SPOMINSKI DNEVI V MUCU 6. 1941. Nemčija in Italija napadeta Jugoslavijo. e. 1945. JA osvobodila Sarajevo. 11. 1945. Podpis pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči ter povojnem sodelovanju med ZSSR in Jugoslavijo. 13. 1945. so enote RA zasedle Dunaj. TRŽAČANI HOČEJO MIR Dokler še .ni prišel na oblast, si je Hitler . pridobival pripadnikov med politično nezrelo maso s tem, da je kazal na mednarodne pogodbe in obveze kot vzrok za težko povojno stanje v Nemčiji. Odpovedati utesnjujoče pogodbe — v tem bi bila rešitev. Hitler je prišel na oblast, padla je pogodba za pogodbo in brez posebnih težav so delali nove pogodbe, kajti «pogodba je krpa papirja, ki jo lahko vsak čas raztrgam», tako je moraliziral Hitler. Mirovne pogodbe, ki naj uredijo odnose med državami po taki vojni, kot je bila zadnja, ki naj uredijo te odnose tako, da ne bodo te pogodbe že same na sebi kal za nove konflikte, — ko je treba pri sklepanju pogodb računati s premaganimi izzivalci vojne in s tistimi, ki vojne niso hoteli, a so zmagali in ko je še treba misliti na to, kako bi se popravile krivice prejšnjih pogodb — take pogodbe torej ne morejo biti plod kratkega pogovora. Bil; smo priče ogromnih priprav in težkega dela v zvezi s sklepanjem mirovnih pogodb po zadnji vojni. Vemo namreč, da ni nobena točka v pogodbi za vsakega enako «sama po sebi razumljiva». Tako je bilo s sklepanjem mirovne pogodbe z Italijo najbolj kočljiva točka vprašanje Trsta. Tako kot so stvar rešiti na mirovni konferenci, sicer ni nikogar popolnoma zadovoljila, vendar — pogodba je tuk&j, gre torej samo še za njeno uveljavljenje. Imenovati je treba guvernerja itd. Kdor je mislil, da gre zapadnim velesilam zares za to, da se uveljavi pogodba z Italijo tudi v kolikor določa imenovanje guvernerja za Trst in uveljavljenje^začasnega in stalnega stallila, —- in k£o bi nazadnje ne mislil, da na mirovni konferenci niso jemal; stvari resno, — ta se- je lahko' kmalu prepričal, da hočejo Angloamerikanci na vsak način onemogočiti, da bi Tržaško ozemlje zaživelo lastno življenje in bi si pre-bivalslvo vsaj v okviru sestavljenega statuta urejalo svoje zadeve z vidika lastnih interesov. O tem ni bilo treba niti kakor koli ugibati. Odkrite izjave ameriških osebnosti, čeprav mogoče «neodgovornih», so to samo potrjevale ; Trst mora ostati v rokah Američanov, predstavljali mora imperialistično bazo za vojnohujskaško politiko' proti Jugoslaviji, na drugi strani pa tudi proti Italiji, v kolikor bi tamkaj demokratične množice lahko postale nevarne režimu ameriškega hlapca De Gasperija. V tem. času se je Trst Pod anglo-ameriško upravo — in ni dvoma, da po njenih namenih — do dobra prepojil z naireakcionarnejši-mi, fašističnimi elementi kot najbolj zanesljivimi za izvajanje imperialistično zasužnjevalne politike v okviru Marshallovega plana. Dogodki pa so zahtevali, da se predstavnik; zapadnih velesil -- isti, ki so odločilno sodelovali pri se-. stavljanju mirovne pogodbe — raz-. krinkajo, da s to pogodbo nikoli niso - mislil; resno. Ko so šli preko vseh jaltskih in potsdamskih sklepov, so < vsemu svetu povedali, da jim je tu- - dl zadnja mirovna pogodba papirnata cunja, katero lahko tudi formalno , raztrgajo, potem ko se dejansko že itak niso, držali njenih obvez. ,Za . te ljudi sicer tudi besede in note nimajo nikikega značaja obveze. Vrgli so v. svet krilatico «Trst Italiji», k; je še mnogo manj resna kot . njih dosedanje pojmovanje medsebojnih pogodb. Rekli so «Trst .Ha--.liji», ker so v Italiji volitve ih_ker upajo, da bodo s to krilaticp_ ohranili Italijo' in Trst — Ameriki. Na‘ Ugotovitve izvršilnega odbora S IA U v zvezi z angio-frpaneosko-arneriško izjavo, ki ima namen izročiti Tržaško ozemlje Italiji Izvršilni odbor Slovansko-italijanske antifašistične unije za Tržaško ozemlje ugotavlja v zvezi z anglo-francosko-ameriško izjavo, ki ima namen izročiti Tržaško svobodno ozemlje Italiji sledeče: 1. Predlog je poizkus odkrite kršitve mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz mirovne pogodbe. 2. Predlog, ki so ga postavili iz volivnih namenov v Italiji in ki je izzivalne vsebine za mednarodne odnose, ker poostruje že obstoječo nevarno napetost, ni bil postavljen v interesu miru kakor tudi ne v resničnem interesu italijanskega, jugoslovanskega in našega ljudstva, 3. Prizadeti, to je prebivalstvo, čeprav ni pri tem najmanj sodelovalo, je najbolj izpostavljeno posledicam, ker je v veliki nevarnosti živijenjc vsega mesta, kakor tudi rizični obstoj vsega prebivalstva. 