gorenje gorenje ■ m a gorenje informator ras List za obveščanje delavcev Gorenja - Št. 41. - Leto XVII. - Titovo Velenje, 31. avgust 1983 Smelo do zastavljenih ciljev Ce bi sodili po dveh zadnjih delovnih sobotah, potem v Gorenju ni bojazni, da ne bi dosegli novih, višjih delovnih načrtov. In ne samo delo ob sobotah, tudi sicer je v naših vrstah vse več novega poleta, novih hotenj, da v težkih gospodarskih pogojih vendarle vzdržimo in dosežemo načrtovane cilje. Domala v vseh tozdih se je v proizvodno delo vključila takoimenovana režija, to so delavci, ki ne delajo ob tekočih trakovih, napravah in strojih, ampak skrbijo, da lahko proizvodnja sploh poteka. Zadnji soboti sta minili tudi v znaku velike pomoči delavcev iz delovnih skupnosti skupnih služb Gorenje TGO, Gorenje Promet Servis, Gorenje Interna banka, Gorenje Raziskave in razvoj in DSSS Gorenje SOZD. Prvo takšno soboto je delalo 170 delavcev skupnih služb, naslednjo že 300! Vsak dan poročajo iz temeljnih organizacij o doseženih rezultatih, ki so še kako spodbudni, čeprav jim primanjkuje delavcev na vseh težjih delovnih mestih. V prizadevanja za večjo proizvodnjo sodi tudi predlog, da vsak delavec vseh naših delovnih skupnosti skupnih služb opravi vsak mesec dva delovna dneva v proizvodnji! Akcija bo nedvomno sprejeta in tudi na ta način bomo v Gorenju veliko prispevali tudi sami k odpravljanju težavnih razmer. Danes je jasno, da si tudi s takšnimi in podobnimi akcijami pomagamo v proizvodnji in da je tudi to prispevek pri skupnih prizadevanjih, saj bomo imeli toliko več, kolikor več bomo proizvedli. GORENJE - NOV POLET ČLOVEK, ZNANJE, DELO u' d E KB j ea* - Mm k h. 1* M V tozdu Kompresorji Črnomelj si zaposleni prizadevajo za dosego rekordne proizvodnje 1600 kompresorjev dnevno. S pomočjo vseh jim to uspeva. V zadnjih dneh pa so izdelali tudi prvo količino 2000 kompresorjev za izvoz na Kitajsko. SODELOVANJE GORENJA S CSŠ ZAGOTAVLJANJE KADROV ZA RAČUNALNIŠTVO Vsako delo, še tako preprosto, zahteva določeno znanje. Delamo tako kot znamo, znanje pa si ne pridobivamo le v šolah, ampak tudi in še posebej ob delu in z delom. Hiter napredek v svetu, ki ga skušamo, sicer s težko sapo, pa vendar, dohitevati tudi v Jugoslaviji, zahteva vedno več znanja ob delu in z delom, zlasti tudi na področju računalništva. V Gorenju nam ljudi, ki bi obvladali delo programskih in računalniških tehnikov, še vedno primanjkuje. Zavedamo pa se tudi odvisnosti in povezanosti dela in znanja, tovarne in šole. To dokazuje tudi sklep delavskega sveta Gorenje TGO, da sprejmemo samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju s Centrom srednjih šol (CSŠ). Ideja o takšnem sodelovanju sicer ni nova, njeni zametki so se porodili že pred štirimi leti, vendar pa je sedaj dobila tudi svojo pravno in formalno obliko. V skladu s tem sporazumom bosta Gorenje TGO in Center srednjih šol združevala sredstva za zago- tavljanje materialnih in kadrovskih pogojev za izobraževanje v računalniški usmeritvi. Na tak način bi si Gorenje zagotovilo izobražene kadre, usposobljene za delo pri nas, CSŠ pa opremo učilnic za pouk računalništva na področju informatike in procesnih sistemov. CSŠ je za ta pouk že zagotovil nove učilnice ter tudi združil del deviznih sredstev, potrebnih za nabavo nekatere opreme. Med poukom računalništva bodo učenci opravljali in reševali konkretne naloge, povezane z delovnimi procesi v Gorenju. Njihov program usposabljanja bo prilagojen potrebam Gorenja in lahko bodo videli rezultate svojega znanja, to znanje preverjali v praksi in tako spoznali njegovo pravo vrednost in smortnost. Ob koncu šolanja pa se bodo lahko hitreje