Edini slovenski dnevnik t Zedinjenih državah
Velja za vse leto .. $3.00 Za pol leta......$1.50
list slovenskih delavcev v Ameriki.
hsaed every day except Sudays -: aid Legal Holidays. QJ	50.000 Readers. :- 0
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT.
NO. 191. — STEV. 191.
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 15, 1916. — TOREK, 15. AVGUSTA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Zadnje dni so laški uspehi skoraj brez vsake važnosti.
AVSTRIJSKA ARTILERUA JE ZAČELA BOMB AR DIRATI GORICO. — AVSTRIJCI POROČAJO, DA SO ODBILI VZHODNO OD GORICE VSE SOVRAŽNIŠKE NAPADE. — ITALJANSKA POROČILA. — NA PREDOVANJE PRI OPATJEM SELU. — AVSTRIJSKE ČETE NA SVETI GORI IN NA GORI SV. MIHAELA SO POPOLNOMA IZOLIRANE. — DRUGEGA JIM NE PREOSTAJA KOT UDATI SE.
Od Tolmina pa do Jadranskega morja divja izvanredno vroča bitka med Avstrijci in Itaijani. Po zavzetju Gorice so nameravali Itaijani vdreti proti Trstu, v Vipavsko dolino in proti severu, da bi se združili s svojimi četami pri koroški meji.
Ta poskus se jim je temeljito izjalovil. Avstrijci so se umakiiili za drugo obrambno črto in jo vztrajno branijo. Avstrijci so dobili velika ojačenja ter začeli obstreljevati Gorico.
Najvažnejša avstrijska postojanka Sveta Gora, se nahaja v veliki nevarnosti. Itaijani poročajo, da je posadka popolnoma odrezana in da se bo morala v najkrajšem času vdati.
Uspehi, ki so jili priborili Itaijani po zavzetju Gorice, so le lokalnega pomena.
Rim, Italija, 14. avgusta. — Vrhovno poveljstvo ita-ljanske armade poroča:
—	Pri Gorici je prišlo do vročih artilerijskih bojev. »Sovražile baterije so začele obstreljevati mesto ter mostove, ki vodijo preko Soče. Na ostali front i se vrše vroči spopadi. V Val Sudana in pri Monte Civarone smo odbili vse sovražniške napade.
Vjeli smo nad petdeset avstrijskih vojakov in zaplenili veliko vojnega materiala.
Sovražili letalci so obstreljevali včeraj Tržič in naše pozicije ob južnem teku reke Soče. Povzročena škoda ni velika.
Rim, Italija, 14. avgusta. — Italjansko ofenzivno prodiranje pri Soči se prav dobro razvija. Avstrijske čete nam nudijo zelo oster od|**r.
Itaijani bodo naleteli na velike ovire in bodo s silnimi žrtvami priborili nadaljno ozemlje. Sovražnik brani lia življenje in smrt vsako ped zemlje.
Rim, Italija. 14. avgusta. — Naše čete so zopet napredovale pri Opatjemselu in si priborile nekaj novih postojank.
Zavzetje gore Nad loge n, ki je takorekoč ključ Krasa, je za nas izvanredno velike važnosti. V bojih se posebno odlikujejo čete i&J. divizije.
Železniška proga nove železnice je južno od Tolmina skoraj vsa v naših rokah.
Železniška zveza med dolino reke Soče in dolino reke Save je prekinjena.
Berlin, Nemčija, 14. avgusta. — Avstrijci so si priborili zadnje dni ob Soči več lepih uspehov, ki so veliko večjega pomena kot so uspehi, katere so dosegli Itaijani po začetku svoje ofenzive.
Sovražnik si na vse mogoče načine prizadeva, da bi se pomaknil malo bolj proti vzhodu, pa je vse njegovo prizadevanje čisto brez uspeha.
Avstrijci so se umaknili za svojo drugo obrambno črto, ki je veliko bolj utrjena in jo je lažje braniti kot prvo. Dozdaj so odbili Avstrijci še vse sovražniške napade. Oficielno poročilo vrhovnega poveljstva avstrijske armade se glasi:
—	Itaijani so včeraj zopet napadli našo fronto med •jadranskim morjem in goro svetega Mihaela. Na bojišču vzhodno od doline Valone so odbili naši vojaki vse sovražniške napade.
Izvanreduo vroči boji se vrše na višinah vzhodno od Gorice, kjer smo zaporedoma odbili sedem italjauskih napadov.
Od začetka sovražne ofenzive pa do včerajšnjega dne smo vjeli več kot 0,000 italjauskih vojakov in zaplenili veliko množino vojnega materiala. Med jetniki se nahaja več kot sto častnikov.
Dunaj, Avstrija, 14. avgusta. — Avstrijski generalni štab poroča:
—	Močni sovražni oddelki so napadli naše pozicije med Lohvico in Vipavo. Posrečil se jim ni niti en napad.
Berlin, Nemčija, 14. avgusta. — Mornariška sekcija avstrijskega vojnega ministrstva je izdala včeraj zvečer sledeče poročilo:
—	V noči od devetega na deseti avgust se je pojavilo nad dolenjem tekom reke Soče veliko naih aeroplanov, ki so zaceli z vso silo bombardirati sovražniške postojanke.
Povzročena škoda je precejšnja. Zrakoplovci so se vsi nepoškodovani vrnili.
Enajstega avgusta so obstreljevali naši zrakoplovci Benet ke. Kolodvor in zunanje utrdbe so precej poškodo-
V Benetkah je na več krajih izbruhnil požar.
»p"* ■ * * » - - *
Borbe na Vzhodu.
Nemci poročajo, da so bili Rusi poraženi. — Vroči boji v Galiciji. — Napredovanje Turkov.
Petrograd, Rusi ju. 14. avgusta. Rusko vojno ministrstvo poroča: Sovražili zrakoplovci so obstrelje vali našo bolnišnico v bližini vasi Siriavka. Dve usmiljeni sestri in en strežnik so bili mrtvi, veliko bolnikov je bilo težko poškodovanih.
«Južno od male vasi Stobicve je napadel sovražnik 12. avgusta naše čete na zapadnem bregu reke Stohod. Napad se mu je izjaiovil Po kratkem boju se je moral z ve likimi izgubami umakniti.
Ob reki Sereth prav tlobro napredujemo. Sovražnik se je umaknil v svoje utrjene pozicije proti za padu, kjer že par dni vzdržuje naš silen artilerijski ogenj.
Ob srednjem teku reke Strype in ob Koropieeu zasledujejo naši vojaki umikajočega se sovražnika. —
Berli-i, Nemčija, 14. avgusta. — Vrhovno poveljstvo nemške armada razglaša :
Pri prekopu Oginski so razkropili Nemci ruske prednje straže in jih pognali v beg. Bitka, ki se je vnela ob reki Stohod in divja že par dni neprenehoma, bo končala s popolno zmago našega orožja.
Ob fronti avstrijskega nadvoj vode Karla Franca Jožefa t;o se razbil? vsi ruski napadi. Avstrijci so vjeli 300 avstrijskih vojakov ter zaplenili veliko vojnega materi-jala.
Italjanski parnik potopljen.
London, Anglija. 14. avgusta. — Lloyd naznanja, da se je italijanski parnik "Nereus" potopil, ko je zadel na podmorsko mino. Moštvo se je rešilo,
Švedski parnik je potopil nemški submarin.
London, Anglija, 14. avgusta. — Iz Kodanja poročajo, da je "Dag-nes Nvheder" danes natisnil neko govoričenje, da je neka švedska križarka potopila nemški podmorski čoln.
Kitajske čete so napadle japonsko trdnjavo.
Tokio, Japonska, 14. avgusta. — Kitajske čete so napadle joponsko trdnjavo Čeng-C 'iatun, k ise nahaja med Mukdenom in (,'aojang-fuom. Ubitih je bilo sedemnajst japonskih vojakov in več ranjenih. Glasom poročil iz Čeng-Ciantuna. zdaj Kitajci oblegajo japonsko trdnjavo.
Japonski posadki se je takoj poslalo ojačenje.
Do bojev je prišlo, ker so Japonci aretirali nekega kitajskega trgovca.
DENAB SE LAHKO ODPOŠLJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVK.
Cena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se nam še dopošlje.
Zdaj je mogoče poslati le okrogle svote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000.
Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto.
Natančno smo po izvedeli, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan ▼ 20 dneh. Zgo di se pa kaj lahko, da pošiljatev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako Be urine kje kaka napaka.
Kdor želi poslati na ta način denar ▼ staro domovino, mora natančno napisati naslov in do-' dati: poilje naj se po brsojarn.
Zahodna fronta.
Nemci so napredovali za sedemsto jardov pri Pozieresu. — Pravijo, da so vse napade odbili
VELIKE IZGUBE.
Nemški zrakoplovec je obstreljeval Rheims in ubil šest civilnih oseb ter metal bombe na bolnico.
London, Anglija. 14. avgusta. — Medtem ko so angleške čete odbijale hude nemške napade, so francoske imele nekoliko uspehov. — Nemci so v svojih napadih pri Pi-cardy-ju uspeli, in sicer zavzeli so 700 jardov ozemlja severno od Po-
zieresa, katerega so bili Angleži prejšji dan zavzeli. Toda. kljub te-rnu. da so se morale angleške čete začasno nekoliko umakniti pred sovražnikom. ki je postal na tisti točki nepričakovano močan, so čete generala Haiga še vedno zmožne kontrolirati celo situacijo.
Poroča se, da sa nemške čete zopet obstreljevale Rheims in nek sovražni zrakoplovec je vrgel z zra* ka na mesto več bomb, ki so na-pravile znatno škodo, poleg tega je bilo pa ubitih šest civilnih oseb.
Sem je došlo sledeče francosko uradno poročilo, ki je bilo izdano danes popoldne:
"Slabo vreme je oviralo operacije na miogih delih fronte. Na različnih točkah fronte v južnem delu doline Somme, kakor tildi ob reki Meuse. pred Verdunom, se je vršilo hudo bombardiranje.
<4Včeraj zvečer je nek sovražni zrakoplovec metal bombe nad Rheims, vsled katerih je bilo šest civilnih oseJb ubitih ter poškodovanih več poslopij, med drugimi tudi neka vojaška bolnica."
Večerno poročilo francoskega vojnega urada se glasi:
"Pri Maurepasu je bilo živahno streljanje. Na južnem delu Somme doline smo razširili svoje postojanke proti jugozahodu od Estressa. Sovražnik je imel v teh bojih hude igube, vjeli smo tudi več neranje-nih vojakov.
"Pred Verdunom smo odbili hud nemški napad na naše postojanke pri višini št v. 304. Na desnem bregu reke so pa naše čete z lahkoto odbile dva sovražna napada na vas Fleury.
"Na ostalih delih fronte je bilo pa neprestano bombardiranje".
Angleško uradno poročilo se glasi:	I
"Situacija je neizpremenjeua na celi fronti. Vršilo se je vee hudih bojev,, v katerih so bili Nemci ved* no poraženi. S svojimi protinapadi niso ničesar dosegli. Pač pa so imeli velikanske izgube."'
Neko poznejše, tudi uradno, poročilo pa pripozna. da so nemške čete napredovale pri Pozieresu, toda pripomni, da to ni za Nemce nobene vrednosti.
Berlin, Nemčija, 14. avgusta. — Nemško uradno poročilo se glasi: "Jugozahodno od črte Pozieres-Tiepval, kjer so angleške čete prejšnji dan zavzele nekaj ozemlja, smo imeli danes uspeh, da smo jim 700 jardov onega ozemlja v hudem boju nazaj zavzeli.
"Pred Guillemontom smo zavrnili več hudih sovražnih napadov. Sovražnik je imel velike izgube.
"Dva francoska napada pri Maurepasu sta se tudi popolnoma ponesrečila. Dalje so bili tudi fran coski napadi in protinapadi na ver-dunski fronti brez vsakega uspe ha. —
"Južno od Da Basse prekopa so se vršili ljuti boji. Sovražne pa-trole so pokazale svojo eneržijo in hrabrost, toda uspehov niso imele posebnih.
"Vzhodno od Baupaume smo prisilili nek angleški zrakoplov, da se je spustil na zemljo".
Paris, Francija, 14. avgusta. — Francoske čete so od 6. do 13. avgusta vjele 2000 neranjenih nemških vojakov.
Mehiške zadeve.
Brandies pravi, da ne more sprejeti mesta za ameriško komisijo, ki se bo vdeležila ameriško mehiške konference.
Washington, D. C.. 14. avgusta. Član vrhovnega sodišča Louis D. Brandies, katerega je predsednik Wilson pred par dnevi imenoval za člana ameriške komisije, ki se bo vdeležila konfence. pri kateri se bo reševalo ameriško-inehiške zadeve, je danes predsedniku potom posebnega pisina sporočil, da obžaluje, da ne more sprejeti tega častnepra mesta, ker ga veze važno delo pri vrhovnem sodišču. Mexico City, Mehika, 14. av
Vladni uradniki se nadvse čudijo, zakaj Združene države t:iko dol^o zadržujejo celo stvar, ki se tiče ameriško-mehiške konference.
Vojni urad danes uradno naznanja, da so t'arranzove čete v večjih bojih premagale band it c.
McAllen, Tex.. 14. avgusta. — Več miličarjev je zadnje dni dobi lo pisma od svojih delodajalcev, da naj prosijo za odpust, sicer jim ne bodo več dajali celih uii sploh kakih plač.
'/.& odpust je že več vojakov prosilo. kajti veliko jih je. ki imajo družine oziroma sorodnike, za katere ir "ajo skrbeti, toraj so odvisni od svojih plač.
Washington, D. <_'., 14. avgusta.
Te dni bo odšlo po naročilu vojnega tajnika Bakerja še 23,000 miličarjev na mejo, in sicer v svrho manevrov.
Predsednik Wilson pravi, da se morajo magnati ukloniti.
POSTOPANJE PREDSEDNIKA. WILSONA KAŽE, DA JE NAKLONJEN ŽELEZNIŠKIM DELAVCEM, KI ZAHTEVAJO, DA MAGNATI UPELJAJO OSEMUR-NI DELAVNIK. — ZAZDAJ JE OD MAGNATOV ODVISNO, AKO BO PRIŠLO DO SPLOŠNE STAVKE. — STAVKA NE BI IMELA SAMO ZA AMERIKO HUDE POSLEDICE, TEMVEČ TUDI ZA ZAVEZNIŠKE DRŽAVE V EVROPI.
Angleški torpedni rušilec potopljen.
Berlin, Nemčija, 14. avgusta. — (Preko Londona). Admiraliteta je danes izdala poročilo, da jo v nedeljo zjutraj nek podmorski čoln potopil angleški torpedni rušilec ** Lassoo".
Pismo cenzorirano; denar je izginil.
Berlin, Nemčija, 14. avgusta. — Prekmorska agencija je danes izdala sledeče naznanilo:
"Tukaj je bilo prejeto neko pismo od Schwabenvereina iz Los Angelesa, Cal.. v katerem pa ni bilo	kot je navedeno v pismu, da so priloženi."
Kemiki snbmarin na delu._
Berlin, Nemčija, 14. avgusta. — Nemška admiraliteta je danes naznanila, da so nemški podmorski čolni od 2. <jo Ifi. avgusta spravili na dno deset inglnžkih in francoskih ladij.
Pozor pošiljatelji denarja!
Vilel negotovega dostavljanj« poita, ki je namenjena is Amerike ▼ Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA BE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAB NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati ar morejo le sam ude. Mi jamčimo sa vsako denarno pošiljatev toliko časa, da sa izplača na določeni na slov. Istotako nam jamčijo sanee Ijive ameriške banke, g katerimi smo sadri v svesi radi vojna is radi pop olne sigurnosti pri poii ljanjm denarja.
Oene: f	K	«
120.... 16.80 130.... 1&20 140.... 19.60 160.... 21.00 100.... 22.40 170.... 23.80 180.... 25.20 190.... 26.60 200.... 28.00 290.... 86.00 800.... 42.00 850.... 48.00 400.... 66.00 460.... 63.00 600.... 70.00 000.... 84.00 700.... 98.00 800.... 112.00 900.... 126.00 1000.... 139.00 denarju skoraj vsak dan n^Eajo* smo primorani računati poBunovejših oenah in bomo tudi Sionll po njih. — Včasih sa b^Rodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Ust dospe m vadi par dni kasneje in ko dobi naslovnik Ust v
T.
Washington, D. C.. 14. avgusta. — Dozdeva se, da j« največja nevarnost, da bi izbruhnila velika železniška stavka, ki bi imela za deželo nepopisno slabe posledice, odstranjena. To se dozdeva rad i tega, ker so danes obe stranki, magnati in zastopniki železničarjev, slišali svarila predsednika Wilsona, ko so se na njegov poziv mudili pri njem v Beli hiši.
Predsedniku danes še ni bilo mogoče, da bi dosegel kak končni uspeh, pač pa je dosegel toliko, da niso delavski voditelji razglasili splošno stavko, kar bi bili sicer storili.
Da se bo stavko preprečilo, je predsednik Wilson celo odgovornost naložil na rame železniških magnatov.
Predsednik je bil v posebnih konferencah z zastopniki železniških delavcev in pozneje še z železniškimi, ravnatelji.
