Mlad človek in mlado drevo
Basen.
Mlad človek je počival v senci mladega drevesa. Živa  kri je poigravala  človeku po žilah,   žive misli po glavi.   Nad njim je stalo mladikavo drevo, polno novega cvetja v prvih popkih.
»Ti moj Bog,« je radostno zaklical mladenič, zagledavši se v drevo, »mladost je res nebeški dar!« A glej, v vršičku je nekaj zašumelo, in prvi rumen-kasti list je polagoma padal na tla. »Oh, že uvel list — pa iz tako mladega zelenja ?« se je čudil mladenič. »Kaj pa to, mlado drevo ?«
»Moj prvi spomin na starost in na smrt!« je drevo človeka poučilo.
Jan Fr. Hruška, Jožef Gruden