vključili v delo. Sporazum pa obema podpisnicama omogoča pretok znanja, brez katerega si razvoja, še posebej pa v računalništvu, kjer so spremembe hitre in novosti vsakodnevne, ne moremo predstavljati. Strokovnjaki iz CSŠ se bodo vključevali v oblike strokovnega izpopolnjevanja v računalništvu v Go- S samoupravnim sporazumom usklajujejo in urejajo delovni ljudje ter njihove samoupravne organizacije in skupnosti svoje družbenoekonomske in druge samoupravne odnose in interese v družbeni reprodukciji ter na tej podlagi združujejo delo in sredstva in določajo medsebojne pravice obveznosti in odgovornosti v odnosih združevanja dela in sredstev. ZZD, 27. člen renju, naši strokovnjaki pa bodo sodelovali pri izvajanju specializiranih oblik vzgojnoizobraževalnih procesov v računalniški usmeritvi. Na podlagi sporazuma o poslovno— tehničnem sodelovanju pa je, kar je sicer redkost, že izdelan tudi predlog načrta dela. Tako naj bi v novem šolskem letu že sodelovali pri izdelavi aplikativnega dela programske opreme za projekt posebnega hišnega računalnika Gorenje ter za projekte prosto programiranih krmil. Dežurstva v velenjskem delu Gorenja Predsednik ZKPO Gorenje SOZD Herman Rigelnik je izdal 28. avgusta naslednje NAVODILO O UVEDBI DEŽURSTEV V DO GORENJE S SEDEŽEM V TITOVEM VELENJU. Z 22. 8. 1983 se uvede dežurstvo člarov ZKPO Gorenje SOZD , ZKPO Gorenje TGO, ZKPO GPS.ZIPO Gorenje IB in poslovodnega organa Gorenje RR. Dežurstvo traja vsak delovni dan od 15.00 ure do 7.00 ure naslednjega dne s tem, da traja obvezna prisotnost v Gorenju od 15.00 ure do 23.00 ure in prisotnost na domu ter dosegljivost po telefonu od 23.00 ure do 7.00 ure naslednjega dne. Namen dežurstva je zagotoviti kontinuirano prisotnost poslovodnih delavcev, ki v primeru morebitnih zastojev in motenj v proizvodnji ter nepredvidenih drugih dogodkih ustrezno ukrepajo skupaj z dežurnimi službami. Naloge dežurnega poslovodnega delavca so: — najmanj dvakrat obhod proizvodnih obratov in nadzor dežurnih služb, — večkratna kontrola vhodno-izhodnih in drugih mest tovarniškega prostora in poslovnih stavb, — ukrepanje v primeru zastojev in drugih motenj v proizvodnji, — evidentiranje pomembnejših opažanj v knjigo dežurstev. V primeru hujših motenj v proizvodnji in drugih izrednih nepredvidenih dogodkih mora dežurni delavec obvestiti predsednika ZKPO SOZD. V kolikor pride do motenj v času po 23.00 uri, je služba varovanja v TGO dolžna obvestiti dežurnega delavca na dom, da lahko ta ustrezno ukrepa. Služba varovanja v Gorenje TGO mora dežurnemu poslovodnemu delavcu zagotoviti nemoteno opravljanje navedenih nalog. Delavec službe varovanja sprejme dežurnega delavca pri glavni vratarnici, mu posreduje imena dežurnih delavcev v TGO, s katerimi vzpostavi stik ter mu zagotovi spremstvo pri obhodu proizvodnih obratov, in če je potrebno, predstavi dežurnega poslovodnega delavca vodjem TOZD in obratovodjem. Dežurni delavec poroča naslednji dan ob 7.00 uri predsedniku ZKPO SOZD o poteku dežurstva in o bistvenih opažanjih. PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA Tozd Kompresorji 111 delavcev, 27 inventivnih predlogov. En predlog na 4,7 delavca. To so podatki za akcijo Predlagaj nekaj koristnega v tozdu Kompresorji.Pred-logov za izboljšanje proizvodnje in njeno racionalizacijo pa tudi prej ni bilo malo. Nič čudnega, da je med delavci tozda tudi nekaj inovatorjev, ki so prejeli občinsko nagrado in, da je predsednik občinske raziskovalne skupnosti Črnomelj , Belizar D ujec prav iz tega tozda. V tozdu imajo tehnologa, svoje vzdrževanje, zaradi zahtevnega izdelka pa tudi poostreno kontrolo. Vse to ustvarja pravo ozračje