Magnati molčijo in so vse časnikarske poročevalce zavrnili* ko so jih prosili, da bi jim dali kako izjavo. Več ur so bili zaprti v neko sobo in imeli tajne pogovore.
Delavski zastopniki so bili pa z uspehom, katerega so imeli pri posvetovanju z Wilsonom, popolnoma zadovoljni. —
Potem, ko je bila končana konferenca med predsednikom in železniškimi magnati, je Wilson naročil izdati izjavo, v kateri pravi, da je zaslišal obe strani, toda danes še ne more natančno povedati, ali bo mogoče doseči ali ne, da ne bo prišlo do stavke.
Predsednik Wilson se bo jutri zjutraj sestal še enkrat z obema strankama. Magnati se bodo sestali žnjim ob devetih zjutraj, potem, ko bo ta konferenca končana, bodo prišli pa še delavski zastopniki, oziroma uradniki unij.
Magnati se bodo najbrže zato s predsednikom sestali. ker je v njihovih rokah, ako se bo stvar mirnim potom rešila, ker delavski voditelji nimajo zdaj nič vee odločevati, kar se tiče preprečenja stavke.
Magnati, kot rečeno, so se posvetovali več lir v svojem hotelu. Njihovi tajniki so letali okoli hotela z brzojavkami in raznimi poročili.
Mr. Garretson, ki je predsednik delavskih zastopnikov. je dal sledečo zjavo:
— Jaz mislim, da je predsednik čisto odkrito postopal. Moje mnenje je, da je zvedel od nas stvari, o katerih še ni bil prej slišal. Sestanek s predsednikom je za nas zelo opogumil: zdaj smo bolj prepričani, kot kdaj poprej, da bomo priborili zmago zaše delavstvo. Dobro se nam zdi, da je predsednik Združenih držav z nami, da je pri volji pomagati nam in deželi s tem, da poskuša na vse mogoče načine rešiti nasprotja mirnim potom. —
Podrobnosti ni hotel dati v javnost noben izmed delavskih voditeljev. Zanikali so pa, da bi predsednik silil, da se naj delavci podvržejo sporazumljevanju.
Nek drugi unijski predsednik je izjavil, da ima veliko upanja, da se bo stvar miniu potoni rešilo.
Torai, upanje, da bodo delavci dobili osemurni delavnik, je veliko!
Nek zastopnik neke zavezniške države je včeraj izjavil, da splošna železniška stavka ne bi imela samo za Ameriko hudih posledic, temveč tudi za zavezniške države v Evropi, ker potem bi Anglija in Francija ter Italija in Rusija začasno prenehale dobivati iz Združenih držav municijo, katero tako zelo potrebujejo,, kajti, ako bi bil s stavko zavstavljen promet, ne bi bilo mogoče spravljati munieije in orožja iz notrajnih delov države v pristanišča. ,
Bethlehem Steel, ki producira največ vojnega mate-rijala v Združenih državah, se nahaja kot znano v Pen-lisylvaniji in je toraj popolnoma odvisna od železnic.
Na pacifiški obali bi bile razne tvrdke istotako zelo prizadete; te tvrdke izdelujejo največ za Rusijo. Blago vozijo preko Panamskega prekopa v Vladivostok in istotako tudi v Arhangelsk.
Vsled stavke ne bi bile prizadete samo industrije za orožje in municijo, temveč tudi druge, zlasti avtomobila ska.
Nekateri so mnenja, da, ako bo prišlo do stavke iri ako bo potem vl^da zaplenila železnice, ne bo s tem nič pomagano ne deželi in ne kapitalistom, kajti miličarji ali redni vojaki ne bodo zmožni voziti vlake, ker nimajo v, tem nobene vednosti in vaje.
- ———■ »
Rojaki, Slovenci, spominjajte se slovenskih reveže^ t starem kraju.
j
w
GLAS NARODA. 15. AVG. 191«.
i
1st* velja Hal m
__f
Tod-«	100
New Xor|^	2.00
• »sllalftZZZZ-	2.65
« flam leta.1.70
"•I/' 1 NAHODA" izhaja vsak tea •■■dl immMJ ta prmanlkov.
ILil N A K O D A" (T«4m of the People") t mi daj except BnnOajl feM
Hofldtr*. fclaaipHat yearly ttN.
-
■ »odpisa la
priobčujejo. aa blagovoli poVUafl M » Order, kraja imMwr preda aa asa tudi prejiajs M-BUHe B>»>n1, da hltnjt u>> flame naslovnika._
la poCUstvsis naredita M
*6LAI NABODA** B Certlandt EU New Tod Oty
Telefon 4087 OortlandL
ne. Ako je bila večina članov iu rlanie za centralizacijo pri društveni seji, potem je dolžnost delegata oddati svoj glas na glav-nem zborovanju za centralizacijo, ako je večina proti centralizaciji, mora glasovati nasprotno.
Drugič: Mnogi člani so za lastno glasilo. Jaz svetujem.
naj
Kaj bo z nami?
Zavzetje Gorice je precej močno uplivalo na ameriške Slovence, Hr vate in Srbe.
Ta upliv ni bil pri vseh enak.
Avstrijaško časopisje pravi, da je padec Gorice brez vsake važnosti, t»*r da bo uiotnd Italjan v najkrajšem času vrniti tja. odko-der je prišel: časopisje. ki se zavzema za bodočo Jugoslavijo je v veliki zadregi, strogo srbski časopisi pa pišejo, da so Italjani osvobodili Gorico in da bodo kmalo o-svobodili tudi Trst.
Jugoslovani so uverjeni da bodo dali zavezniki malim narodom svobodo ter tako omogočili obstoj Jugoslavije.
Dokler ni napovedala Italija vojne, je šlo vse precej gladko.
Jugoslovani niso imeli drugega sovražnika kot Avstrijo in Nemčijo. Ko so vojske teh dveh držav pregazile Srbijo, so se začeli Jugo slovani z velikim upanjem ozirati na Solun ter pričakovati iz Soluna rešitve. Tam je bila koncentrirana velika zavezniška armada, katere naloga je bila prepoditi Nemce in Bolgare iz Srbije ter osvoboditi deželo.
Armada je še zdaj tam kot je bila, kvečjem pri Doraiu se bijejo male praske.
Italija je postala zaveznica zaveznikov in se umešala v vojno, z namenom, da si osvoji del Tirolske, celo Primorsko, Istro, del Dalmacije in Kraujsko do Postojne.
To je bil njen načrt, to je bil njen program.
Nek jugoslovanski dnevnik je l>isal te dni:
Italjani niso vdrli v to slovansko zemljo zato, ker je slovanska, ampak zato. ker je avstrijska.
In nadalje, da so Italjani dobili Halogo raniti Avstrijo tam. kjer je najbolj občutljiva in kjer se more najmanj braniti, to je na soški fronti.
Mi pravimo, da je bilo nekoliko drugače.
Italija ni vdrla v slovenske kraje zato, ker so avstrijski, pač pa zato, ker hoče te kraje imeti in jih bo tudi obdržala, če jih bo dobila.
Nikar ne razsipajte fraz, nikar lie slepite ljudi, ampak govorite resnico!
Naš obstoj ni odvisen od obljub in zagotovil zaveznikov, ne od zmage in poraza Avstrije, pač pa edi-Iiole od dejstva, če binlo ostali Italjani v naši zemlji ali ne.
Umevno je. da se Italjani ne bodo zadovoljili samo z zavzetjem Gorice.
Trst jr zanje veliko večje važnosti. ravnotako tudi Istra in dalmatinski otoki.
ČV jim bo le mogoče, ne bodo' lizaeija odpade, če pa ne, naj se prej odnehali, dokler tega nc dobe. plačuje 75/ na dan; to je, če je
Pri tem svojem grabljenju pa ne član bolan dleset dni, naj se mu bodo upoštevali, če ima Srbija ka-1 plača $7.50. Vzrok je to, ker je ko pogodbo z zavezniki ali ne, če! dosti članov, ki ne vedo, kaj je njene operacije kaj škodujejo ali'Jednota, ker mislijo, da je Jedno-koristijo Jugoslaviji.	j ta samo glavni odbor; pa pravi,
Zaveznikom bo to povolji. ker je tudi njihovo geslo: Avstrijo iu Nemčijo uničiti, če pa tega ne, kolikor mogoče oslabiti.
Edino dve možnosti preostajata Slovencem : — Ako bo Avstrija odbila italjanski napad, bo ostalo z nami postarem Živeli bomo brez pravic, Avstrija nam bo vzela, če bomo kaj imeli. Avstrija nam ne bo dala če bomo kaj potrebovali.
Ako ima pojrodba, sklenjen« med Srbijo in zavezniki glede naših zemlja res kaj veljave, bi bila sveta dolžnost zaveznikov preprečiti Ita-ljanom vpad v Slovensko in preprečiti, da Italija ne dobi uiti koščka naše zemlje.
Pomislti je pa treba, da v tem slučaju ni samo mešetarjenje z zemljo, pač pa tudi mcšetarjenje z narodom, ki trpi in stoka že stoletja pod težkim jarmom.
Ali mu bo morda kaj pomagano, ie mu odvzamejo en jarem in ga nadomeste s težjim?
Ali bomo morda kaj na boljšem v slučaju zavezniške zmage, če bo del Slovenije ostal pod Avstrijo, del bo pa pripadel Italiji f
Ali bomo kaj na boljšem, če Slo venci spadajoči pod Avstrijo, ne bodo smeli govoriti in izraziti svojih želja? Ali nas bo kdo poslušal, če se bo drugi del Slovencev, spadajoč pod Italijo, pritožil nad ita-Ijanskim gospodstvom?
Kdo nas bo uslišal, kdo se nas bo usmilil, kdo nam bo pomagal?
—k
Ji Ss KI JI
I
drugih društvah ravnajo. Ravno pri našem društvu štev. 78 smo prej. ko je društvo plačevalo podporo, imeli večen prepir zaradi podpore, ali sedaj ga ni, ker vsak reče, saj Jednota plača. To bi rad J vedel: kdo je Jednota, ali nismo vsi člani, ali je samo glavni odbor ?
Nadziranje bolnikov je povsem slabo se pri društvih, kaj je pa s člani, ki žive s potnim listom? Zdravuik in javni notar storita vse za par dolarjev, mi pa plačujemo.
Cenjeni delegatje, prosim vas, če cen t ra lizaeija ostane, naj se
Samomor kapitalizma.
Pr#duo je izbruhnila grozna evropska vojna, so mnog: vodilni in zanesljivi statistiki in finaneir-j: dali jako zanimive izjave, tikajoče se tinancifclnih razmer, ki so takrat obstajale v Evropi.
Nekateri so pravili, da Anglija še takrat ni plačala doLgov. ki si jih je in!a naprtila v vojnah s Francijo iu Napoleonom; ti dolgovi so takozvaui "consols".
Nek francoski statistik je izjavil, da so imele evropske države
,	takrat nad trideset biljonov do-
moj dopis upošteva: bodite pre- , • , , . . . J .. . -- . , ., '	. \ , larjev dolga, ter je pripomnil, da
pričam, da bode dosti manj bol-	, . H 1	,
nikov kot sedaj, in tudi boste videli. da bomo manj plačevali. Cital sem tudi, da smo (priza-
deti zaradi lestvice. ker je povsem dobro, saj vemo, da bodo
Kake posledice bo imela taka finančna kriza na te srednje in višje, ali bolje rečeno: na kapitalistične kroge/ Kapitalisti se bodo po vojni nahajali v bolj opas-nem hi slabšem položaju kot pa' navaden delavec, ki ni imel liik-j dar pojma, kako se služi denar z denarjem, temveč je le to vedel, da, ako hoče živeti, mora delati. Kapitalisti bodo. kot rečeno, v veliko slabšem položaju kot pa nižji kiogi, kajti ti ljudje ne bodo mogli prijeti za nobeno koristno delo. ako se jim bo prav nudila prilika.
Po vojni se bo za vedlk del Evrope zopet pojavila doba. ki je bi-
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIILL
f'rodaja'belo vino po...........
črno vino po...........
Orožnik 4 pallone za ...........
f Brinjevec 12 steklenic ca.......
* gallon© (sodček) za. Za obilno'narofbo ee priporoča
70c. gallon 60e. .. .... $11.00
----$12.00
.... $1600
Marija Grill,
5308 St. Clair Ave., Pi. L, CleTebnd, Obi*
NAZNANILO.
Tempotom naznanjam vsem članom iu članicam društva sv.
se teli trideset biljonov raviiota- !a nastala 1K> francoski revoluei-, Barbare it. 17 v Broughton. Pa..' ko ne pi ore likvidirati kot ne o- ^ ko doletela te kroge i*ta u- izvolitev novega tajnika. Spodaj
iiili angleških •'eoiisols-ov,\
Xt'kateri drugi statistiki so pa
soda kot je gori opisano.	| podpisani se priporočam, da člani
Kaj bo pa z ljudskimi masami? in članice to vpoštevajo in da ua-enoglasno izjavili, da je imela Ev-' Cela indllstri.i^ bo parafirana,'slovijo vsa pisma, tikajoče se taj-
posledica bo revščina in po- uiskih zadev, kakor tudi pri pošiljanju društvenih prispevkov, jev takih dolgov, pri kakršnih je' To b(Hl° ^jbrže posledice voj-'kakor je spodaj označeno, likvidacija nemogoča.	Kaj bu<io	vojnih j Ker odpotujeta brata pmlsed-
Z drugo besedo rečeno: vse 'Posledk' •	j "i k i" tajnik kot delegata na
vlade evropskih držav so bile že Bre®ivoma se Wio nash mož-»e konvencijo društva sv. Barbare, pred vojno bankerotne, kajti, ako s P^^od^ostjo, dalekovidnostjo ki se prične z dnem 4. septembra, trgovec ne more plačati dolga, to-" 111 zm°žn,>stj0' kl bodo	z *«to smo pri zadnji seji sklenili,
da pri tem vseeno «e nadalje vodi organiziranjem	vIad- Stare da se viži prihodnja seja dne *J7.
dolgove se bo odstranilo s tem, avgusta mesto šele v septembru.
, . ,	, u° ropa pred pričetkom vojne goto- 'TV'	bo rem'ina
pošteno dobili dediči, za kar smo J	biajoJv d^ar. Medica te bo anarhija.
/.avarovani.	J	rn~ »---»- —1
Dobro bi bilo, da se razredi pre-menijo ; naj bi bili za $250, .$500, ■^1000 in $1500 aili več, ker je veliko članov, ki imajo velike družine in želijo biti za več zavarovani. zato morajo pristopiti k drugim Jeduotam. Veliko S'ovencev
_ _	-	svojo trgovino, in sicer ua kredit,	ou^iiaoi.o s iem, a\gusta mesto sele v septembru,
je, ki pristopajo k angleškim imo da je bankeroteil.	, da se- jili ne bo plačalo, kot se je To.aj vpi^tevajte ta ^klep in vde-
Jeunotam. m sicer zato. ker ne Ni do] ^ ^ - feo - ^J to zgodilo v Franciji, ko je za de- ležite se vsi prihodnje seje.
rr^^r^ri ^uT™ ^ -^i finančni minister želo nastopUa nova doba.	i Zaeno pa jaz kot novoizvoljeni
zadostno svoto. Zatoraj bi bilo tu d i dobro kaj ukreniti, da člani, ki imajo družine, gledajo na to, da njih sinovi in hčere pri-
stopijo k nasi Jednoti, ue pa k au-	i j- •	- , •
,, V,.; v . , - \	leti divja, pa kot je zdaj razvid-,
gleskim ali k drugim tujim naro-	. v. . , J_____J
dom. Veliko sem že videl
skalkuliral, da stane evropske dr-1 Jn tam oukraj morja se bo po-f tajnik apeliram na zave vojna vsak dan sedemdeset' J?vlla zdravljena m prerojena članice naše postaje, ua reuno miljonov. ali petindvajset biljo-,Evr0Pa» kJer ue ho kraljev, kaj-(plačujejo svoje mesečne prispevno v vsako leto; vojna zdaj že dve zerjev po božJ1 vo,j1 111 "iilosti, ke. ker jaz sem se odločil ravnati
Ker je IU. glavno zborovanje J. S. K. .Jednote pred dnrmi. že-J liin tudi jaz priti s svojimi mislimi malo v javnost.
Zasledujem glasilo: eni so za centralizacijo, drugi proti njej. Jaz želim, da bi ostala. Pomislite, cenjeni sobratje -delegatje. da močnejša društva bodo izhajala lažje kakor manjša, ako centralizacija odpade. Mala društva nikakor ne morejo vzdrževati svojih bolnikov v slučaju bolezni ali nesreče. Jaz svetujem cenjenim
kjer ne bo vojvod, grofov in dru- natanko po pravilih. Ako kdo ne no. je ne bo še konec pred 1917.'gih taki!l ^udskili pijavk. Prišel bo plačal en mesec, ga bom su-letom. Z drugimi, bolj razumlji-' bo C'as' ko bodo samo "državija-, spendiral in xsakdo pa mora ve-vimi besedami povedano: dozdaj 111 !u	naslovov kot deti. kaj zapade v slučaju suspen-
je dolg vlad evropskih držav do-}!*gro ' "barou > "velikanstvo .datlje. Dolžnost vsakega člana segel osemdeset biljonov dolar-'jje. ila poravna <» pravem času jev. Ako bo pa vojna trajala še To	v ' ako g! emo Piav do. svoje mesečne prispevke, ako ho-
_ eno leto, bodo imele sto biljonov claa' P°vzrocil kapitalizem; m s če biti dober član. Toraj jaz ne odbor zaradi bolniških spričeval. dolea	to vojno je kapitalizem storjl sa-(hom kriv. ako b<
Ako smo rekli, da so bile ev-
ropske države pred prieetkom' ^ ° c!allku
vojne, ko so imele trideset biljo-!