4. Po skoraj treh ietih od konca vojne in več ko enem letu od podpisa mirovne pogodbe ni tržaškemu prebivalstvu dano, da bi živelo v miru. Nasprotno ga s tem predlogom spravljajo v nevarnost težkih vojaških komplikacij, dočira hočejo hkrati ohraniti začasni položaj vojaške okupacije in ovirajo prebivalstvu sodelovanje — kakor je njegova osnovna pravica — v javnem življenju s pomočjo predstavniških organov vsega prebivalstva. 3. Zaradi stalnih špekulacij s Trstom s strani imperialistov se jc ustvarilo ozračje nezaupanja in nesigurnosti, ki zavira sleherno gospodarsko pobudo ter demobilizira tukajšnji gospodarski aparat in spravlja prebivalstvo v revščino. Izvršilni odbor Slovansko-italijanske aniitašističue unije obsoja novi imperialistični manever in ugotavlja, da pri tem ne gre za revizijo ene aii druge določbe pogodb, pač pa za pravo vojno izzivanje; gre torej za to, da se narodom ohrani mir ali pa da se dopusti nadvlada silam vojne. Tržačani nočejo vojne in uničenja svojega mesta, kakor je cinično napovedoval neki ameriški poslanec, ki sa ga ua to demontirali; oni hočejo, da jih pustijo v miru; hočejo napraviti konec z raznimi spletkarji, ki spletkarijo na račun vsega ljudstva; hočejo, da bi nastopila nova dobe miru in varnosti, da bo Trst lahko obnovil svoje tradicionalne prometne zveze in gospodarske odnose in da bo z ohranitvijo in razvojem svoje industrije lahko končno zajamčil obstoj prebivalstva. Izvršilni odbor Slovansko-italijanske antifašistične unije zahteva upravne volitve, da se omogoči sodelovanje prebivalstva v javnih upravnih organih: Trst je edina dežela v Evropi, kjer od konca vojne pa do danes še ni bilo volitev. Bolj ko kdaj koli prej je potrebna združitev vseh poštenih ljudi, ki nočejo, da bi Trst imel vlogo kakršne si bodi Zlate obale v načrtih imperialistov. Združeni z vsemi miroljubnimi narodi se bodo Tržačani borili, da preprečijo načrte vojnih hujskačev. Tržačani hočejo mir in ne vojne! IZVRŠILNI ODBOR SLOVANSKO-ITALIJANSKE ANTIFAŠISTIČNE UNIJE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bombo, ki je napravila samo dim, so sicer že vsi pozabili, a nek učinek je le imela: okrepila |e fašistično drhal, ki zaščitena po okupatorjevi civilni policiji počenja na-silstva in. poboje med mirnim prebivalstvom. Okrepila je še ponovno, protidelavsko stališče tukajšnjih in- dustrijcev v službi Marshallovega plana. Toda tržaško ljudstvo, ki si želi samo miru in dela, odklanja način, na kakršen z njim ravnajo tuji imperialisti. Zahteva, da se uveljavi mirovna pogodba, da bo lahko samo o sebi odločalo po predstavnikih, ki si jih bo izvolilo na svobodnih in tajnih volitvah. To so preproste zahteve demokratičnega prebivalstva Trsta — vse drugo, kar se s Trstom dogaja ali bi se naj dogodilo, pa je protidemokratično, je proti koristim Trsta in tržaškega prebivalstva. Politično gospodarsko aktivnost imperialističnega tabora z ZDA na bela označuje v vsem povojnem tasti, in v zadnjem Se posebno, vojno-hujskaško- delovanje. Medtem ko so vse miroljubna sile na svetu bodisi v Sovjetski zvezi, v novih demokratičnih republikah, na evropskem zahodu, v Angliji, Ameriki, Kitajski, Grčiji itd. družijo in koordinirajo svoje delovanje za čim uspešnejšo borbo za utrditev miru, medtem ko preveva politično udejstvovanje Sovjetske zveze in drugih demokratičnih držav duh miroljubja in načelo soglasnosti v vseh vprašanjih, ki so za dolgotrajen in demokratičen mir odlieilne varnosti, se imperialistični oblastniki na zapada kosajo med seboj za prvenstvo v vojnem huj-sleaštvu in onemogočanju soglasnosti. Medtem ko v državah, ki so jih uničevale fašistične horde, tekmujejo ljudje v plemeniti tekmi za odstranitev vojnih posledic v gospodarstvu in kulturi, ko izražajo svoje uspehe s Številom zgrajenih tovarn, šol, cest,'-lèleznic, vasi itd., kopičijo imperialisti z glasnim hrupom v svojih arzenalih atomske bomba in istočasno sc ameriški strategi na obotavljajo govoriti, da sc v. ZDA -pripravlja ' bakteriološko ■ orožje. Medtem ko si človeške množice z ameriškimi vred žele 'miru, izvajajo ameriški imperialisti, dosledno politiko militarizacije dežele. Izdatki ZDA zi vojsko in mornarico zna- šajo nad milijard dolarjev na leto. Za vzdrževanje oboroženih sit so ZDA porabile v letni 1947 do 1948 35% proračuna ali 11 krat več kakor /. 