za razvoj inventivne dejavnosti, ki jo akcija Predlagaj nekaj koristnega, tudi v Črnomlju podaljšana do sredine septembra, še spodbuja. V črnomaljski občini so tako po številu inovacij na tretjem mestu. Mlad tozd, ki je začel s proizvodnjo šele pred tremi leti, je že v začetku leta 1981 prijavil prvo inovacijo. Avtor te inovacije Martin Malerič, predsednik delavskega sveta tozda, je sedaj tudi organizator množične inventivne dejavnosti. Predlagal je ponovno uporabo palet in njihovo prodajo. Pravi, da so nekateri predlogi na videz res malenkosti, drobne spremembe, ki pa v daljšem času pomenijo velik prihranek pri delu in materialu. Sam nekaterih zamisli ni niti prijavljal, raje je drugim pomagal pripravljati predloge. Prepričan je, da akcija s svojim nagradami spod- buja delavce k razmišljanju. Ni potrebno čakati na zapleten postopek ovrednotenja posameznih inovacij, denarna nagrada je dodeljena hitro, to pa je v teh časih tudi nekaj vredno. Alojz Klobučar je mojster. Njegov predlog je zmanjšal obseg dela in prihranil eno delovno mesto. Posebej prirejen aparat na liniji za varjenje sedaj izpiha tudi smeti, ki se naberejo v ohišju kompresorja. Delo je prej opravljal delavec, pa se je zgodilo, da je bilo kdaj opravljeno tudi prehitro in preveč površno. Franc Šuštarič, ki je tudi občinski nagrajenec, je predlagal enostavno popravilo litoželeznih delov, ki jih za kompresorje uvažamo iz Danske. Drobna raza na tem delu, pa postane le-ta neuporaben, za uveljavljanje reklamacije pa je takšnih delov premalo. Njihovo popravilo pa Gorenju pomeni tudi prihranek deviz. Franc dela v vzdrževanju, zamisli mu ne manjka, čeprav vsega niti ne prijavlja, ker misli, da to pač sodi k delu. Meni pa, da je škoda, ker je postopek obdelave predlogov, njihovega vrednotenja in nagrajevanja prepočasen. Jože Vardjan je obratovodja. Rad dela v tem majhnem kolektivu. O spremembah in novih rešitvah razmišlja, ker to od njega zahteva tudi delo. Predlagal je koristno izrabo odvrženih kompresorjev. Iz njih poberejo vse uporabne dele, sestavijo nove kompresorje, ali pa žico uporabijo na primer kot surovino. O tem, kakšna je bila prej usoda teh kompresorjev, raje molči. Žal pa tudi on ni zadovoljen s sodelovanjem vodstvenih in vodilnih delavcev pri uresničevanju posameznih predlogov. Marsikateri dober predlog po njegovem mnenju ne zaživi, ker zanj ni zanimanja. Meni, da je dolžnost vseh, da delavce pri dajanju zamisli o boljši in cenejši proizvodnji spodbujajo. Sam z veseljem priskoči na pomoč, vsaj pri pisanju predlogov. iSEeieipigi , glli ... , Novic gj lozdo, /» DSSS - Novice ,z /ozdoz /n OS TOZD GALVANA Zagotoviti nemoteno proizvodnjo Predlogu družbenopolitičnih organizacij tozda Galvana, da se režijski delavci tozda vključijo kot pomoč v neposredno proizvodnjo, so se delavci polnoštevilno odzvali. Zato je treba dati resnično priznanje tako režijskim delavcem kot tudi vsem zaposlenim v tozdu za izjemne napore pri zagotavljanju polizdelkov za potrebe finalistov. Že v mesecu juliju, ko je bilo pomanjkanje delavcev še večje kot sedaj, smo z nadurami marsikdaj tudi na tretji izmeni in z maksimalnimi napori in visoko zavestjo slehernega zaposlenega zagotavljali nemoteno proizvodnjo. Enotnost, pripravljenost, razumevanje, dobri medsebojni odnosi so odlike na katere smo lahko ponosni. Na to so lahko ponosna tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij v tozdu, saj je to dokaz, da dobro delajo in se zavedajo, da so rezultati dela to, kar naša družba danes najbolj potrebuje. Izpolnjevanje plana do konca leta nikakor ne bo lahka naloga. Povečana proizvodnja končnih proizvodov nam je skoraj