Leto VIL, štev. 9 (»Jutro« XIV. it. 49 a) Ljubljana, ponedeljek TJ. februarja 1933 čem 1 Dia UpramiMvo: Ljubljana, Knafljev« ahca 5. - Telefon it 3122. 8123. K124 912B, S12B. hMiai oddelek: Ljubljana, Beiea-bargova ai - Tel 8492 bi 2402. Pfcilružniea Maribor; Aleksandrova mmta It 18 - Telefon St 24S& Podružnica Celje: Kocenova ulica St V — Telefon it 190. PadrHcnkc Jesenice: pri kolodvor« it JOft Podružnic* Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Padruinlra Trbovlje: v b«J dr. Raam- gartnerja Fonedeljska izdaja Ptrnedeljska tod a p »Jutra« izhaja ««ak ponedeljek cjutraj — Naroča m posebej a »elja pa pošti pref«* mana 4 Din, po nuuialeu d> itavijsna 5 Din mesečno. Urerinifttvo: LjaK^BM: Rnafljeva a lica S. Tolefoa n/>č pndrvsal zakonik? nnčri o izrednih pooblastilih deviznega nadzornika. Žekznirarska s*avka v • •• ?! Dunaj, 26. febr. d. Zastopniki železničar-skih organizacij so protestirali pri upravi avstrijskih železnic proti nameravanemu trikratnemu izplačilu plače v mesecu marcu zaradi slabega blagajniškega stanja, ker pa je odgovorila, da ji ni mogoče izplačati vseh prejemkov naenkrat, so sklenili, da proglase za 1. marc dveurno demonstracijsko stavko. Konvencija o socialnem zavarovanjn z Avstrijo ^ Dunaj, 26. februarja. Zvezni sv^Fje ratificiral jugoslovensko - avstrijsko konvencijo o socialnem zavarovanju. • Nizozemska vlada proti socialistom Pariz, 36. febr. AA. Iz Haaga poročajo, da je nizozemski mimister vojske Decker izdal naredbo. ki prepoveduje vsem upravnim uradnikom nizozemske vojske in mornarice kar najstrožje pristop v socialno-demokratske skupine ali društva. Pred odločitvijo v Nemčiji Ogromna hitlerjevska volilna agitacija — Opozicija je samozavestna — Tudi Papen grozi komunistom Berlin, 26. febr. d. Kakor vse kaže, je v vodstvu narodnosociarstične stranke polagoma prevladalo spoznanje, da je bil razpis novih parlamentarnih volitev po~ greška. Kljub velikim naporom narodno-socialistične propagande, mnogoštevilnim govorom Hitlerja :n drugih narodno-socia-lističniih vodite!i;ev, k!'tub uporabi radija in raznim težlkočam, ki se povziročaio opoziciji, ima vodstvo Hitlerjeve stranke le malo upanja, da bi pri volitvah doseglo pope!« uspeh. Zato zatrjujejo AdoJf Hitler, Frick in drugi narodr.o-socialističnii voditelji vsak dan, da ne bodo dali več iz rok oblasti, pa naj izpadejo volitve 5. marca kakorkoS. Teden d*ii pred volitvami je nastopil sedaj dr. Gobbols. vod:ja narodmo-sociali-stione propagande za vso državo, ter je napovedal prireditev »dneva prebuoajočega se naroda«! V skrbi, da bi se na dan po volitvah ne moglo prirediti nobeno zmagoslavje. je odiredil. naj se zmaga proslavlja že na predvečer volitev in sicer v čim večjem obsegu. Na večer 4. marca bo Adtolf Hit'er govoril po radrfo v Kon;gsbergu. ki je najbližji ntmški vzhodni meji, kar ima še svoj poseben pomen, ter bodo njegov govor razširjale vse nemšike brezžične postaje. Na ta večer, piše dr. Gobbols na patetičen način, ki mu je običajen, v listu »Vdlkischer Beobachter«, se bodo ob nastopajočem se mraku pričele pomikati po vsej Nemčiji jia severu in j>ugu. na vzhodu in zahodu, baklade narotinio-socialistič-ni'h napadalnih odide^ov ter drugih patriotskih organizacij. Vse nacionalno prebivalstvo v mestu in na deželi, tako v Berlinu kakor najmanjši vasi, se bo zbralo ob tei priliki na prostem, da manifestira svojo vero v nemško bodočnost in svojo ne-amair.o pripravljenost, da živi in se bori za Nemčijo, pa naj pride karkoli Na gorah bodo prižgali kresove, z vseh hiš. kjer žive nemški lnudje. bodo vihrale zastave s kliiukastim križem, na hišah in preko cest pa bodo razpeti veliki transparenti, ker je treba, da zbudi klic zmagoslavja speče, potegne s seboj obotavljajoče ter vlije dvomljivcem novega poguma. V opozicijskih krogih napovedujejo, da bo ta ogromna demonstraoija. ki naj bi izvršila še zadnji pritisk na obotavlja »oče se volilce, bržkone v raznih krajih držav e potekla zelo različno. V splošnem bo prevladalo geslo, naj ostanejo narodmi socialisti sami zase in naj ljoidije ostanejo doma, za zaprtimi ofcm. Opozicija, ki namerava v prihodnoih dneh združiti vse svoje sile. je vseskozi samozavestna ter pripisuje volitvam mnogo večji pomen, kakor pa vladna koalicija. Podkancelar Papen je v Iseriohmu izjavil Nikakor ne odrekamo levičarskim strankam nacionalnega čuvstvovania. Ce bodo komunistične mncžice hotele postati čileri nemškega naroda, ne bomo prezrli te njihove volje; če pa bodo komunisti še nadalje prejemali navodila iz inozemstva iti skušali presaditi v Nemčijo tuje sisteme, je naša dolžnost, da tako stranko brez usmiljenja zatremo. Tisti, ki računajo, da se bo 5. marca ali pa pozneje naša nacionalna zveza razdružila, bodo kruto razočarani. Poučeni krogi sodijo, da bo štela nemSka policija po priključitvi hitlerjevskih čet ia »Stahlhelma« skupno 500.000 mož. Iz Braunschweiga poročajo, da so bili dosedanji ulični napisi zamenjani z imeni članov Hohenzollemske dinastije. V demokratskih krogih je zaradi tega zavladajo ve-liko nezadovoljstvo. Zaupnica francoski vladi Poslanska zbornica je finančni načrt odobrila v celoti in izrekla vladi Daladierja zaupnico Pariz, 26 .februarja. AA. Zbornica je kasno v noč nadaljevala razpravo o proračunski dvanajstim in sprejela resolucijo, v kateri obsoja agitacijo proti plačevanju davkov Nato se jc vršila razprava o taksah. ki se naj pobirajo od osebnih prejemkov i-n plač. Zbornica je po razpravi o tun vprašanju sprejela čl. 83. v redakciji finančnega odbora, po katerem se ustanovi izjemna in začasna tak-^, ki se bo pobirala od uradnikov in nameščencev. Izvzeti bodo tisti, ki po jim bili prejfmki že znižani za 10 odstotkov. Ta taksa bo zadela tudi prejem&e poslancev. Taksa narašča od 2 do 8 odstotkov m preneha pri osnovi 13.000 frankov. Zbornica je 6 tem glasovanjem ostala v skladu s senatom Prav tako je zbornica soglašala s senatom tudi v vprašanju vojaških kreditov. Po končani nočni razpravi je sprejela do-črt finančnega zakona v celoti. Glasovalo je zanj 340 poslancev, proti pa 251. Glede znižanja vojaških kreditov je De-ladier postavil vprašanje zaupanja, parlament pa mu je izrekel zaupnico s 378 glasovi proti 205. Pred preokretom v ameriški politiki Rcosevelt za sodelovanje z ostalimi velesilami pri gospodarski obnovi sveta WashingtoR, 26. febr. AA. Čeprav Roose-velt v razgovoru s francoskim poslanikom Ciaudelom ni cmeniJ francoskega obroka, zapadlega 15. decembra, je znano, da ie novi predsednik mnenga. da bi Francija mmogo pripemegla k razbistritvi položaja, če bi spontano plačala zapadli obrok. S tem bi predvsem pridobila zase kongres in javno mnenje ter dosegla nekatere carinske ugodnosti, posebno glede uvoza vin, ki doslej ravno zaradi vprašanja dolgov niso mogle priti na dinevni red. V poučenih krogih izjavljajo, da bi demokrati, če bi Francija pristala na tako rešitev, postavili Francijo v isto vrsto z drugim dolžniki. Roosevelt sicer ne pripisuje posebnega pomena materialni strani pošiijatve zapadlega obroka, boji se le. da b' voditelji kongresa. če Francija le ne bi hotela plačati, neprestano delali težave v senatu in poslanski zbornici. Bodoči zunanji minister Zedinienih držav HuM je izjavil novinarjem, da v spoštovanju dosedanjih pogodb kakor tudi v dobrih medni a rod rr h odnošajih ne bodo nastale nobene izpremembe. Hull je poudaril, naj bo mednarodno sodelovanje zdravo in realistično. Pri tem je treba upoštevati amerišike tradicije in ameriško ustavo. V tem smislu bodo Zedinjene države skušale z vsemi sredstvi ohraniti mir na svetu, ker ie samo taka politika pozitivna im živijen-skega pomena. Severna Amerika bo zato skušala vzipostaviti normalme odnošaje med vsemi državami sveta. Prav tako je treba sodelovati tudi za gospodarsko obnovo vsega sveta. Hull i-e končno izjavil, da se bo jutri sestal s francoskim veleposlanikom Ciaudelom. nato pa z ang'eš!kjm veleposlanikom Linidisayem. s katerima bo razpravljal o pripravah za konferenco o vojnih do'igovih. Diplomatski krogi pripisujejo prvim izjavam bodočega ameriškega zunanjega mi-mstra Hufa ogromen pomen, h teh izjav je razvidno, da želi Roosevelt tesno sodelovati z glavnimi velesilami pri ohra- nitvi dosedanjih pegedb in pri gospodarski obnovi sveta, kar pomeni temeljito izpre-membo dosedanje ameriške politike in pa ( popolno ločitev od dosedanjega izoliranega , položaja. Iz okolice Roosevelta se doznava, da bo za ameriškega poslanika v Parizu imenovan predsednik zveze ameriških zavarovalnic, in član odbora za zunanje zadeve Jessy Stross, za poslanika v Madridu pa znani političnn pisec Claude Bauer. Pariz, 26. febr. č. V zbornici bo bržkone prišlo po zaključeni proračunski razpravi do velike debate o zunanji politiki. Na to kažejo že razne interpelacije o francoski zunanji politiki. Odbor za zunanjo poHtiiko se je na poslednji seji bavil podrobno s francosko-ameriškimi odnošaji ter je ugotovil, da je ime'l poslednji sestanek francoskega poslanika Glaudela z novim predsednikom Rooseveltom zelo povoline uspehe. V odboru so poudarjali zlasti potrebo velike propagande Francije ne samo v AmeriJci. temveč sploh na vsem svetu, pri čemer se ie zlasti omenjala tozadevna velika nemška propaganda v inozemstvu. Angleški prestolonaslednik kot socialni delavec London, 26. febr. AA. Angleški prestolonaslednik se močno zanima za delo v koristi brezposelnih. V zadnjih mesecih ie obiskal mnoge industrijske predele Anglije, Walesa in severne Irske. Ob konca prihodnijega meseca bo obiskal Škotsko. Prestolonaslednik je pokrovitelj angleškega narodnega sveta za socialno deto. Smrt ruskega velikega kneza Niča. 26. februarja. A A Davi je umri ruski veliki knez Aleksander v svojii vili »Rooue Bruoe«, kjer je ležal žp nekaj časa. Bil je sin velikega kneza Mihael« Miha ilovica in brat Gregorja Mihaik>v'ča. ki so ga usmrtili boljševiki 30. januarja 1910. Pokojnik je bil admnra* ruske vojne mornarice in carjev pobočnik. Ponedeljek, 2T. februarja 1933 AMERIKA PROTI JAPONSKI Zedinfsne države odobravajo sklep Društva narodov o spor« zaradi Mandžurije - Prihod japonske delegacije v Pariz Vlom v Domžalah Drzen vlomilec fe odnesel za nad 20.000 Din plena ženeva, 26. febr. g. Belgijski zunanji minister Hvmans, ki je vodil kot predsednik včerajšnjo ustanovno sejo posvetovalnega odbora Društva narodov za kitajsko-japon-ski spor, je izrazil željo, da bi ga pozneje razrešili te dolžnosti. Kot vzrok te želje je navedel, da se kot belgijski zunanji minister ne more tako često oddaljevati iz Bruslja, kakor bi zahtevali njegovi posli kot predsednik tega odbora. V mednarodnih krogih domnevajo, da je hotel Hymans s to željo samo poudariti, da naj bi sedaj velesile s prevzemom predsedstva prevzele tudi izredno veliko odgovornost za nadaljnje sklepe tega odbora. Ta posvetovalni odbor se bo moral že v prihodnjih dne v, h odločiti v vprašanju, ali so japonske vojaške operacije v provinci Jehol oborožene akci-jeP zopet Kitajsko, ki jih je treba smatraj kot nasprotne -priporočilom Dr^tva naro- dov. Ce bo odbor to stališče odobril, 1do tre ha. unorabiti določbe čl. 16 pakta Društva narodov ki določa sankcije zoper ono dr-žavo? se ne pokorava priporočilom Dru- gtva narodov. AmeriSki pristanek m.nji minister Shmson e «_ * protokolom med Ja^.nsko in novo mand- žurško državo, kjer mor i JaponsK-a vzdrževati red in mir. O tuaH^ suverenosti nad manddžurskim ozemljem ni mogoče govoriti po letu 1916. K.tajska n. ma^la ,frr. za življenje iu testrrno Japoncev. Japonska že deloma, izvaja načela Lytonovega poročila, posredovanje tretjih držav pa je v nasprotju z japonsko izjavo, da bo sama uredila mandžursko vprašan ie. S tem. da so neke sile izjavile, da nočejo priznati nove mandžuTs-ke države, so kot član ce Društva narodov prekoračile pravice, ki jim jih daje § 5 č. 15 pakta o Društvu narodov. Izjava Macuoke Pariz, 26. fbr. AA. Prvi japonski delegat v Ženevi Macuofca je snoči ob 22.40 prisipel v francosko prestolnico, kjer bo ostal nekaj dni, nato pa krenil v London, Ostala japonska delegacija, ka je zastopala tokijsko vlado v Ženevi, je prispela v Pariz davi. Ženeva, 26. febr. AA. Maouolka je poslal ženevskim novinarjem is Pariza naslednjo brzojavko: Globoko čuvstvo ganjenosti me prešini a, ,nii miiii _ -_ v1ada zediinjenih dr- k<> zap!U.