1937—38. Vojnostrateškp načrt ZDA predvideva v mirnem času osnovanje mnogoštevilnih oporišč močno oddaljenih od ameriškega kontinenta in določenih za agresivne namene proti ZSSR in dežehtrn nove demokracije. Zaradi tega vzdržujejo svoje čete v Grčiji in na Kitajskem, v italijanskih pristaniščih, Turčiji, na Tržaškem ozmlju itd. V zunanji politiki ZDA je očitno aktivno podpiranje reakcionarnih sil proti demokratičnim, sabotiranje potsdamskih sklepov, katerih cilj jc demokracija in demilitarizacija Nemčije, rehabilitiranje Francovega fašističnega režima itd. Kse te mrzlične priprave imperialistov pod vodstvom ameriških spremlja hrup vseh njihovih siren, katerih vlogo jim zvesto izpolnjujejo reakcionarni krogi v raznih zapadnih državah, predvsem v Angliji', Franciji in Italiji. Vsem tem reakcionarnim krogom raste ob militari-stični Ameriki apetit za izgubljenimi pozicijami v svetu in v njihovih lastnih deželah. Zalo je vsa njih aktivnost zajeta v siloviti psihološki ofenzivi na ljudske množice, ki naj bi iz strahu pred njih «mbčjo» odstopale od borbe za demokracijo in demokratičen mir in popuščale nji- hovim imperialističnim načrtom. Imperialisti se namreč dobro zavedajo, da jim vse njihovo oboroževanje nc more pomagati do ciljev, kadar svetovna množice niso razpoložene za realiziranje njihovih načrtov. In ker vedo, da svetovne ljudske množice nikoli ne bodo prostovoljno privolile v novo vojno za im-perialistične interese, si prizadevajo svojo šibkost nadoknaditi s psihološkim pritiskom na ljudi «slabih živ-. ccv'l\ Rdeča nit psihološke ofenzive na ljudi slabih živcev sc vleče od Trumanovih govorov, Marshallovega načrta. formiranja vojaških zvez na zapadu, provokatorskih razširjanj tendencioznih vesti in ustvarjanja vzdušja napetosti vsakokrat, kadar gre za reševanje kakršnih koli še nerešenih, vendar važnih vprašanj. Posebno vlogo vrši v tej psihološki vojni reakcionarno časopisje ih radio, ki sta v poslednjem času odprla. vse svoje rojnohujskaške registre. Tržaško vprašanje jc za zapad še vedno priljubljen objekt za širjenje provokatorskih in tendencioznih vesti. Spomnimo se samo na zadnji predlog Amerike, Anglije in Francije o reviziji italijanske mirovne pogodbe glede na Tržaško ozemlje. Poleg tega, da je bil to podel votivni trig ža opogumljenjc italijanske reakcije, jc imperialistična diploma-dia naredila to potezo za provocira- nje Jugoslavije in Sovjetske zveze. Prvo, Jugoslavijo jc suušaia zavesti v nepremišljena proriukrtpe, ki bi potem imperialistom dah povod za obtoževanje Jugoslavije, da-ma proli Tržaškemu ozemlju m Italiji ojen-zivne namene m da bi s tem Amerikanci dokazali potrebo ojačati na Tržaškem ozemlju svojo okupacijsko vojsko. Čeprav se na meji Tržaškega ozemlja z Jugoslavijo ničesar takega ni zgodilo, kar so si imperialisti želeli čeprav se ni nikjer pojačalo niti število obmejnih siraž, so angleški in ameriški generali na Tržaškem ozemlju na veliko govorili o pripravljenosti angloameričke vojske za vsako eventuelnost. Drugo, Sovjetsko zvezo so enostavno postavili pred dejstvo enostranskega dogovora, ic v naprej računajoč na to, da sicer SZ nc bo soglašala in da bodo zato lahko nanjo zvrnili odgovornost za to, da «nc morejo» zapustili Tržaškega ozemlja. Kes manever je propadel ob odločnem zadržanju Jugoslavije ter SZ in bluf o vojni napetosti se jc razblinil, še preden je mogel doseči glavni cilj v zvezi z italijanskimi volitvami. ’ Prvi «atomski bombii) je sledila druga: Berlin. V Berlinu, .ki leži v sovjetski okupacijski coni Nemčije-so v odrejenih jim conah ette ~vsé)i štirih zaveznikov. Zargdi ugotovil vc, da z vlaki, ki prihajajo iz an-gloameriške cone v Berlin, prihajajo v sovjetsko cono tudi imperialistični agentj in vohuni in da s< vrši preko teh vlakov tihotapstvo in nedovoljeno odvažanje industrijskih naprav iz Berlina n» angloameričko cono Nemčije, so se sovjetske vojaške oblasti odločile uvesti preiskavo in kontrolo potnikov angloameri ških vlakovnih transportov. Iz te normalne administrativne zadeve so imperialistični vojni hujskači ustvarili mah manj kot vojno. Zagnali so vik in krik o ruskih izzivanjih in de bi tendenčnost dobila uradno krinko, je general Clay odredil, da se bodo ameriški spremljevalni oddal ki na vlakih z orožjem uprli preizkusu kontrole vlakov. Da bi vojna psihoza prišla še bolj do izraza, so ustaviti Angloamerikanci vlakovne trasporle in začeli vzdrževati zvezo z Berlinom z letali. V Berlinu sa: mem so Anglo-amerikanci dbko-lili sovjetsko centralno železniško poslopje. Svetovni reakcionarni tisi-in radio sta imela tako dovolj hrane ,da sta na najbolj dramatičen na čin ustvarila iz muhe konja. Tresk so sc gore, rodila se je miš. Nil napovedanega se ni zgodilo. Noben ameriški vojak se ni uprl z orožjem, promet je spet vzpostavljen, Amerikanci so opustili blokado železniškega poslopja in sovjetske vojaške oblasti redno kontrolirajo vlakovne transporte. Namesto vojne v Berlinu je prišlo do prijateljskega kosila pri ameriškem generalu, potem ko so se Amerikanci in Angleži mora-. ti umakniti pred popolnoma upravičenim postopkom sovjetskih oblasti. Toda vojni hujskači so opravili svoje, ko so trobentanje o berlinskih dogodkih zaključili z vojnohujskaško trditvijo: Rusi so se umakniti iz straha pred