izpraznila skladišče, povečala se je nevarnost zastojev, toda mi se ne damo. Z vso močno naprej tovariši v tozdu finalnih izdelkov, delavci TOZD Galvana vam čestitajo za prve uspehe pri povečani proizvodnji. S tem tudi vsi skupaj dokazujemo, da naše Gorenje zopet postaja to kar je nekoč bilo — vzor, kako je treba poprijeti za izpolnjevanje skupnega cilja — plana. Srečko Krajnc Udarniška noč mladincev Osnovna organizacija ZSMS tozda Galvana je v noči od ponedeljka na torek organizirala udarniško delo v proizvodnji. Akcije se je udeležilo 23 mladink in mladincev, ki so delali to noč v žičnem oddelku. Vsak med njimi je izpolnil normo. To je bila v tozdu že tretja takšna večja akcija. Minuli teden so v petek popoldne delali delavci režije tozda, v soboto pa delavci iz DSSS. DSSS GORENJE TGO Za boljšo pripravo delegatskega gradiva Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb Gorenje TGO je imet letos 5 rednih in 6 izrednih sej. Med redne zadeve, ki so jih delegati obravnavali na sejah, spadajo obravnave rezultatov gospodarjenja DSSS. Poleg tega pa so posvetili več pozornosti tudi obravnavam predlogov samoupravnih aktov (izobraževanje, delovna razmerja . . .). Tudi program sanacije je pogosta tema na sejah tega samoupravnega organa. Zato za ta delavski svet velja ocena, da je eden izmed aktivnejših v Gorenju TGO, pa tudi razprave so praviloma resnično razgibane in tvorno prispevajo k urejevanju zadev. Hkrati pa velja opozoriti tudi na pomanjkljivosti, ki so se pojavljale v nepravočasni pripravi gradiv, v določenih samoupravnih skupinah tudi slabša obravnava delegatskih gradiv. PREJELI SMO... S skupnimi močmi za večjo proizvodnjo V soboto, 27. avgusta 1983 je bil za vse tozde Gorenja TGO spet delovni dan. Na pobudo Konference 00 ZSS Gorenje TGO so se dela v proizvodnji udeležili tudi delavci delovne skupnosti, da bi tako prispevali k skupnim naporom za čim višje proizvodne rezultate. Med njimi so bili tudi delavci Sektorja kakovosti, ki se jih od skupnega števila 70 zaposlenih delavcev dela v proizvodnji udeležilo 39 delavcev ali 55,7 %. Nekateri delavci so se tudi odpovedali osebnemu dohodku za ta dan in so delali udarniško. V naslednjih sobotah se bodo dela v proizvodnji udeležili tudi tisti delavci, ki se to soboto iz objektivnih razlogov niso uspeli. Na solidarnostno soboto, 20. avgusta 1983 je iz Sektorja kakovosti od skupnega števila zaposlenih 79 delavcev in 55 prisotnih tega dne (bolniška, redni dopust), bilo v proizvodnji 25 delavcev ali 45,5 % in ne 4 delavci, kot je bilo navedeno v Informatorju štev. 40 z dne 24. 8. 1983. Pripis uredništva: Podatki o odstotku delavcev iz sektorja kakovosti prijavljenih za proizvodno delo so bili preračunani na število zaposlenih in ne prisotnih. Poleg tega pa je v centru kakovosti 13 delavcev, ki so neposredno vezani na proizvodnjo. ZAKAJ TAKO? DRUGA PLAT MEDALJE V 38. številki Informatorja smo povzeli kratek zapis po pismu, ki ga je Gorenju poslal Radomir Dimič iz vasi Srpska Kuča pri Leskovcu. Pritožil se je nad poslovanjem našega servisa v Leskovcu, ki naj bi izvršil popravilo motorja oziroma kompresorja zamrzovalne omare v garancijskem roku. Da bi zadeva bila osvetljena z obeh strani, je vodja servisne mreže za Srbijo dipl. inž. Dj. Djordjevič poslal daljše pojasnilo o tem primeru. Res je, kar trdi kupec. Vendar je pozabil omeniti dejstva, da je napaka na kompresorju zamrzovalne skrinje nastala zaradi prenizke napetosti električnega toka, kar je ugotovil delavec servisa in s podpisom potrdil tudi kupec. Takšne napake pa niso zajete v garancijo in Gorenje zanje ne odgovarja, saj je motor kompresorja pregorel