§čam Ženevo. Svoj čas sem odpo roaov, aa . s . . . pgročga odibora I -L____,1 ■ fr»Wi vntnsi da Knm s,to ti a----- . . ,, • i-jv t bistvenimi sklepu . deve^oorice. ki ga je sprejela izreka skiuoščina Društva narodov o kitajsko Ctkem spora. Prav tako se ameriška v^ada priMn-učuie priporočilom tega poro v kolikor se nanašajo na ,e podpisala viada Zelenih držav Se- vprnf Amerike. ... , Vadi Wizu stoječi krosi tolmačijo od-*oTor ki ga ie po*! ameriški m- *ster Stinsson DrušKu narodo^popn rr?eLjPene države Siiao odbora deve^-e v -z vsakega pridržka. Izrazi odločnosti, s katerim ie sestavljen amer^i od^vor rni dokažeio, da se ie ves svet zdru-zi-i p roti J aponski, če se bo še Rj^ Ma akci vi Društva narodov. Iz amenSke ga odgovora je nadalje razvidno, da hoče Parita vlada sodelovati tudi pn bodo-IZ' deta posvetovalnega in poravnalnega odbora, če bo to zahtevalo Drustvc^ narodov Zdi pa se, da se v tem peg-edu Samson sam ni hotel veza«, ker bo mogel o tem sklepati samo Roosevelt po prevzemu oblasti. Težkoča je tak v t^dase ta poravnalni odbor ne bo mogel konst-»ulrS, ker je Japonska o«a svo e sodelovanje, pač pa je je Stimson v svojem odgovoru poudaril, da *o ameriški zastopniki sami pnsh do po-ipoinonsa istih sklepov kakor Društvo narodov. To je storil očividno zato da Japonska ne bi mogla očitati Zedmjemm dr-da ie šele sedaj postavila na narodov, čeprav m niti Prav tako je hote •Stirnscn s tem preprečiti, da bi to soglasje * sedanjim stališčem Društva narodov ne •tolmačili kot primer za d«ruge spoje. Ame- tova! iz Tokija s trdno vodijo, da bom storil vse potrebno, da ob razi'ožim japonsko stal'šče m omogočim evropskim^ narodom vpogled y naš položaj m v naše stiske, šlo mi je za to, da preprečim spor med Društvom narodov in Japonsko ter da omogočim Japonski nadaljnje prisosrtivova-nde v Društvu narodov. Po treh mesecih pa zapuščam Ženevo v občutkom žalosti in resignacije; moji upi so padli v vodo. Žal mi je, ne morda Japonske, marveč Društva narodov, ki je sprejelo tako prenagljeno resolucijo. Cas bo pokazal, da bo od tega imelo Društvo narodov več škode kakor Japonska. Obžalujem tudi Kitajsko, kajti akcija Društva narodov ne bo ničesar uredila, marveč bo samo še pomnožila sedanjo zimedo na Kitajskem, ki je že dovolj obžalovana a vredna, in bo ustvarila novo zapreko japonski borbi proti neredu. Edina korist tega sklepa bo po mojem mnenju v tem, da bo še tesneje povezala enotnost japonskega naroda, ker bo zaradi tega še jasneje videl, kolikšne so težkoce niegove sedanje natege m kako velik je cila ohranitve in vzpostavitve miru v vsej vzhodni Aziji. • Če bo akcija Društva narodov rodila samo to deistvo, mu bo morala japonska samo čestitati in se nmi zahvaliti. Naj bo kakorkoli, upaitmo. da ta akcija ne bo poglobila sedaniega prepada, ki loči vzhod od zapada. Odveč je, da bi poudarjal, da se za bodočnost ne bojim. Se vedno upam, da bo prišel dan, ko bodo Japonsko razu-meli. Zapuščam Ženevo s prošnjo do članov Društva narodov, naj bi spregledali, in s toplo žejo. naj bi napori Društva narodov rodili sadove. _________________. Teši me. da se ie zastopnik Siama vzdr- podpi-rati nadalijnao akcijo Društva ^ gl,aso,vanj.a 0',ede predlagane resotaci-" XJ~~ ' ^ To ie zastopnik edinega azijskega na- roda. ki razpolaga kakor Japonska m Mandžurija z resnično nacionalno integriteto in ki ie dokazal, da se lahko sam upravlja. Ko zapuščam Ženevo, se še enkrat za-hvalffuiem članom Društva narodov za delo, ki so ga opravili v 17 mesecih, ko so iskali iskreno rešitev najbolj zapletenega vprašanja, ki je prišlo pred Društvo narodov v 13 letih njegovega obstoja. Zahvaljujem se tudi ženevskemu mestu in ženevskemu prebivalstvu za prijaznost in ljubeznivost ki ga je izkazovalo japen'm delegaciji in meni. Francosko in angleško mnenje Pariz, 26 februarja. AA. Čeprav Japonska formalno se na izjavila da izstopi iz Društva narodov, smatra francosko oaso-za kitaisko-ia.pon.ski s>por svojega zastop- | p,^ to Ž€ kot gotovo dejstvo Levičarski ni k a žajo močni japonski oddelki, M Jih cenijo na 90.000 mož. London, 26. febr. g. Po zanesljivih vesteh iz Tokija se japonski generalni štab trenutno bavi z načrtom, kako bi mogel uspešno pobijati morebitni gospodarski bojkot, ki bi ga utegnile izvajati članice Društva narodov proti Japonski. Japonski generalni štab je sestavil podroben načrt, po katerem naj bi bila Japonska v gospodarskem ozira popolnoma neodvisna od ostalih držav in se v primeru blokade preskrbovala sama sebe. London, 26. februarja. AA: Kitajsko poslaništvo je izdalo naslednji komunike: Pri vojaških operacijah v Jeholu je Kitajska v stanju zakonite obrambe, dočim vodi Japonska napadalno vojno. Postavljati Kitajsko v vprašanju dobave orožja in streliva v isto vrsto z Japonsko, se pravi ne samo delati krivico Kitajski, temveč tudi dejansko podpirati Japonsko, ki je že sedaj oborožena do zob. Padec čaojanga Tokio, 26. febr-uarja. AA. Japonska vojska je zavzela Caojang, ki leži na progi Lingjan. Mesto so Japonci najprej bombardirali is letal in s topništvom. Kitajci so imeli 500 mož izgube. Ogenj iz topov in letal Je ubil na stotine civilistov. šanghaj, 26. febr. AA. čaojangov padec tolmačijo kitajski vojaški strokovnjaki kot potreben, da so mogle kitajske čete zavzeti svoje prave obrambne črte. Japonski napad je usmerjen sedaj proti desnemu kitajskemu krilu. Vprašanje japonskega mandata Rim, 26. febr. AA. >Lavoro Fascista« pri-občuje članek o položaju, ki bo nastal na Tihem oceanu za primer, da Japonska izstopi iz Društva narodov. Japodska ima sedaj Teč otokov na Tihem oceanu v svoji posesti kot mandatska država Društva narodov Ti otoki so zelo važni za varnost pomorskih zvez med San Franciscom. Havajskimi otoki. Filipini in šanghajem. Zato je na teh otokih zelo zainteresirana Severna Amerika. Po mnenju lista bi kazalo t« otoke izročiti Nemčiji, ki bi s tem postala nov strateški element v Tihem oceana. Domžale, 26. febrarja. Domftalc ta vao bližnjo okolico vznemirja im nekaj časa nevarna vlomilska tolpa, pred katero ni varna nobena trgovina, do volj zaklenjeno nobeno stanovanje. Dokaz temu jc zopet drzem vlom, ki je bil izvršen v soboto zvečer v stanovanje znanega trgovca in vrvarja g. Josipa Adamiča Tako nekako med 21. in 22. uro se je glavni vlomilec splazil skozi straniščno okno v hišo in se prav neopaženo vtihotapil v spalnico v prvem nadstropju. Tam je iz odprte omare pograbil majhno ročno omarico, v kateri je bil zelo bogat plen. V blagajni se je nahajala zlata dvokrovna ura z zlato verežico, na katero je bil pripet tudi zlat medaljon s smaragdi, dalje dva zlata okrasna prstana, en poročni prstan, en prstan s smaragdom, dva napoleondora, srebrna ura, zlata kolajna za državne zasluge, pet obveznic vojne škode, hranilne kDjiži-ce domžalske hranilnice na ime Josipine Adamičeve in glaseče se na vsoto 9700 Din Poleg tega je izginilo iz blagajne 150 Din gotovine v srebru, 2000 Din v bankovcih, samokres, damska zlata ura itd. Vlomilec pa s tem plenom ni bil zadovoljen. Iz pisalne mize je pobral še za 100 Din drobiža, električno svetilko in več manjših stvari Skupna škoda znaša okrog 20.000 Din S tem plenom je nato skozi vrata trgovine pobegnil na prosto. Na besu mu je padla iz blagajne zlata kolajna O drznem vlomu so bili obveščeni orožniki, ki so uvedli vsestransko poizvedovanj«. Dva nevarna zločinca v rokah pravice Trbovlje, 36. februarja. Na Sira orožnikom se je posrečilo uloviti dva nevarna neznanca, ki sta se od nekod priklatila v Trbovlje, da bi tu vršila svoj zločinski poeel. Ko sta v noči od 23. na 24. t. m. patruljirala po dolina dva orožnik«, sta jima prišla bhzu Volaja nasproti dva sumljiva tujca, ki sita, čim sta 9e na lepem znašla pred varuhi reda, skušala skočit s cerite vsak na svojo stran in izginiti v noč. Orožnika pa ta skočila za njxna in ju prijela. Pri telesni preiskavi sta naš'.« pri obeh različno vkmilsko orod.ie, biia sta pa tudi oborožena ze veliko pištolo $fn.*ne-rico« s 30 naboji in ostro nabrušeninv. noži. Razbojnika sta stara okrog 30 let in precej dobro oblečtna OroiniKOina sta povedala imeni, ki sta pa čisto gotovo napačni. Oddana sta bila oreskunu »odišču v Laškem Našm orožnikom gre pohvala za pogumen in odločen nastop, kajti če bi jima lopova pobegnila, bogve kdo bi v Trbovljah postal njuua žrtev. V dolin' ni strnjenih ulic in veliko hiš je tako oddaljenih druga od druge da se lahko zgode v teh hišah največji zločini, ne da bi o tem lcaj slišali sosedje. Zato je potrebno, da dovoli imeti takim hišam pse čuvaje. Z-a čuvaja naj se smatra v-sa/k p<*. ki je stalno privezan ali pa se nahaja v ograienem prostoru, tudi v trgu, ne samo na kmet-9kih domačijah. Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Josefove« grenčioe pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Knjižna akcija! Plemenito delo mladine so vzeli pod svoje pokrotv1te»]s*vo gg. bana dr. Droeo Ma-rušlč, župan dr. Dinko Puc ta rektor dr. Matija Slavič. LJubljana, pokaži Isto razumevanje za nmestno ta nujno uelo, ki smo ga pokre-niti za naše pomoči potrebne roiake. i n 1-1 Pobijanje slovenskih kniig m ogroženo Hercegovci prob posl. Preki | Z Pripravite! f Mostar, 26. februarja, p. Danes se je vršil dobro uspel politični shod, ki je bil sklican zaradi nastopa narodnega poslanca Nikole Preka v narodm skupščini. Zboro-valci so soglasno obsodili postopanje poslanca Nikole Preke ter ao sprejeli resolucijo. v kateri zahtevajo, naj odloži svoj mandat. Akcijski odbor. •žavam. aa se ■stališče Društva člani-ca te ustanove. or poudarja, d-a hočejo Zedinjene 11 ... riski o d e; o v r a rodov^ n -čakuieio da bo vlada Zedmijenah držav v sle d tega pristanka poslala v posvetovalni odbor svojega zastopnika. Posvetova.ni od-■bor bo, Kakor ie znano, stopvl na mesto dosedanjega cdlbora devetnajstorice. Pred ©žHoeitvijo Rusije Lit vino v je snoči odpotoval iz 2en©ve, da se vrne v Moskvo. Novinarjem je pred odhodom izjavil, da se h«>če posvetovati s svojo vlado o povabilu, ki je biio izročeno Rusiji .naj odipošlsje v posvetovat oofoor Ja^oasko stališče Ženeva, 26. februarja. A\. Danes je bila objavljena listina, ki jo izrecna ch-sopisju japonska delegao.ja. V tej . su«' pojasnuje tokijska viada svo:e tas.ste g e-de § 5 čl. 15 pakta o Društvu narodov Japonska vlada omenja najprej dogodse. ki so privedli do predvčera;šn ie*a giasove-nja. nato pa navaja »napi**«, ki Ph je storil odbor dvetnajston .-e glede kitajska ponskega spora. V dru Jem delu te uat-ne ugotavlja japonska vlada. Poročilo odbora devetna etorice počiva n« fikciji, da je današnja Kitajska enotno organizirana država, fa trd tev odgo-varja "bolj želji velesnl, ki bi ra-ij vdt.e obnovljeno kitajsko zedinjenje. v' zadni h letih je Japonska opetoviio skušs-a m delovati pn obnovi kitajskih enotnosti in bo tudi v bodoče sodelovala pr, er.-.,stavi, h stvareh toda Japon-stca se m va i.eili K i-tajske, ker je ži-vlijenjsKo zainteres.rana v Mandž-uriji. rovnati po re4 .ost-h Bojkot Jaoonske s stran' Kitajske po dogodi: h 18. sti>tembra ni navadna re^esa;;ia Vse velesile ima,jo na Kitajcem vojaške oddelke za morebitne opera :"e. A-.vT«ža je mogoča samo med itza -a»ni ki so ncrmfclno organ-ziranp m -maio na svojem področju avtoritativno vlado. P">ročHo zanika, da bi bilo mandžursko prebivaist/j samo od sebe proglasilo svojo neoivisnot. v tem pc-gledu se opira na LytonoT"> poročlo, ki pa ga je japonska vlada odb la. Nato navaja japonska listina ugodnosti in koristi, ki jih je že dosej imelo mandžursko prebivalstvo jd n-oe države. Opozicija prot- tej držari se zo ra samo v Je holu. Mednarodna obnova Kitajce nikakor ni združljiva s Ovg >lbo med deveu-mi državami. Prip^o'1« <«ibora .a Japonsko eprejptnlj va. Dosedaije pogodbe je treba prilagoditi razmeram na Kitajskem Prisotnost japon>:i'ii izven želtz-viškoga pasu je v *»ci*iu s pogedbama in listi ®o zado^rol jni s sklepom izredne skujv ščine Društva narodov, zahtevajo pa tudi. naj bi Društvo narodov prepovedalo vsem svojim članicam, da ne smejo dovažati napadalcu orožja in tnunicije. Desn čarski listi 9o proti Društvu narodov, češ da ogra-ža svojo skupnost, ker odbija takega svojega člana, kakršna je Japonska. »Petnt Pa-risien« pravi, da je Društvo narodov 6 tem sklepom ohranilo načela svojega pakta m da je rešilo, čeprav nekol ko zapoznelo, čast svoje ustanove, vendar pa je mnenja, da je s tem Društvo narodov izgubilo na svoii univerzalnosti, ker je definitivno izgubilo Pacifiški ocean. Tudi zadržanje sedmih južnoameriških držav je tako, da obstoja resna nevarnost, da se tudii na tem področju Društva narodov pokaže vrzel. London, 26. februarja. AA. V zvezi z izstopom Japonske iz Društva narodov on-danski politični krogi z, vali no komentirajo stališče, ki ga utegne zavzet, angleška vlada je glede na vprašanje Daljnega vzho d«. Javno m n en je je za to, da Anglija prepove dostavljanje orožja obema «T>rtima državama na Daljnem vzhodu.