« - T . . , ,	nov <lolga. bankerotne. in, ako' tajnik. .Jaz bi priporočal, da za- . • . - ,-	,	. -! ........... . zt,aJ POmislimo, da imajo zdaj
iste države že osemdeset biljonovj
dolga in da je vojna napravila na
zemlji, na poslopju, na prebival-1
članov.
ki je sani pri naši Jednoti. toda soprogo pa da v angleško JecLno-to; to je ravno tako, kot da bi se sramoval svojega naroda.
Vidim, da imamo tudi pomožni
toda jaz mislim, »la. če ni bolniško spričevalo pravilno izpolnjeno in potrjeno od društva, ga potrdi pomožni odbor in še glavni
Dr. KOLER
683 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Dr. Koler le najstarejši slovenski xdruvnik. Speci Ja-
list v Pittsburgh!!.
ki Ima 131etno pra.li
bo v zdravljenja
tajnih moških bolezni.
Slfilla ali zaatru ■ r. pljenje krvj z<1ra>l A a glasovi litri 6 06, kl /a sra je izumel dr. ' prof. Erlit-h Ce J-mate mozolje aH mehurčke po tele-'ZPadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bo kri. <':ikajte. ker ta bolezen se naleze.
izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali trl-per in tudi vse dniRe posledice, ki nastanejo radi izrablji/anja samega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nfhuje moška zmožnost, ne čakajte temveč pridite in Jai vam Jo bom zopet povrnil.
Suš«-nje cevi. kl vodi iz mehurja ozdravim v kratkem Času. HydroCelo ali kilo ozdravim v 20 urah in sicer brez optracije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-Cine v križu ln hrbtu in včasih tudi pri spuščanju vode, ozdravim a gotovostjo.
Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, škrofle In druga kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležaU.
Uradne ure: V ponedeljkih, sredah in petkih od S. zjutraj do 5. popoldne, v torkih, cetvrtkih in sobotah od 8. ure zjutraj do S. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne.
S poŠto ne delam. — Pridite osebno — Ne pozabite ime !n številko!
of
v "Magazine Section the New York Call".;
dostuje samo glavni tajnik za pregleda t. ker so še vseeno pregledani od nadzornikov. Jaz vem. da glavni uradniki se morejo »zanesti sam3 na krajevna društva.
Ka r se tiče Jednotinega glasila.
delegatom, da naj pri društveni'^ ^ajnje popolnoma dobro, in seji dajo na glasovanje, ali so čla-|u^am- da ne bo:1te zahtevali lastni (članke,) za centralizacijo ali	ker imamo že sedaj ^tu
stvu in drugod na biljone in bi-Ijone tikode. smo gotovo v zadregi za Izraz, s katerim bi opisali položaj Evrope, kajti beseda "bau-kerotna" bi zdaj ne bila
Kapitalistom je vsako sredstvo dobrodošlo.
kriv. ,-ilvO lm kdo radi vplačevanja suspendiran. Z bratskim pozdravom Jakob Dolenc, tajnik. 1*. O. Box 1S1. l»roilglltoil.
Pa.
Zdaj je čas,da kupite farmo
Ako ste se namenili kupiti farmo ali zemljo za farmo, sedaj po leti je najboljši čas zato ker zdej
Cenjen im rojakom v Pennsylvania naznanjamo bo v kratkem obisk; liik
11 rža v i da jih
dosti na-klad za plačevati.
Vidim tudi v g-lasilu. da imamo
Pred vojno
imel angleški
Da se je pred dobrini tednom vršila v New Vorku velika stav-več na ka na cestnih železnicah, je zna-! no. Železničarji so zahtevali poleg priboljšanja. plač tudi pripo-J
. ,	j,	.	iza 8 odstotkov
zini glavnega odbora, to je člana ski
Jednot e.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.! morete videti kaj vse in kako za-
more zemlja roditi. Mi imamo več tisoč akrov zemlje v največji slo-na.s zasiop- ;vt'liski koloniji v Ameriki, katera i je v Clark okraju in državi Wisconsin. Zemljo prodajamo v kosili po 40. 60. 80 in več akrov na lahke in dolgotrajne odplačila. Onim našim kupcem, ki žele. postavimo tudi dobro hišo., hlev dovolj velik za začetek in razorjemo tu kaj zemlje. a vse to na lahke in dolgotrajne odplačila. Pridite in poglejte ki so se m-
. selili tu pred več leti, porazgovo-
Mr. Janko Pleško,	.	. ,
-	- : Jarme svojih rojakov
pooblaščen sprejemati naroc-'
78,
Cenjeni delegatje. upam. da bo-v p rasa j o delegatje. ali so člani iu'^te del°v&li splošno v korist dru-članiee voljni plačevati lastno'^tev in Jednote, saj vam je znano, glasilo ali ne. Kar vam naroče. za,da ^lailstV(> "osi težko breme; zato glasujte. Potemtakem bodo de-jt0 uP«m»	boste olajšali, legatje že vnaprej pripravljeni,I Jakob Evanšek, kaj imajo storiti, ko bo treba eno (iru^tva sv- Alojzija štev ali drugo točko rediti. Salida, Colo.
Tretjič: Konvencije naj bi bile bolj redke. Ako bi bilo kaj za iz-premeniti. naj bi se to zgodilo potom splošnega glasovanja. Konvencije stanejo veliko, ikar moramo sami člani iu članice plačevati.
manjka. Franco-■ je unija njim bolj nevarna, kot nino za <4Glas Naroda" in izdajatr .	. n9
•rank je tekom vojne izgubil; jim škoduje, ako priboljš^jo za'^devna potrdila. - Upati je^ite se z njimi, pa bodete zagotovo
l-> odstotkov napram ameriške- tistih par centov.	mu bodo šli rojaki v vseh ozi-;^
Za pripoznanje unije jim je šlo. ^ na r°ko.
mu dolarju. To sta oni dve državi. ki sta se včasih nazivljali "fi- Napeti so hoteli vse sile" da "bi za-' liančni Gibraltarji*' ali "finančni! trli to delavsko gibanje. Napove-'
pa'
Uredništvo.
Sedlar
trdnjavi". Italijanska lira je šla j dali so jim pravo vojno; kei
doli za 2'i odstotkov. Ruski rit bel j'ni v vojni brez špionov, tako so'dobi dobro .službo pri je bil pred vojno vreden 51f, se-'Se tudi newvorski magnati poslu-]	L. HRDLICKY,
daj je komaj 30f, toraj je izgubi^žili špionaže.	\ 318 Hackensack Plank Read,
Konvencija društva sv. Barbare.
Union Hill, N. J.
HIŠE NA PRODAJ
|4:j odstotkov svoje vrednosti na-1 William D. Maliou in William
j pram dolarju. Ves zavezniški de-jCollins, ki sta imela v rokah vod-'--
nar je povprečno izgubil napram stvo stavke iu organiziranje dru-! (ameriškemu denarju 22 odj>tot-'gih železniških delavcev, ki ta-!
kov svoje vrednosti, ki jo je imel krat še niso stavkali, sta imela nove na lahka odplačila, kakor tudi pred pričetkom svetovne vojne. |SVoj glavni stan v neki sobi v Prazne b>te in farme.
Kako je pa valuto centralnih Continental hotelu, kjer sta skup-] držav? Nemška marka je bila uo z drugimi delavskimi vodite-1
kupili farmo tukaj. Pišite po po jasnila. Naslovite:
Homemaker Land Company Dept. 3,	Tioga, Wis.
Zavarovanje proti ognju.
JOHN ZULICK, 1165 Norwood ltd., Cleveland,
Ohio
I&ČE SE GOZDARJE
Za delati drva; $1.35 od klaftr«
za rezati kemični les.
Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela Jod kosa ali pa v kempah.
Za izdelovanje cedra; največja i plača od kosa za rezati logse, rte-' bre, trame, švelarje itd.
Za splošno delo v gozdu; uajviš-■ ja plača. Stalno delo skozi cel'j leto.
Četrtič: Naj bi se ustanovil «e	-—	pred vojno okoli 24f. zdaj je ko-hji delala načrte, ukrepala raz-
en razred za $2o0 m to do oO. _ Jako malo se prse v glasilu dru- maj 18e, ali 23 odstotkov manj.'lič-lie koraike in se posvetovala DARUJTE PAR CENTOV SLO-:
t' - i- 10„	SV" Barbare 2a Peto	Za avstrijske krone je znano, da'glede tega in onega.	i VENSKIM TRPINOM V STARI I- STEPH KNSON CO., Trustee,
"etic: loeka 289. str. 63. naj se cijo. ki se prične 4. septembra 1.1. so padle za okoli 40 odstotkov.) Te dni je pa neka ženska na-'	DOMOVINI!	" j fIl-7 v d)	Wells. Mich,
izpopolni, ker glede umoboluih v t orest City, Pa.	| Bolgarski in turški denar
članov ni dovolj
neoženjenih jasna.
Šestič: Tiste članice, ki so bile
je se-;jela v dotičnem hotelu sobo nad
Bratje delegatje, čaka nas tež- veda še bolj padel.	j ono sobo, v kateri so
ko delo: potreba je spremenit^ Kakšno ceno bo imel evropski ski veliko točk v pravilih in jih na- denar napram ameriškem«, sprejeto iz starega kraja pred ča-. domestiti, ker le dobro urejena bo vojna še eno leto trajala.' I je prosto hodila po sobi. toda kar som. ko jih je se J. S. K. J. spre- pravila dajo ---------—'	- - •	— - 1
imeli dela O^^
organizatorji svoj glavni ako stan. Ženska, nič slabega čuteča,'
jemala, naj bi ostale kot članice, dokler njih možje žive v krajih, kjer posluje J. S. K. J. Ln plačujejo na ii je pripadajoče ases mente.
organizaciji obsta- Vzemimo, da bi se pričelo na'naenkrat ji je zmanjkalo tal pod nek m napredek.	| bojiščih kaj odločevati. Recimo, j nogami. V tleh je bila namreč
Potreba je tudi spremembe v da bi bila Nemčija primoraua se. luknja, skozi katero so ji ušle no-! . .glavnem uradu, ker se ne posluje pomakniti na Zahodu do Rajlia.'ge; padla bi bila skozi, toda luk-j i-, kakor bi se moralo.	(in recimo, da bi Rusija razdvoji- nja je bila nekoliko premajhna, I
, Asesinent, katerega članstvo la centralni državi, (kot je storil ali je pa bila žensk* predebela, kedmic: l>rosto voljnim voj a-(plačuje, se mora razdeliti po skla- Sherman v državljanski vojni na i Uslužbenci v hotelu so pričeli kom se naj bi izplačevalo pod-sdih, h kateremu denar spada, svojem pohodu od Atlante do' potem ugibati, odkod ta luknja.' pore; ta točka naj se dovolj raz-. Vzroka temu ne vem. ali niso u- morja, ko je razdvojil Konfede-j toda kmalu so prišli celi stvari na' umljivo izpolni.	Jradniki zadostno izobraženi, ali racijo. To bi pomenilo za Nemči- sled, ko so videli, na se soba na-1
/elim. naj bi se še kateri kaj zanemarjajo svoj posel?	«jo toliko, da bi nemške marke'liaja ravno nad sobo, v kateri so
°?lasiJ-	'	Dobro bi bilo, a-ko bi ustanovili padle na deset centov, za Avstri- j imeli delavski voditelji svoja po-
da^e en razred moškega oddelka in j0 pa toliko, da bi njene krone svetovanja.
prosim.
Cenjene delegate delajo v prid člauov in članic ter za napredek J. S. K. J.
Bratski pozdrav vsem članom iu članicam J. iS. K. J,!
Jernej Per. tajnik društva sv. Jožefa štev. 53, Little Falls, N. Y.
Bliža se dan glavnega zborova-
nja na Eveletli, .Miim. Veliko slovenskih organizacij
naj bi se imenoval starostni od- padle na šest ali pet centov. I Stvar je zdaj čisto jasna, nam-i delek. V ta oddelek naj bi se spre-j Ko smo ravno pri tinanciebiih reč, da ie bil tisti gospod, ki je' jemalo člane od 45. do 50. leta. zadevah evropskih držav, tudi ne imel za časa stavke najeto ono so-1 Usmrtnina za ta oddelek bi zna- smemo pozabiti, da so vse evrop-'bo, čisto navaden kapitalistični šala samo $100. Asesment bi pla- ske države "nadrukale" velikan-' špion, ki je prisluškoval pogovo-čevali po N. F. C. lestvici. Bolni- »ke množine papirnatega denarja, jroni delavskih voditeljev in po-1 ško podporo bi dobivali ravno- ki ima zdaj isto vrednost kot zla- tem vse reportiral magnatom, da toliko kot člani I. oddelka.	j to. Kake posledice bo imel ta de-: so se vedeli ravnati.
Omenjeni oddelek ima že par nar na evropske države po vojni,I V vsaki vojni ena stranka pod-
se m že čital dopisov, največ zaradi centralizacije in bolniške podpore.
Moje mnenje je, da naj centra-
Kolikor se tiče izboljšanja pravil. pojasnim na konvenciji.
Pozdrav vsem članom in članicam društva sv. Barbare! Frank Demšar, delegat postaje štev. 46.
si lahko vsak predstavlja. Teh leže. tako so morali v "vojni" za posledic pa ue >re živ krst re-'unijo podleči kapitalisti, kljub tešiti.	j mu. da so napeli vse sile iu se po-Prišla bo velika finančna kriza, služili vseh, tudi najpodlejših To se pravi, da bodo oni ljudje sredstev, ki so jim bili na razpo-v Evropi, ki se prištevajo k sred- -lago. njim in višjim krogom, kateri so'
živeli le od dohodkov, ki jim jih je produciral sam denar iu ne ro-, Avstrijski podmorski čoln potopil "J ke, koji so se letoindan zabavali(	dansko hutjo.	I" J
London, Anglija, 14, avgusta.
Ruski p&rnik potopljen. London, Anglija, 13. avgusta. — in udobno živeli, prišli ob vse do Lloyd poroča, da se je potopila ru- hodke.	(Poroča se, da je nek avstrijski pod- ] t
dr- mrski čoln potopil danski parnik , * J <lr- "Ivar", in sicer v bližini Genove,
Jtflig^ = Možtvo je lak msua*	WlllWIWif
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjtgl Bert* »1« Bnttner.
"Doli z orožjem f
Lev Nikolajevi« Tolstoj Je pisal: Knjigo sem s velikim a«ll
kom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga sel« vpliva na Človeka ln obsega nebroj lepih misli.
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madame Btaal al bPo na svetu tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanj«-ga časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomislit), da se bližajo človeštvu boljši časL Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lnd. Jafcobovskl: To knjigo bi človek naj raj Se poljubil, V dno srca me je pretreslo, ko sem jo braL
Štajerski pisatelj Peter Bosegger piše: Sedaj sem v nekem gozdu pri Grieglach ln sem bral kn^go z naslovom "Doli s orodjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v iolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, kl razširjajo Sveto Pismo. All bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to knjigo T
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jlk kdaj bral--
C. Neumann Hofer: — To Je najbolJKa knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu)! Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom Vsakemu Jo bom po-sudll. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi Dl inj« križemavet ln učili vse narode.
Finančni minister Donajewsld je rekel v nekem svojem gov* ru v poslanski zbornici: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-fki strokovnjak, noben državnik, pač pa prlproeta ženska Berta JL Sattnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur tema dela. Mislim, da se ne bo nlkdo ve« uavduševal vojno, če bo prebral to knjige (SNA M CENTOV.
MUMJilrtl
Slovenic Publishing Co.,
•2 Cortlandt Street, . Hew York City, H. T,

OLAS NARODA. 15. AVG. 1916.
1 /
Nemčija prva!
Iz Berlina j« došlo porčilo. d« se
je Edward« Greya, angleške** državnega tajnika za zunanje zadeve. obdo Iždo, da je čisto navaden luuavec, kar we tiče ujefrovepa postopanja plede hrane, katero nameravajo Poljaki iz Združenih držav poslati v Poljsko, kjer Poljaki irladn umirajo.
Kol je nasitil eitateljem znano, so Angleži pripravljeni pustiti na-prej pošiljatve to lirane iz Združenih držav, in sicer pod dvema pobojema : Prvič, da bo vse blago pravično razdeljeno samo med Poljak.* in Litvince in .sicer pod vod-
v >ui ni nadzorstvoiu nevtralne komisije. Drugič pa Auglija zalite-\a, da puhti Nemčija pri miru vso hraii<». ki jo je zemlja rodila v Polj-
To j»* glasom nemškega mnenja hiuavščina.