zaradi zunanjih vplivov. IZOBRAŽEVANJE PONOVNI RAZPIS ŠOLNIN ZA ŠOLSKO LETO 1983/84 DO GORENJE TGO TOZD Kuhalni aparati Program kovinar — strojnik (SR) — preoblikovalec kovin IV. stopnja 2 Program trgovinska dejavnost (SR) — blagovni manipulant IV. stopnja 1 — finančni manipulant IV. stopnja 2 Program elektro-energetik (SR) — elektrikar energetik IV. stopnja 2 TOZD Elektronika Ptuj Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — industrijska elektronika VI. stopnja 1 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka VI. stopnja 1 Program elektronike (SR) — elektrotehnik elektronik V. stopnja 1 ~ TV mehanik IV. stopnja 5 Program kovinar-strojnik (SR) — preoblikovalec kovin IV. stopnja 5 TOZD Pralna tehnika Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka VII. stopnja 1 Program kovinar-strojnik (SR) — strojni tehnik V. stopnja 1 ~ preoblikovalec kovin IV. stopnja 6 -oblikovalec kovin II. stopnja 6 Program elektro energetik (SR) — elektrikar energetik IV. stopnja 6 TOZD Zamrzovalniki Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka VI. stopnja 1 Program kovinar-strojnik (SR) — strojni tehnik V. stopnja 2 — preoblikovalec kovin IV. stopnja 3 Program elektro-energetik (SR) — elektrikar energetik IV. stopnja 3 TOZD MGA Nazarje Delovodska strojna V. stopnja 2 Delovodska elektro V. stopnja 1 Program kovinar-strojnik (SR) — preoblikovalec kovin IV. stopnja 2 TOZD Plastika Program kovinar-strojnik (SR) — strojni tehnik V. stopnja 2 — preoblikovalec kovin IV. stopnja 2 TOZD Kondenzatorji Višja pravna šola VI. stopnja 1 Program kovinar-strojnik (SR) — strojni tehnik V. stopnja 1 TOZD Vzdrževanje Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — ind. elektronika VI. stopnja 3 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — konstrukcija VI. stopnja 2 TOZD Orodjarna Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — ind. elektronika VI. stopnja 1 — energetika VI. stopnja 1 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka VI. stopnja 1 — konstrukcija VI. stopnja 1 V Š 0 D — računalništvo VI. stopnja 1 Pedagoška akademija — proizv. teh. vzgoja — smer kov. VI. st. 1 Program elektro-energetik (SR) — elektrotehnik energetik V. stopnja 1 DSSS TGO GORENJE Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — energetika VII. stopnja 1 — energetika VI. stopnja 1 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka VI. stopnja 2 FNT — kemijska tehnologija VI. stopnja 1 VŠOD — kontrola kakovosti VI. stopnja 2 ' — računalništvo VI. stopnja 1 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — plansko analitska VII. stopnja 1 Program elektro-energetik (SR) — elektrotehnik energetik V. stopnja 3 Program računalništva (SR) — računalniški tehnik V. stopnja 3 Program kovinar-strojnik (SR) — preoblikovalec kovin IV. stopnja 1 Program administrativna dejavnost (SR) — administrator IV. stopnja 1 DO GORENJE PROMET SERVIS DSSS GRS Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — notranja trgovina VI. stopnja 1 TOZD Promet Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — zunanja trgovina VII. stopnja 2 — notranja trgovina VII. stopnja 1 — notranja trgovina VI. stopnja 2 TOZD Servis in maloprodaja Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — ind. elektronika VII. stopnja 1 — ind. elektronika VI. stopnja 4 DO RAZISKAVE IN RAZVOJ Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — ind. elektronika VII. stopnja 1 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — podiplomski Vlil. stopnja 1 DSSS GORENJE SOZD VŠOD — proizvodno organizacijska VI. stopnja 1 Prijavi se lahko delavec ali delavka, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da