našo močjo. Prav v isto vrsto vojnohujskaških provokacij spadajo končno tudi m meni vojaških parad, ki so jih iz rajali 6. aprila ameriški vojaški od deliti povsod tam, kamor jih je poslal imperializem njihovih gospodar jev. Po Dunaju, Italiji, Grčiji, Trstu in drugod so razkazovati svojo vojaško tehniko v času, ko ni so sovražnika, proti kateremu naj bi jo upravičeno uporabili, v času, ko s» ljudje siti in naveličani gledati militariste in njihovo početje in ko bol/ ko kdaj koti zahtevajo mir zase in 2« svoje potomec. Kaj pomaga, če poveljstvo sil Tržaškega ozemlja de mantira politični in psihološki zna čaj te svoje parade v svojem poročilu; ko v tem sam generai Airey na koncu . provokatorska ugotavlja, da on sam nc veruje v kakršno koli RESNO NEVARNOST OD ZUNAJ Kaj kom no pomaga imperialistom prikrivati vojnohujskaški značaj vse njih politične in gospodarske dejavnosti in si nadevati masko angelu varuha nad mirom in demokracijo, če pa je ameriški delegat na mednarodni konferenci za svobodo tiska in obveščenja v tenevi odločno nastopil proti predlogu jugoslovanskega delegata, po katerem naj se prepreči vojnohujskaško propaganda in tendenčno poročanje reakcionarnega tiska. S tem ja ameriški delegat namreč znova dokazal, da ameriškim imperialistom ni za prepreče-nje hujskanja na vojno, pač pa da hočejo še naprej dovoljevali zločin-(Nadaljevanje na 2. strani.) PO ŠIROKEM SVETU Imperialisti sprožili krizo v nadzorstvenem KRONIKA * FINSKA IN SZ sta podpisali dne S. i. m. v Moskvi pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomosi, kar pomeni težak udarec za imperialistične vojne hujskače. * V BERLINU se je napetost polegla po sestanku med maršalom Sokolovskim, angleškim maršalom Monigomervjero in ameriškim generalom Clayem Promet je norma- i len med Berlinom in ostalimi zasedbenimi področji. -:t- NA DUNAJSKIH ULICAH je imela ameriška vojska manevre z namenom, da izziva in da ustvarja vojno psihozo. •S V ITALIJI nadaljujejo fašisti s pobijanjem demokratičnih ljudi. Tako so na Siciliji v zadnjih 23 dneh ubili 3$ sindikalnih voditeljev. ’ X V ITALIJI so Odkrili zaroto, ki jo je pripravljala fašistična pol-vojaška organizacija Armata Italiana di Liberazione pod vodstvom generala Messeja. Zarotniki, s katerimi sodelujejo tudi četniki in ustaši, so z vednostjo vlade hoteli izzvati nerede, da bi onemogočili volitve. «r GROF SFORZA ni niti z besedico odgovoril na ponovno povabilo jugoslovanskega poslanika Ivekoviča, naj bi se Italija in Jugoslavija neposredno pogajali glede Trsta, * GROF SFORZA namenoma zavlačuje trgovinska pogajanja s SZ, da ustreže ameriškemu posianikn, ki noče, da bi Italija prejela kako sovjetsko blago pred volitvami. -:t- V VATIKANU je povzročila poplah objava tajnih vatikanskih listin od 1. 134; do danes, ki do-kazaje vmešavanje vatikanskih krogov v Italijansko politiko in njihove stike z Ameriko, OZN se bo sestala k izrednemu zasedanju IS. t. m. zaradi vprašanja Palestine, ki postaja vedno bolj pereče. •:i ZAKON o izvajanju Marshallovega načrta za pomoč Evropi je bil sprejet v znesku S milijard 3t milijonov dolarjev. ® MARSHALLOVE DRŽAVE bodo smele izvažati svoje proizvode v vzhodnoevropske države samo z dovoljenjem ZDA, zaradi česar se Anglija boji, da bo morala odpovedati trgovinsko pogodbo s SZ. » TAJNA POGAJANJA se vršijo med Anglijo, ZDA in Kanado za sklenitev vojaške pogodbe. S tem si hoče Anglija zagotoviti največji delež pri ameriški gospodarski pomoči. S SZ Je znižala svoje zahteve po avstrijskih reparacijah od 23« milijonov dolarjev na 134 milijonov, s čemer se je močno približala francoskemu predlogu. e PREDSEDNIK BENES je sprejel novega sovjetskega poslanika, ki mu je izročil poverilnice. Pri tem je Beneš poudaril važnost zavezniške pogodbe s SZ proti nemški nevarnosti. * PRI POSKUSU BEGA bivših čeških ministrov Srameka In Hale v inozemstvo, so pomagali tudi člani francoskega poslaništva v Pragi, radi česar so biti odpoklicani domov. « KUOMINTANGOVA vojska Je v borbi proti kitajski ljudski armadi izgubila v mesecu marcu 143 tisoč vojakov Cangkajšek bo dal zaradi porazov ostavko na mesto gcneralisima in odšel na fronto v borbo. ts V INDIJI se množijo stavke delavcev in nameščencev zaradi nesocialne politike Pandita Nehruja. V nekaterih pokrajinah si kmetje kar sami delijo zemljo in ustanavljajo ljudske odbore. > V ITALIJI so odkrili tajno organizacijo pod imenom Proti-boljševiška nacionalna fronta, ki je pripravljala načrt za splošen upor za primer zmage Ljudske fronte na volitvah. 