Kajti, vedeti se mora, da je Nem
•	i ja prva. Ker je letina v Nem«" i ji ne/.adostljiva. da bi mogli z onimi pridelki rediti cel nemški narod, .u ker je skoro ves import vstavljen. si je Nemčija dala pravico, tla se posluži pridelkov, ki so vzrastli \ Poljski in v drugih osvojenih de-
Rituljani so svojedobno rekli:
Va«- vietis", kar se pravi: *Gorjc premaganim!'
Zdaj j** Ruska Poljska. Kurska in Litva osvojena, osvojile so jo nemške m avstro-ogrske armade, /ato — zatiranje poljskemu liaro' du! Prav tako. kot so Rimljani re kli. —
Ako domače ljudstvo, na katerega /( iiilji raste hrana, .strada, to p ■ post lanska stvar. Prva dolžnost •umiške vlade je, tla preskrbi, kar potrebuje prebivalstvo v Nemčiji, /atoi aj. kar je v letu našega Gospoda — 11116 — vzrastlo na polj škili tleh, in sieer pod nadzorstvom nemških oblastij, spada k zuiagal-eem, in Sir Edward Grey je zategadelj hinavec.
/daj je čas vojne. Zdaj je moč pravica, in dokler ima nemška vlada moč, iuia tudi pravico, tla prehranjuje svoje l judi na stroške Poljakov. ki nimajo moči, toraj tudi ne pravice.
Sir (»rev hoče obvarovati dorna-
•	c pridelke za Poljake; vse. kar ima storiti, je pokazati moč, potem ho imel prav. l>o takrat je pa hina-vec, kakor pravijo Nemci.
Tako je toraj modrovanje naj bolj kulturnega naroda na svetu. Takem modrovanju so Poljaki že tako navajeni, tla uiti najmanj ne upajo. <la bodo dobili kako pomoč, dokler ne bo strta nemška moč.
To je ono, vsled česar Poljaki v Združenih državah in Poljaki na Poljskem siiupatizirajo z zavezniki. (Kuryer Polski, Chicago, 111., avgusta).
Katerim želijo Poljaki zmago.
Velika večina Poljakov na Poljskem — in ti imajo menda pravico govoriti v imenu Poljske — so polagali uade za svoje narodne cilje na zavezniške sile, in sicer že prav od počelka vojne. Ti vedo, tla za \«-/niki. ne izvzeniši Rusijo, siuipa-tizirajo s poljsko stvarjo. Njihove nade jih niso varale.
Da bo Nemčija izgubila to vojno m več vprašanje špekulacij, temveč je le šc vprašanje časa. — Nemška vlada se tega zaveda tako dobro kot vedo zavezniške vlade. Nemški narod pa že nekoliko sluti. Ijc še nemški propagandist v Združenih državah trosijo v svet in menda tudi vrjamejo. da je Nemčija nepremagljiva.
Ko se bo vojna končala in ko bo zmaga padla na zavezniško stran, bo vstanovljcna Poljska, Ki bo stala na svoji zemlji med prostimi evropskimi narodi. — To je, kar ta vojna pomeui.
To razume cela Evropa.
Prusija to ve in se boji. kajti ve. da bi zanjo zavezniška zmaga pomenila toliko kot izguba vseh polj škili provinc.
Poljaki se boje nemške zmage, kajti to bi pomenilo konec Poljske. Poljaki bodo pozdravili nemški polom z največjim zadoščenjem. kajti ta polom bo prinesel s seboj Poljski neodvisnost. — (Kuryer Polski. Chicago. III., 6. avgusta *.
Pretirano.
4 * Prijatelj, jeli tvoja nova niilo-»tiva zopet tako radovedna?" "Tat — Zdi se mi, da je sploh is prišla na svet."
COPVmGHT.UNDtWWOOO.« UNDCRWtOQ, H-V-'
Nemški prestolonaslednik na verd unski fronti.
Vojne izgube.
Iz Londona poročajo, da so iz ucniinkiih uradnih seznamov vojnih iz^ub izračunali, da je Nemčija tekom bojev v mesecu juliju! izgubila 122.540 mož: izmed teh! je bilo okoli 21.000 ubitih. nad| 2 000 jih je umrlo vsled bolezni I 15.500 s.' jih pogreša. 18.000 j t! težko ranjenih, nad 50,000 lahko > ranjenih itd.
Dalje poročajo, da so iz istih J virov izračunali, tla je tekom cele j vojne izgubila Nemčija 3.135.577; mož. Izmed teli jc bilo ubitih v j boju 735.04)0. vsled bolezni jih je umrlo 48.000, pogreša se jih 199j tisoč, vjetih je bilo 157.000, težko je bilo ranjenih 425,000. občutno, je bilo ranjenih 2G8.000 lahko ranjenih pa 1,152,000.
Vzeli smo okrogle številke.
Te številke >o vsekakor zanesljive. kljub temu se ne more reči. tla je Nemčija v tej vojni izgubila :M:{5.577 mož. popolnoma mirno lahko rečemo, da jih je izgubila cu miljoii manj.
Kot j»* i/, gornjih podatkov razvidno. je bilo vseh skupaj 7:15.000 ubitih. 1 ">7,000 je bilo vjetih, tisoč se jih pa pogreša. Ti zadnji so bili gotovo ali ubiti, ali pa vjt-ti. Dalje jih je pa tudi 48.0(H) U-| uirlo vsled bolezni.
To so izgube, katere je morala Nemčija v resnici v celoti utrpeti.
Nikakor j »a ni izgubila vseh o-nih tisoče v in iniljonov, ki »o navedeni pod težko. občutno in lahko ranjenimi.
Popolnoma mirno se lahko reče. tla težko ranjeni" gotovo niso vsi umrli, gotovo jih je ti"kaj odstotkov ostalo pri življenju; pa ne samo pri življenju, temveč mj tudi gotovo tako ozdraveli, da so bili >'■ sposobni za vojno službo.
<>d "občutno ranjenih" jih. je gotovo petdeset do sedemdeset odstotkov ostalo.
"Lahko ranjeni" so pa gotovo večinoma vsi ostali, oziroma vsaj par odstotkov manj kot vsi.
Od "občutno. težko in lahko ranjenih" jih je popolnoma gotovo osemdeset odstotkov šlo še enkrat v boj.
Gotovo je tudi, da je edeninisti vojak prišel dvakrat, trikrat ali pa .še večkrat v seznam vojnih izgub.
Razume se. da to ni samo v Nemčiji, temveč povsod.
Iz prirodoslovja.
(Nadaljevanje).
Visokost snežne meje se ne ravna le po toploti hribskili bregov, ampak posebno po tem, kakor kje pade na leto manj ali več snega. Po vlažnih, toplih južnih pogorjih himalajskih seza večni sneg dosti niže (meja je 4300 m) proti dolinam. nego po mrzlih, suhih severnih bregovih, kjer je meja 5300 m visoko.
V južni Ameriki, na Andskih gorah, kjer stoji v tropičnih krajih solnce dvakrat na leto prebi-vaveeui liavpik nad glavo, tudi takaj so sive glave gora pokrite z večnim snegom, pa le tistih srora. ki sezajo v ozračje više nego 4800 metrov.
Vlažno podnebje večerne Evro-l»e je vzrok, tla pada po švicarskih planinah ali * Alpah' na leto velika množina snega. Zato se razširjajo snežniki in ledniki po Alpah bolj mogočno kakor kjerkoli drugod po zmerno toplih deželah. Jako razsipen je sneženi in ledeni svet tudi po himalajskih pogorjih zaradi ogromne višine, po Grenlediji in
severni Skandinaviji zaradi mrzlega podnebja, po Islandiji in Neuseelandiji vsled obilne vlažnosti.
Po gorah nad mejo večnega snega se sneg leto za letom sklada na kpe. Vsako leto naredi sneg novo past. Ob prepadih, kjer se sneg ob usodu v dolino odtrga od zgornje ga kupa. kažejo se letni skladi drug nad drugim očitno. Taki skla di pa se ne morejo kopičiti vedno više. Štari in novi skladi se odmi kajo po dveh potili v doline: ali v podobi strmoglavili usadov, plazov, ali pa v podobi počasnih led-nikov.
Tako se razlezujejo prvotni nasipi snega, kar ga ne leži v zgor njih jamah in v dolinskih kotlih bodisi da se s plazom udirajo v prepad, bodisi da se pomikajo na vzdol. po planinskih strminah in dolinah .
Po sneženih i?i ledenih planjavah na Alpah se lahko razločuje prvotno skladanje snega po zgor njih kotlih strmih dolin od tednikov.
Vlakih kotlih ali jamah se pot silnim pritiskom težkih zgornjih skladov izpreuiiiija spodnji starej ši sneg v ledene plasti. Ta zmes suega in ledu izpreineni navadm barvo v zelenkasto, tako da jt sneg. po kotlih nabran, dobil ime zelenega snega". Višji skladi zelenega snega pritiskajo potem na spodnje ledene plasti, »ia s.* led polagoma premika in počasi — če smemo reči — odteka po strmih grapah in dolinah navzdol v nižje doline.
Izpod "zelenega snega" <v Švici se imenuje * Fini" \ izvirajo rekam jeduako ledniki. Od teh kotlov na zgornjih konceh strmih dolin se raztegujejo ledniki 1200 do lbOO m daleč navzdol v globiuo — daleč doli pod uiejii večnega suega. — V lednikih imamo torej pred seboj v prozorni kristali.i podobi tisti rahli sneg. ki s»> je poprej posedal v podobi belega snega in med nabiranjem v kotlih izpreme-nil se v zeleni sneg.
(Dalje prihodnjič.)
To je vse skupaj le pesek
v »
v
y i a
Nedavno smo prinesli poročilo, da nemški kajzer Viljem kosi. da tlela na polju kot kak prav kmet.
To gotovo ni storil raditvga. ker j° videl, da ga potrebujejo na polju. pač pa zato. da je svojemu narodu še malo peska v oči vrgel. češ. poglejte me "backi" ravnotako sem pripravljen trpeti kot vi. vse bi rad storil, kar morete vi. celo v za kope bi zlezel in streljal sovražnike in jih klal. toda. saj vidite, da ne morem, višja moč mi je naložila težko nalogo, da vas vodim itd. —
Viljem tudi v zakop zleze iu po-ščegeta tega ali Oxiega vojaka pod nosom ali za ušesa, ali ^a pot rap-lja po rami ter ga nagovori s "tovarišem", ?nu da roko; kateremu še celo pravi, da bo naročil, da se bo pisalo njegovi ženi. a li materi oziroma očetu, da je bil on — nemški cesar, ki ga je višja moč postavila na krmilo Nemčija — v pogovoru z njenim oziroma njegovim sinom, možem itd.
Čemu vse to? Vse skupaj ni nič drugega kot pesek v oči, da narod ne more videti I-:aj se žnjim godi. temveč misli le na svojega kajzer-ja, ki je tako dober, da kosi, da pomaga na polju, ki je tako prijazen, da se pogovarja in šali z nemškimi vojaki,
Pa ni samo Viljem tako "vljuden". so tudi drugi njegovi o vrstniki. ki so najbrže tudi "po božji volji" na prestolih.
Newyorski magacin "'Current History" je v številki za ta mesec prinesel iz italijanskega lista "L" Illustrazione Italiana" prestavljen dopis, ki ga je omenjenemu listu poslal njegov korespoudeut.
Tisti dopis se glasi:
"Četvero avtomobilov je šlo navkreber poti. ki vodi iz Kobarida. Po isti poti. toda v nasprotni sme ri, namreč navzdol se je pa pomikalo par vozov s provijantoin. V prvem avtomobilu se je vozil kralj Viktor Emaauel. — Takoj, ko je kralj zapazil oue vozove s provi-jantoh. j.* zavkazal svojemu šoferju. da zapelje avtomobil vstran in počaka, da bodo mogli vozovi naprej. rekoč: "Pustimo, da gre pro-vijant naprej. Moštvo g3 gotovo ootrebuje. Kralj lahko čaka."
Bilo je par dni pozneje, ko je kralj sedel na neki skali iu ^avži-,TaI svoj zajuterk. Mimo je prišel nek vojak. Kralj ga je poklical: 'Pojdi sem in pokusi mu.j zajuterk.'"
Mož je poslal rdeč in pobelil oči. Bil je v mučni zadregi, vedel ni iaj bi rekel. Kralj, videč njegovo zadrego, je rekel dalje: "Oh. saj ai drugega kot malo sira in kruha, toraj isto. kar ti dobiš vsak »lan
Vojak je moral prisesti h kralju iu moral deliti menažo s kraljem.
Vojak je povabil italijanskega vojaka gotovo iz istega vzroka na zajuterk kot je Viljem kosil iu šee-getal vojake.
Toda. to je menda edino sredstvo. s katerim morejo oni. ki po "volji neke višje moči" vodijo svoje narode v klavnico, obdržati ljudstva toliko neumna, toliko zaslepljena. da ne vidijo kaj se žnji1 mi godi. tla se ne spomnijo, da bi pričeli z "božjimi izvoljenci" delati račune.
Iz vsega tega se vidi. da postajajo kraljem iu cesarjem tla presneto vroča I
V
Žrtve vojne,
Slov
bi jim stvarnik pri vstvarjenju pozabil dati dihanje.
"S seboj so imeli cigar, cigaret, čokolade in drugih sladščie. toda želeli so tudi razglednic in pisalnega papirja. Hitro smo kupili 5e kart in papirja ter dali na karte in zalepke znamke, da so mogli pisat svojim draginj.
"Oni. ki so mogli pisat, so šli v restavracijo in pisali; mi smo šli pa v železniške vozove, kjer so ležali jetičui možje, in sicer v nepopisno groznem položaju. Bil je gro zeu pogled na ta uboga bitja. Meni se je zdelo, da je bilo v tem vlaku zbrano gorje celega sveta, toda taki vlaki pridejo v Hallsberg vsak tedeh trikrat iu vsak i krut so natlačeni s takimi parami.
Eden izmed teh ljudi mi je s piska jočim glasoui rekel: " Icli glau-be das Frieden bait koiumt". (Jaz mislim, da bo mir kmalu prišel). Pritrdila sem uiu, nakar je rekel: "To bo prav, saj vojne smo imeli dovolj". Uboge duše! Da, njihov mir bo kmalu prišel, in sicer pravi
—	večni mir
"Sli smo naprej v zaklenjeni
voz, kjer so bili zaprti blazni reveži. pri katerih so bile le strežnice in nek švedski princ z vrečo, iz katere je delil čokolado. Kot veš sem jaz kar se tiče nemškega jezika zelo na slabih nogah, ravnotako pa tudi dotičui princ ni bil na boljših kar se tiče angleščine. Princ bi mi bil rad povedal, da so ti možje blazni. in kar se ni mogel drugače izraziti. je pa rekel: "The men are ali
—	fools". (Možje so vsi tepci). — Hotela sem jokati, kajti princu se dala prav, ker možje, ki puste, da se kaj takega žnjimi naredi, res niso drugega kot tepci. Nobena dežela nima pravice, da bi toliko zahtevala. kolikor so ti možje dali.
"Ni je tako svete stvari, da bi bila opravičena zahtevati tolikšnih žrtev otl iniljonov ljudi. Ničesar niuia ta vest. s čemer bi lahko vsaj napol poplačal te velikanske žrtve.
"Eden izmed teh blažuežev je izgledal ko kak slikar ali glasbenik. Njegova postava je bila lepa. na prvi pogled je izgledal, da je zelo olikan iu tudi popolnoma telesno zdrav. Toda njegov duh je bil popolnoma v temi; in ni čuda. kajti videl je gotovo toliko grozo-vitosti, gotovo je toliko slišal, da njegov duh ni mogel prenesti.
"Najbolj žalostna prikazen izmed vseh teh nesrečnežev je bil eden. ki je prinesel seboj le strah. Ne morem pisati o lijem, ne da bi pri tem jokala. Ležal je tam na protesor Haraach
svete Barbare
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE
Sedež: FOREST CITY, PA
Um9«Iiim 4— 21. juniji lt02 w Jrfavi PiRiiyhwh
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETE ENE L, Box »5 Wlllock. Pa. 1 podpredsednik: KAROL ZALAR, Bos 547, Forest City, Pa. £L podpredsednik: LOUIS TA U CHAR, Box 835, Bock Springs, Wys. Tajnik: JOHN TE LB AN, Box 707, Forest City, Pa.
0.	tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MABTIN MUHIČ, Box 5.17, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP 7. A LAB, 1004 North Chicago St, Jollst DL
VRHOVNI ZDRAVNIK t
Dr. MARTIN IVKC, 900 Chicago St« Jollet 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC POD VA SNI K, 6325 Station St. E. E.. Pittsburgh, Pa. L nadzornik: JOHN TORNlC, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, pa. EEL aadaornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohla.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral. Kana.
1.	porotnik: MARTIN ŠTEFANOlC, Box 78, Franklin. Kans.
IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Davson Are., R F. D. I, Greta field, Detroit, Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOCOVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%, Bridgeport O. L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broaghton, Pa. EL upravnik: PAVEL OBREGAR. Box 402, Witt 111.
Dopisi naj ee pošiljajo I. tajnika Ivan Tel ban, p. O. Box 707, For%*t
cat*,
Društveno glasilo: "G L A S NARODA".