je vpisan v šolo oz. izpolnjuje pogoje za vpis izbrane smeri — da ima 3 leta delovne dobe v Gorenju — da je smer in stopnja šolanja, za katero se prijavlja, razpisana — da ni kandidat na stroške podjetja že obiskoval šolo iste stopnje — moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok Še pred obravnavo vlog s strani pristojnega organa morajo kandidati za šolnine opraviti psihološki test. Prednost pri podelitvi šolnin bodo imeli de-lavci-ke, ki: — so uspešno opravili psihološki test — se posebno odlikujejo pri opravljanju del in nalog, za katere so zadolženi (oceno uspešnosti poda pristojni vodja) — so izbrali študijsko usmeritev, skladno z deli in nalogami, kijih opravljajo — ob izenačenih ostalih pogojih imajo daljši delovni staž v Gorenju Kandidati za šolnino naj izpolnijo prijavo na posebnem obrazcu, ki ga lahko dobijo v izobraževalnem centru pri tov. Podhovnikovi. Rok za prijavo je 7 dni po objavi v Informatorju. Delavci, ki se že izobražujejo, morajo k prijavi priložiti še potrdilo o vpisu in opravljenih izpitih za tekoče šolsko leto. Z rezultati razpisa bomo kandidate seznanili najkasneje do 30. 10. 1983. Izbrani kandidati bodo v Izobraževalnem centru sklenili pogodbo o medsebojnih obveznostih v času šolanja s TOZD oz. DSSS, ki je razpisal šolnino. TEČAJI TUJIH JEZIKOV V tem šolskem letu bo Center srednjih šol v Titovem Velenju organiziral več jezikovnih tečajev: — začetni tečaj angleščine — začetni tečaj nemščine Tečaja se začneta 22. septembra ob 17. uri. Predvidoma oktobra bodo pripravili v sodelovanju z VEKŠ Maribor tečaj angleščine za zunanje trgovinsko registracijo. Februarja pa se Začneta: — angleški tečaj 2. stopnje — nemški tečaj 2. stopnje Splošni tečaji potekajo dvakrat tedensko po 3 ure in obsegajo skupno 80 ur. Po opravljenem izpitu na 2. stopnji prejmejo tečajniki verificirano spričevalo in se lahko vpišejo v tečaje 3. stopnje. Cena začetnega tečaja je 5200, nadaljevalnega skupaj z izpitom pa 5800 dinarjev. Delavcem Gorenja, ki pri svojem delu potrebujejo znanje tujega jezika poravna tečajnino delovna organizacija. Kandidati se lahko prijavijo v Izobraževalnem centru najkasneje do 15. septembra. POKLICNA ŠOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Vozniška šola pri ZŠAM Velenje tudi to leto vpisuje kandidate, učence za poklicne voznike motornih vozil. Šola traja od septembra 1983 do junija 1984 in je vključena v sistem usmerjenega izobraževanja. Po končani šoli dobi učenec naziv "voznik motornega vozila". Interna 113 O prenehanju delovnega razmerja ali o tem, kako bi nekateri radi iz muhe naredili slona . . . Naš telefon 113 se pogosteje oglaša tedaj, ko izide Informator. Manj pa seveda pred izidom, ko iščemo informacije . .. Tako se je tudi po zadnji številki telefon oglasil kar večkrat... „Kaj pa pišete! Kje dobite neresnične podatke! Kako si upate to pisati!..." Seveda so takšni pozivi anonimni, glasovi razburjeni, neosnovani . . . Naj dodamo še to, da je tovariš, ki se ni predstavil, imel v mislih podatke o prerazporeditvah, posebej še številko o desetih delavcih, ki so do torka, 23. avgusta, zahtevali prenehanje delovnega razmerja. Zadnje podatke smo dobili v torek ob 12. uri. Informator pa je izšel že v sredo, 24. avgusta. Ker je „glas" na drugi strani telefona govoril o številki sto, moramo povedati, da vseh številk ne gre metati v isti koš. Resnično je v Gorenju zahtev za prenehanje delovnih razmerij največ v dveh časovnih obdobjih. To je okrog novega leta in po končanem kolektivnem dopustu. Razlog je znan. Imamo več delavcev, ki se v Gorenje vozijo od daleč, prav tako pa tudi vse več delavcev iz