4;- KOLUMBIJSKO PREBIVALSTVO je demonstriralo proti Marshallovi imperialistični politiki s klici in napisi: dleti Marshalli*. Dne 20. marca je maršal Soko-lovski demonstrativno zapustil sejo zavezniškega nadzorstve nega sveta za Nemčijo potem, ko je ugotovil pred ostalimi člani te ustanove — generalom Clayem, Ro-v bertsonom i n Morso! _ Koenigom — da ookoiovski je vsied njihove- ga zadržanja nadzorstveni svet samo utvara. Maršal Sokolovski, ki je bil po vrstnem redu predsednik sveta za marec, ni sklical seje dne 3Ó. marca. Ali jo bo sklical za 10. april generai Ctay, ki predseduje svetu v tem mesecu? In ali se bo v tem primeru maršal Sokolovski udeležil sestanka? Možnost ponovnega sodelovanja štirih velesil v nadzorstvenem svetu ni izključena kijub dogodkom, zadnjih dni, ki so se pripetili v Berlinu in ki jih je skušal reakcionarni tisk dramatizirati v svoje vojnohujskaške namene. Dne 1. aprila so sovjetske zasedbene oblasti obvestile poveljnike zapadnih velesil, da bodo odslej nadzorovale blagovni in osebni promet med Berlinom in zasedbenimi področji zapadnih velesil v Nemčiji. Kakor je znano, je Berlin zaseden po vseh stirili velesilah. Toda anglo-ameriški in francoski predeli mesta tvorijo otok v sovjetskem zasedbenem področju Nemčije in so povezani z zasedbenimi področji zapadnih velesil v Zapadni Nemčiji samo z avtostrado in železniško progo za Hanover, ki poteka v dolžini 230 km po sovjetskem zasedbenem področju. Kljub temu da ne obstaja noben točen sporazum glede prometa na tej črti, so sovjetske oblasti nemoteno dopuščale vožnjo vlakov zapadnih velesil, ki so prevažali angloameriško uradništvo in vojaštvo ter njih prehrano kakor tudi oskrbo za nemško prebivalstvo v njihovib berlinskih področjih. Nadzorstvo prometa so uvedle sovjetske oblasti zaradi nerednosti in prekrškov, ki so biti že nekaj časa na dnevnem redu. Tako so trgovci iz zapadnih področij zlorabljali dogovore o mednarodni trgovini z Berlinom, da so na škodo ljudstva špekulirali in tihotapili. Samo v zadnjem mesecu so odpeljali iz Berlina v angloameričko področje 790 vagonov strojev in industrijskih izdelkov. Zaradi pomanjkanja v zapadnih področjih so špekulanti nakupovali na sovjetskem področju kmečke pridelke in tako ogrožali prehrano v vzhodni Nemčiji. Z zapada so se vrinjali na vzhod tudi temni elementi zato, da sabotirajo in vohunijo. (Nadaljevanje s X. strani.) sko delovanje vojnih hujskačev in preprečiti prijateljsko sodelovanje med narodi. Imperialistični tabor je, kot lahko vidimo i: vsega omenjenega, do najvišje mere razvil svojo psihološko vojno proti ljudem slabih Živcev in nič ni Čudnega, da se je nekaterih med temi polastilo nerazsodno gledanje na položaj in neupravičeni strah pred realno možnostjo nove vojne. Toda ali smo v resnici pred takšno direktno nevarnostjo kot bi se zdelo iz vojnohnjskaških poročil reakcionarnega liska? Preden si povsem točno in zanesljivo odgovorimo na stavljeno vprašanje, moramo ugotoviti nekaj neoporečnih dejstev: Popolnoma, drži, da si mednarodni imperialisti, z ameriškimi na čelu, žete, da pride do vojne. Prav z enako točnostjo pa drži tudi, da si noben narod na svetu ne Zeli vojne, še posebno ne take, ki bi služila im- Angloameričke oblasti so se v odgovor na sovjetske ukrepe ponašale zelo izzivalno. Tako so obkolile sedež železniškega ravnateljstva za sovjetski sektor in blokirale več sovjetskih častnikov. Imperialisti so izkoristili te dogodke za ustvarjanje vojne psihoze. Hoteli so prikazati SZ kot element nemira, hkrati pa prikriti svoje vojno-hujskaško delovanje. Toda že v dveh dneh je prišlo do pomiritve, ko so Angloamericani pristali načelno na sovjetske nadzorstvene ukrepe in deblokirali železniško ravnateljstvo. Ozadje teh dogodkov je globoka kriza, ki jo preživlja zavezniški nadzorstveni svet za Nemčijo. In to krizo ni odprl maršal Sokolovski s svojim nastopom 20. marca. Saj je več kot' leto dni in zlasti po neuspeli londonski konferenci ta štiristranski organizem v Berlinu samo na papirju. To je, kakor je dejal Sokolovski, «ugodna krinka», pod katero Angloameričani nemoteno gradijo zapadnonemško državo in kršijo jaltski ter potsdamski sporazum. Po sporazumu z dne 5. junija 1945 Dne 30. marca so se seslali v Bogoti, prestolnici Kolumbije, zunanji ministri vseh ameriških držav na panameri-ško konferenco, kjer pretresajo vprašanja, ki jih niso mogli rešiti na prejšnjih zasedanjih v Mehiki (februarja 1945) in v Riu de Janeiru (avgusta 1947). Tri glavne probleme obravnavajo v Bogoti : gospodarski položaj Latinske Amerike, vprašanje evropskih kolonij na ameriškem kontinentu, vprašanje vojaškega sodelovanja in obrambe «demokracije». Glede gospodarskih vprašanj je nalete! Marshall na veliko nezadovoljstvo ostalih članov konference, ki se protivijo njegovemu načrtu za pomoć Evropi. Le-tega namreč izvajajo ZDA na škodo južnoameriških držav. Južnoameriški