Groza strese človeka, ki take in g«i čaisopisa pisal, .potrjujejo po-enake stvari bere, obenem pa nejročila- in članki italijanskih li-
more priti do zaključka, kako je to mogoče, d:i se še dobe ljudje, k; se navdušujejo za vojno.
Napad na kapitalizem.
Ravnokar je došlo iz Berlina poročilo, da so iz Narodnega odbora. ki je imel nalogo propagirati za časten mir, katerega naj bi Nemčija prejikomogoče sklenila s svojimi sovražniki, izstopili
sto v, ki prihajajo sem iz Rima iu drugih italijanskih mest.
Nekateri časopisi zahtevajo od vlade, da zatre to "vcleizdajal-skti' gibanje, medtem pa nasprotno časopisje piše v prilog tem mirovnim propagandistoin.
Iz Macedonije,
Sofija, Bolgarija, 13. avgusta.— Preko Londona). — I radno bolgarsko poročilo, tikajoče se zad
sledeči odborniki: Louis Utich- njih spopadov med bolgarskimi iu
ling. Peter Kltickner in baron Bo-j srbskimi četami, se glasi, da so bi-deuhausen-Degener. ki so največ-(|j boji pri Doriranu le malenkost-ji kapitalisti v Nemčiji. Vzrok.1 ni. Pravi, da so 1 Ma so resignirali, je ta. ker jejde odbili.
Bolgari vse napa-
v nekt
■ v/itovi xxui iitu ti \ iiv nuni	» *
svoji postelji, tresel se ie po celemljem govoru dne 1. avgusta, t« životu iu vsak trenutek zakrivaPkrat/ ko ^ ;e pric.ela mil.0vii
Mrs. Clarke, tajnica Louisa Plochnerja, predsednika Nevtralnega odbora za posredovanje s sedeže v Stoekliolmu. katerega naloga je delovati za mir. je pisala svoji sestri v Caliioruijo pismo, iz katerega posnamemo sledeče:
"Najgrozovitejše stvari, ki sem jih v svojem življenju videla, so mi prišle pred oči. ko sem se mudila v Hallsbergu. ki se nahaja nekako štiri ure železniške vožnje od Stockholma. kjer izmenjavajo vojne vjetnike, namreč take. ki niso za nikakršno vojno službo več zmožni.
"Stresa me. ko ti pišem o tem. — Zdaj nekoliko vem. kai je pravzaprav vojna, dasi sem videla menda le toliko, kolikor moremo govoriti o glasu, ako slišimo le odmev.
"Prvi vlak. ki je prišel iz Rusije. Vlak je bil doilg šestnajst vozov, v katerih je bilo natlačeno-polno nemških vojakov. Ko so se vojaki pričeli kobaeati iz vozov je bil prostor na postaji napolnjen z ljudmi, ki so bili v groznem stanju Mislila sem, da ne bom prenesla pogleda na te ljudi. Možje so lezli iz vozov kot so pač mogli; največ jih je bilo brez nog. brez rok, drugi so bili zopet, ki jim je manjkal del obraza, vsak izmed njih je bil poškodovan za celo življenje. Najhujši in najbolj pre*
svoj obraz in krčil telo.
"Oh. nikjer nisem videla kakega znamenja slave! Nikjer, ne , nikjer !
"Ko sem prijazno govorila s temi ljudmi, so se jokali in mi polju-bovali roko iu jokali smo skupaj. Nekatri teh mož so prišli iz Sibirije in njihovi duhovi so bili čisto otemujeni. Na ujihovih obrazil ni bilo nobenega znamenja upa, le takrat so se njihovi obrazi nekolko zjasnili, kadar se jim govorila o mir. Nihče ni vprašal k<*o zmaguje, kdo bo zmagal; vse, kar so hoteli, je bil mir. mir.--
"Nekateri so bili še priletni, medtem ko so bili drugi šel;; dečki. Oblečeni so bili v obleko, narejeno iz platna. Imeli so le bergl.ie, u-metnih udov še niso imeli. Vojna jim je ukradla celo njihovo naravo, vse. čisto vse, le še življenje jim je ostalo.
"Eden je bil dvajset let v Ameriki. Lahko bi ti pravila še več stvari, toda počakaj, da pride mir, potem ko nam ne bo več treba misliti. kadar bomo pisala pisma, da se bodo vstavila v Kirkwallu.
"Predno so šli vojaki zopet v vlak. so se nekateri zbrali v veliko gručo — oh, bil je grozen pogled!
—	in zapeli neko svojo narodno pesem. Bilo je neprenesljivoV melodiji ui bilo srčnega veselja, nobene ljubezni do domovine. Bili so umirajoči glasovi, ki so prihajali izza bledih ustnic.
"Naslednje jutro je prišel vlak
—	zopet šestnajst voz — preko Nemčije iz Avstrije. Zopet iste sli-kle, vendar malo znanj pretresajoče, malo mauj grozne. Ti možje so imeli umetne ude in nahajali so se v boljšem stanju, kajti tam so zanje bolj skrbeli.
"Obrazi nekaterih mi bodo vedno v spominu. Eden — izgledal je ko kak princ — visok Rus, močan, toda brez obeh rok. Oh, brez obeh. rok! Oni, ki je rekel, da je vojna peklo, je o vojni prelepo govoril. Vojna je tisočkrat hujša kot peklo, se meni zi.
"Vojaki, ki so se vračali iz Rusije, so pripovedovali o človeko-
tresljiv pogled je pa bil pogled na njihove obraze. Človek bi mislil,jljubuein delu ameriškega Rdečega da v njih ni več življenja; bili so | križa. — Rekli so, da v Rusiji pri le nekaki odsevi mož. Izgledali so manjkuje veščih zdravnikov, da
svoje pričela mirovna kampanja, napravil nekaj pikrih opazk glede kapitalizma.
Poroča se. da je v svojem govoru rekel da je vojno takorekoč povzročil kapitalizem v svojem boju za večje dobičke.
Rtikel je: "Jarz ne obdolžujem s tem posameznikov, kljub temu. da so zaslužili. Jaz s tem le obdolžujem cel sistem, ki dovoljuje tr-
Poročilo se ^iasi: Po celodnevnem bombardiranju naših pozicij južno in jugozahodno otl Dorain jezera, je sovražnik vprizoril napad, kateri se mu pa ni posrečil. Naša artilerija je napadalce razpršila iu jim povzročila velike izgube.
Pozneje je sovražnik še enkrat vprizoril napad, s katerim je pa imel ravnotak uspeh. Nek sovražni oddelek je poskušal zavzeti neko višino severovzhodno od vasi
govskeinu egoistu in nenasitljive-j Pahovo, toda vrniti se je moral na-niu dobičkoželjnežu, da dela po zaj na svoje postojanke brez uspe-svoje in ne vidi nobenih mej pri j tla. na bojišču je pa pustil več kot svojem počeujanju, celo \ tem ča .polovico svojih mož. su ne. ko je vojua..."	j Berlin, Nemčija, 13. avgusta. —
To je omenjene tri odbornike Avstrijski vojni urad je izda! sle-Narodncga odbora tako zaskelelo. deče uradno poročilo: da so jo pobrisali iz odbora. V Balkanska fronta: — Pri Voju-svoj zagovor seveda niso mogli si. Albanija, je bilo nekaj spopa-
uičesar olajševalnega navesti.
Italijanski socialisti za mir.
do v.
GOTOVA ZNAMENJA BOLEZNI.
ALI NE PREBAVLJATE DOBRO?
Bern, Švica, 14. avgusta. — V Italiji je nastalo veliko mirovno It- H. von Seli lick, slavnoznan gibanje, ki je pod vodstvom so- naravni zdravnik in tovarnar Bol-eialistov. Nek .korespoudeut od garskega Krvnega Čaja. kateri j<-"Neue Ziiricher Zeitung"*, ki se * stoinstotisoč bolnimi v stalni je ravnokar vrnil iz Rima. je v zvezi in dobiva od onih. katerim svojem listu napisal o razmerah j^' Bolgarski Krvni Čaj vrnil v Italiji, da je v Italiji velika zdravje, cele kupe zahvalnih pi-opozicija. ki sestoji iz delavskih »eni Vam svetuje, tla to bolezen in srednjih krogov, to pa radi- najboljše iu najhitreje odstranite tega. ker se ekonomične razmere z uživanjem Bolgarskega Krvnega z vsakim dnem bolj slabšajo. U'aja.
Rezultati zadnje italijanske'	BarnabiČ. P. O.
oenzive so sicer dosegli nekoliko Uox 464 Moosup, Conn., piše tako uspeha pri tej stranki, toua to je( « tem čudovitem zdravilu: bilo le začasno. Kmalu nato je zo-,	srm več kot štiri leta slabo
pet vse navdušenje, ki se prave*- prebavljal, in sem poskusil vsako-prav še ne more imenovati navdu- vrstna zdravila, pa vsa brez uspe-šenje. poltiglo.	M,a- Zatem sem začel rabiti Bolgar-
Ljudstvo je zelo proti Angliji ski Krvni Čaj. Dauzadnem sem se in Franciji, ker nočeti dati Italiji počutil boljšega, zdaj imam izvr-financieLne pomoči, kot sta bili sten tek za vsako jed ^i lahko obljubili.	I vršim svoje delo."
Časopisje je pričelo razpravlja- Eno veliko skatuljo Bolgarske-ti o miru. kljub temu. da je stro- Sa Krvnega Gaja, ki traja za pet ga cenzura, hi v nekaterih mestih mesecev, pošljemo za en dolar ka-imajo socialisti, kakor tudi delav- morkoli:
ci, ki ne spadajo Jc tej stiani, ve-] MAE VEL PRODUCTS 00. lika zborovanja, pri katerih spre-:	9 Marvel Bldg.
jemajo resolucije za mir. Vsa taka zborovanja so dobro obiskana.
PITTSBURGH, PA.
Pripomba: Ako hočete pofiilja-
Da, vse skupaj je le pesek v oči! kot, da bi bili stvarjeni, toda, da imajo tam le nekake pompčnike.Kar je korespoudeut omenjeno- te v osigurati, po~Tjite 10c. več.
GLAS NARODA. 15. AVG. 1916.
Jugoslovanska
Katol. Jednota j
B i
'jikorporirtru dne 24 januarja 1901 v državi Mm,w»
Sedež v ELY, MINNESOTA
GLAVNI URADNIKI:
Ffe-Jsednik: J. A. GFRM, 607 Cherry Way o« kom 17, P*ad
dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Pear! Ave.. Locate« Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, EIj, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely. Minn. Eanpuik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Cols,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Yb. MABTIN IVEC, »00 N. Chicago St., Joliet, HL
NADZORNIKI:
1IU ZUNICH. — 7th St., Calumet, Mick. PKTER S PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City. Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Bouts 2, Barley, Idaho,
POROTNIKI:
PHAN JUSTIN, 1708 E. 28th St.. Lorain. O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St, Rock Springs. Wyow Q. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waak,
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od drultva sr. Cirila in Metoda. Bier, J. Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od druitva sv. Srca Jexuaa, ftev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAUEK, at., od druitva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn.
Vs! dopisi, tikajoči ae uradnih tadev, kakor tudi denarna >oiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se a« bsd« odralo.
Dru it v ene glasilo : "G L A 8 NARODi"
DOSEDAJ PRIGLAŠENI DELEGATI ZA DESETO GLAVNO ZBOROVANJE J. S. K. J. v EVELETH, MINN.
UNDERWOOD S UNDERWOOD. N. V.
sr
General Sir A. J. Murray, branilec Sueškega prekopa.
iu jili spremilo na postajo. Vlak odide i/ Dulutha ob 3.40 popoldne na Duluth. Missabe & Northern železnici, katera bode preskrbela poseben voz za .skupilo vožnjo delegatov. Vlak pride na Eveleth ob G.:JU zveet«r. Eveletlisko društvo bo napravilo sprejem in odkazalo prostore za delegate in uradnike.
Vsak delegat naj bod<- preskrbljen s poveriluim listom*, pravilno izpolnjenim in podpisanim kakor zahteva forma, ki je bila poslana tajnikom krajevnih društev za oddajo delegatom. Če je mogoče, želeti je tudi. da ima vsak delegat potrdilo od agenta železni-ee. kjer si j«- kupil listek. To potrdilo se imenuje "Mileage Voucher" in je tudi bilo poslano vsejn delegatom. Če se na kateri postaji ne more kupiti tiket naravnost na Eveleth, Minn., naj se kupi do Dulutha in potom zopet od Dulutha naprej, cena j.- i&ta. Minnesotski dele-
Joix'pli A. Mart* 1		L	Ely, Minn.
Matevž Zfruue.		1,	Ely, Minn.
J oh ti M»*rltar. St.			Ely, Minn.
.1 osi'pli Kok'iie,		»a	Ely. Minn.
Matt Komp,			La Salle, 111.
.lo»*f>h AvIh-Ij.		4.	Federal. P«-nua.
Louis lialaiit, John lU-nirh.		ti. 9	Lorain. Ohio. C'aluuiet. Mirli.
JoM-ph PluuU,			Caluinet. Mieli.
lir. J. V. lirah« k.		IU	Pittsburgh. Peuna.
Frank Kraj^ k.		i:i.	lJa}jrtrale\-. Penna.
JoM-ph M. rhar.			Pueblo, Colo.
(irepor ilr«'.vak.		Iti.	Johnstown. Penna.
John Putz.		is.	Koek Sjn-ings. Wyo.
Frank Kormnu.		i*	Kork Sprinjrs, Wyo.
l,oui» Halun*	poll.	19	Lorain, Ohio.
Frank Justin,		1«»	Lorain, Ohio.
Frank Ko«-hf\ar,			(Jilbert, Minn.
Frank S kra hoc,		-M.	Denver. <'olo.
Anthony Mot/.		-»-»	South Chiea<;«>. Ill
John PriraozH-ti,			Eveh-th. Minn.
t.^or^«- Kiit/r.			Eveleth. Miuu.
Anton Z. Arko.		•J7.	Diamond ville, Wvo
tn*. S!aho.luik	pob.	• > s	Ely, Minn.
Vah-nt. l'.t«rn. |.			Imperial. Penna.
l^oui> ilroxat.		ril	Itra'ldook. Penna.
lirt-j-or J. Por.-iita.		:i-J.	It'ck Diamond, Wasli
Anton Kra«*u.		:t:t.	Trestle, Penna.
John J«-r« h,		;r>.	Llo/dell. Prima.
JotM-ph I>r«-iiiflj,		;>t<.	<'onemanjjh. P»*iina.
Miliar! K<»van>h«-k.			< 'onemau^h. Pi nna.
I rank Mibvi1«'.			< 'levelan.L <Miio.
Ku.lolph iVrtlaii,			('h'velami. <Miio.
JoM-ph <		38	Pueblo. <'olo.
Vuuntiin- Brukrla,			Hoslyn. Wash.
Anton Kiixi^lav,		40	< 'laridg.*. IVntia.
John Prijatelj.		u	Pueblo, < 'olo.
Math Kramar.		44	Barberton. Ohio.
John 11 ritwruik,		4."»	Indianapolis. 1ml.
Frank Marott,		47	Aspen, t'olo.
Marko <>u>htin.		11»	Kansas City. Kans.
F. U. Tavsolti			Brooklyn. N'. V.
Frank Aujrustm«*.		.VJ.	W. Mineral. Kans.
.lowpli Hoiuovec,		53	Little Falls. X. V.
John Kupitik.	poh.	57.	Delmont, Penna.
Muriin ShetiiK*.		r^.	Bt-ar <'reek. Mont.
John .Miivt-rii.	poh.	ti()	Chisholm, Minn.
Matija \ ar«ijan.		61	H.*a<lin«r, Penna.
Fr. Praprot nil;.	pob.	t»4	So. Range. Mieh.
JoM'ph Zalar.		Hti.	Joliet. Illinois.
Kdwar«l Ihisifh,		G8.	Mouesseii. P.'iina.
John Malovt-rh.		7J.	Collinwoood. Ohio.
Joseph Mravinec,		7."i.	Canuousburg. Pa.
Louis Vsnik,		78.	Salida. Colo.
Frank Praprotuik,		81,	Aurora. Illinois.
Anton Borš«'.		82.	Sheboygan. Wis.
Matt P. K art* it-h.		84.	Trinidad. Colo.
Frank Sustersich,		8."».	Aurora, Minn.
Anton Oberstar,	pol>.	87.	St. Louis, Mo.
F. <i. Tassotti.	pob.	DO,	.Ww York. N. Y.
Anton Ohi'rstar,		92.	Korkdale. Joliet, 111
Andrej Bartel.		94	Waukejran. 111.
Anton tVlare.		94.	Waukegan. 111.
John Movent.		107.	Duluth. Minn.
Frank S kra bee.	pob.	111.	Leadviile. Colo.
John Ii. Smrekar.		114.	Ely, Minn.
.John Somroek.		114.	Ely, Minn.
John •ltupnik.		lit;.	Delinont. Penna.
Ijpoii. Sluhodnik,	pob.	117.	Kartell. Minn.
M. P. Kartirh,	pob.	118.	Coked ale. Colo.
Frank Praprutnik,	pob.	119,	Aurora. Minn.
■i. — Ih*s«*to glavno zborovanji- J. S. K. Jednot«
se zaene v
hode do tega easa na svojem mestu. (\
pon-
eveti uri. \'sak naj pazi. da ima kateri kak važen zadr-
Geo. L. Brozich, glavni tajnik.