drugih republik. Med kolektivnim dopustom si poiščejo novo zaposlitev bliže svojega kraja in zato je izstop ob takem času večji. Tako je bilo tudi letos, vendar v mejah običajnih izstopov. Do 27. avgusta 1983 je bilo v Gorenju TGO skupno 84 zahtevkov za prenehanje delovnega razmerja, med katerimi je do tega dne bilo tudi 10 delavcev, ki so prejeli odločbe o prerazporeditvi. To so torej natančni podatki in govorice o stotih zahtevanih ..knjižicah" so zgolj zlonamerne, kot so pogosto tudi najrazličnejši anonimni klici, pa tudi pisma brez podpisov in podobno. Ker so tudi na nekaterih sestankih omenjali številko 100 ali še več, smo si gibanje delovne sile v Gorenju TGO ogledali pobliže. Tako je v letošnjem letu število prenehanja delovnega razmerja bilo po mesecih naslednje: januar 81, februar 61, marec 62, april 79, maj 93, junij 74, julij 100 in avgust (do 27. 8.) 84. Med razlogi so najpogostejši: druga zaposlitev, pre- selitev, prevzem posesti, varstvo otrok zaradi dveh izmen, nadaljevanje šolanja, odhod v JLA, nizki osebni dohodki in drugo. To so podatki kadrovske operative Gorenje TGO, v kateri so zajeti tudi delavci Gorenja Interne banke, Gorenja Raziskave in razvoj in DSSS Gorenje SOZD. Kadrovska operativa Gorenje Promet Servis pa ima svojo evidenco in po tej so podatki o prenehanjih delovnih razmerij naslednji: januarja 7, februarja 9, marca 13, aprila 29, maja 6, junija 11, julija 14 in avgusta 25. Od tega je v avgustu 6 delavcev, ki so zahtevali odpoved zaradi prejete odločbe o prerazporeditvi. Prvenstvo Gorenja LOV NA VELIKO RIBO V nedeljo, 4. septembra 1983, bo ob velenjskem jezeru pri ribiškem domu (za stadionom) tekmovanje v lovu na veliko ribo. Prvenstvo, ki se začne ob 7. uri, bo ekipno v moški in ženski konkurenci ter posamezno v treh moških in dveh ženskih starostnih kategorijah. Posamezna ekipa šteje 3 člane, število prijav ni omejeno. Za uvistitev bo štela samo ena ujeta riba po sistemu 1 gram je 1 točka. Najuspešnejša ribiča bosta okronana za ribiškega carja in carico. Prijave sprejemajo v pisarni službe za rekreacijo do četrtka, 1. septembra 1983, in izjemoma pol ure pred pričetkom tekmovanja. Organizatorjem tekmovanja pa je ribiška družina Jezero, zagotovila, da boste lahko ujete ribe obdržali in jih spekli na ražnju pred ribiškim domom ali pa doma. Dober prijem! ATLETIKA Na stadionu Atletskega kluba Titovo Velenje bo v petek, 2. septembra 1983 atletsko tekmovanje v konkurenci ekip in posameznikov. Moški bodo tekmovali v teku na 100 in 1000 metrov, skoku v daljino, suvanju krogle in v štafeti 4x100 metrov. Ženske pa v teku na 100 in 600 metrov, skoku v daljino, suvanje krogle in v štafeti 4x100. Pričetek ob 16.15. CE BI VEDELI, DA BOSTE OBJAVILI V prejšnji številki Informatorja smo objavili (članek Sobota v proizvodnji) poročilo o tem, koliko režijskih delavcev se je prijavilo za delo v proizvodnji. Iz enega izmed naših sektorjev je bilo nekaj manj prijav, pa smo to imeli tudi napisano. Čeprav je bilo delo resnično udarniško, je potem, ko je bilo to napisano, seveda izgledalo povsem drugače. In zato so se prizadeti pritožili. Med drugim pa so v svoji telefonski in ustni pritožbi navedli nekako takole: "Če bi vedeti, da boste objavili, koliko delavcev bo delalo, bi nas bilo veliko več... I" GORENJE -NOV POLET ČL O VEK, ZNANJE, DEL O • KVALITETA • IZVOZ • STORILNOST • ZNANJE e RED • DISCIPLINA • MANJ REŽIJE TO JE NAŠA USMERITEV. INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani Dušan Pirc, Nevenka Žohar-Mijoč, Srečko Panič mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje. 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.