izvoz sme namreč v Evropo samo s posredovanjem ZDA, ki pobirajo glavni dobiček teh operacij. Države Latinske Amerike b; pa rajši neposredno izvažale svoje surovine v Evropo, odkoder bi prejemale industrijske iz- rt riali stični m interesom. Imperialistov je malo. Po svojem številu ne predstavljajo ničesar, predstavljajo pa gotovo moč z naropanim bogastvom in rezervami, kar jim dovoljuje vzdrževanje ogromnega vojaškega sparata in vojne industrije. Toda samo s tem imperialisti nc morejo dobiti vojne. Oni to vedo, zato bi radi vojno na račun ljudskih množic, katerih del skušajo pridobili za svoje iinperialisfine bojne načrte. Način, kako to delajo, jih je *e sam po sebi razkrinkal: to je Marshallov plan, potuha preživetim zagrizenim fašistom, to je razpihovanje _ nacionalnih in verskih nasprotstev, pret-nja z bakteriološko vojno in atomsko bombo. Toda ali imajo imperialisti pri vsem tem njihovem prizadevanju kake uspehe ? Imperialistična oborožena intervencija na Kitajskem in v Grčiji je privedla k masovnem uporu kitajskega in grškega ljudstva proti tu- svetu za ima nadzorstveni svet nalogo, da vzporeja ukrepe poveljnikov posameznih zasedbenih področij, da sprejema sporazumno vojaške, politične in gospodarske mere za vso Nemčijo kot celoto. da nadzoruje bodočo osrednjo upravo Nemčije. in skupno upravo mesta Berlina. V prvem letu svojega delovanja je Svet sprejel soglasno 85 sklepov, medtem ko se ni mogel sporazumeti samo v 16 primerih. Nasprotno pa je v obdobju od 1. avgusta 1947. do 28. februarja 1948 Svet sprejel samo 9 sklepov postranskega pomena, medtem ko je prišlo do nesporazuma v 23 bistvenih vprašanjih. Ta doba nesporazumov sovpada s pogajanji o ustanovitvi angloameriške bicone in o priključitvi francoskega področja k biconi. Ker so torej Anglosasi spremenili svojo politiko glede Nemčije, niso upravičeni, da se jezijo na sovjetske zastopnike, ki se nenehno sklicujejo na potsdamski sporazum. Cilj sedanje angloameriške politike namreč je, da povzroči delitev Nemčije z namenom. delke, ki jih Južna Amerika pogreša zaradi slabo razvite industrije. Vprašanje evropskih in kolonialnih posesti je bralcem našega lista dovolj znano in ga ni treba posebej razčlenjati. Popolnoma jasno je, ds bo skušal Marshai! miriti svoje ko’ lege v tej zadevi in iskal kompromisnih rešitev. Za ZDA ni namreč ugoden trenutek za popolno izri-nienje evropskih držav iz ameriške hemisfere, ko jih ravno sedaj ameriški imperialisti tako vztrajno snubijo za svoje protisovjetske nakie pe. Bistveno vprašanje zasedanja pa je vojaško sodelovanje med vsemi a-merišldmi republikami, iz katerega upajo ZDA pobrati veliko koristi. Ce konferenca odobri enotno poveljstvo vseh ameriških vojsk 'n P°" enotenje orožja, je jasno, da oba ukrepa, gresta samo v prid ZDA. Ostaie republike bodo namreč morale ne samo sprejeti severoameri-ške modele, marveč tudi iz ZDA kupovati orožje, saj nimajo lastne jim imperialistom in njihovim do- I mačim hlapcem, privedla je k okrepitvi sit, ki se v teh deželah bore z orožjem v roki za pravičen in trajen mir. Realiziranje Marshallovega načrta je popolnoma razkrinkalo pravo bistvo ameriške pomoči, ki je namenjena li' dež-elarn s pro/ašističnimi režimi, od katerih edino lahko prejemajo usluge za. njim imperialistične načrte. To so narodi sprevideli, zalo se njih množice upirajo sprejemati iako pomoč in v ljudskih frontah vodijo odločno borbo proti imperialističnim vmešavanjem in za svobodo. Rožljanje z atomsko bombo in vojaške parade učinkujejo nasprotno. Njih učinek is točno in najlepše izrazil slovenski pesnik ko je zapisal-' Ljudstvo hladno gleda te navade in se ne da na puhla gesla ujeti. Ker popolnoma drži vse to. ker vse Nemčijo i da vključi njen zapadni del v evropski «novi red» Marshallovega načrta. K temu navaja Anglosase njihova svetovna sirategi.ja. Zato se nujno upirajo potsdamskemu programu. Reakcionarni tisk je seveda takoj videl v nastopu, sovjetskega maršala spletko, ki naj ukine štiristransko nadzorstvo Nemčije, izrine zapadne vek-sile iz Berlina in proglasi «nemški ljudski svet» iz sovjetskega področja za vlado celotne Nemčije. Isti tisk pa skrbno zamolči dejstvo, da je bil Sokolovski prisiljen k temu protestnemu koraku zaradi nenehne sabotaže programa iz 1. 