Za neodvisnost Poljske.
London. Anglija. l-i. avgusta. — 1/ Amsterdama poročajo. da !>ostii slrija In Nem«"ija tekom par dni iirlasjli neodvisnost Poljske. — Vlatli i »ost ji pozvali Poljake, da aj osnujejo narodno armado, ki o branila deželo.
Avstrijsko zunanje ministrstvo e odredilo, da se mora vse prehi-alee. stanujoče na ozemlju, kate ega so zavzele avstrijske »"-'-te na Rusko Poljskem, smatrati za pod-ožnike kraljevine Poljsk".
DAROVI
«EVEŽE V STAli I I)( IMOVINI.
A.iSon l einaii i'. Terry. S. l);ik. *l\< »O.
NAVODILA ZA DELEGATE IN URADNIKE J. S. K. J.
za potovanje na 10. glavno zborovanje Jednote na Eveleth, Minn.
1. — Ker se je sedaj malokje dobijo znižane cene za potovanje je prošen vsak delegat in uradnik, da si kupi sam vozni listek do M* *ta zborovanja in nazaj. Vsi naj gledajo da pridejo v Duluth Mirni. v nedeljo dopoldne, dne 10. septembra.
V puluthp bode sprejelo delegate društvp "Duiutbski Slovani" Llfcovlch.
V - £__________V
Chlsholm, Minn.: K. Zgonc ln Jakob
Petric-h.
Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže, los. J. Pesbel in L>ouis M. Pernšek. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. (Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL Hibbin^, Minn.: Ivan Pouše. Kitniile, Minn, in okolica: Joe Ada-mieh.
Nashwauk, Minn.: Geo. Maurln. New Duluth. Minn.: John Jerina. Virginia. Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. Urleh. Red Lodge, Mont.: Joseph Jeraj. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Gowanda. N. Y.: Kari Sterniša. l ittle Kails, N. Y.: Frank (iregorka Darberton, O. in okolica: Math Kra mar.
Bridgeport. O.: Frank Hočevar. I'ollimvoud. O.: Math. Slapnlk. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J
lad 'n izvedtl /.a naslov svojega • MarinC-ie, Chas. Karlinger, Jakob Rea bratranea -M »11NA LAl'IlK 'll.|n:k. John Prostor in Frank Meh. doma i/ Travnika pri Loik.-iJ Lorain, O. in okolica: J. KumSe It
potoku. Pred dvema letoma se] je nahajal v -Jolietu. lil., iu se-j daj ue \ein. kje >e nahaja. Pro-J siin cenjene rojake. «"•<• kdo ve zaujego\ naslov, da mi ga jav i. • a!i naj se pa sam oglasi svojemu bratrancu: John Laurieh, DoSlarville, Mieh. (13-17—4>)
NAŠI ZASTOPNIKI.
kateri mi i»ooblaš£enl pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knj'ge, ka
kor tu«U za vse druge v našu stroku spadajoče posle.
Jenny Liud, Ark. in okolica: Mihael Cirar.
San Franeiseo. CaL: Jakob IaivkIh. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culls, Frank Janesb in John Germ.
Salute, Colo, in okolica: Louis Ca stello.
Clinton, Ind.: I timber t Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rudman. Woodward. la. in okolica: Lukas Podbregar. Aurora, III.: Jernej B. Verblfi. Chicago, I1L: Frank -urjovec. Depue, I1L: Dan. Badovinac. Joliet, I1L: Frank Launch. John Zs letel ii Frank Bambieh La Salle, lit: Mat. Komp. N ok omit. 1IL in okolica: Math. Gal shek.
So. Chicago. III.: Frank Oerne Springfield, I1L: Matija BarborlC. Cherokee, Kans.: Frank ReXisnlk. Oglesby, UL: Matt Hrlbernik.
W a uK eg an, IlL In okolica: Fr. Pet kovSek in Math. Ogrln.
Columbus, Kar .: Joe Knafelc.
Franklin, Kana.: Frank Leskorec.
Frontenac. Kans. in okolica: Frank
Kerne in Rok Firm.
Rmhm City. Kans.: Peter Schneller.
Mineral. Kans.: John Stale.
Ringo, Kaos.: Mike Pencil.
Kit r« i Met-, Bid. in okolica: Frank
Vodopivec.
Calumet, Midi. In skolica: Pave)
Shalts, M. F. K ob« ln Martin Rade.
Manlstique, Mich. In okolica: Frank Kotzlan.
So. Range. Mick. In okoUca: M. U

J. - ■ ,
Louis Uaiant.
Niles, Ohio: Frank KogovSek. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny. Pa.: M. Klarich.
Amhridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: l^iuis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Itudolf PleterSek. Burdine, Pa. in okolica; John Dem šar.
Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Cecil, Pa. in okolica: Mike KoGevar i'oiiemaugh. Pa.: I\au Pajk in Vid bovanšek.
Claridge, Pa.: Anton Jerina. Broughton, Pa. in okoli ca: A Dem Sar.
Uarragh, Pa.: Dragutln Slavic.
Dunlo, Pa. in okoli ca: Joseph Suhor. Export, Pa-: Frank Trebetx. Forest City, Pa.: K. Zalar ln Frank LeL*eu iu Math. Kamin.
Farell, Pa.: Anton Valentin««. Greensburg, Pa. in okolica: Frank Norak.
Irvin, Pa. in okolica: Fr. Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja In John Polane.
Luzerne, Pa. In okolica: Anton D
šolnik.
Meadow Lands, Pa.: Georg SchulU Moon Run. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakobe.
I. Podvasuik, I. Magister in U. R. Ja
kotiich.
South Bethlehem. Pa.: Jernej Ko
priv&ek.
Steelton. Pa.: Anton Hren. Unity Sta., Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Wlllock, Pa.: Fr. Seme In J. Peter neL
Tooele, ttah: Anton PalClč. Winterquarters, lTtah: L. Blailch. Black Diamond. Wash.: Q. J. Po
rents.
Davis, W. Va. in okoUca: J. Broslch. Thomas, W. Va. in okoUca: Frank Koeijan In A. Korenehan.
Kenosha, Wis.: Aleksander Peadlr Milwaukee. Wis.: Josip Tratnik ln Aug. Collander.
Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin In Martin Kos In John StampfeL
West Allis, Wis.: Frank Skok. Bock Springs, Wye.: A. Justin, Val Stalick in Talenti« Msrrlna,
/
...« -IU.. - v. . , . ..
)
(
(
Zemlja,kmetje in dom
y priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri.
Imam ši neka) kosov POCENI, in sedaj je moja zadaja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene kosa zemlje za posebno nizko ceno., • ^ 1 ■ ■ 6 Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo ia polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA
PLACE. - v>\ v^ Vr %
i
Naiel bol tukaj polja, ki ga ni nikjer na svetu lepta* ga; vrtove, aelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto ka-» terikoli di zave v Ameriki, Našel boš vsakovrstno. Badje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem.
Našel boš v bujni rasti vse vrste trave ia detelje ter tudi vsakovrstno socivje, kar si ga sploh kdaj jedel. .Vi-« del boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol jei sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberry).
Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in d«* flelo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slo.venci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveie živine.
dE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ.
Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter Bole, eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo boft katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so t«* kaj tako dobri kot kjerkoli drugje.
Videl boš: da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko raa-ličrih rastlin z jspehom prideluje, kakor y. tukajšnjih Krajih.	* j
PronaŠel bcS, da Vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar videli niso. povedati o suši in bolezni, prebivalci teh kra-« jev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da Imamo izvrstno pitno vodo.
Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brea vsakega hrupa in vrisča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer.
PRIOI ZDAJ iN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO.
FRANK GRAM, NAYLOR, MO.
POSEBNE PONUDBE SO: ~ ~
tO akrov ravnine, Usekan gozd, en aker iičiičen« aker $25.00.
80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25.
130 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aker po £23.00.
200 akrov ravnine, gosd Izsekan, akor po 124.00.
160 »krov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, I akrov čistili in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00.
vVso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam X na*
ter plačam po $5.00 od akra.
Imam valovite kmetije, deloma čist Svei s hišami ii |10.00 do $30.00 aker.
Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam Icaet let časa za izplačati a 5 ali 6% obresti z garaneije, la M svet čisti,
JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. ' Vsa navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol fa železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban Če-fielar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni junija polovico medu kot popolno plačo.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
1
r
GLAS NARODA, 15. AVG. 1916.
Potopisni spomini iz rimske okolice.
Po svojem dnevniku priredil dr. A. Karlin.
^	(Nadaljevanje).
Niti razvalin starega teiupla ni vee. Pač, nekaj ostankov »e kaže jo. Na južno-vzhodni strani so vzidani v vrtni ograji velikanski kvatlrovei, ki mj edini ostanki razvalin nekdanjega Zenovega templa. Leta 1783. je namre<: velel tedanji snburbikarni nadškof tusknlski. kardinal vojvoda jor-Ž»ki — zadnji Stuart — razdejati poslednje ostanke pogantakega templa. Na istem me&tu jt> sezidal samostan menihom pasijonistom, katerim je leto kasneje posvetil cerkev v čast presveti Trojici. Gostoljubni ho bili ti menihi, mnogim na Albansko goro prispelim tujcem so radi postregli. A novodobna politika jih je razpršila kot monumento nazionale" (narodni spominik . i^edajua vlada je v samostanu prire<lila meteorološki observatorij.
Bridka nevolja me je obšla, ko •em zrl pred seboj prazne samostanske sobice, kjer so pred nedavnim časom molili in delali menihi. Vee prazno, vse zaputičeno! Le iiuntam ugledaš kak aerodinamičen apafat in par uradnikov, ki so dolgočasijo v tem kraju. Videti je, kako vsakega izmeti njih razveseliš, ako ga nagovoriš. Potem pa ti govore, da bi ti najrajši povedali v pol ure vse, kar vedo. Tudi naju je vodil po samostanu neki uradnik: privede naju naposled v pritličje tlo — gostilne. Ali moj tovariš se ni maral krepčati v teh nekdanjih samostanskih prosi urili. Zato sva šla ven pred -samostan. Pod velikansko bukvo, ki mora biti Mara vsaj sto let. zbrana je bila večja družba gosposkih izletnikov obojega spola, itazdeljeni so bili na dve uiizi: Za gospodo je bilo pogrnjeno v senci poti bukvo, za uike iu za oslarje pa tik samostanskega vrta. Karavana je štela do trideset oseb. Zdelo se je. da se godi vsem prav dobro. Služab-ništvo se je pridno krepčalo s pristnim " .Marineem", gospoda pa so imeli tudi polno mizo raznih nesladniu in jako živahen po-
so divje razsajali Saraceni ;po južni Italiji. Muogo domačinov se je tačas izselilo. Zvesto jim je prigovarjal puščavnik Nil., naj ne zapuščajo domačih tal kalabrijskih, naj ne obupujejo, saj Bog iz vest n o pošlje o svojem času pomoči zatirancem. — 'Nnič ni hasnilo. Saraeeni so bo bili prava šiba božja krščanskim r.aredom. Naposled puščavnik uvidi, da *je popolnoma osamljen sredi sovražnikov. Zapusti torej domačo deželo in jo krene proti severu. — Odet s črno kozlovsko kožo, pre-pasan s trdo vrvico, bosonog in gologlav je p rib odri mesta in vasi. povsod oznanjajoč usmiljenje božje. Slednjič dospe v (iaeto. Tam se snide s tedanjim riinsko-nemtakim cesarjem Otonom III.. ki je visoko cenil svetega samotarja. A hrepenenje je gnalo Nila dalje. Zagledajo ga neki dan ljudje v Grottaerrati blizu mesta' Tuskula. Tod so namreč popreje našli v neki votlini podobo Mate- liturgije. Verniki so jeli zapuščati'trudu položili v domači zemlji k re Božje, ki je bila z žele z j eni o- ecrkev. Nekam čudno se mL je počitku truplo svojega gospodar-' grajena. Verniki so to podobo po- zdelo, ko sem bil priča grškemu • j a. Tudi i.ad to tožno gomilo bi ltožno častili. Kraju s«) padali ime bogoslužju v tem kraju. V srcu bil smel zapeti naš pesnik: (irottalerrata. Ondi obstane sveti latinskega obreda — sem si mi-Nil ter zaprosi tuskulskega gro- s'd — pa kaj takega! (*erkev fa. naj mu dovoli sezidati samo- pač zna \arovati vsakomur stare, stan grških menihov. Kmalu seje postavno pridobljene pravice. I dvignila zgradba, kmalu je zbral ljudstvu se to ne zdi čudno. Rado okrog sebe sveti mož lepo vrsto hodi k tej službi božji, ker jo o-rojakov iz Spodnje Italije in na-'Povijajo katoliški menihi.
COPYRIGHT UNCERVVOOO i UNDERVOOD. N
Oklopni avtomobil ameriške armade.
stal je samostan grških menihov. Nimam namena, da bi opisaval
bazilijaneev. Službo božjo so o- posamne predmete, ki sem jih kje pravljali in opravljajo št danda-'	Kako tudi! Koliko stvari
nes po grškem obredu.	opazi vsak dan naše oko! Za hip
Želel sem si ogledati to našel- ostanejo v spominu, potem pa iz-
biuo.
Iz kampanjske
g i ne j o brez sledu. 1» to. kar je
niza ve
str dviga učinilo trajen \tisek lMue. bi rad nekako v sredi med mesti Fras-Jpredstavil svojemu čitatelju. Če cat i in Marino podolgovat bol- aie tudi danes vprašat, kakšna je mec : to je opatija Urottaferrata.paniostanska cerkev očetov bazili-Prijetno je hoditi po cesti, ki se janeev v (Jrottaferrati. ne vedel vije od Frascatov preko letovišča'''i ti povedati drugega, kakor da Montalto iu preko latinske ceste*je snažna, da ima mnogo umetno « via latina) proti opatiji. Zdi se izdelanih oltarjev, da jo krasi t :. da hodiš po krasnem drevore-, veliko slik. Drugega posebnega bi du stoletnih brestov in platan, ki ne <nal našteti. Ena kapela pa ml ft spremljajo prav tlo samostan- J ostane vedno v spominu: kapelica skega ozidja.	| >v. Nila. 1'stanovnik samostana
Kaj. to je samostan? vskliknil tu počiva. Ali bolj še kot njego\ -em sam pri sebi. približavši se]grol> vplivajo na tujca umetne
/unajuemu tizidju. To je srednje-služab-1 x«'ška trdnjava. Vsakemu prišle-eu se na prvi pogled tako dozde-
slike. ki jih je na stene vdahni! slavni Doinenichino. Predmet jim je povzet večinoma iz življenja
va. Iu ne brez vzroka. Zidovje, svetega Nila in svetega Jerneja, oblika, okraski, če smemo o njih I kasnejšega lamošnjega opata, govoriti, vse nas spominja dobe( ^ se slike s<> polne življenja: zdi vitezov, ščitov, čelad in lielebard.IN(* ti. da se skoro prično moj se-A vendar te prosim, dragi čita-jboj pogovarjati. <»lej! Tu naMe-lelj. nasloniva se par trenutkovj vici od oitarja: oče in mati sta na to >ta'-o ozidje. ki dandanes privedla bolnega svojega edinea nima drugega pomena, kakor da v kapelico sv. Nila. Kar pride tt
gov<^r. Mladi ljudje, brezskrbni
t/druvi. v.....|j ^aj hočete š. te spominja starodavnosti —, na-J<'j»«• t -lernej. v/-anie olja iz svetil-
\<s'-f ( «lo neka postarua matrona1 -doniva se seiu in glejva nazaj vjiiiee preti čudodelno podobo Ma ~ menda nekaka gaide di*!**od,"inM	kraja!
rijkio. mladeniča mazili in — o-
Izkušnja kaže. da tam. kjer se zbira mnogo ljudi, je mnogo vee nevarnosti, da se izeimijo razpo-
tlames — »e je zatopila z gos|>o-dičem tik nje setLečim v živahen razgovor. To je dalo povod, da se je mladina okrog nje 1- še bolj]1'5 S(»v»«štva aH celo vojne, nego razvnemala...	'am. kjer se shaja malo glav. O-
Nisva jih hotela motiti s svojolkm^ Rima »,a f bil*> vedll° Ži%/ navzočnostjo. Na drugi ko,..... Sil.11.1»'nje prav živahno. Tujci so pri-
mostana si dava prinesti mizo in par stolov ter nekaj krepčila.
