetja, ki proizvaja gospodinjske aparate.
Generalni direktor je v 12 dneh obiskal 12 podjetij, s katerimi Gorenje že sodeluje ali pa je dogovorjeno partnerstvo. Omeniti velja firmo Morse iz Nev/ Vorka, ki ji Gorenje dobavlja hladilnike.
"Bilo je nekaj težav. Sedaj so pošiljke v redu. Videti je, da smo se naučili reda. . ." je menil direktor. Nadaljeval je:
"Svetovno znana tvrdka Hoover proizvaja celoten program aparatov za gospodinjstvo. Tu se nam odpirajo nove možnosti. Tudi za pripojene tovarne.
Povsod so me sprejeli prisrčno, poznajo tovarno Gorenje in so pripravljeni z nami delati. . ."
Obiskoval je podjetja in povsod so pogovori dosegli svoj namen. Gorenje si mora u-treti pot na ameriški kontinent. Tam so najmodernejši tehnološki postopki in kvalitetna proizvodnja.
"S podjetjem Milovac že sodelujemo. Ljudje v tej tvrdki so zelo korektni. Tudi lastnika g. Milovca zelo spoštujejo. Lani je imel precej izgub zaradi stavk pristaniških delavcev. . ." je omenil v svojem poročilu tov. Atelšek.
"Bil sem na predstavništvu Metalke. Z našim zastopnikom smo se pogovarjali o možnosti proizvodnje zelo zanimivih izdelkov, npr. vrata z avtomatskim zapiranjem. . .11
Ena največjih tovarn (Whirpool) proizvaja okoli 8 milijonov velikih gospodinjskih a-paratov letno in ima 7 tovarn po vsej Ameriki. Našega direktorja so sprejeli zelo le-
po in korektno. Pri tej firmi odkupi samo eden kupec več kot milijon in pol aparatov na leto. Proizvodnja je zelo racionalna in v zelo velikem obsegu. Konstrukcijske rešitve proizvodnje so zelo enostavne.
Tov. Atelšek si je ogledal podjetje Zenith, ki proizvaja 26 % ameriške letne proizvodnje barvnih TV aparatov. Proizvodnja je izredno moderna. Pogovarjal se je tudi z bančniki The first National Bank of Chicago o možnosti financiranja kakršnegakoli programa v Gorenju. Bil je v tovarni stanovanjskih hiš.
"Dogovorili smo se, da nam pošljejo predlog o eventualni skupni naložbi in odkupu dela stanovanj za evropsko tržišče. To vprašanje je hkrati zelo interesantno za Gorenje kot potrošnika, ker imamo precejšnje probleme s stanovanji. To bi bila perspektivna proizvodnja, saj je enostavna in sem si jo tudi ogledal.11
AMERIKA, AMERIKA
Amerika. Generalni direktor Gorenja jo je opisal še takole:
"Ljudje pri posameznih tvrdkah delajo brez priganjanja. Izpolnjujejo svoje naloge dosledno. Odnosi so zelo korektni. Pravzaprav delajo z nekakšnim spoštovanjem. Z materialom skrbno ravnajo. Niti koščka papirja ne vidiš ležati na tleh. Dolar, dolar, dolar ... Le tega vidijo. Povsod je v ospredju.
Disciplina je izredna. Če delavec izgubi službo zaradi svoje malomarnosti, jo tudi drugod zaman išče.
Ekonomska politika je dolgotrajna. Ne tako kot pri nas. Slabih stvari v Ameriki ni. Nas pa take slabosti stanejo. Tam tudi ni tradicije in ne zgodovine. Mlad, zdrav narod je. Tam dela in živi. Tudi več naših tovarišev bo še šlo v Združene države. Videti je treba organizacijo. Sistem je trden in lahko se organizira. Ni sprememb. Ljudje so se angažirali. IBM vidiš v vsaki, tudi najmanjši tovarni. Servis in trgovina sta odlična.11
Prednost
funkcionalnosti
"Amerika je velika. Niti v treh mesecih ne bi mogel videti vsega. Velike daljave so tam. Razdalja Ljubljang - London nič ne pomeni.
Dvanajst dni je premalo, a dobi se vtis . Velik red je v proizvodnji. Njihovi strokovnjaki več naredijo. Več razmišljajo. Lahko bi rekel, da so leni, a več naredijo. Garaže se odpirajo same.
Tehnologije so enostavne, a zahtevne. Tembolj, da lažje delajo. Manj dajo skoraj na
lepoto, a več na funkcionalnost.
Gorenje mora biti v ospredju sveta, a ne Jugoslavije!
Moramo prodati še več na zunanji trg.
Smatram, da moramo biti v ZDA prisotni.
Tja moramo prodajati polovico našega izvoza. . . "
Ko je generalni direktor zaključeval svoje poročilo o potovanju po ZDA, je izrazil mnenje, da bi morali vsi sodelavci to videti. Seveda je to nemogoče, toda vsaj nekaterim inženirjem in tehnikom bomo morali omogočiti obiske ameriških tvrdk.
Zvezni
funkcionarji
Da bi Gorenje doseglo to, kar nam končno tudi pripada, je v podjetje povabljenih na razgovore in obiske vse več zveznih in republiških funkcionarjev.
V soboto, 9. 9. 1972, je našo tovarno o-biskal član Zveznega izvršnega sveta Boris Šnuderl, zvezni sekretar za finance Janko Smole in zvezni sekretar za zunanjo trgovino Muhamed Hadžič.
Po ogledu tovarne so obisk izkoristili za pogovore o pospeševanju izvoza in o problemih z zunanjo trgovino.
Naši predstavniki so informirali ta forum prvič o nastopanju Gorenja na Vzhodnem tržišču.
Govorili so o tem, kako bi se naj to urejalo s predpisi. Postavili so vprašanja kooperacije in probleme s carino v zvezi s kooperacijami na vzhodu. Gorenje zahteva ekvivalentne carinske stopnje s tujimi partnerji.
Goste so seznanil s tem, kaj za nas predstavljajo pravilno odmerjeni kontingenti. Morali bi biti pravočasno določeni zaradi racionalnega poslovanja.
Ob obisku je generalni direktor Ivan Atelšek izjavil, da zanimanje zveznih funkcionarjev postavlja v ospredje dejstvo, da je Gorenje zelo napredovalo v zunanji trgovini kakor tudi v proizvodnji in moderni tehnologiji. Zapažanja iz naše tovarne in podatki, ki so jim jih prezentirali, naj pomagajo, da bodo videli Gorenje v pravi luči in to predvsem takrat, ko odločajo o nadaljnji gospodarski politiki federacije.
Kavčič
V GORENJU
Predsednik Izvršnega sveta SRS Stane Kavčič je v torek, 12. septembra 1972, obiskal velenjsko občino.
Ogledal si je tudi naše obrate. Tu ga je vodstvo seznanilo z novim programom Gorenja.
Več o tem bomo poročali v naslednji številki.