1945; ki jo vršijo zapadne velesile. Dovolj je, če preberemo potsdamski sporazum, pa bomo razumeli upravičeno ogorčenje SZ. Besedilo tega sporazuma govori: o decentralizirani, toda enotni Nemčiji, ki bodi denacificirana, demilitarizirana in demokratizirana. Ta podoba Nemčije nima n:č skupnega's sedanjim stvarnim položajem v tej deželi. In za to žalostno stvarnost noče SZ več biti soodgovorna. Njen nastop pomeni, da sta odprti dve poti: Aii se bo štiričlanski nadzorstveni svet vrnil k skupnemu potsdamskemu programu. In v tem primeru bo SZ ponovio pristopila k sodelovanju. V nasprotnem primeru pa bodo morale zapadne velesile same nositi odgovornost za vse, kar počenjajo v svojih zasedbenih področjih. . To bi pa pomenilo dokončno delitev Nemčije in resno nevarnost Z.a mir. vojne industrije. Zato ni 'luhio, da se pri tem severnoameriškim načrtom upirajo ostale države — kolikor pač morejo i — njihova svoboda bi sc s tem še bolj omeji ia. Prav tako bi tak sklep oviral trgovino Latinske Amerike z drugimi državami, ki bi jim utegnile prodajati orožje. - Sklepanje vojaške pogodbe -pod imenom «ustanovni medameriški pakt» bo sprožilo k t-ljiva vprašanja. Dotočiti bo namreč treba, kako bodo izvajali pogodbo v primeru, da revolucionarno gibanje strmoglavi kako vlado in postavi svojo. Tu sc pogosto dogaja v južnoameriških državah. Vse države podpisnice bodo morale v tem primeru pomagati «zakoniti» vladi. Nobenega dvoma ni, da je to dotočilo naperjeno predvsem proti demokratičnim gibanjem. To jasno dokazuje sklep, ki so ga sprejeli na konferenci na Marshallov predlog, da bodo države člani e uvedle pre-( Nadaljevanje na 3. strani.) to sami doživljamo in dokazujemo v naši vsakodnevni borbi proti imperialistom in vojnim hujskačem v njih služJri, lahko za zaključek, tega našega razglabljanja o možnosti nove vojne samo povzamemo na dejstvih sloncr'o in zato globoko resnično izjavo t članova na kongresu nekaterih komunističnih partij v Varšavi, izjavo, ki je obenem analiza in navodilo ljudskim množiečtm: «Ne smemo pozabiti, dd je med željo imperialistov, da bi zanetili novo vojno, in možnostjo, da bi (akp vojno , organizirali,, velikanska razdalja. Narodi sveta nočejo vojpe. Sile, ki so za mir, so tako pomembne in velike, da bodo doživeli načrti osvajalcev popoln polom, če bodo te sile čvrste in odtočne v obrambi miru. Ne smemo pozabiti, da je namen hrupa imperialističnih agentov o vojni nevarnosti zastrašiti tiste, ki imajo slabe živce in ki so omahljivi in da bi z izsiljevanjem dosegli popuščanje osvajalcu». Vojni hujskači pri podlem delu LATINSKA AMERIKA RAJ TROSTOV Borba za Južni tefaj, izrivanje evropskih kolonialnih sil z ameriškega kontinenta in končno panameriSka konferenca, ki se vrSi te dni v Bogoti — vse to postavlja. Južno in Srednjo Ameriko v ospredje mednarodnega dogajanja. V sploSnem so ic dežele malo poznane evropski javnosti. Se manj pa je znano, da ta področja že petdeset let ječijo pod izkoriščanjem ameriških trustov. In temu izkoriščanju se nujno pridružuje politična nadvlada ZDA nad vsem kontinentom. Konec leta 1946. je 150 izčrpanih in napol mrtvih delavcev pribežalo iz amazonske džungle na obalo Brazilije. To so bili še edini živi preostali ljudje skupine 50 tisoč delavcev, ki so jih jih v začetku druge svetovne vojne nabrali za delo v brazilskih plantažah kavčuka trusta Ford Firestone. Pripovedovanje teh nesrečnikov o peklenskem življenju v tropski džungli, kjer so garali v nevzdržnih razmerah pod stražo do zob oboroženih severno ameriških narednikov, osvetljuje gospodarsko ekspanzijo ZDA v Južni Ameriki: 31 tisoč delavcev je pomrlo, 22 tisoč pa jih še umira v peklu Amazonke. Nacistična koncentracijska taborišča so bila obdana samo 7. bodečo žico, toda brazilska delavska taborišča ločijo od ostalega sveta neprestopni zidovi mrzlice, divjih zveri, Indijancev In lakote! Za te zločine sta neposredno odgo- Konferenca v Bogoti (Nadaljevanje z 2. strani.) Ameriško ljudstvo bi bilo treba obvestiti, da izvajajo generali, ki jih pošiljajo v Grčijo Truman; Marshall in Forrestal, politiko, ki prekaša vsa hitlerjevska barbarstva. »Ujemi in ubij!« je geslo novega Forrestalovega od;x>slanca Van Fleeta. »Prisiljeni srno v vaši državi preliti mnogo krvi« — je izjavil pomočnik Van Fleeta general Robert. TRŽAŠKA OZEMLJE Atentat na sindikalne svoboščine KRONIKA 9 ZA 8% CENEJE prodajajo Delavske radruge, kot so to dokazali točni podatki občinskega tirada ki navajajo, da je plačala družina Štirih članov enako količino določenih živil (kruh, testenine, fižol, meso, sir, olje, vino, krompir, jajca, paradižnik, maslo in slanina) v mesecu januar-fe-bruar v Delavskih zadrugah 13.fi47.09 lir, v drugih trgovinah pa 14.821.98 lir. Torej 1174.90 lir razlike ali 8%. • SEZNAN DAROVALCEV v sklad «Za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču» objavlja Primorski dnevnik. Prispevki se sprejemajo v ul. Vlacchiavelli 1/1., pri vseh slovenskih in hrvatskih prosvetnih društvih in pri upravi Primorskega dnevnika, Goldonijev trg 1/1. * PO 20 KG SLADKORJA po Zelo nizki ceni so prejeli občinski uradniki. Ali je to res najbolj 'racionalen način za