^ Vladni krogi o tem nočejo še izjaviti ncesar podrobnega. poudarjajo p«, da je treba ravnati zelo previdno Tezkoce so v_ _ tem. kakšni naj bi bili potrebni P^ktični koralo Prav tako je treba sele izvedeti, kAJ misli angleški narod o vsem tem. Boji v Jeholu London, 26. febr. g. Boji v pokrajini Je-, hola trajajo kljub hudi zimi nepretrgoma da ie Trenutno se vršijo glavni boji za me-O poteku tamkajšnjih bojev so vesti precej različne. Dočim zatrjujejo vesti lz Pekinga, da je mesto Se v oblasti Kitajcev, poročajo lz Tokija, da so Japonci mesto že zavzeli. Druga japonska ofenziva • se pripravlja nekoliko bolj južno in ie oči-vidno naperjena proti kitajskim postojankam ob Lingjanu, ki ga že nekaj dni bombardirajo japonska letala. Iz ozadja se bli- Vseslovanski ples v Beogradu Beograd, 2«. febr" p. Snoči se je vršil v Oficirskem domu vseslovenski ples, ki so se ga udeležile zastopnice Kola jugoslo-venskih sester iz vseh krajev naše države, tudi iz Ljubljane. Plosu so prisostvovali Nj Vel. kralj in kraljica, knez Pavle_ in kneginja Olga, Marina in Jelizaveta Kraljevska rodbina je bila sprejeta s sviranjem državne himne Kraljici in kneginjam so bili poklonjeni lepi šopki cvetja. Kralj je bil v generalski uniformi, kraljica pa v hrvatski narodni noši iz okolice Petrinje, knez Pavle je bil v uniformi konjiškega majorja. kneginja Olga v slavonski narodni noši kneginja JeBaveta pa je bila v črnogorski, kneginja Marina pa v bunjevski. Plesa se je udeležilo tudi mnogo ministrov, diplomatski zbor. več poslancev in senator jev in mnoge druge ugledne osebnosti. Zastopane so bile vse slovanske narodne noše. Kralj na razstavi arhitektov Beograd, 26. februarja p. Nj. Vel. kralj je dopoldne posetil razstavo dijakov arhitektov. Iz državne službe Beograd, 26. februarja. Premeščen je v strojni oddelek generalne direkcije že_ leznic Alojzij čeper, administrativni uradnik iz Maribora. Z odlokom ministrstva pravde je razveljavljen ukaz o napredovanju Maksa Farkaša, kanclista v mariborski kaznilnici. Imenovan je bil za višjega prometnika na železniški postaji v Celju načelnik postaje v Račah—Framu Anton Albert. K strojnemu oddelku v mariborskih železniških delavnicah je bil premeščen Fran Borko iz oddelka za dohodke pri generalni direkciji. Slovenci v Zagrebu Zagreb, 26. febr. n. Kakor znano, so v Zagrebu Slovenci organizirani v svojem društvu »Narodna knjižnica in čitalnica«, toi je imelo dopoldne svoj občni zbor. Po otvoritvi zborovanja je predsednik društva univ. prof. dr. Fran Zarnik predlaga!, naj se odspošlie pozdravna brzojavka N'j. Vel. kralju, nakar je tajnik društva podal obširno poročilo o delu v pretetolem letu. Društvo šteje 1500 članov, dočim živi v Zagrebu okoli 15.000 Slovencev. Narodna knjižnica in čitalnica je priredila v preteklem poslovnem letu 24 popularnih znanstvenih predavanj o raznih aktualnih zadevah. Predavali so P© večini univerzitetni profesorji in zdravniku Društvo ima tudi svojo šahovsko zabavno sekcijo ter so bile njegove zabave vedno dobro obiskane, •na naloga tega slovenskega društva Trboveljsko občinsko gospodarstvo Trbovlje, 25. februarja. Občinski odbor trboveljski je imel v četrtek plenarno sejo, na kateri so se reše-vale največ tekoče zadeve. V imenu uprav-nega odbora je podal g. Ivan Berger po. S> o delovanju občinskega odbor^ cg Tuniia 1930 do 31. decembra 1932. Dalje Hidal tudi obračun dohodkov in tedat^v občinskih podjetij, posestev m *o«podar- s« ssa.- 117.523; občinska klavnica 417J53 Din, 313.943 Din; parašuhovo posestvo 108.976, 71.725; vodovodna uprava 98.^8, TCJ^ kamS^ SoSko, 30.950 Dm. »dattov STOODta: stanovanjske MSa toJ^"" stvo 60.050. 60.000; 113.070; klavn.ca 304 4». ^ ^toloa SiM« »"p^Tda^pSitek0?! zna. Sašp-J« °)eDS. sklep upravnega odbora, 17J.* zato. M nXte^aVavSrC pristojbine, pasji davek se bo pobral: 1 J . _ i/in nin O^n tjBii grebu je zbliževanje slovenskega de'a naroda s hrvatskim, kar je vršilo tudi na • ta način, da je prirejalo slov. gledališke predstave. Pri volitvah odbora je bil oo-novno izvoljen za predsednika univ. prof. dr. Fran Zamik, ki si je s svojim dosedanjim delom pridobiJ izredro mnogo zaslug za razvoj zagrebške Narodne knjižnice in čitalnice. Smrt direktorja zagrebške opere Zagreb, 26 februarja n. Dopoldne ob 10. je nenadno umrl direktor lagrebfcke opere Oskar Smodek. __za lovske pse na občinski odborju bo potenj s ali je peš čuvaj potrebem V t^ ^ plača lastnik samo 5 Din za v^^vod v Hrastniku se bo gradil v last-Vodovod v Hr^tregl0 tu posestnikom m režiji in se v praprotnem, ki si bodo lahko napelja-vodovod v s „ i^.^t-jsjssrjigz danes v ški V znesku 30 000 Din se bo*> preostankom J? ** ^e L ^OOO Din. krili Transformator pri PO^V^nje^-^ imajo službeni posel v Hrastniku, se bodo piačevah fak- Občinskim sonalne zadeve. Za blagajniškega pločnika ie bi1 imenovan g. Valter Juvan. v pragmatiko za občinske uslužbence ^ je bil uvrščen občinski vetennar g. Deu. Biv. 5i (SSnski nameščenec g. Miha Koren je bil nastevljen kot dnevničar-dostavljač ker so občinski -edarji preveč zaposleni z dostavljanjem, kar jfli ovira pri izvrševanju policijske službe. V osnutku proračuna je za zdravstvene srvrhe določen znesek 304.000 Din. Brezposelnemu rudarju Krivcu ki živi s svejo družimo v Nemčiji, se dovoli mesečna podpora 200 Din, ker bi belo repatriiranje družine zvezano s prevelikimi stroški. Trem osebam je bilo dano zagotovilo za sprejem v občinsko zvezo, ce si pridobe naše državljanstvo. Paragvajska bolevitost Pariz, 25. febr. AA. Iz Asunciooa poročalo, da Se predsednik paragvajske repn-blfre poslal parlamentu poslanico, v kateri zahteva, naj Paraguay tako. proglasi vojno BolivR________-_ Čitflit* h^orislro rpvno »ŽIVLJENJE IN SVET« Zbor naših trafikantov Ljubljana, 25. februarja. Danes dopoldne so se r hotelu >Lioyd< zbrali naši trafikanti k letnemu občnemu zboru svojega udruženja. Predsednik Franc Beline jih je v uvodnem nagovoru toplo pozdravil, posebej pa je še izrazil dobrodošlico beograjskemu tajniku Zveze g. Popo-viču ter podpredsedniku iz Zagreba g Miia-koviču. Z navdušenjem so zborovale! sprejeli vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter brzojavne pozdrave gg. ministrom dr Albertu Kramarju in Ivanu Puclj-u. Kratko jedrnato poročilo je podal tajnik AdoK Peče, navajajoč: Veliko skrbi smo polagali t preteklem letu na izpopolnitve naše organizacije, ki se nam je kljub vsem naporom ne posreči spraviti na ono višino, kakor to zahtevajo društveni interesi. Obrnili smo se opetova-no na vse glavne založnike, da nam pomagajo pri tem delu. Pa samo v štirih primerih se nam je posrečilo pridobiti glavne založnike na našo stran Od teh je razumel najbolj pridobiti člane poslovodja glavnega založnika v Kranju, ki je organiziral ves ta okoliš. Tako smo pridobili vsega skupaj 164 novih članov, med temi dva podporna Društvo šteje sedaj skupno 482 rednih, 7 častnih in dva podporna člana Od teb izpolnjuje delno svoje dolžnosti 210 članov, ostali pa žal ne poravnajo članarine Izstopilo je v preteklem letu z različnih razlogov 14 članov eden pa umrl. Odbor je bil redno v živahnih stikih z Zvezo zaradi krize v upravi Zveze pa ni bilo mogoče delati tako, kakor so to zahtevali naši interesi, zato se tudi v mnogih primerih ni dosegel uspeh in se tudi vsa pereča trafikantska vprašanja niso premaknila z mrtve točke. Največ intervencij y bilo dosedaj potrebno izvršiti v preteklem letu in to zaradi raznih vplivnih oseb. ki so skušale na škodo ostalih vtihotapiti razne nove trafike Sploh se je opažalo v preteklem letu, da je bilo veliko več prosilcev za trafike, kakor običajno, vzrok pa leži v gospodarski krizi, zaradi katere so mnogi skušali zboljšati svoj gospodarski položaj s pridobitvijo trafike. Ker nismo bili vselej uspešni z intervencijami, se je res na novo ustanovilo precejšnje število trafik. V tem letu bo treba zastaviti vse sile, da izide pravilnik, ki bo natančno fiksiral število trafik Blagajni&ko poročilo, H ga je poda] Vinko Res ni k, izkazuje 17.120 Din dohodkov in 15.095 Din izdatkov, torej 2024 Din Po razTešnici je bila v glavnem izvoljena dosedanja uprava. Zbor je bil po razmotriva-nju raznih stanovskih zadev t lepem redu zaključen. Zena si krči pot v vse poklice tadi pri nas Zagrebški listi so prinesli vest, da je imenovana za ravnateljico I. ženske realne gimnazije v Zagrebu gospa dr. Mira Vod-varSka - Kočondova, znana javna delavka in predsednica zagrebškega Ženskega pc-•kre-ta. Poudariti je treba, da je ona prva žena na Hrvatskem, ki zavzema mesto direktorja srednješolskega zavoda. Ker jo poznajo tudi naše žene kot predstavnico ženskega gibanja na Hrvatskem m po predavanju. ki ga je imela pred leti v Ljubljani i.n ki ga je priredifo društvo Ženski ito-kret mislim, da je umestno, da se naše žene o-b tej priliki nekoliko bliže seznanijo z njenim delom. Dr. Mira - VodvarSJca - Kočondova je Zagrebčanika. Izvršila je humanistično gimnazijo, na univerzi pa je študirala filozofijo ;n latinščino kot glavni stroki. Po dovršenih študijah v šoli se je pričela baviti posebno s psihologijo. Dve leti je delala na psihološkem inštitutu berlinske univerze pri profesorjih Kochleriu in Ruppu. kjer se je bavila pred vsem z eksperimentalno psihu.ogino. Kot rezultat svojega raziskovanja je napisala razipravo. ki so jo znanstveni krogi oriznali kot vrednoto v teoretičnem in političnem pogledu. Delo je izšlo v strokovnem listu »Psychotechnische Zeitschrift« Zanimive izkušnje :e pridobila v poklrcni posvetovalnici v Berlina in v nekaterh berlinskih tovarnah. Delo gospe Vodvarškove na njenem novem mestu bo gotovo nadvse plodonosno. Oospe ravnateljici Slovenke iskreno čestitamo k ajecemn imenovanj«! PUSTNA NEDELJA, POLNA VESELJA Sobotne prireditve so bile sicer dobro obiskane, ali še več radost! o je bilo ob krasnem vremsnsi v sveži zimski —2—AZ Ljubljana, OT. februarja. Wa veeeio pustno nedeljo razmotrivati o vremenu sicer ni najzanimivejše, ali letos naj bo 8+orjena častna izjema. Povsem po ■pravici. Zakaj take pustne nedelje »o re i-k*. Zarana j« pritiskal mra?, morda na'-občutljiveje r rsej letošnji mili zimski sezoni. Drevja rn vejevja se je držalo srebrno i v je, ali ob 9. je že mogočno zagos-pocla-rik> zlato Bonce na sinjem nebeškem s^odu in nam ustvarilo prelesten zimski praznili. Kako je do tega prišlo in Kaki so izgledi za bližnje dni, bomo najbolje pojasnili, če j>regledneje opišemo vreme preteklega tedna Vreme je bilo ve« teden prav rimsko. Ni bilo sicer mraz, ampak snežilo je dan za dnem. nc sicer nepretrgoma, marveč bolj po malem, ravno toliko, da se je znova nabrala za silo .smežna odeja. Vse to nam je naklonila sredozemska de* presija, ki se je v tem tednu razvila izredno krepko, tako da je obvladovala vremensko situacijo tudi v vsej srednji Evropi, pa celo po velikem delu evropskega zapa-da in vzhoda. Depresijski vetrovni vrtinec je vlekel od vseh strani zrak nase: ves te» den je stremel zrak s hladnejše evropske ceMne na toplejše Sredozemsko morje, na naši jadranski obali v obliki zelo močne burje, v Franciji je v provansalskem pri« morju divjal prav tako močno mrzli mi-fctraL Nad srednjo Evropo je pihal v glavnem vzhodni ali severnovzhodni veter ter gnal mrzli zrak od južne in osrednje RusL> je čez Poljsko in Nemčijo na zapad. V vseh zapadnih pokrajinah se je spričo tega močno shladilo, še bolj nego je bilo že v poprejšnjem tednu, kar velja zlasti za Francijo. Vendar pod 8—10 stopinj pod ničlo »e temperatura tudi tu ni znižala. Hlad pa se je iz srednje i« zapadne Evrope razpro* »tri še dalje nad zapadno polovico sredozemskega predela in tod se je prav občutno shladilo, ne le v notranjosti Španije, kjer se je skrčilo živo srebro za nekaj stopinj pod. ničlo, marveč tudi v srednji Jtal ji ter na otokih. Prav posebno pa sc je shladilo v severni Rusiji, nekoliko ker je vzhodni zračni tok tja potegnil na novo mraza iz Sibirije, nekoliko pa zaradi tega, ker je tamkaj zagospodoval visok zraoai pritisk in je zjas* nilo, kar je imelo za posledico izdatno izžarevanje. V severni Rusiji imajo sedaj mraza okrog 30" C, na najmrzlejših krajih se je temperatura znižala celo do — 35°, a tudi v Povoižju vlada mraz od —20 do — 30°. Odtod se je mraz zanesel tudi v baltiški predel m v Skandinavijo. Vsa Evropa ima tedaj znova zimo, po veliki večini raatno ostrejšo nego naši kraji. Ob koncu tedna se je na hitro zjasnilo. Sredozemska depres;ja se odmika proti Črnemu morju, zato se je barometer pri nas nekoliko dvignil. Toda na zapadni evropski obali se je pojavila nenadoma nova d opre« sija in od n.iene nadaljnje poti bo zavisno naše vreme. Vendar dokler je vzhodni zrak nad Evropo še tako močan, se zima še ne bo poslovila. Okrog skakalnice hi po beEh pobočjih V aoboto zvečer so vabile številne velike prireditve, u^etošnjl predpust je dolg in na. rajal s« je lahko, kdor se je hotel in mogel. Vendar pa lahko Tečemo, da vcseljačenje >tos nikakor ni bilo preveč razposajeno. Prireditve v pohoto, o katerih poročamo posebej, so uspele vse zadovoljivo, red se ni kalil nikjer in policija tudi v nedeljo ni imela posebnih opravkov. Še; dosti več ka.kor prireditve Je pa .pust-na nedelja sama. Vesoljna naša smučanja se j« razgibala — od ranih ur do večera je bilo rogovilarjev kakor Kobilic po okoliških pobočjih, velike skupine so poromale tudi na deželo. Največja zimskosportna atrakcija za LJubljano je bila pa seveda otvoritev nove skakalnice SK Ilirije tam daleč za Rožnikom. Po treh dobro markiranih poteh so »e kmalu po kosilu začele odpravljati male (procesije Ljubljančanov v dolino Mostec. Staro in mlado, smučarsko in civilno, presenetljivo mnogo tudi ženskega sveta z /iilcfimi in brez njih, v škomjih in brez njih r hlačah in... da, seveda, tudi t krilih. Najpodjetnejša mladež na drevesih, ob progi in na koncu izteka pa še daleč naokrog med gozdičjem in na jasah tisočglava, razigrana, napeto pozorna množica. Prvi skoki Guttormsen. šramel, Palme, Jakopič... uspehi in padci, plosk in smeh _ >grozno, kaj si dandanes vse upajo!