Ondi xva občudovala krasni raz-gled, ik ga uživaš raz Monte Cavo osobito proti večeru ob solnčnem zahodu. Monte Cavo je visok H54 Snet rov ; zato se vidi raz njega vsa,'"'1 l|H' rimska okolica, zlasti pa albansko l,u *** pogorje. Albanuko in Nemško jezero
| tiskali otl severa, včasih tudi od juga. Poleg tega pa so se domači knezi in baroni napadali drug drugega: vsak je hotel biti prvi J iu najmočnejši. Posledica temu so bde ved ne vojne, vedua oble-
lih len tla jot k v de
tli
D*
l j 11 jo
se ti zdita kakor dvoje svet-•t s. ki ju obroblja temna ze-»sednjih vrtov in gozdov. V vi mc blišče v žarkih za pada-a Holnea vrhovi rimskih eer-zlasti kupola sv. Petra. Po , ko izgine megla, zazr-^š ee-vi-sko glatlino iu na njej ribi-olniee, ki se kakor orehove e ribi je jo ob srebropenih . celo najvišje sardin-ilOkfŽf oko in pregle-planjavo reke Tibere, e okrog Kima v daljnih po zapuščenem ozemlju je proti Ofetiji. Krasen,] ki prizor! » je /upadalo:
se bbuteli v tu akor svet H pas morje, »vt-|f| in o|rajeti trak. raztezajo«- !»e severa i»roti japu. Oledala hvi in etrm*da... <10 ch io vedeva mi se:ubrava
uu riso Dell* univervo... iS temi bot'daiui mojstra Danteja je ocenil tovariš krasni junior. Mene pa so motile misli Prešernove, da niti
Dežela Kranjska niiua iepi'ga kraja
zdra\el je. Ta .prizor je naslikan tako živo. da ti jame nehote srce utripati za hrepenečega očeta, za skrbno mater, ki med upanjem in »trahoiVi komaj čakata, da se jima irpolni nada.
Se druge slike ni da bi pozabili. Kaže nam prizor, .ko sta se srečala v <iaeti sv. Nil in cesar Oton III. Tedaj je cesar ljubeznivo ponudil svojo pomoč bogoslužnemu anahoretu. r^koč: Zahtevaj od mene, moj oče, kar li drago, vse neprestana poni—vanja ti dam ratlostno'"' Toda svetnik in trgov ter samostanov Vije odgovoril, položivši svojo roko rimski okolici. Prav tak*- itsodoj na prsi cesarjeve; "Le enega te
veku tudi prosim: misli na izveličanje svoje zakaj četudi si cesar, moral
Cirotta-
'P
u
je izkušal v srednjem samostan bazilijaneev v t erra t i.
I^eta 12-11. je tu taboril nemški cesar cesar Friderik II. Leta 1-4S4 -i j.- o>\ojila v lo mogočna rt>d-liina t'oltmiia lat. tolumna. v grbu imajo namreč steber). To pa je dalo povod rodbini Orsini, da je tela potegovati za samostan. Krvavo orožje je slednjič odločilo bojno srečo Orsineem. A !še ni ne bilo konca krvavim pre-jpirom. tla ni papež lnoeencij VIj.1 I izpreineni! opatije v kardinalsko I komeudo ter izročil slavnemu kardinalu <«iulianu tlella Kovere kasnejšemu papežu Juliju II. Le-
njegovi	velel s»mobtati dobro litrtli-
*ski gla-| v___».:i
e žarelo
ti. Zvišil mu je to delo Meo del
Caprina.
Dandanes je pač utrdba samo-
s.tanskega zidovja brez pomena. Zato j »a st-daj prekoračiva br»/ pomisleka starodavna stolpna vrata. Za starim zidovjem se nama odpira trojna zgradba: cerkev, samostan in opatova palača. Najprej stopiva v cerkev. Pri v« likih vratih so na podho-
du?
I »oš vendarle umreti in odgovarjati za svoja dejanja."
Doinenichino se jt zares vtopil v .a prizor. Vsakemu je dal dostojno spremstvo: s sv. Nilom na-stojwjo njegovi menihi > križem in kadilnico, cesarja pa obdaje četa vojakov, pešcev in konjikov ter vsakovrKtuih strežnikov. Med to spremstvo e«-siirjevo je podtaknil umetnik tri portrete: svoj mladenič v zeleni t»bltkiOuido IJeiiijev in Ouereinov. Portrete živc ih 'judi s.> radi vprizai-jali na svojih siikah umetniki. Prav to se «£,Kli še tlandaues. Tudi pri nas — gori pod <»rintovcem ne-■kjv* — je umetnik o vek o vee il sebe s tem. da s** je naslikal kot — sv. Metoda.
I metnik je naslikal ves ta prizor tako živo. tako natančno, dfc kar čuti. kako trobilci z vso silo pihajo v glasbena piiiala. Neki italijanski kritik se je izrazil: si 1 egge sul volt*; inflessione tlella cadenza.
Meni pa je padia tožjiost v du-
jih zgtnlov insko znameniti okras- Šo. ko sem premišljeval, stoječ ob ki: grozdje in listje. A še bolj za živahni freski, žalno usodo mla-uimiv je napis nad vrati, katere-jdostnega. cesarja Otona III. Poln
kot je zokol co ta podoba raja.;?H da bi ^rU: -Zunaj pn-jnad, polu vzorov, poln najlepših Mrak je legal na zemljo, ko sva	^j,,, _ Zapomnivi > )av je stopH ua tla italijanska.
si te besede* ' ° * ""	i'
Cerkev je zidana v tri Ko sem vstopil — mogl

ea puščal a staroslavno goro. V černa sapa naju je že hladila Kocca di Papa.
vili.
OBOTTAFEERATA.
Naj mi dovoli blagohotni
j da pritlični t.«-------- „ uun-un, jc bhuu 2,». uaram. uu rinemo, /uvesti njegovi
uvodom. Bilo je že po zauživanju. odmolil žabniki so si morali deiati z me-poletja je št? »O^t^v i« fcil je kpJi^S v roki pot, 4ft so po mnogem
Sedaj pa vstopiva!'Ako si j** hotel pridobiti »lave.
ri ladije.J kdo bi mu to zameril? Saj je že-„0 je biti lel biti juuak. ki vpričo vsega okrog desete ure — uašel sem ne-(sveta plemenito hrepeni iu teži za kaj pobožnih vernikov. Star me • Iavoroviin vencem. Žal, da ni do-uih z dolgo beio, častitljivo bra- segel ničesar. Kot 22letni mlade-rliotni čita- do, oblečen v mašno obleko grške- nič je izdahnil svojo dušo v gra-otLstavek s ga obreda, je služil sv. daritev, tin Paternu. Zvesti njegovi slu-
Kua se tebi je želja spolnila. v zemlji domači da truplo leži.
Delegatom
, V OKOLICI PITTSBURGH A IN iZAPADNO OD P1TTSBURGIIA V NAZNANJE!
Oreigoi ovius
Ker je več tukajšnjih delega-piae tako lepo o tov krazilo žeIjo da h{ ^ sku aj
njem: -Podoba tega tluhovuega,.odpeljali iz nažega mesta v Fo. vedozeljnega. pobožnega, za vse t citv v posebuem železniškem vzvišeno navdušenega idealista	sem ^ informiral H Peull.
stoji leno m ganljivo v Panteonu sylvania železniški družbi o po-nemskega naroda kot l-aeton na-jdrobnostih in llaznanjam sleUe^0: se zgodovine k, je mrtev obležali Vožnja iz ]>ittsbur?ha do Fo_ na piodu Pibere. Divje pripove- rest citv> ako je vei, kot ,0 t.
veka so ga obsipale ik staue ^ (>- ?a (>^bo Ker s cvetjem domovnia ga je objo-jbode a pot 2elo uaporna in boda xoyala. pokopan je poleg Karola delegati zapaduo od Pittsburgha \ elikega. Slay,l, so ga kot naj-] tovo jako utrujeni. priporočam. .epsega cesarskega _ mladeniča m, da vzamPino Pllnman karo, iz ka.
tere se nam ne bode treba nikjer presedati. Pullman družba bode
svetno čudo: mira bil ia
zvali ga mundi."
DonienichLao je bil velik umetnik: znal je slikati duševni stan;
st.asti in čustva so mu vstajala okoii ^ 55 do m Xorma!na
izpod copica m so še dandanes na	voznomu listku k pitts. price njegovega umetniškega na-jblirglla do Forest citv je približ.
Fdnmjenja.	J 110 $10.00, in kdor je potoval za
ogledal tudi trg ali to C;.no, mu je dobro znano
vem. Katero ime bi j|ko 11111 bolj pristojalo — je umevno.' Ali povedati o njem ne vem drugega, kakor da ima široko cesto in poleg nje po obeh straueh precej daleč hiše. drugo poleg tiru- potreba razliko nijednemu vpo-ge. Dvakrat na leto je v Grotta- Sevati in vsak naj se potrudi, da semenj, namreč 2sušca pride pravočajsno sem.
Da sem si mesto — ne
I računala okoli $2.50 do .$2.75 za osebo, toraj nas bode vožnja stala
ko-
sivnosti iana. predno dospe tja. Presedati se je treba med potjo dvakrat ali trikrat in na ,vlaku ni najti nikakih udobnosti. Vsled tega bi priporočal, da ni ko
terrati
in 8. kiinovea. Ta dneva se tam zbere iz rimske Kampanje malone vse, "kar lejze iuu gre". Ker se vidi ol> tej priliki mnogo ljudstva obojega spola v krasnih narodnih nošah, ki tod še niso zamrle, zato ra kraj obiskujejo prav radi tuj-•i. zlasti slikarji. Tako se je napotil pred par leti tudi ii<-ki Neme«- iz Rima dne 24. sušca v Grot-taferrato. Nesreča [>a je hotela, da je jelo deževati tisto noč in je leževa lo tudi še naslednji dan. seveda je ljudstvo pri takem vremenu ostalo doma: torej nič ti-stih za iimiivih, zdravili obrazov, :iiti slikovitih kril. jopičev in pokrival. Vse kakor vsak dan v Ki-•nu na <*amjni tlei Fiori. Prevaran in nevoljen se je vraeal naš tujec popoldne z železnico iz Fraseatov v večno mesto. Ko ga Irugi tlan ttivariši v akademiji •bsujejo z vprašanji, koliko in •-takšnih <]»t»minov si je nabral včeraj 11a fieri v Grottaferrati, idvrne jim lakonično: "Samo to zavest st'm prinestd s seboj, da je cam veliko mesto brez ulic. ali če •1 očete, vse selo ima eno samo ulico."
To zavest sem dobil tudi jaz. hodeč po dolgi cesti, obrobljeni po obcii straueh s hišami, ki se hitrkajo druga druge. Ali tudi teli je bilo slednjič konec. Zopet iiie je vedla pot po prašni cesti.
Hudo je pripekalo soLnee: bilo je že nad enajsto uro pred poldne. Bil se m nekako sredi pota priti lomu. Kar zajrledam pred seboj hišo. na kateri je viselo nad vrati znamenje. Preveč nevarno je bilo
gledati s prašne ceste, kjer bi se •lovek *koi-o raztajid samih solnč-
tiih žarkov, tje pred hišo v zeleno senčno kdibo. na gosto obrastlo
s samo zelenjadjo. Slast je zmagala. Kmalu sem bil v tihi gajbi. uaročujoč kruha in vina. A zakaj to pripovedujem.' Zgodilo se mi je. kar še nikdar poprej, da v gostilni ni bilo dobiti kruha. Pet minut oddaljena sosedna hiša je morala priti na pomoč. Ko sem domov prišetlši pripovedoval to svojemu gospodarju, odgovarjal mi je: K. come si fa! < e povere/.za. poverezza...
Njemu se ni zdelo čudno, da v gostilnici ni dobiti kruha; torej se mora to zgoditi večkrat in po
umogiii hišah. Meni pa se je zdelo\ Iščem JOHNA BURJA. Prosim to čudno, zelo čudno; pri nas najdeš povsod po deželi če ne belega, vsaj ajdovega kruha.
Smilili so se mi ti ljudje; veli ko uboštvo vlada med njimi... (Dalje prihodnjič).
Vozni red bode sledeči:
Iz Pittsburgha (East Libera Station 1 se odpeljemo v soboto dne 2. septembra ob 10.50 zvečer in dospemo v Harrisburg ob 5.02 zjutraj: Harrisburg zapustimo ob 8.20 zjutraj in pridemo v Sun-bury ob 10. uri dopoldne: od tam odpotujemo ob 10.50 v VTilkes-barre. kamor dospemo ob 12.:SU opoldne; iz Wilkesbarre odpotujemo ob d.10 ter dospemo v Forest City ob j.0!> v nedeljo popoldne.
Vozni red je po mojem mnenju zelo ugoden in med potjo bodo imeli delegati dovolj prilike privoščiti si prigrizek.
Tempotom toraj opozarjam vse tiste, kateri pridejo zapaduo ali iz okolice Pittsburgha. da mi ja-vij(> njih imena ter obenem |>o-šljejo nakaznico za svoto $11.75 najpozneje do 24. avgusta, kajti garantirati bode treba najmanj 25 potnikov in družbi moramo javiti to nekoliko dni naprej.
Deleg; ti naj skrbijo, da dospejo pravočasno v Pittsburgh in nu Union Station naj vzamejo železniški listek do East Liberty Station (Pittsburgh), od kjer je samo eno minuto hoda do moje trgovine. Delegate, kateri mi naznanijo svoj prihod, bodem tudi pričakoval.
Za vse ostale podrobnosti bom s pomočjo delegata Zbašnika pre-skrbel tako. da bode vsem delegatom ustreženo.
Opozoriti moram poaovno. naj nikdo ne odlaša javiti svoje ime pravočasno, da ne bi v zadnjem trenutku imeli kakih nepotrebnih sitnost L.
Pozdrav vsem članom iu članicam !
Ignac Podvasuik, predsednik nadzornega odbora društva sv. Barbare,
6325 Station St., K. E.,
Pittsburgh. Pa.
DEJSTVA PREHLADA.
GLEDE DOJENCEV
Nikar ne poljubite roke detetu, ker 0110 ima roke vedno v ustih.
Zelo važno je znati, da bi moralo biti zabranjeno ne le poljubiti detetu ustnice, ampak tudi roke. — Vsak otrok vzame vse v rok«* in polovico vsega svojega časa ima prstke v ustih 111 ako mu tujec po ljubi roke je mogoče, tla mu zanese nadležno ali celo nevarno bolezen.
"KOPP'S BABY'S FRIEND"
se je izkazal najuspešnejšim ii, najboljšim zdravilom za otroke v času, ki dobe zobe. ali ako imajo krče v trebuhu, so utrujeni, ne morejo spati, zaprti, neredni ali ako imajo grižo, takrat jim daste brez skrbi to zdravilo: skozi zadnjih 40 let je že rešil življenje več iniljonov otrok.
Kupi se lahko po 25 ali 50e. steklenica v vsaki lekarni ter tudi izdelovatelj jih posije za kolikor steklenic mu pošljete denar.
Kopp's Baby's Friend Co. York,	Penna.
Edino pravi s tem podpisom.
Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji.
Lahko «e pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, ka-teri se nahajajo v ujetništvu t Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, da se priloži tudi njelnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več ca istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja.
TVRDKA FRANK SAKSER,
81 C orel and t St„ New York, N. Y.
NAZNANILO IN PRIPORO- -
ČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
C
Mr. FRANK MEH,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino na nas list, knjige in dm-ge v našo itrogo »padajoče posle ter izdajati pravoveljavne potrdila v*led česar ga rojakom naj-topleje priporočamo.
Upravniatvo "Glas Naroda",
HARMONIKE
^otllsl kakršnekoli vrste lz«leiiij«*m to poiiravljam po najnižjih cenah, a delo tri-ežno iu zanesljivo. V |»t>pravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker m1 m to nad 18 let tukaj v tem poslu In Bcdaj r svojem lastnem domu. V i>opravek vzamem kranjske kakor vso druge harmonike ter računam po delu ka-kor^no kdo zahteva brez nadaljutb rprasanj.
JOHN WENZEL. 1617 East 62nd St.. Cleveland. Ohl*.
POZOR, ROJAKI!
Proda se dobro obratovana gostilna in boardinghouse. Na stanovanju j" vedno od 25 do 30 ljudi in sprejemajo se pa tudi potniki. (iostilua j«* v bližini Burlington postaje. Proda se radi selitve na farmo. Za pojasnila se obrnite
j na rojaka:
DARUJTE PAR CENTOV SLO-1	.W Šček,
VENSKIM TRPINOM V STARI; 424 \V. Main St.. Ottawa, 111. DOMOVINI!	(10 15-8)
Rad bi izvedel za naslov JOSIPA ŠAH EC. podomače Zajčev iz * Zagorja na Notranjskem, in za JOSIPA JAKOPIN, podomače Fajlarjev. Prosim cenjene rojake, da mi javijo nju naslov, ali naj se pa sama oglasita. — Tony Jankovič, 677 E. 160. St., Collin wood, Cleveland. Ohio.
j'KRACKERJEV' BR1NJEEVC
: ___-a____ • . J	r?
je najstarejše in od zdravnikov pržpoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
Cena za "BRINJEVEC" je: « steklrnic $ fi.50
1J stekifuic liMKJ V ZAl Oi.l IMAMO tuli čisti doma. j TIUU'INJEVKC ti SLIVOV-KA kuhana v iuw lastni Ui-tilcriji.
Naif cene s« sledeče:
Tropinjevec i»t ,'al.	$J.r>0, $'J.7i in $:;1K>
Slivovitz i>er ^al.................75 »>0
Tropinjevec zjibi.j ................... ?
Slivovitz zatmj ........................
"06" I{;.e Whi-k'-y r, let :tr. 7-aln.j ......$ll.tHj
Itudrca Ohio vina nr ......5Tk-. *»*»<-.. Tac.
Ciitinvl.u in Delaware i>er ^al......7."»'*. SO<".