« — (Rezultate glej v aportni rubriki). Zvečer se je od vsepovsod vračal truden ali zdrav Ln zadovoljen naš mladi rod, ki je pravilno kzioristil tako lepo nedeljo če- česka obec je zborovala V soboto zvečer je polagala bilanco o svojem delovanju v preteklem letu Česko-slovenska obec v Ljubljani. Občni zbor f»e je vršil v restavraciji Zvezde, bil je prav dobro obiskan Zborovalce Je pozdravil predsednik g. Vaclav Skružny, ki je kratko orisal delovanje društva, zlasti pa je podčrtal vprašanje češke manjšinske šole. Apeliral je na roditelje, naj pošiljajo svojo de-co v to šolo, kajti v nasprotnem primeru o bodo morali ukiniti. Tajniško poročilo navaja: Navzlic gospodarski krizi, ki s svojimi posledicami Se^ra tudi t družabno življenje čehoslova-kov v Jugoslaviji, Je bil rezultat dela ČO v preteklem letu prav zadovoljiv. Zanimanje članstva za društveno delo je ostalo nezmanjšano. Poglobili so se prijateljski stiki s češko besedo v Kranju in s Češkim klubom v Mariboru. Vso naklonjenost smo uživali pri ljubljanskem konzulatu ČSR, vso potrebno pomoč pa je ob svojem obisku v Ljubljani obljubil tudi g. poslanik dr. Flieder. Razen običajnih proslav narodnih praznikov se je članstvo udeležilo tudi drugih pomembnih narodnih prireditev in mar nifestacij, tako na primer otvoritve Sokol-skega doma v šiški, otvoritve velesejma, kongresa narodnih noš itd. S pomočjo darov raznih dobrotnikov in 1 oženju, je bil Feliks Plahuta v uradu nekam čudno otožen. Ne more se trditi, ,da bi ta o težnost izvirala od običajnega predpustnega mačka, nego je morala smeti svoi izvoT drugod. Kajti Feliks Plahuta je temeljito preganjal »mačka«, še preden je odšel v pisarno. Od samih črnih kav, ki si jih je šel privoščit v kavarno, (bil je namreč oženjen) mu je kar škloputalo v želodcu, ko se je s težkimi nogami gu-gal po stopnicah v urad. Tam se je zdravilna kura nadaljevala s „ kislimi kumaricami, ki jih ie sluga komaj sproti nanosil gospodu Plahuti iz bližnje trgovine z delikatesami. Ce se torej ne štejejo tiste packe, ki jih je Feliks Plahuta v napol dremajočem stanju razlil po papirju, in zraven še tisto čudno brnenje po glavi, ku ni hotelo pojenjati, je bil maček o teku dopoldneva korenito ozdravljen. Toda otožnost pa le ni hotela izginiti, nasprotno: popoldne tistega dne se je lotevala gospoda Plahute še zj večjo silo in se ji ie pridružilo še neodoljivo 'balkon. Mask je bilo dosti. Za zabavo je hrepenenje po tisti »skrivnostni dami na maškaradi. »Presneta punca,« je premišljeval Feliks Plahuta in se otožno nasmehni'!; »•kar čisto mi je zmešalajdavo. To ti je pa res srokan krempeHjcek.« In če nikoli, je Feliks Plahuta takrat prav iz srca obžaloval, da je — ože-njen. Kratko in malo: na reduti se je do ušes zaljubil v damo z beio krino-lino, s črnimi, svilenimi pentljami in s črno masko. Ves večer je dvoril, plesal z njo in ji ie poklonil prekrasen šopek svežih vijolic, pristno laško blago, prosim! Proti polnoči, ko se je bližal čas de-maskiranja, je dama na lepem izginila. Kar tako na lepem; sredi med ognjevito rumbo se je poslovila in šla. Feliks Plahuta jo je iskal povseh dvoranah, med plesalci, po bufetih, vsepovsod in prav do jutra, a lepe dame s črno masko ni bilo nikjer.V prvem obupu se je Feliks Plahuta vrgel v vrtinec plesalcev m se je do onemoglosti naplesal fokstrota. Potem pa se je zatekel v bufet. kjer je s tovariši strastno zalival nejevoljo nad izginulo damo z vinom in šampanjcem. Vse to ie Feliks Plahuta premišljeval tistega dne popoldne in je sklenil. 3a mora na vsak način poiskati »srčkane- akrt>el jaze Sonny-bcy. ki je pridno Tal, da 90 obiskovalce morale srbeti pe. te im so se neprestano suka« v krogu. Sevamo. da je bil tudi Slavec zadovoljen s tevojo prireditvijo. Ples Grafike ▼ Kazini Naših črnih umetnikov je toliko in imajo tndi tako širok krog prijateljev, da lahko brez skrbi tvegajo lastno prireditev na mistno soboto, pa makar J« drugod deset drugih zabav. V Kazini se je začela dvorana polniti že kmalu ob pričetku, proti 11. uri .pa je že skoraj vladala gneča. Grafičar-Ji so spravili na noge tudi lastni orkester za ples, ki ga lahko prištevamo že med najboljše v LJubljani. Zato ni čudno, da se Je ob njegovih zvokih razvila res prav animirana zabava, ki je trajala, kakor drugod, skoraj do ranega jutra Srčkov večer Sokola na Viču V nizu letošnjih predpustnih zabav Je tudi viški Sokol prečki bel svojemu članstvu in ostalemu občinstvu prijetno pustno zabavo _ svojo tradicionalno maškaralo »Srčkov večer«, ki je visoko nadkriljeval vse dosedanje prireditve te vrste. Dvorana je bila kaj okusno .okrašena s samimi srčki, girlandami in stebri. Aranžerju dekoracij br. Koscu in vsemu članstvu, ki je večer za večerom neumorno delalo velja priznanje. Vabilu se je odzvalo občinstvo v ogromnem številu, poleg domačinov je bilo mnogo gostov tudi iz Ljubljane in okolice in so vsi soglasno izrekli prirediteljem pohvalo. Velika dvorana, ki sprejme nad 600 posetnikov, je bila premajhna Veselo razpoloženje je dvignil prihod mask, med katerimi jih je bilo nekaj prav okusnih in zabavnih ter jih je občinstvo sprejelo z velikim veseljem. Takoj nato se je pričel ples, ki ga Je vodil br. Iv0 Hart-man ob zvokih domačega salonskega orkestra. Pri plesu so prišli na svoj račun prav vsi: stari in mladi. Največje zanimanje je vladalo za nagradno tekmovanje nnj-lepše maske in pa »kraljice srčkov^. V dvorani Je nastala pravcata borza ter je vse hitelo kupovati listke in srčke, vsak je hotel, da bi pač zmagala njegova »simpatija« O polnoči je bila nato razglašena razsodba, da je bila izvoljena za najlepšo masko gdč. Vera Rožmančeva, ki je prejela lepo vazo z nageljni, uro kasneje pa je bila med ova-cijami izvoljena za kraljico STčkov ga. Zvonka dr. Dolenčeva, soproga zobozdravnika iz Ljubljane. Za nagrado Je prejela blazinski ples«, ki je še bolj dvignil razpoloženje. Dostojno rajanje je trajalo v najlepšem redu. Otroški ringaraja TKD, Atene TKD Atena ima poseben odsek, ki goji med mladino ritmično gimnastiko. Vodi ga z velikim uspehou gdčna Maša Slavčeva. TKD Atena pa hoče, da otroci, ki posečajo gimnastični tečaj, tudi pokažejo sadove tega, kar so se naučili in zato prireja vsako loto otroški ringaraja z otroško maška-rado Tako lahko pokažejo otroci, koliko so pridobili na eleganci, na uglajenosti, koliko imajo fantazije za kostimiranje in tako. Ta otroška maškarada je zavzela nedeljsko popoldne v Unionu. Na stotine dobrih mamic je pripeljalo svoje malčke, maskirane in kostumiranc. Ob 16. je bil sprevod mask, nato so gojenci ritmične šole zaplesali polonezo, sledila je mazurka, nato valček in prosta zabava. Veselo so rajali malčki, bil je nepopisen živ-žav in res prijeten pogled na srčkanc male maškare, ki so pokazale toliko uglajenosti in znanja, da bi se lahko kretale tudi v »veliki« družbi Naposled je sledil nastop kositrnih vojakov, za katere jc dala uprava narodnega gledališča kostume na razpolago, v zahvalo, ker ji Jc TKD Atena za njene prireditve v gledališču zbrala kader mladih kositrnih vojakov. Pri prireditvi je sviral Negodetov jazz. Nezgode V soboto zvečer je bila prepeljana v ljubljansko bolnico delavka Nikolina G. iz Kamnika, ki je v samomorilnem namenu pila strup. V bolnici so ji izprali želodec in je zaenkrat izve.a nevarnosti. Kaj Jc- mlado. 18 letno delavko gnalo v obup, ni znano. Smučanje in zimski šport sta zahtevala danes več žrtev Tako je na Glincah stanujoči 12 letni dijak Henrik Dejak na Rožniku precej nesrečno padel in si resno poškodoval desnico Josip Zaplatil, progovni nadzornik državnih železnic, star 55 let. Je včeraj na postaj.i v Ribnici zdrknil in padel na progo, kjer ga je poškodoval priha- ga krempeljčka«, pa nad sra stane kar hoče. In'ko je proti večeru odhajal iz urada, je mimogrede stopil v upravo dnevnika in naročal naslednji oglas: — Damo s Snrno - bele redute, oblečeno v belo krinolino, s črnimi, svilenimi pentljami in s črno masko, prosi njen častilec, kje sestanek mogoč. Dopisi pod »Prva ljubezen« na upravo lista. — V nestrpnem pričakovanju je Feliks Plahuta presedel naslednji dan za pisalno mizo. Pri kosilu je naročil svoji ženi, ki ga je nekako sumljivo pogledovala, da ne pride tako kmalu k večerji. češ da imajo nocoj pisarniško sejo. Računal je namreč na odgovor iskane dame, ki da ga bo najbrž, gospoda Plahuta, povabila še tisti ve^ na sestanek. ^^ »Tako?« e je nasmehnila gospa Pla jajoči Tlak, Id ga Je ranil oa de«rf aogL France Anžič, 17 letni sidarski vajenec z Bizovika, je pri smučanju tako narečno Podel, da J« obležal nezavesten. Dobil je resne notranje poškodbe. Mizarski vajenac Ladi Ankon, star 20 let in doma z Laverce, Je pa pri telovadbi padel in »i zlomil lero roko. Cvetka Sknbec, hčerka dninarice ▼ Br-račah pri Grosupljem, se Je igrala z anajh-nim novčičera in ga pogoltnila. Denar jI J« obtičal v grlu in so otroka morali nemudno prepeljati v ljubljansko bolnico. Man'la Trtnikova, inkasantova žena iz Most, se je pa doma. s vrelim oljem oparila po levici in je tudi moraia po pomoč ▼ bolnico. Sanka rji. smučarji in vsi šport&ši ki vas nevarnost nobena ne plaši, kadar zaključite dnevne dresure, pojdite k Slamiču vsaj za pol ure! IIIIIIHHI' III MUH ■■!' MM———— Mariborska kronika Maribor, 26. februarja. Današnja marborska kronika je bila kljub zadnjim dnem pred pusta in z njim združenega običajnega veselja suha io dolgočasna. Zato pa je blo snoči v našem mostu te»n bolj vedelo. Razen mnogoštevilnih gostilniških proslav in maskarad jc omeniii tudi tri prireditve večjega stila, ei eo bik kljub krizi prav dobro obiskane, in fticer: redila SK Rap da v Unionu, pohorski ples v Narodnem domu in večja športna prireditev Maratona v Gospodarski bauJti. Neprisiljeno plesno veselje in velik živžav sta nadalje vladala na maškaradi Železničarjev v Slugovi restavraciji v Studencih. Polno jc bilo tudi Narodno gledališče, kjer je dosegla premiera moderne židovske drame Šaloma Aša »Bo^ maščevanja«^ 'ki jo je spretno režiral g. Vlad mir Skrb.n-šek, obemm not^ilec gla vne vloge, ogr imen uspeh. Med vsemi letošnjimi predstavami je še najbolj zadovoljila šiieviluo občinstvo. Policija je rnela prav malo opravka, intervenirala je semo na neki maškaradi proti neki dami, ki se je tako nenp^dobno vedla, da je vzbudi a javno zgTažanj«s. — Vložene so bile štiri prijave zani' tatvine. Neka neznana starejša žeparka je izmaknila na glavnem trgu med nakupovanjem aostilničarki Tem-entovi s Tržaške ceste i i ročne torbice rjavo denarnico s 40 [>:n Podiet^n tat je ;:maknil izpT^d izložbe na hodniku Lahove manufakr-jrre trgovine na Giavnem trgu 200 Din vredne moške hlače, s hodnika v IV. nadstropju nad Veliko kavarno pa kavarniški bhgaj-ničarki par svilenih nogavic, svilene hfače in svetle rokavice, kar se je vse *om sušilo. Naposled pa je nekdo t dvoršča v Gosposki ulici trgovcu Šmudu o.lne«e.t vtč slatin*'* i h steklenic. Reševalna potaja je imela opravka samo z nekaterimi bolniki, ki jih je pripeljala v bo'nico. V ambuVnco je prišel po pecnoč 36!etrJ mesar France Murko iz Slovenje vasi pri Ptuju, ki se je pni delu nevario ureza! v levico. Na postaji so e z nervoznim glasom odgovoril gospod soprog. »Seja se lahko zavleče do polnoči, ali pa še čez.« »Torej ti ne bom pripravljala večerje. »Ni treba. Nocoj si bom kupil kar mrzlo večerjo. da ie to pt--'* nežn- roka elegantne dame. Spreminjal jc barve kakor Ka-r leon. Nam-Nto »srčkam krempelj-ček«, mu jc ušlo iz ust: Postani In ostani član Vodnikove družbe! »Ti presneti krempetj,« in je še dostavil: »Lepa reč! Konjsko meso ji diši; gotovo si bo orivoščila dunajski zrezek iz konjskega mesa — jaz pa naj gledam!« Globoko je vzdihnil in je s tistim vzdih >m gotovo »puhtelo v zrak kakih petdeset procentov zaljub'J~nosti. kai pa ie zaljubljenosti še ostalo, jo je bilo baš djvolj. da se Feliks Plahuta ni požvižgal na ses ^nek z damo. nego je nekaj časa blcdil po mestu, potem pa je k ..Jžno zavil proti ulici »Za čres-iom«. Tam je poiskal hišo št. 5 m stopil v ra ,-e pogledala natakarica nekoliko pres.neče.-u in ie odšla. Pri sosedniih mizah so sedeli gostje pri večerji, po večini moški iz delavskih krogov. Feliks Plahuta ie nestrpno čakal. Pil ie že tretjo limonado, zavi- DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Pariz t zimski ode]! Pogled na avenijo pred Elizejsklmi poljanami in Tuilerijami — V medaljonu zgoraj: otroci se kepajo Romeov prstan Newyorška policija je prišk ca sled premetena zločinski družbi, kri se )e okori-iaak s prihranki služkinj. Gani druščine as bili sami lepi moški, ki so umeK dekletom pihati na srce, ob prbranke pa so spravili večinoma dekleta iz Avstrije in Nem i je. Ker je služabniški posel v Ameriki dobro plačan, so imele služkinje povprečno po 1000 in več dolarjev prihranka. Vsak član sleparske družbe je tako dolgo oblegal dekle, dokler ni prstek) r.a poroko, nakar mu je izročilo hranilno knjižico z namenom. da kupi pohištvo za bodoči domek. Katera ženska si ne želi moža? V navalu rrptsli o srečiiem zekonskem stanu ni nobena služkinja biLa dovolj oprezna, da bi spregledala goljufa, ki je s knjižico izginil. Na ta način trpijo služkinje škodo nad pol milijona dolarjev. Policija ee sicer trudi, da bi izsledila člane družbe »Romeov prstan«, « doslej je imela v tem poslu še ma sreče. Viljem brez državljanstva Dogodki zadnjega časa v Nemčiji dado sklepati, de bo prej ali slej napočil dan, ko bo Nemčiji zopet načeloval cesar. Zato se že sedaj mnogo govori in piše o povrat-ku Viljema, ki je še vedno poglavar dina. stije HohenzoiJern. Do 1. 1923. je bil Viljemu dejansko in formalno zaibranjen povra. tek v Nemčijo. Stresemann pa je dotično določbo sipremenil. Na podlagi takratnega sklepa m Je bivši prestoJonaslednlk lahko vrnil v domovino, kjer »toji zdaj v vrstah narodnih socialistov. Po zakonu sme torej vsak član rodbine Hohenzollern živeti v Nemčiji. Vsi Vilje-movi sinovi so nemuSki državljani, bivši cesar j« pa izgubil državljanstvo, ker živi že nad 10 let nepretrgoma v inozemstvu in ni v tem času optiral za Nemčijo, kakor velevajo zadevni predpisa. Vsak Nemec, ki živi nad 10 let v tujini, mora namreč potom poslaništva ali konzulata ponovno pro_ siti za državljanstvo, sicer ga izgubi. Viljem ni storil tega in ga je torej izgubil. Tovarištvo v nesreči Prošlo nedeljo je ne pravilo osem fantov iz okolice Linca smučarsko turo na bližnje hribe. Nenadoma se je utrgal 70 m snežni plaz, ki je potegnil dva člana družbe 250 m globdko in ju popolnoma zasul. Tretji tovariš se je rešil 6 tem, da je v zadnjem trenutku pograbil za neko korenino.^ ki je molela iz enega. Po srečnem naključju rešeni je pozval pet tovarišev, naj se nemudoma odpravijo z njim reševat dva nesrečnika. Sli so takoj na delo in s smučmi izkopavali za grebena tovariša. Slednjič so ju našli. Bik sta pa negibna in nista kazala skoro nobenega znaka življenja. Šele po večumem naporu se je šestorici posrečilo obuditi ponesrečenca k življenju. Šli 60 po sani i*i ju prepeljali v dolino. Ena izmed žrtev plazu ima zlomljeni obe nogi. drugi je dobil precej hude notranje poškodbe. Danski kralj Kristijan ▼ Pariza Tunero-Nekolnv Prosu teaen se je vršila v parisiu toportni palači baksarska tekma med Tunerom in Nekolnyjem. Pred 16.000 gledalci je podlegel Nekolny nasprotniku v 10. kolu. Tu-nero je zmagal po točkah Renta za rešitev cesarja Napoleona V Koblenzu je praznoval pred kratkim svoj 75. rojstni dan neki rezbar Louia Ger-v®, ki prejema že danes rento po Napoleonu I. V bitki pri Slavkevu Je rešil Korzu živ. ljenje korporal Franc Spohn, ki ai Je na. taknil njegov klobuk in njegovo obleko. Taiko so ga zamenjali za cesarja in je prejel vse krogle, ki so bile namenjene temu. Napoleon je kmalu potem odredil, da morajo prejemati vsi njegovi moški dediči do. smrtno rento v znesku 500 frankov. Zadnji teh dedičev je baš Gervin. Samo med fran-cosko-nemško in med svetovno vojno ni prejel svoje rente, 1S27. pa je dobil na ln_ tervencijo nemške vlade odškodnino v zne_ sku 2390 mark. Odtlej mu Francija točno vsakega pol leta plačuje pripadajočo rento. Umor v anatomskem zavoda Danski kralj Kristijan se je mudil prošle dni v francoski prestolnici, kjer je obiskal predsednika Lebruna in obSel častno četo Plemenita zapuščina V Cambridgeu je nedavno umrla 721etna vdova Amelija Goode. Pokojnica je zapustila vse svoje premoženje, ki znaša blizu 30 milijonov Din naše veljave, za dobrodel. ne namene. Petnajsti del zapuščine dobi reševalno društvo, 1 milijon Din ima na razpolago cerkev, da razdeli denar med reveže in siromake, ostali del pa dobijo bolnišnice, ki si bodo s tem volilom precej opomogle Klavirska tvornica Becftstehi v konkurzu Znana nemška tvornica klavirjev Bectu stein je napovedala konkurz in je ustavila plačila. Vodstvo tvornice išče sporazumne formule za poravnavo dolgov in upa, da Jo bo našla. jal se je v oblake cigaretnega dima, a »dame« še vedno ni bilo na spregled. Slednjič so se odprla vrata. Vstopila je gospodična s plišastim plaščem »n se s predrtimi očmi ozirala naokrog po gostih. kakor da nekoga išče. »Ta bo!« si ie dejal Feliks Plahuta in je zardel od razočaranja; kajti gospodična, ki je vstooila, je bila vse prej kot lepa in niti malio podobna »dami s črno-bele redute.« Pa je "od Plahuta vseeno vstal in se poklonil gospodični, hoteč ji pomagati pri slekanju plašča. Ta se je prijazno nasmehnila. »Vi ste torej gospod konjski meše-tar?« »Kaaj?« . »Konjski mešetar Jože vendar! Saj ste me o'.smeno povabili sem na sestanek?« je zaljubljeno šepnila gospodična. Feliks Plahuta je stal, kakor bi ga bil kdo poHil z mrzlo vodo. »Jaz? Konjski mešetar Jože? Oprostite — gotovo je pomota — prosim plačat...« Urno je plačal svojih pet limonad, pograbili suknjo in klobuk in zbežal iz gostilne. »Hudičev krempefj — kaj ferempelj! — Konjski paafcetf, ta baba z maškara- de!« se je potihoma jezil na poti proti domu. »Vrag naj jo pocitra in še črno-belo rediuto zraven!« Toda mera njegove jeze se je šele doma napolnila do vrha. Tam ga je naimreč čakalo novo, grozovito .presenečenje. Ko je obstal pred vrata svojega stanovanja in pozvonil, se ni nihče oglasil. Zvonil je in zvonil, toda vse je ostalo tiho. Minute so tekle, minilo je že pol ure, toda niti služkinja, niti žena mu ni prišla ednret. Feliks Plahuta ni vedel, kaj naj stori. Hotel je že oditi na ulico, pa ga je nekaj zbodlo pri srcu: Kaj pa. če mu je žena nezvesta? Gotovo mora biti kdo pri nji v stanovanju, da ne odpre. Ljubosumnost in glad (razen limonad gospod Plahuta namreč še ni ničesar zavžil) sta ga morila. Divje je zvonil, zvoni] — toda nič odziva! Ura je morala biti že blizu desetih. Sedel je na stopnico in čakal. Ko se je tudi tega naveličal, je spet pozvonil. Zdaj so se začuli drsajoči koraki. Skpžkinia je prišla odpirat. »Odpuščeni ste!« je zakričal gospod nad prestrašeno služkinjo in planil naravnost v sobo. Prizor, ki ga je zagledal tam, bi ga bil kimata vrgel vznak: je prtMa, v fraooo. sfco vssu&UUOto mestece KontpeBier krasna, SOtetna btomBnka Mlgnon Bretenau v neki aotat lokal za plesalko. Zaradi svoje lepote Je našla mnogo oboževalcev, zlasti med dijaštvom. Njeni častilci so se med nebcj fiestokrat stepU po vseh pravilih in eptošno je prevladovalo mnenje, da se bo sadevs, zelo slabo končala. In se Je res teko egod»o. ____ Pred kratkim se mS bmitcC ▼ ana-♦nmrinil zavoda udIiciiu »plavolaso Bet-ty* ln njenega zadnjega ljubimca, 221etne_ ga dijaka Alfonza Maurija, mrtva, ustreljeni Prvotne so menili, da gre za dvojni ; potem pa ee Je pokazalo po mnogih znakih, da gre za umor.----- krivce iflfcatt najprvo med dijaki, to Je med MauriJevimi tekmeci in so aretirali šest mladeničev, s katerimi se Je Mauri pogo. atoma prepiral Dokazati Jim pa krivde niso mogli in tako so jih morali izpustiti. V zadnjih dneh so pa našli novo sled med korespondenco umorjene plesalke, namreč pisma nekega marseilleskega zvodnika, ki je od nje čes tokrat v surovem tonu zahte. val denar in Ji pretil, da Jo ubije, če mu ga ne pošlje. Tega moža so sedaj aretirali in mu izprašujejo vest Francoska javnost pričakuje, da se umot pojasni do zadnje podrobnosti. Morski volk požrl brata in sestro Ob postelji je stala dama s čmo-bele redute, z belo krinolino, s črnimi, svilenimi pentljami, toda brez maske. To je držala v roki, v drugi roki pa šopek vijolic, .prav tisti, ki ga fi je bil poklonil Feliks Plahuta na maškaradi. In ta dama je bila njegova žena. »Tudi vi ste odpuščeni, gospod,« je mirno dejala, se okrenila in odšla v drugo sobo. Do ločitve -^kona menda ni prišlo, ker je bil pač predipust, čas norosti. Toda Feliks Plahuta se je slovesno zaklel pred ženo, ki mu je velikodušno vse odpustila, da se na orno-beli redu-ti ne bo zaljubil nikoli več. Frank Highman: 40 Dober bluff Z majhnimi zabavnimi umetnijami ki zgodbami smo si krajšali čas v kadilnici indijske pošt. ladje, ki je vozila proti ■vzhodu. Z nami je bil majhen možiček vojaškega obraza, ki je vselej začenjal pogovore. Prosili smo ga, naj nam -pove kaj zanimivega, saj je prišla spet vrsta nanj. »Najzanimivejšo zgodbo,« je začel, »sem doživel na neki južnoameriški potniški ladji, ki se je imenovala »Ivin- V AvstraHJl Je ta čas poletje in kopalna secija na višku. Se nobeno leto pa ni bilo toliko morskih volkov v bližini obal kakor letos. V kopališčih svarijo kopalce pred nevar. iHmi morskimi zvermi z zvoncem. Navzlic temu se dogajajo nesreče, med katerimi Je bBa ena najbolj tragičnih tista, ki se je primerila te dni v bližini Sydneya. IfiJetno dekle Je plavalo daleč od obrežja, ko se Je oglasilo svarilno znamenje, toda dekle ga zaradi gumaste čepice na gla. -A po vseJ priHki ni slišalo. Z obrežja so vtdtfl, kako se Je roparska riba obrnila proti kopalki, ki ni slutila nevarnosti. V hftpa Je skoMl v morje mladenič tn splaval v tisto smer. Bfl Je brat ogrožene kopalke, ki se je sam podal v nevarnost, da bi zaščitil sestro pred morsko zverino. Ljudje so z grozo opazovali, kako se Je plavač bližal sestri, potem so za nekaj trenutkov oba zakrili veliki valovi, ki Jih Je povzročil morski volk. Po nekem takšnem valu so tudi videli, kako se je zver obrnila in odplavala. Menili so, da se Je bila zbala dveh oseb in pobegnila, toda o bratu in sestri ni bilo potem nobenega sledu več. Zver Ju je bila požrla. Nesreč, nika sta bfla otroka priseljenih staršev, ki so se bili pred desetimi leti naselili v A v. stralijL, da bi tam našli novo srečo. Krsta za ministra T varšavskem sejmu ee Je te dni raz. previjalo o zakonu, ki namerava utesniti akademsko svobodo. Zakonski predlog se je glasil v smislu, ki daje prosvetnemu ministru poljske države pooblastilo za poseganje v samorpravo visokih šol. Ti ukrepi pa se bodo uporabljali samo v primerih prekomernega političnega udejstvovanja akademske mladine. Nekatera društva, ki jim zakonski predlog ni bil po volji, so vprteorila zaradi te. ga demonstracijo, ki se je poslužila originalne ideje. Dijaki so nabavili kretoo, Jo dali prepeljati s tovornim avtomobilom pred varšavsko univerzo ln nabili na krsto listek % napisom: »Blagopokojnemu pro. svetnemu ministra Janu Jedrzejewiczu«. Kreto so postavili na tramvajske tirnice pred poslopje, kjer se je zbrala precejšnja množica in so morali zavoljo tega trenutno ustaviti promet Slednjič je nastopila policija, ki Je odstranila krsto in razkropila demonstrante. Zavarovalnica proti zafconotomn V Parizu so osnovali zavarovalnico proti nakonolomu. Zavarujeta se lahko mož in ženat lei dobita v primeru zekonoloma 1000 do 3000 frankov * zavarovalnine. Prem'je zavarovalnice se ravnajo po riziku veliko-meetoega življenja. Lhtčani črnec V Ringu (ILuisiana) Je črnec Nelson Nash ustrelil nekega bančnega blagajnika in posilil njegovo ženo. Prijela ga Je policija, a med prevozom v ječo je množica napadla policijski voz, potegnila zločinca iz njega ter ga obesila na drevo v bližini kraja, kjer je izvršil zločin. Črnca so na dre. vessu obstreljevali tako dolgo dokler ni izdihnil. Kampfbondovci proti Rodi Rodi Kamptfbund za nemško kulturo v Kra-IJevcu je ostro nastopil proti naznanjene, mu predavanju pisatelja Hode Rade, ki je hotel govoriti v ondotnem Goethejevem društvu. Kampfbund Je proglasil Rodo Ro_ do za Žida, ki pomaga »upropaščati nemško kulturo«. Ker je bila podoba, da bi predavanje utegnilo dati povod za razne neprijetnosti, se je Roda Roda na posredovanje poJicijskega ravnateljstva v Kraljeve« odpovedal predavanju ter odpotoval drugam. EpHog k roblnzonadB I* Newyorka poročajo, da je grofica Wagner-Bousquet, ki je diktatorsko gospodarila na gatepaškem otoku Floreand, Dunaj čanka in ne Francozinja. Njen drug je bil izprva neki Berlinoen. ki ga je bila usoda zanesia r Pariz. Ko jo je ta zapustil, si je izbrala za moža nekega drugega moškega, ki živi na otoku ki se piše Rudolf Lorenz. Grofica in njeni spremljevalci se hoteli na Floreani ustanoviti prestolnico za tujski promet, ker pa so v svojem robinzonskem življenju postali preveč prešerni, je napraviti njih idila konec ecuadoreka vlada. Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, na-gnenju k bluvanju učinite 1—2 časi naravne »Franz J ose f o ve« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefo-vo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo po le ga ti v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in specerijski trgovini Poštni avto — zasilna brizgaIna m m ■m&m I m i L. • Vr-—.-v___ t v. :.':>>.,V S V Frankfurtu ob Odri daje v nujnih primerih poŠta gasilcem na razpolago svoj avtomobil, ki prevaža gasilce ln priprave za gašenje ognja drake«. Bila je prenapolnjena. Pri naši mizi se je zbirala vesela družba. Le nekoga ne bi mogli šteti vanjo: ,Moža s stetklenko'. Mala Miss Westham mn je dala ta priimek, ker je prinašal zmeraj s seboj svoj whisky. Pošteno se ga je vselej napil, toda ponudil ga m nikomur. Z nikomur ni govoril in tudi kratko, a vljudno >e odklonil vsako prizadevanje, da bi se naši družbi bolj približal. Bil je pravi tip pijanca, kn je zmeraj malo okajen. Njegova edina zabava je bi!o pohajanje med salonom in kadilnico in časih sprehod po krovu, ob enajstih dopoldne. Na potovanju se ni zgodilo nič posebnega, razen na večer pred maškarado. Neka gospa — njeno ime sem že pozabil — je nenadoma pritekla iz svoje kabine in jela vpiti, da ji >e nekdo ukradel briljantni prstan. Sprva kapetan Hensley njenega kričanja ni iemal preveč resno. Dosti izkušenj je že imel in vedel je, kako pogosto kriče ženske za tatovi, med tem ko v resnici svoje dragocenosti samo kam založe in jih ne morejo takoj najti. Vendar je dal ooklicati ladijskega oskrbnika hi mu velei naj vse preišče. Izkazalo se je, da je prstan res izgi- nil in, čeprav dame ni mogel nihče trpeti, nas je vendar ta zgodba motila. Lahlko si mislite, kako mučna mora biti misel, da človek jč in se zabava s tatom.« Pripovedovalec je za trenutek pre-mo Ukinil m Jt potem obrnil k svojem tu sosedu, kakor bi se mu hote! opravičiti: »Ali vas moja zgodba dolgočasi, Mr. Ben)tfley? Ogovorjeni se je hitro izgovora: »Ne, niti najmanj, toda utrujen sem. Najbolje bo, da pojdem spat,« je nato dodal. »Le poslušajte do komca. saj povest ni dolga, »je menil pripovedovalec. Ko je Bentley prikimal, je biti zadovoljen. »Tatvina se je zgodila pri Azorih, m tako smo imeli teden dni časa, da ugotovimo, kdo je damo okradel. Eden izmed tistih, ki so jih skrivaj dolžnii, je bil tudi, mož s steklenko. On je bil namreč edini, ki pri plesu ni bil na krovu. Kakor vselej, je pohajal brez cilja po ladji. Ne vem. ali je vedel, da sumničimo njega. Pokazal tega ni. Morda ie bil preveč pijan, da bi to doumel. Edino, kar je sploh videl, je bila mačka starega profesorja Martmena. To ie bila najplašnejša žival, kar sem jih kdaj videl. ImeAa je dolgo, svileno dlako, to- Smučarski praznik na Pohorju Pri vztrajnosti« tekmi na SO km na Pohorju je zmagal Bervar Stane (Sm. klub Ljubljana) ter si priboril pokal Mariborskega smučarskega kluba — Stalom tekma v Celju Maribor, 26. februarja. Na Peharju je Mariborski smučarski 'K-"Ti:b. ki ga po vsej pravici moramo imenovati pionirja smučarskega aporta na naši severni meji, priredil danes dobro organiziram ta uspeli smučarski tek na 50 tem. Tek na tako dolgo progo stavlja na tekmovalce izredne zahteve, zato se javljalo k temu tekmovanju naši najfooQjši tekmoval-d, fcl Imajo v oblasti svoje te_ lesne sile Na predvečer tekmovanja Že v soboto zvečer so se T Ruški koči zbrali vsi funkcionarji in tekmovalci na Sestanek, na katerem jih je v imenu Mariborskega smučarskega kluba pozdravil njegov predsednik g. Bruno Parma, ki je želel tekmovalcem, da bi vsi prišli na oilj ter s terr dokazali vztrajnost slovenskih smučarjev. V imenu proteMcrja prireditve g. bana dravske banovine dr. Marušiča je pozdravil prisotne sresfid načelnik Maribor desni breg g. Milan Malkar. Tekmovalna proga. Proga je bffla zeio dobro trasLrana ta markiMuiia. Ve« tekmovalci so se o progi zelo pohvalno izrazili. Temu se ne smemo čuditi, k«r so prireditelji za trasi ran je proge porabili skoraj 1500 rdečih zastavic. Križišča so bila še posebej markirana. Spočetka so biM na progi precejšnji vzponi, težkih strmin pa ni bito. Smuka je bila povsod idealna. Start Ob najlepšem vremenu se Je o*> 8. uri zjutraj javilo starterju g. Laeničku 28 tekmovalcev, med nji;mi dva avstrijska smučarja, ki so odsmučaii V presledkih ene minute. N«£e vojaštvo je odlično pomagalo. Potek tekme se je daj zasEedovaiti iz Ruške koče, ker je bila proga zvezana z njo telefonično. Telefon je napeljala inženjer-ska pod oficirska šola v Mariboru in gre za to posebna zahvala njenemu poveljmi-ku polkovniku Putnikoviou, kakor tudi vsem sodelujočim vojakom. G. polkovnik Putnikovič je daj na razpolago telefonski vod in potrebno moštvo. Vojaki so napeljala telefon že v petek ta to kljub silnemu snežnemu viharju, ki je divjal nad vsem Pohorjem. Postavitvi telefonskega voda se je zahvaliti, da je bila -poročevalska služba breahrbna. Blagoslovitev prapora MSK. Po startu se je pri Ruški kočfi vršila blagoslovitev prapora Mariborskega smučarskega kiuiba. Cerkvena opravila je izvršil pohorski župnik dir. An/ton Jehart. Praporu je kumevala soproga mariborskega župana ga. Ivanka Lapoildova. Po blagoslovitvi prapora je mariborski smučarski klub priredil za povabljene goste v Ruški koči zakusko. Tekmovalci prihajajo na cilj. Takoj po končanih svečanostih okrog 12. ure je prišlo v kočo telefonsko poročilo, da prihaja od Beagota že prvi tekmovalec. že pel ure nato je privozil na cilj kot prva Senčar Lado, ki je imel startno številko 4, takoj za njim pa zmagovalec Bervar Stane s startno številko 17. V kratkih presledkih so prihajaii skoraj vsd ostala tekmovalci, večinoma v zelo dobri formi. Nekaj jih je moralo izstopiti zlasti zaradi tega, ker niso pravilno mazali. Končni rezultati. Tekmovalci so prišli na cilj v naslednjem vrstnem redu: 1. Bervar Stane (Sm kioib Ljubljana) 4:21.22, 2 Senčar Lado (Sm. ki. Ljubljana) 4:28.30, 3. Ptater Fran (železničar, Marib.) 4:31.51, 4. StoL zer Leopold (Sm. kiL Sv. Lovrenc) 4:34.52, 5. Jodl Franc (Sm. M. Sv Lovrenc) 4:43.21, 6. Zore Zdravko (SPD Kranjska gora) 4:44.10, 7. Priveržek Tonček (SPD Maribor) 4:45.56, 8. Konig Friderik (astarreichischer Wtatersportklub, Wien) 4:46.5, 9. Ing. Breitentohner (Osterreich-iseher VViinteraportklub, Wien) 4:47.11, 10. Ivič Franc (Mar. sm ki.) 4:54.23, 11. Stangl Zdravko (Maraton) 4:56.26, 12. Briek Anton (železničar) 4:56.55, 13. Tkalčič Herman (Olimp, Celje) 5:03.2. S svojo zmago si je Stane Bervar defi-ni/tiivno pribori1 zlati pokal Mariborskega smučarskega kluba. Tekma v smuku. Popoldne se je vršila tekma v smuku, ki jo je priredil zimskcsporfcm odsek Sokola Ruše. Start je bil Ruški koči, cilj pa v Rušah. Proga je bila dolga 10 km z višinsko razliko tisoč metrov. Na tej tekmi je zmagal da bila je divja kakor mlad tiger. Razen starega profesorja je ni mogel nihče prijeti. Ce jo je hotel kdo pobožati, je zbežala. .Moža s s-tekleniko' j« večkrat opraskala. »Ali ste že kdaj vtdeli tako mačko?« je vprašal pripovedovalec, kalkor bi hotel Bentleya zbuditi. »Ne,« je Bentley odsekano odgovoril. »Mačk sploh ne maram.« Mož pa je nadaljeval svojo zgodbo: »Nekega dne, preden smo prišli v Rio. se je zgodilo tole: Sedeli smo na krovu in poslušali gramofon.f Tedaj se ie približal ,mož s steklenico*. Profesor se je pogovarjal s kapitanom blizu njegovega prostora. Mačka •e zraven praznega stola zaspala. Ko je šel .mož s steklenko' mimo nje, se je ie z nogo dotaknil. Mačka je skočila vanj. Nenadoma pa so vsa potniki v bližini planili pokoncu. ,Mož s steklenko' je ustrelil profesorjevo mačko. Vsi potniki so bili, ogorčeni in profesor je skočil k svoji dragi živalici. Toda ,mož s steklenko' ga je pahnil stran, da se je opotekel. Popolna tišina je zavladala po tem prizoru Tedaj je, mož s steklenko' izpre-govoril. Resnost njegovega glasu in njegov način govorjenja, mir in ukazovalnost, in a tem pridobil prehodni pokal Sokola Ruše aa eno leto Stsngl Zdravko (Mara. ton) v času 24.42. Sledila sta Fric Fran (Sokol, Ruše) 25.5 ln PiSer Maks (Mar. sm. ki.) 26.40. Po tej tekmi se Je vrSl sestanek tekmovalcev ta občinstva v Sokolskem domu v Rušah, kjer so agMne Rušanke priredile okusno čajanko. Smučar«11! »prevod po Mariboru TekmovaAoi so se vrnili v Maribor z večernim vlakom, nakar se je z glavnega kolodvora razvila velika smučarska po_ vorka do Grajske kleti, kjer so bili objavljeni rezultatu ta razdeljene nagrade. Salom tekma v Celju Celtfe, 26. februarja, Dames "dopoldne se je vršila pri Celjski koči podsarvezna slalom tekma. Proga je i bila dolga 1300 m s v&mko razliko 400 m. Snežne razmere ao bdle izvrstne vreme jasno. Pohvaliti je treba tudi organizacijo, ki je bila brezhibna. Polkovnik g. Goiubovič je dal napeljati telefon od starta do cilja. Tekme se je udeležilo 27 tekmovalcev, ki sicer dana SPD Celje, SK Olimp, Cel je, Smučarskega kluba Celje, SPD Maribor, SK Rapida, Maribor, Smučarskega kluba Maribor ta Sokoiekega društva Celje. Rezultati so WH naeflednji: 1. Jelene Fran (Sm. ki. Celje) 2:10.2, 2. Mejavšek Mirko (SPD Celje) 2:27, 3. Mvuič Ljuban (SPD Maribor) 2:33.2, 4. Križmanič Faust (SPD Celje) 2:47.4, 5. LetJtner Egon (Ra-pid, Maribor) 2:50.2, 6. Hilidnger Ivan (SPD Celje) 2:50.4, 7. Ivan Kragdj (SPD Celje) 2:51.4. Po teflem« se Je vrSUla v Celjska koči raz. delitev dariL Otvoritev smučarske skakalnice SK Ilirije Pri včerajšnjih skakalnih tekmah na novi skakalnici v dolini Mostec je zmagal Jakopič (Dovje-Mojstrana) Ljubljana, 26. februarja. LJubljana Je danes otvoriia svojo drugo smučarsko skakalnico, ki je zgrajena po najmodernejših predpisih. Krasen sončni dan je privabil k otvoritvenemu skakanju nad 2500 gledalcev, ki so popolnoma napolnili obe strani doskoka. Skakalnica, ki jo je zgradila SK Ilirija, leži v senčnatem kraju v dolini Mostec, ima izredno ugodno lego im ji toplo sonca mi prav nič škodovalo. Sneg je bil uprav idealen. Tudi ska-kači so se potrudili, tako da je prireditev nudila gledalcem prvovrsten športni užitek. Skakanja se je udedežflo 29 naših najboljših skakačev, od -eh dva izven konkurence, ta sicer norveški trener Guttorm-sen in bivši državni pivak v skokih šu-bert. Tekmovanje je poteklo dokaj gladko ta je bil ves spored v dobri uri končan. Vsak skakač je imel tri skoke, od katerih je bil prvi poizkusili. Najdaljši skok je izvedel Guttormsen s 27 m, kar je naj_ brž maksimum, ki se da na tej skakalnici doseči V konkurenci je skočil najdalje šrameL, ki je dosegel 25 m. Kot sodnika sta fungirala savezna sodnika gg. Gnido-vec in švigelj, starter pa je b?l g. Goreč. Rezultati so se sproti objavljali z mega-fonom. tako da je bila publika o vsakem skoku takoj poučena. Pri poizkusnih skokih je bilo mnogo padcev, ker so tekmovalci preveč forsirali daljavo. Zmagal je Albin Jakopič (Dovje_Mojistrana), dočim je imel naš prvak šramel smolo, da je pri drugem skoku padel to se 1e zaradi tega plasira1 šele na deveto mesto. Rezultati so bili naslednji: 1. Ai&>m Ja- kopič (Dovje-Mojstrana) 139.9 točk (23.5, 23), 2. Franc Palme (Ljubljana) 139.4 (23.5, 22.5), 3. Istemič Rado (Mrija) 135.1 (22.5, 22.5), 4. Bevc Edo (Lfliuibljana) 128.1 (21.5, 21), 5. šuibic Miiteo (Ilirija) 119.9 (21, 21.5), 6. Polajnar Hitako (Ljubljana) 115.8 (19, 20.5), 7. KJlančnik Knpol (Dovje-Mojstrana) 113.9 (18.5, 18.5), 8. Bračič Danilo (Ilirija) 113.1 (19. 