Za ."> i:i lo ^al. posodo r.n-unani< $1.00. za --"» $L'.oo, zit vevja nanW'.lsi jo sc-1 zastonj. Narot'ilu naj se priloži denar ali M»i iey t »riler in iiHtaix'ui naslov. Za prisltiost pijarf jamrimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
1502-04 ST. OAIR AVE.. CLEVELAND. 0
Poztr rojaki!
Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva sloven ska knjiga:
SLOVENIJA VSTANl!
izpod peresa Or. Nike Zupaiiiča.
Knjiga govori o .sedanji nalogi in bo»lo» i vsorli slovenskega naroda.
iVt tisoč izvodov bilo poslanih naMin vjetnikom v K lisi jo. pet tisor jih je na razpolago ameriškim Sloven-
cem.
ga, da se mi oglasi, ker iuu imam več stvari izročiti po naročilu njegovega brata, ki je j tukaj umrl. — Louis Blasich, 224 Thields Ave., Butte, Mont. VŠrll-*}_____________
Rojaki, sezite ]»> najzaniniivejši slovenski knjigi, ki je hila kdaj tiskana v Ameriki!
Stane samo et. in se dobi pri:
Dr. N. Zupaniču,
1369 E. 40 St.	Cleveland, Ohio.

GLAS NARODA, 15. ATG. 1916.




^ a
Berta pl# Suttneri
OTROCI MARTE
(Nadaljevanje ruiuaua "Doli z orožjcml") (Za "Glas Naroda" priredil a. X.)
13
i Nadaljevanja nt vprašala s
tresočim "luboui
Silvija je v/trepetala
—	Torej si uganila T	*
—	Da. uganila sem.
—	Kotim te, ljuba hčerka, ue pusti več v stanovanje tejru mladega moža.... Fridenkova hči hi iu zategadelj moraš iti čista s>kozi I
* JC	XVI.
^	I
Tri ine,eee zatem se je vrnil Rudolf domov.
Te tri mesece je preživel v samotni hiši na pobočju velike gore. Tj je bil pobegniu pred ljudmi.	j
Soraj vsak dan je pisal materi iu ji sporočil o svojem delovanju. Novica, da se misli odpovedati svojemu posestvu, jo je zadela kot strela iz jasnega neba.	!
Kater mati pa ni žalostna, ko izve, da je sin odvrgel od stbe vse,' kar bi mu zauiogla sladiti življenje.	(
Se p red no se je vrnil Rdolf, se je preselila na svoje posestvo v Grrumitz na Moravsko.
GrofMaks Dotzky. Rudolfov bratranec, je bil uslužbeu pri trgovskem ministrstvu. — Ker je bil brez premoženja, se je moral preživljati s svojo plačo. Varčcval je iu tako se mu je posrečilo, da ni zale-zel v dolgove — Zaročen je bil / Elizabeto pl. Rels, s katero se ?e nameraval tedaj poročiti, ko bi postal sekeijski šef.
Ko se je vrnil Rudolf v domovino, je najprej obiskal tega bratranca. — Moža sta se le parkrat videla in se nista dosti poznala.
Maks je bil sam v pisarn:.
(Dalje orihodnjič).
Dr.LORENZ,
iueclallnt moiklb botemi.
življenje.
V duši mlade žene je na-tal odpor. — Ali ni najprej samosvoja ; in šele v drugi vrsti hči tega ali onega? Kdo ji more kaj, če občuduje« mladega pesnika ? — Svoje časti in svoje čistosti ni omadeževala. — Bresser da bi bil njen ljubimec?
Marta je nadaljevala:
Tvoj oče je mrtev, toda njegovo delo živi. — Mi trije: Rudolf, ti iu jaz smo njegovi varuhi iu zaščitniki. — Na čast našega imena ne sme pasti nobena senca, nobena senca ne sme zatemniti našega delovanja. — Rotim te, Silvija. stopaj čista skozi življenje.
Silvija je dvignila glavo iu odvrnila :
— Da. mati. tako se bo zgodilo.	_
XV.
MARTA GROFU KOLONSU.
Brunnliof, sredi junija 1893,
Dragi prijtelj : —
Slučajno sem izvedela za vaš naslov. — Vračate se in boste kmalo dospeli na Dunaj. — Poldrugo leto ste že odsotni. — Vi ne veste. ki«j se je medtem zgodilo.
V moji hiši je bilo več žalostnih, zelo žalostnih ur kot pa veselih.
Smrt nas je obiskala. — Dvakrat.
1'uirl je moj vnuk Friderik. — Samo dva dni je bil bolan. — Težak udarec za uas vse.
I mrl je torej dedič velikega Dotzkyjcvega posestva.
Rudolf je zelo nesrečen.
Beatriea. ki je bila tedaj v drugem stanu, je bila obupana. Umrla je na porodu.
Gotovo si v duhu predstavljate, kako je bilo mojemu ubogemu sinu pri srcu. — Neizmerno je ljubil svojo žeuo.
Ta dva strašna udarca sta ga skoraj čisto uničila.
Pa on je še mlad. — Beatriea mu tudi ni bila vse. — Mlad je in si bo kmalo v stanov il nov dom. — Toda ko sem mu pred kratkim tukaj omenila
o tem. ni hotel ničesar
slišati.
Zdaj torej veste, dragi prijatelj, da uas boste našli žalostne in obupane. — Smrt. smrt, smrt — — kako strašno roma okoli nas iu trga cvetje naše sreče.
Moj Bog. kaj jt bilo leta IbTl. ko so ustrelili mojega Friderika. — Kako slaba sem in vendar tako močna.
Ko se boste vrnili, ne boste dobili Rudolfa doma. — Zdravnik mu je nasvetoval, da naj se poda na potovanje. — Silvija je Še na Dunaju. — Tukaj se msama. — Morda me boste obiskali ?
MODERNO UREJENA
TISKARNA KLAS NARODA
Pred nekim hotelo v Benin je sedel Rudolf Dotzky in gledal A! pe.. Krog njega je vrvelo življenje. — Vse polno tujcev, ki so pri-sli občudovat švierske Alpe.
Že teden dni je bil Rudolf v Bern n. pa se ni še nikomur seznami. -— Potoval j»* po Franciji in Angliji ter si izbral za povratek pot skozi Švico.
Ko je umrla njegova žena. se mu je porodila v glavi misel, katere se ni mogel iznebiti; odpovedati se je hotel vsemu posestvu.
Hotel je biti prost, popolnoma prosto. — Trem gospodarjem ui mogel služiti: družini, svojim tovarišem in človeštvu.
Družine nima več in sklenil je. iznebiti se tudi svojih tovaršev. Ostane mu torej eduole človeštvo.
Odpovedati se posestvu — to ui kar tako tjavendan. — Toda moral je, moral, ničesar drugega mu ni preostajalo.
Potem bo prost.
—	Ali bo res prost? — Ali res ne bo od nikogar odvisen? — Ali
bi se \ teui slučaju ta odvisnost še veliko ue povečala!
Mislil je in mislil iu sklanjal glavo.
Vsi. ki »o sli mimo njega so ;*a začudeni gledali, oikdo si ui upal nagovoriti tra.
Naenkrat je zaslišal poleg sebe znan glas: — Grof Dotzky!
Ozrl se je in opazil pred seboj grofico Rauegg in njeno hčerko Kajetanu.
Oh, kakšno presenečenje! — To je pa vendar čuden slučaj .Jaz pa nisem čisto nič presenečena — je odvrnila' grofica. — Vaša mati mi je povedala, da ste v Beruu.
—	In vi?
—	Medve s v h napravili malo potovanje p« Švici. — Danes zju traj sva prišli sem iu bova zopet odpotovali. — Vi boste pa gotovo še nekaj časa tu?.... Da, da. prav imate.... tako strašno je bilo.
Grofica še ni bila videla Rudolfa, odkar ga je zadela taka ue Izrekla mu je sožale.	.	«
Kajetana je molčala. — Njene krasne črne oči so bile vprte na Dotzkyja, gladala je žalostno, pomilujoče.
Mladi mož jeo bčutil ta pogled. — Zdelo se mu je. kot da bi ga nekdo gladil.
Kajetana je bila ponavadi vedno vesela. — Ta njena nenadna žalost mu je zelo ugajala; deklica se mu je zdela lepša kot je bila
prej. —
Rudol fje bil prepričan, da smatrata ženski njegovo nesrečo za veiko večjo kot jo je smatral on. — Mislila sta, da je izgubil vse. kar je iutel na svetu.
Sedli so in se pogovarjali.
Slednjič je začela grofica Rauegg pripovedovati:
—	Pri nas doma ni zdaj uobeuega. — Kristina, ki se je poročila s poslaniškim atašejem, živi v Carigradu: dvojčici Ela in Bela sta pri teti na Češkem. Moj mož je s cesarjem na Tirolskem. — Sinova sta na Dunaju. — Mlajši je še v vojni šoli. starejši, ki se bo kmalo poročil t nekim krasnim dekletom, je adjutant nadvojvode Viljema.
—	Srečna družina — je rekel Dotzky.
—	Mi smo srečni, da. toda vi gospod grof se nam smilite.
Dami sta ae tisti večer odpotovali, in Rudolf ju je spremil na postajo. —
Kajetana je skoraj cel čas molčala. — Ko se je začel vlak pre je omkanila v blaiziue in bridko zajokala, jo je presenečeno pogledala: ti jet — Zdi ae mi, da tte ti smili mladi dovec....
J_
giaisiaiai«^^
j CENIK KNJIG
katere' ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO
82 CO RT L,AN DT ST NSW YORK, N. V.
^MBIiifSilHIiiniiBIHIiilBliilM
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
DELO OKUSNO.
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE Na:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt St., New York, N. T.
Jas se in edini hrvaiko govoreči Specialist moških bolezni * Pittsburgh u. Pa.
DR. LORENZ. tli Peno A v. 11. nadst. na ulieo.
Uradne nre: dnevno od 0. dopoldne do 8. ure zvečer. V pet-kib od 9. dopolne do 2. popoldne Nedeljo od 2». dop. do 2. po pol.
Aobtto "0LAA NARODA" skosi Mrl mmo« dnsvno, isvsaoii nedelj ta f* •kavnih prunikov. "OLAA NARODA" Uhaja dnevno aa testih itraaah, teko, da dobit« tedensko 86 strani berilo, v močo 166 strani, ali 624 strani t itirlh mesecih. "GLAS HABODA" flonaia dnevno poročila s bojttfia ln rano sliko. Sedaj ga sleherni dan raspoiiljamo 11,0001 — Ta fttovilka Jasno govori, da je list solo rasfeirjsa. ▼te oeobje Usta je organizirano in spada v strokovne odjo. "V
MMMMMiMMMMMMIMMMMfclfclfclfclttfclMfcltlMItoM*

DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
prodaja
JOSIR SVETE
1780-82 E. 28th St..	Lorain, Ohio.
CONKORD BDEČE VINO $25.00 barrel
DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel
Pri man jih naročilih cena po dogovoru. Vina eo popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.
POZOR ROJAKI!
'NkJnoHalJt irraUo n fantka l*»c. kakor tudi m mr>ftfca hrka in brado. Od taca Bacila i rastejo v Stih tednih kravat roatl ta dola* fauja kakor tudi notklm krasni brki in brada in na bodo odpadali in , oahreli. RcTmatizem. k oa ti bol ali trgarje t rokah. ■ nogah in w kriJ n. ▼ oamlb dneh popolne m a oxdra*' vin. ran«, opekline, bula. tare. krasta in urin te. . poln« aogo kurje očesa. ozebline ▼ par dneh po -polnem« odstranim. Kdor bi moj* adravila bre t uapeba rabil mu jamčim za WOO. Pilite takoj po cenik, ki ga takoj po&ljam zaatnenj.
JACOB WAHOlO,
8702 Bonna Ave.. Cleveland. Ohio.
OOLAB. Cenjenim rojakom priporočam evoja
NABAVNA VINA
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški	
Alinov nemškoangleški ^1-	
uiač, vezan	—.50
Berilo drugo, vezano	—.40
Cerkvena zgodovina	—.70
Hitri računar	—.40
Poljedelstvo	—.00
Popolni nauk o čebelar-	
stvu, vezan	$1.00
Postrežba bolnikom	—.20
Sadjereja v pogovorih	—.25
Slov.-angleški in angl.-	
slov. slovar	—.50
islov.-angl. in augl.-slov.	slo-
var	1.50
Trtna us in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	—.50
Umni kmetovalec	—.50
Veliki slovensko-angleald	
tolmač	$2.00
DBUGB
ZABAVNE IN BAZNE KNJIGE:
Doli z orožjem! Božični darovi Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po Ilustrovani vodnik po Gorenjskem Leban, 100 beril Mesija, 1. in 2. zvezek Na različnih potih O jetiki
Odvetniška tarifa Pregovori, prilike, reki Titanik Trojka, povest Vojna na Balkana, 13. zvez. $1.85 Zgodovina e. in k. pee polka
it. 17 s slikami	—.50
Zgodba o povišanja	<—JO
Zgodovina slov. naroda 5.
zvezek	—.40
Zlate jagode, ves.	•—30
življenja trnjeva pot	—.50
—.50 —.15
—.20
—.20 —.20 —.80 —.20 —.15 —.30 —.25 —.30 —.50
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviua Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75
SPILMANOVE POVESTI:
1. zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20 4. z v. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin iiidij-
-skega kneza	—,25
RAZGLEDNICE:
Newyorikc e cvetlicami, h umoriš tičue, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—.03
ducat po	—.25
Z slikami mesta New Yorka
Po	—.25
Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali —.35
Is najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Blee-ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevee 4% gal. $12, 10 gal. p& $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL B spoštovanjem
B. JACKSB.
Bos 101	Hi. Halama. M
STATE DEPARTMENT OF
I4ABOR BUIUSAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasuila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasuila, kako postati državljan in o državljanskih pravieak. Pridite ali pišite! Newyorski urad - 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Buildiug.
Rojaki!
Ttilunibia gramofone 111
sluvenske plo^fe j** dobiti vtiiuo t>ri:
**?/	IVAN PAJK.
450 Chestnut tit..	Cuuemaugh, Pa.
Pišite |x> cenik.
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali veliki
Ajstrijsko-Iialijanska vojna
mapa Balkanskih držav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mall
veliki vezan Celi svet
Velika stenska mapo U. a na dragi strani pa 00U
—JO —.25
—.15 —.15 —.15 —.50 $1.50 —.25
—.25 —.10 —.50 t—-25
$L50
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poitni nakasniri, ali poštnih	Poštnina jo pri
Stari zdravuik
Mullin
špecijalist mo-f \ JM^^/ gkih bolezni zad-
_ njih 35 let.
Ni uprašanje kaj van miojka — »dravce-nje potreba j etr.
Povejte atarema idmoiku svojo bolezen. N i u praftanje krni je. on m bo otdnnl ako j : ozdravljivo. Nizka cam — najboljša pomoč aasotovljenm po moji dolai sku&nji. Vabim vaa aa brespiačno preiskavo.
409 Fourth Ave.. Pittsburgh, Pa. nasproti poKe
Dr. Ricfaterjcv
PAIN-EXPELLER
inm
teat AUfar in flc.
. Pristni v zavoju, kot naslikan takoj. Odklonita nt zavoje, ki niso tap«> čateni s Anchor varstveno nun-ko. —
16 in SO eoatov v lekarnah ali na ravnost ed
F. AD. KICHTER
& CO.
" Ti Hu1II ti kTiil.1
_:_
HELLO CENTRAL! GIVE ME HILAND 11X1
Hello Ignatz! Prosim pošlji mi takoj zopet nekoliko galonov one izvrstne tropovice, priloži ob enem tudi nekaj galon-5kov slivoviee, ter par galonov rder;e vrhiske. Čul sem, da imaš v zalogi tndi fina ameriška in importirana vina, ter likere, toda glede tega pridem v kratkem osebno k tebi.
Da, tako je! Kdor izmed rojakov želi biti točno n fino po-■trežen, naj se zaupno obrne na:
Ignatz Podvasnik,
WHOLESALE LIQUOB DEALER
6325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. Nasproti East Liberty postajo.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) T GREATER-NEW Y0RKU
ANTON BURGAR^
12 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških sadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se eanpno na njega, kjer boste točno in solidno po-
streženL
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih drža*.
velikost Je 0rl 38 peai^m Cena 15 centov flf / m
7>adej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V nalogi imamo tudi Stensko mape cele Evrope $1.50 Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drnei pa celi svet cena $1.50, Zemljevid Primorske* Kranjske in Dalmacije t mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Veliki vojni atlas
?ty*tajotili se evropskih držav in pi UVitij-skih posestev vseh itktiL'
Oblega 11 resnih zemljevidov. Ona samo 25 rento v Naročila in denar poiljite nai	' ^
Slovenk Poblishing CiHopant.
82 00BTLANDT STREET,	WW TORS, M. T.
mmmm
GLAS NARODA'
82 Cortlandt Street New York. N. T.
^mmmmmmmmmmmmmmmm
mmmmmm&mmmmmmtm
Frank Petkovžek
Javni uotar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKBGAN. ItL
PRODAJA fina viua, izvrstne smo tke, patentiraua zdravila.
PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.