21), 9. šramel Bogo (Ljubljana) 110.5 (25, 25, padec), 10. Lesjak Lado (Ljubljana) 109.4 (16,* 19), 11. Mihalek Otmar (Ljilbljana) 107.4 (20.5, 20), 12. Pribovšek Franc (Hirija) 105.7 (24, 23, p.), 13 KJamčfraik Gregor (Dovje-Moijstrana) 100.2 (16.5, 19), 14. Sodija Maks (Bofotaj) 95.6 (15.5, 16), 15. Krošeij Radio (Hirija) 87 (16, 16). Po konkurenčnih skokih, ki so pokazali veEk napredek naših skakačev, so se vr_ šili še propagandna skoki »kanonov«. Občinstvu je najbolj ugajal dvojini skok obeh mojstrov Albina Jakopiča in Palmeta, ki sta v krasnem stilu doseg-la 22 m. Za tam so Skakali še drugi, med njimi budi Guttormsen, ki Je sicer dosegel znatno deflži-no, toda s padcem. Nato sta, iavectta še naša najmlajša ta mnogo obetajoča Skakač a Bevc ta Pribovšek lep dvojni skok ta dosegla daljino 19 m. -Prireditev je pokazala, da uživa zimski šport pri nas veliko popularnost in bi svetovali našim klubom, ki goje zimski šport, da tovrstne prireditve še pooove. Organizacija prireditve bd bffla lahko boljša. Finančno je dobro uspela, Kljub temu pa Je bilo sigurno nad polovico navzočih za-storykairjev. Nogometna konferenca v Beogradu Pred tednom so zastopniki vseh podsavezov razpravljali o važnih nogometnih vprašanjih, zlasti o /prašanju sodnikov V Beogradu se je vršila pri JNS konferenca predstavnikov vseh nogometnih podsavezov. Po dnevnem redu sodeč bi človek mislil, da bo potek kratek. Toda ojoj! Končali smo šele pozno zvečer. Kontrola verificiranih igračev Prva točka dnevnega reda: Centralna kartoteka pri JNS. Ta ima za cilj, da se omogoči kontrola nad vsemi verificiranL mi nogometaši. Doslej je bila taka kontrola onemogočena in dogajali so se primeri, da so bili nogometaši verificirani pri dveh podsavezih in tudi nastopali za dva kluba. Seveda bi želel JNS odvrniti breme ureditve te kartoteke na podsaveze, s čimer se jaz kot delegat LNP nisem strinjal. To bi pomenilo za LNP zopet visok izdatek. Po debati, ki se je o tem vlekla Od 9. do 12., se je sklenilo, da 1. podsavezi verificirajo igralce kot doslej v smislu veljavnih predpisov; 2. do 1. julija pošljejo podsavezi kartoteko JNS, v kolikor nimajo plačanih delovodij, morajo klubi izpopolniti kartotečne liste ta jih podsavezi kontrolirajo. Cim bo centralna kartoteka urejena, bodo nogometašem otežkočene zlorabe. Poleg tega se bo morala za vsakega igralca dostaviti še po ena fotografija, za one, ki se na novo verificirajo, pa tri. Kvalifikacijske tekme v južni coni Komaj smo končali to zadevo, smo zašli v novo: kvalifikacijske tekme v A-coni (južni) za vstop v nacionalno ligo. Znano je, da je skupščina JNS lani razdelila teritorij JNS v dve coni: A ta B. V vsaki coni se določi po en zmagovalec, ki preide v nacionalno ligo. Skopski, niški ta kra-gujevački podsavez so se medsebojno dogovorili ta tudi sklenili, da ustanove »Južni cup« Zmagovalec tega cupa naj bi Igral potem kvalifikacijske tekme z zmagovalci iz tekem med prvakom beograjskega, s katero je obvladal položaj, je vse presenetila. Nihče ne bi bil mogel misliti, da je bil ta mož zadnjih štirinajst dni neprestano pijan. »Gospe in gospodje,« je dejal, »opravičiti moram svoje dejanje. Ce nisem napravil največjo neumnost v svojem življenju, mora biti ukradeni prstan na repu ubite mačke.« Potnika so bili tako presenečeni, kakor bi jih bila zadela strela z jasnega. Neiki postrežnik je pobral mačko in v dolgi dlaki na repu je bil res skrit ukraden prstan. Potem se je ,mož s steklenko' spet oglasil in dejal profesorju: »Ukaz za vašo aretacijo imam, James Worthinigham,« mu je rekel. »Saj še niste pozabili zgodbice iz Monte Garla?« Razkriti tat je klel, toda ymož s steklenko' — je mirno nadaljeval: »Prišel sem na krov. da bi ugotovil vašo istovetnost. Ponosen sem na to, da sem vas tako preslepil, da ste pred mojimi očmi napravili nov zločin. Naučiti se morate še. da, človek, kn na videz dosti pije. ni zmeraj pijan, in da tekočina v steklenici za whisky ni zmeraj alkohol Pobarvane vode se človek ne napije!« »Imeratna zgodba!« smo vzikJikniSi vsi, ko je mož končal svojo povest. Opazili smo tudi, da je poslednje besede namenil Bentleyu. Oba sPred matnroc prinaša ▼ Jugoslaviji v svoji produkciji »Jugostervenski prosvetni film« bi v naj. krajšem času ga bomo videli po natfhto-formacijah tudi v Ljubljani na sporeda EHtnega kina Matice Češka filmAa daru-fba A. B. film v Pragi je spočetka na-mera vala ustvariti komedijo z JmdrBjom Plachto kot profesorjem komičnega tipa. Ravnatelj te filmske družbe je hotel pač Jsdelati fEhn iz študentovskega Sajenja ki si je ▼ to svrtio zagotovil sodelovanje književnika Vančure ln scenarista J. Neo-berga. Iz marljivih priprav je kaj kmalu ■rasla dramatična snov ln Jlndrih Plachta je stal pred nalogo igrati vlogo čisto raz. Bteo od vseh svoja dosedanjih. V. Gabrijelova, nositeljica vasne vu/ge t filmu »Pred maturo« Scenarij je bil ▼ začet&u preobširen, mo- ntU »o ga krajšati. Ko pa je bli dokončno isdigiran, je porabilo podjetje 25.000 Kč samo za to, da je poiskalo primerne igralce. Za vlogo dijaka Simona pa sprva sploh xtfso mogli dobiti pravega. Slednjič so siu-tajno odkrite A. Novotnega. Omenjena dva Igralca sta glavna stebra dejanja in reči moramo, da sta svojo nalogo častno rešila. Prav tako tudi vse ženske igralke. Dru_ gega profesorja, ki nastopa poleg Jandri-ha Plachte, gTumi Frantdšek Smolik, Zunanje prizore so delali v Moksah pri Makovskenn jezeru 4n na Beszdjezi, kamor so ee vozili igralci v dveh avtobusih. Ker i,-. Hiin nnm vnost idealno vremp. ie foto- Jidrich Piachta v vlogi profesorja Kleča tn 8tmon, oba študenta Iz filma »Pred maturo« ginOja t filmu res vzorna. Da pa so Oe- hi tudi ▼ ateljejih asneraj dobro fotografirali, smo videM že ▼ več čefikih filmdh. Glasbena stran filma je bila poverjena kom_ ponistu m kapeLaiku E. F. Burkzanu, arhitekture pa umetniku Ritterschainu. še mnogo, mnogo zaslužnih ki pn^zmanih moči je sodelovalo pri tem Orani in tako je bilo po dolgotrajnem trudu ustvarjeno delo, ki je zmagovito in s ponosom neslo v svet slavo čeSke ffilmstoe umetnosti. Poleg Jugoslavije »o rt ta film že nabavili Francozi, Nemel ka PoSjaka. V Beogradu je f3m imel jaiko lep uspeh, te dnd ga. predvaja, jo v Zagretou in prav v kratfcem ga bomo videli tudi v Ljubljani Cedi B« de Mille snima požar Rima Režiser CJecH B. de Mile je tvo_ rec velikih fiLmov: >Deset zapovedi«, »Kralj kraJjev« itd. Film »V znamenju Križa« je medtem že do-gotovljen in je imel vsepovsod velikanski uspeh. Mogočni Rim cesarske dobe, mesto, ki Je bilo še pred 2000 leti središče vsega sveta, so pred nekaj meseci v filmskih ateljejih ameriške družbe Paramoumt zopet poklicali v življenje. Cecil B. de Mille je imel izdelatt film »V znamenju križa«, katerega dejanje se godi v Rimu za časa vladanja rimskega cesarja Nerona, leta 64. po Kristovem rojstvu. Na ogromnem prostoru Paramountovih ateljejev v Holly-woodu so rasle iz tal rimske ulice in hiše, v katerih se je odigravalo živfljenje tedanjih dni. 400 delavcev je imelo 4 mesece deJa, da so postavili »filmski« Rim. Znameniti »Circus Maximus«, ogromno igrišče tedanjega Rima, je povzročal graditeljem največ težav, ker je moral biti izdelan točno po zgodovinskih virih in nuditi mesta za več tisoč oseb. Tudi kopalnica cesarice Popeje, T kateri se je rdečelasa soproga cesarja dnevno kopala v mleku 500 oslic, je bila izgotovljema iz čistega marmorja, točno po osnutkih in poročilih iz tedanje dobe. Oživel je tu zgodovinski gaj Sylva_ na, ▼ katerem so imeli svoja shajališča prvi kristjani. Sezidali so naposled tudi z vsem razkošjem opremljeni cesarski dvorec, katakombe, ječe, skratka, Rim, kakršen je bil v svoji najslavnejši dobi. Za igre v areni so bili nabavljeni v celih čredah levi. leopardi, tigri, krokodili, medvedi in slonL Posebna delavnica je izdelovala nakit, ka_ kršnega so nosili Rimljani in Rimljanke v dobi cesarja Nerona. Za cesarjevo armado so izdelovale orožarne razno orožje, nože, loke, puščice, ščite mreže. Dva vojaška strokovnjaka, ruski general Ivan Ikonitov in angleški kapetan Clifford Laglen, brat filmskega zvezdnika Victorja Mc Lagle-na» sta urila in vežfbala cele mesece armado rimskih gladiatorjev in vojščakov. Pri tem pa ni bilo prav nič lahkega izuriti vojake v uporabljanju tedanjega neokretnega in težkega orožja. Najtežje je bilo izuriti konjenico, ki je morala z dolgimi sulicami, s težkimi čeladami na glavah izvajati svo-je vaje v divjem galopu. V to svrho so uporabili ameriške kovboje in ruske kozake. OGIiA Službo dobi t**?;.f? ■ '■* Elektromonterp ■Msobne-ga M samostojno (ielo sprejmem® zh daljš: čm>. Oferte z izpričeval o-m n« poštni predal 191. Ljub->jaj» 1«. 6816-1 Hotelsko kuharico perfektoo. sprejmem. Po-nvibe na ogrlasni oddelek »Jttr«« pod »Hoted«. 6S00-1 . ■ --- Sobarica taarieea. fe m« serviratl, Svati in lopo likati, dobi m M to pri nisli rodbini na ddeli. Ponudbe c« »flas. oddelek »Jutrs« pod »Uma in »naitKic. 6274-1 Perfekt. servirarieo In podnatakarico popolnoma imolrt »lovera-Aega vn aemškega jenka. i S 5 e m ta ""ti hotel v Sloveniji. Pogodbe na >>£l ■ oddelek »Jutra« pod šifro »Srnžba«.__S'' W 1 Dekleta jgin risarke. i inanjem len. ro«. dela Mponlim po kratki praksi. Naslov pove oglasm od-d riek »Jutra«. Samostol kuharico srednje ^tor-isti. po?teno iT) marljiTO. ki >e t«idr 4o.bra gospodinja, »prejme takf>j r »taloo siuilK' bo^ljša re-st»vraoi ja * branš ZagTe ba. L« prTorr^tne »le naj poŠ!'j«jo o^bši rne prm ndbe i jakte-vo piflče m oglaenJ oddelek »Ju.tra« pod 5:f-r> »Larica«. 627-2-1 Trgovski pomočnik M lahko polofi 30.000 Din g»ran«*je ▼ gobovim. 4o I« »taltM) nameSienj« T trgovini me5aw stroke. — Refl-fktira e« oa mlej&o Keropletma oskrba ▼ W5i. "e 1rn£» po govoru. Ponudbe n« oodroim^o »Jutra« v Celju pd »St. 1892« 6042 1 Mlaiša kuharica jjerfe-ktna — kakor tmdri dekle k otrokom mlado K) Klravo, t dobri m- apriče-vali i® »nanj^em n«m§kega .lesik*. dobite takoj nam-eščeij«. — Ponudbe po možnosti 8 fotografijo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra -kjžba«. 6043-1 Vsaka beseda 50 par; t.% dajeaj« naslova ali za Šifro pa S Din. (2) Knjigovodja i reSletoo praks«, dobro izvedben t nemški lo an-gl eški kor espood e.n ci, nameSSenje. Pis-mene ponudbe 03 »fflaeoi oddelek »Jutra« pod »Angleška ko reeponde sredstev. Sprejel b- k«kr&no.kol!i slui-(>t> v wakem kraj«. Se' bi tudi eamo za >&krbo. Ponudbe na o£!aiMii oddelek »Jutra« pod žifro »Hvalei-na rešntev«. 6240-2 Šofer mehanik iSie službo. Opravljaj M tudi domača dela. Ponud be na oglaeml oddelek »Jutra« pod Sitr-o »Mala plaža«. 6302-2 Trg. pomočnica zmožna tradi »amostomega vodst-ra. želi »premen iti nameščeiije. Cenj. »ferte na og!a&ra oddelek Jutra pod »Vestna u> a^rilna« 5096 2 Knjigovodinja hilancistka v v»eh trgo-v«.kib po®lib verz;ran« »am^tojna moč. primerne zaposlitve. Cenj. ponudbe pod »Zanee ljnva moč 32« na »glasni oddelek »Jutra«. 6323 2 Gospodinja in kuharica poStena, vajena vsakega de-la. gre kamorkoli. Ponudbe m oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna moč«. 6303-2 Prodajalka i S l«to* prakso, dobra in poJtena moč, ž-eli službo na deželi, Cenj. ponudbe pod »Skromna 22« na ogl. oddelek »Jatra«. 6267-8 Osebno pravico iti obrtni list m trgovino odstopim do tičnemn. ki me vzame v služibo. V gostilniških im trgovskih stvareh popolno ma Terrirana t-er možna vsega gospodo i®tva. Pi«i ts na »gla^fti oddelek »Ju tra« pod »Delavni za^ii žek«. 6280-2 Dosedanji podoiicir ki govori poleg državnih jraikov tudi nemško, vešč »tpojepicj«. iSč« odgovar jajočo službo v katerikoli pisarni; gre Midi za imkri ja®t« aH potnika. Ponudbe na oglasni -vliiolek »Jutra« pod »Veeteii«. 9147-2 Mlada postrernicn i?5«> zapoolenje. Ponudbe fH>d »Cel dan« na oglasni oddelek »Jutra«. 6266 2 Služkinja za r«a dela. išče služb». Gregi Berta. Maribor, Kopitarjeva 6/11. «249-2 Mlada prodajalka izurjena v trgovini meša nega biaga. £če iilužho — Ponudbe na »g!a« nddeJek •Jutra« pod »Polteno«. 6227-2 Natakarica < desetletnimi »pričevaJl. mnoina šivanja in vseh bitnih del. išče službo v boljši gostilni. Na*Iov pore offla.sni oddelek »Jutra« 6205-2 Stavbeni praktik t vseh stavbenih panogah iSče taposlutve pri večjem stavbnem podjetju. Cemj. ponudbe pod »Stavbeni praktik 1780« na oglasa! oddelek »Jutra«. 6324-2 Trg. sotrudnica raiajSa moč. rerzirana v matvufakturi. ie4e®ni®i. u^njti vn epe«, ter dežel, prid »Ikih. veš«« tndi piear-rviSkih d-el. išče sluibo v večjem kraju n« deželi. Ponudbe pod šifro »Takojšen aas*op« n« oglasni od dolek »Ju-tra«. 6266-2 Iščem pranje Pridem na dom. Naslov: Pavlin. Kolodvorska al. 95 6317 2 Učno mesto za lTletno dekle v trgovimi z mešanim blagom, i v«*o oskrbo, v dobri biši iščem proti triletni učni lobi — Cemj. ponudbe oa oddelek »Ju ra« pod Si'fr*> ►Poštena ič^nka«. 6189 44 Kovaški vajenec e dve' etev> učno dobo. išče mesto redi nadaljnjega učenja Ponudbe na oglas, .vddelek »Jutra« pod šifro »Kovač«. 5923-44 Dve učenki spre ime da ms k o krojašt-vo Grosiposvetska 12. 6334 44 Kot učenka se fe>lim reučiti v trgovini ali pletilstvu. Naslov v oglasnem oddeikn »Jutra«. 62S4-44 Vajenec poS«o 18 'etni faut Ivan Janiekovič. Senfak St 18, p Jtiršinci pri Ptuju želi TOtopit« v ok katerekoli obrti. 6286-44 Vajenca s primerno šolsko Izobrazbo sprejme Odon Koutnv trgovina t želeinino. L ju o i j«, na VII. Medvedova 28. 6204-44 6 brat* Ctairta Rta >-------- ki pepel. Kar j« čtoveSki um gradil e*l« mesec« in meseca, so ognjeni zufciji pokončali ▼ dobri uri. Nerooov Rim je namreč po zgodovinskih podatkih pogorel ln ta požar je moral biti filmsko posnet Ogromna množica 4000 koropareov je t pa«rifin«m strahu in kričaje bežala mimo operater)e-vlh leč in filmski Rim se je kakor pred 2000 leti pravi Rim zroSfl v prah ta pepel. Fflan »V znamenja Križa« je najmoou_ mentalnedSe filmsko delo povojne dobe ta je ▼ rsakam oeiru, torej tudi zvočno, uepel nad vse pričakovanje. Nad 7500 ljudi je bilo zaposlenih pri tem delu in stroški so znašali nad 5 milijonov doflarjeiv. O ogromnosti tega umotvora si lahko napravimo po teh podatkih vsaj približno sliko. Filmski drobiž FIlm »-Ljubimkanje« po Schnitrferjevi drami z Magdo Sebneiderjevo se predvaja v Pafizu v nemškem jeziku z velikim uspehom. Magda Schneiderjeva je zriaj anga_ žirana od Ufe za film »Alarm za tir B«. Iz Kodanja poročajo, da je obftinetvo film o kralju vžigalic ICreugerju enoduš-no odklonilo. Ufa je kupila od češke igralke ln pisateljice Olge ScheiapOugove manuskript za film »Dedcle iz opekarne« (»Devče z ci-helny«). Film bo izdelan v Pragi v režiji Sla vinskega. . Harry Piel je dovrKl »voj »ajr»ovajSi fltm »Sledovi v snegu«. Clive Brook je v London« anga«Tan sa partnerja v nekem filmu z EJHzaibefto Berg-nerjevo. Prvi film Llliane Harveveve ▼ AmeriM pri dm2bi Fox se bo imenovaa »Moje ust_ ndce lažejo«. Partner Liiiane bo John Bo-les. M je zaian občinstvu iz filma »Rio Rita« . >Mesto brez glave« se imenuje najnovejši film režiserja Gustava Grtindgensa, ki je napravljen po motivih Gogoijeve komedije »Revizor«. Kravaii pri premieri filma »Ekstaza na Dunaju«. Dunajski kinematografi so pri-nesCi pred nekaj dnevi premdero Machaty-jevega filma »Ekstaza«. Pri tej priliki so nastali v nekaterih kinematografih ogorčeni protesti proti filmu, tako da so bih lastniki dotičnih kinematografov prisiljeni pozvati policijo na pomoč. Ogorčeno ob. čmstvo je demonstrativno zapustilo dvorano in zahtevalo povračilo vstopnine. Protesti publike so veljal* ne toliko igralki, ki nastopi v svoji vlogi deloma celo v Evinem kostumu, temveč vsebini filma samega. Zanimivo je, da igra važno v«ogo v tem filmu bivši član naše drame Zvoni mir Ro. goz. ___ Kako postaneš star? t. Spi osem ur na dan. 2. Leži po možnosti na desni strani te_ lesa. 3. Skrbi za dobro zračenje spalnice. 4. Odmakni posteljo od stene. 5. Namestu vrat zavesi vhod T spalnico z zaveso. 6. Vsako Jutro se okopljl ▼ mlačni vojin ribt-gojnicah in s« se že donekam prilagodile zmernemu podnebju V ekvatoriiVn'h vodah se dviga temperatura v maihn:h ja» micah, jarkih, potočkih m mrtvicah r»a 30 do 40' C. nainižia pa nikoli ne pade pod 15* C V naših akvarijih je pa naivišja toplota poleti 22 do 25'. ker jih ne smemo izpostaviti v poletju soncu več kot 1 do 2 uri dnevno, sicer nam bi voda ozelenela in izgubila kisik. V njihovi domovini se razmnožujejo pri 25 do 30°. v naših akvarijih so se pa že tako dobro prilagoi'le nižji toploti, da začno z ženitvijo že z 18 stopinjami, nekatere so pa še bolj utrjene Tudi glede kisika so ti krapovci mani občutljivi, ker v toplih vodah je le malo k" sika. Sicer so pa živahne in lepe. zato ne bo odveč, če si jih ogledamo bolj natanko. Zobičaste krapovce delimo v dve skupini. V prvo spadajo drsteči zob krapovci, razmnožujoči se po ikrah, ki jih spuste ikr= niče pri drstri v vodo in katere oplode mlečniki, čim zapuste telo ikrnice; v dru* go skupino pa zob. krapovci. ki rode žive, popolnoma razvite mladiče. 6im oplodi samec druge skupine samico • svojim oplojevalnim organom, v katerega mu j« priroda pretvorila podrepno plavut s tem. da je podaljšala nekatere šibice te plavute, začno jajčka v maternem tele su naraščati, in ko so mladiči popolnoma razviti in življenja zmožni, jih preda samica vodi. Dolžina mladičev je odvisna od dolždnc odraslih rib poedinih vrst. Večje ribice rode 8 mm dolge, manjše pa 5 do 6 mm dolge. Mladičem dajemo piscidin 00 (prah), zdrobljen wawil, ali pa močelke. čez nekaj dni pa tubifekse in dafnije. Število mladičev je odvisno od velikosti samice in znaša 10 do 100 — Samice katerim je trebušček že znatno narastel. tte» nemo v posebno posodo z nitkastimi algami. da se utegnejo skriti mladiči v goščavo, če bi prevladala pri samici kanibalska nagnenja, kar se često dogaja. Zaradi tega pogreznejo nekateri v porodni akvarij steklen širok livek brez cevi, ali oa mreže, ki prepuščata mladiče, ne pa samice. Najmanjša ribica te skupine je Girardi« nus guppyi (po dr. Badeju hebister reti-culatis). Odrastli samci ne presegajo 3, odraslo samice pa navadno ne 4 do 5 cm. Samci so pri vseh zob. krapovcih šibkejši in manjša kakor njihove samice. Glavica, prsa in trebuh zavzemajo prvo. repka pa drugo polovico života. Život samca je stisnjen, na vsaki strani ima dve okrogli in eno zeleno, oranžasto ali pa modro ma-rožioo. Često opazimo tudi na hrbtu ali pa na repni plavuti tako piko. Barva samice je na hrbtu rumenorjava, na bokih srebr« na z modrikastim bleskom, brez marog. Život samice je spredaj valjast, rep pa stisnj.n. Gobček je nadstojem. Hrbtna plavut je pri obeh malo večja, a repna plavut samice je podobna kitajski pahljači. Tako repno plavut imajo vsi zobič. krapovci, »amo da je pri samicah zelo velika. Girardinus januaris Hens. Život je kakor pri ribicah vrste Guppvi, samo malo večji. Barva telesa je rjavorumena. V sre» dini života opazimo na obeh straneh po eno temno marožico. Girardinus caudo maculatus reticulatus Koehler Barva je rumenorjava, po vsem životu pa opazimo temne majhne pege. Gambusia hollbrocki. Barva samca je rjavorumena. Samica je na hrbtu sivorume-na, na straneh srebrna, na dolnji strani trebuha pa opazimo na vsaki strani temno cfcroglo pego. Irf )e pri tej vrsti posebno izrazita Poecilia vivipara je maihna ribica Samec ima na obeh straneh v vredini bokov temno marogo. na hrbtni plavuti pa po« čezne proge, od katerih je srednja temna. Xyphophorus helleri jc večja ribica. Barva hrbta je rumenorjava Život samice je čokast. samčev pa šibkejši, na bokih sta dve taniši progi zelenkasta in rdeča. Pri samcu se podaljša dolnji del repne plavuti v obliki meča. zaradi česar so ga krstili Xyphophorus = mečenoša Pri enem porodu rode večje samice 50 do 100 mladičev Vrsto Platypoecilius maculatus in sorodnike spoznamo na krajšem, še bolj čoka« stem životu, kakor ga ima sam'ca mečo-noše. a poleg tega je njih život bolj ploščat. Zobičastih krapovcev. ki rode žive mla> diče. je še mnogo vrst. gori omenjene sc pa najbolj razširjene in rudi trdne in skromne V akvarilu z mnogimi zob krapovci se ne zarede alge na steklih in rastlinah. ker jih »proti pojedo. Cenjeni čitatelji bodo morda pogrešali slovenskih imen za gori imenovane ribice. Zal. nimamo lih; ne dvomim pa. da jih bo« do krstili akvaristi sami. čim se bo akva-ristovstvo bolj udomačilo O S. Posadka »Sv. Nikole« je slutila nesrečo Split. 25 februarja. O katastrofi jadrnice »Sv. Nikola« pristaniške oblasti še vedno niso dobile no« benih novih vesti in propadle so tudi vse nade o srečni rešitvi posadke Kakor pripovedujejo Omišani. so mornarji, ki so se odpravljali na pot. slutili veliko nesrečo. Jadrnica je, kakor smo že poročali, prišla pod novo lastništvo in »e je z njo odpeljal tudi solastnik Ante Kuzmanič iz Omišia. Ante Kuzmanič, star 32 let in vajen mornarskega življenja, je bil pri slovesu od do« mačih nenavadno ginjen. Poslovil se je od bratov in od svojega očeta Dinka. ki je star že blizu 80 let in popolnoma slep Ko je bil že na ladji, je še enkrat poklica k sebi svojega mlajšega brata ter mu dal svojo fotografijo z besedami: »Shrani to sliko in spominjaj se me!« Tudi druga dva solastnika Vicko in Ante Štela sta mladeniča. ki se nista prvič podala na daljšo pot, a sta se vendarle tudi težko poslavljala od domačih Najhujša tragedija pa jc zadela družino prvega častnika Marina Mitnice. Mimica je zapustil svojo staro ma* ter, ženo in dvoje malih otrok Mimica je bil daleč na okrog znan kot izvrsten mornar, bil je pravi »morski volk« in potomec stare mornariške rodbine, ki smatra ladjo in morje za svojo domovino. Služboval h že na mnogih brodovih. preplul je vsa morja, ko pa je sedaj odhajal na pot. ki v primeru s prejšnjimi ni baš dolga, se je. kakor se je izrazil napram nekim prijateljem, čudil sam sebi. da ga navdajajo neke čudne skrbi. V Omišu »e je po iniciativi tamošnjega kulturnega društva »Slavin« osnoval odbor, ki bo zbiral podpore za revne rodbine po« nesrečenih mornarjev. Velik požar na Trški gori Novo me^to, 25. februarja. Snoči okrog 21. ure je na dosedaj še ne« pojasnjen način začelo goreti v prostorni zidanici, ki je last posestnika in g stilni-čarja g. Frana Grcbovška v Novem mesto. Plameni so v kratkem času objeli ves gornji del zidanice, kjer je bilo stano- anja 'a med ostalim tudi dve moderni stiskalnici več kadi, seno, poleg tega še razno viničar« sko orodje. Na kraj požara so prihiteli v* ščani h Ždinje vasi, ki so pričeli gasiti s snegom. Res se jim je posrečilo, da so g-n' omejili in tako očuvali vso bogato vinsko zalogo. Pogorelcu je šel na roke tudi gospod graščak Germ, ki je vso rešeno vin. sko zalogo dal prenesti v svojo klet iT' LL OsrlJuJi »g. tna^aj« P" 1 Di» tx»eda; u >ddelkn Jutra 6425-6 Zamaške za sode in nova lakom-nica se ugodno proda. Ponudbe na oglašal oddelek »Jutra« pod »Za-maškl«. 6459-6 Prehrana a a d t pialmnv plaAa u ™k« besedo 1 Din; kdor At* pr* l>r*wo pa ta bwed« 50 par; »a dajanje n^ «lo droeeb oo »taaovanj'* »amo »red: L,jnt>ljane. Pi«na pod «Pet-lepetletoik« m ddel ko »Jutra«. 6i206-31a Enosob. stanovanje eveov * kabinetom. rw i TI iiče vdora po drt. aradin!ko za takoj aH april. Ponudbe na o«1««« •>ddelek »Jutra« ped tifr« »Prijeten dom«. 6172-21/« Suho stanovanje »oblino. dvo®"br>o »H eoe »oboo • kabim>»om in k« itinjo oddam boijii tri-Slanricl dnuiin«. Naslov t osrlamem »ddolkn »Jutra« 6847 21/a Stanovanje eno- ah dvoeobtui. wbo lo šolnin«. T pri ti ič j o ali v prvem nadstropju, v meMn ali na periferiji IWe t ma jem mirna stranka (1 ose ba • dnftinj«). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mir«. 6341-21'a Sončno stanovanje obstoječe i« »obe. kuhinj* Id kabineta, t »rediu; me »ta ;S5e « 1. majem mirna stranka 8 Članov Naslov t oirlaMveaa oddeikn Jutra 6314 21/a Sobo odda Vsaka beseda 60 par: aa dajanj« nabora ali ta irfre S Din. (23", Kabinet v vili (eden io iraien. oa Uirju počen oddam solidni io stalni osebi. Nasl-ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5167 23 Opremljeno sobo s vso «krbt>, oddam bliin poišoife. Nas'ov t oglasnem oddelkv »Jotra«. 6237 23 Solnčno sobico i elektrik« ta posebntm vbodom. ev««t. t vso ^kr bo oddam ▼ Koie*i>k1 ni. K a/L ««3-23 Opremljeno sobo lepo ta wlt>6oo. • vbodom poceai oddam ta boj t vili v Ple«*r4nikov1 uiM ti, bHs« pokopa I iš&a pri rv. Kriitofu. 6277-23 Lepo sobo o posebnim vbodom. wed» mesta takoj oddam. Na slov pov« ogla^oi oddeirk »Jtrtra«. 6167 23 Opremljeno sobo šolnino io prijaeno »d dam Naslov v oglasnem oddeikn »Jvtra«. 8113-23 Veliko sobo separtrano. traSoo in 6i-s«o. xa t osebi, poceni oddam eventneluo tudi kuhinjo. — Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«. 6327-23 Sobo » d 4 a a takoj. Korj-tkova ulica 18. L od«tr. Solnčno sobo lepo opremljeno, s prostim vhodom s stopnic. >ddam stalnemu, solidnemu gospodu na Mirju. — Naslov v upravi. Živali Vsaka beseda 1 Din. is dajanje naslova ali ta iifra pa 8 Din. f27" Lep lovski pes itar 14 mesecev — pasove nemSfai resorec. naproiiaj v Bistrici pri RuSsb Jt. !4 &409-27 Zelena papiga j* ušla. Ako ee je b koron istekla. se prosi da j« odda v Spodnji Sčšfci. Jeter »ka 4. 64S5-27 Glasbila Vsaka m dajanj« tifr« pa S Dia- (») 1 IS | 2 nemški harmoniki trivTStoi, delo Pran«« Goloba naprodaj t Cegnar-je-vi wtici 10. «311-26 Alt Saksofon Es v brezhibnem stanj« kupim pod igodnim*. pogoji h-crpne ponudbe na naslon: Vt-6o Verbič, Laško «86-26 Obrt Vsaka beseda 1 Dio; ia dajanj« naslova aM n Hfro pa 8 Dfa. (30) Posteljne mreže iidetaj« in popravlja najceneje Alojsij Andlovie, Komenskega uMfla it. 34. 6020-30 Graviranje Sitar * Svetek, Ljubljana, Sv. Petra cesta itev. 18. 540-30 Razno Vaška beseda 1 Din. aa lajanja oaatova aa ta Mfr« pa 5 Din. (XI Alojz Grebene oakof) k) prodaja r r s t Dunajska a. 88 88 87 Ljubljana Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva oBca ?t 5 Šampanjec iesertna namizna vina za domač« zabave fine narezke, pecivo in drug-e specijalitet« naročajo vsi v delika« tesi F. R. Kovat ič, Miklošičeva cesta. 6016 8 Br. 1250. 2315 Oglas nabavku avtomobilske s^fsine« Avto komanda Ministarstva vojske i mornarice na dan 9. marta 1933 god. iz-vršice direktnu nabavku putem prikup-Ijania ponuda raznog električarskog ma-terijala i opreme za traktore >Austro-Dajmler« M. 17. Uslovi za ovu nabavku mogu se videti i kupiti svakoga radnog dana u kan-celariji Štaba auto komande Ministarstva vojske i mornarice Beograd, a videti u Štabu auto komande u Petrova-radinu, Sarajevu. Skoplju, Zagrebu i Nišu. Iz kanoefaurije Štaba auto komande Ministarstva vojske i mornarice, 23. februara 1933 od. Bralni krožek 99Kolektor(( (Pogačnik Albin) v Straži šču pri Kranja izposoja tu- in inozemske ilustr. časopise povsod, po nizkih cenah! Zahtevajte prospekt! 2906 :---:-——-—---.. Ribnikar Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezertek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ▼ Ljubljani. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolt KaoniKar. ^a «aroano