pomoč prebivalstvu? * TOVARIŠ VIĐALI je govoril prejšnji četrtek v natrgani dvorani Delavske športne zveze o pariški komuni in o pomenu leta 1871. za zgodovino francoskega naroda in človeštva. • TUDI TISKARNA ZA DENAR je bila do nedavna v Trstu. Seveda je šlo za ponarejen denar in «tiskarja» so zaprli, čim so ga od-triii. Delal je okupacijske ban-kovvce po 300 lir. » TREBANCI imajo svojo god-bo; a tamkajšnjemu brigadirju civilne policije ni všeč, če igrajo mednarodno delavsko himno. No, Trebanci se zato ne menijo in gospod brigadir lahko samo žaluje po fašističnih marših. * «NAJBOLJŠA POLICIJA NA SVETU» vsak dan dokazuje to jsvojo vzvišeno lastnost, "tako so nedavno štirje policaji CID (to je le «ekstra-najboljša») zaplenili 878 zavojev ameriških cigaret in jih sami prodali na črni borzi. * DVAKRAT DNEVNO bodo odslej dostavljali pošto po vsem mestu. • RAZPRAVO proti tovarišem iz Boljunca, ki se bodo morali zagovarjati zaradi pretepa, ki ga Je izzval nek policijski agent v .civilu, so zaradi zaslišanja novih prič odgodili na 24. t. m. • OBLETNICO MARČNE REVOLUCIJE so proslavljali - legasi. To je tako nekako, kakor če bi mi slavili obletnico Mussolinijevega «pohoda na Rim«. • MEMO BENASSI se v gledališču Verdi ni mogel vzdržati, da ne bi priredil nekoliko cirkusa. Potem ko je zelo slabo odigral Tolstojevega «živega mrtveca», in mu je občinstvo kljub temu ploskalo, Je začel deklamirati D’An-nunzijeve ultraimperialistične, fašistične verze s pozivom na italijanskega boga: «...stori, da postanejo vsi oceani na svetu naše morje». Ali je Benassi pri tem mislil na Nimitzove strelce? * «RUSKO VPRAŠANJE» je naslednja premiera Slovenskega narodnega gledališča, ki jo bodo igrali v petek, 9. aprila ob 28. uri v Domu kulture v Skednju. (t POLICAJ MARGON, — pardon, inšpektor Marcon, — bo gotovo v najkrajšem času prejel kako odlikovanje. Razen surovega nastopanja proti demokratičnim prebivalcem, ima namreč «v do brem» še kršenje in oviranje svobodnega upravljanja novinarskega poklica. Tokrat Je imel «v de-j lu» urednika lista «Il Lavoratore», iki sO ga izpustili (proti kavciji!) šele, ko je protestirala novinarska zbornica. «• RODITELJSKI SESTANEK za starše gojencev Slovenskega dijaškega doma bo v nedeljo 11. aprila ob 9. uri v prostorih dijaškega: doma. Konec osvobodilne vojne je delavcem prinesel nekaj pridobitev, ki jim jih je lahko prinesla edinole taka borba, v kateri ni šlo samo za to, da se z domače zemlje prežene tuji okupator, ampak da se ljudstvo osvobodi tudi domačih sovražnikov. Slo je zato, da si delovno ljudstvo ob tej priliki pribori tiste pravice, ki bi jih zaman pričakovalo v normalnih časih. In ne da bi se z lastniki tovarn posebej o tem razgovarjalo in pogajalo, je smelo delavstvo od maja 1945. dalje imeti v tovarni sindikalna zborovanja, ne da bi o tem obveščalo ravnatelja. Delavstvo si je postavilo svoje tovarniške odbore, ki so obenem v tovarnah sindikalni odbori. Tudi ti tovarniški odbori so bili priznani, ne sicer s kako pisano pogodbo, temveč z molčečim pristankom. Člani tovarniškega odbora so bili celo oproščeni dela. Prav tako so smeli vse doslej prihajati sindikalni voditelji v tovarne na sindikalne sestanke. Danps pa smo priče, kako hočejo sovražniki delavskega razreda vse te delavske pridobitve ali sploh onemogočiti ali pa jih vsaj tesno omejiti, dobro se zavedajoč, da so te pridobitve glavni pogoj za uspešno vodstvo borbe, ki jo delavstvo vodi za svoje pravice. Odvzeti delavstvu možnost, da se v tovarni zbere k sindikalnemu sestanku in tam posluša kakega sindikalnega funkcionarja, pomeni njegovo borbo nedopovedljivo otežkočiti, spremeniti jo v borbo Za borbo samo ko nekako izgine izpred oči pravi cilj stremljenj delavskega razreda. In prav v sedanjem času mora biti delovno ljudstvo nad vse budno. Nanj preže nevarnosti z vseh strani. Voditi je treba borbo na več sektorjih. Najbolj pereč problem je v tem času vprašanje bloka odpustov z dela. Kot je znano blok odpustov ni več v veljavi. S 1. januarjem 1948 ga je nadomestil glasoviti ukaz št. 109, ki je z ,31. marcem prenehal biti v veljavi, vendar ■ je njegova, veljavnost še za en mesec podaljšana, ne da bi pri njegovem izvajanju seveda sodelovali sindikalni predstavniki. Ko delavci zahtevajo blokiranje odpustov, jim industrije! odgovarjajo, da se s tem uničuje njih podjetje, ko morajo vzdrževati več delovnih moči, kot pa jih dejansko potrebujejo. Toda če se ne bi vključili v načrte tujega imperializma, ki hoče našo industrijo uničiti, bi jih polnoštevilno zasedeno podjetje samo Vzpodbujalo, da si poiščejo novih del in več naročil. Danes pa vidimo neko nezainteresiranost s strani industrijcev, neko pasivno držanje rok križem, češ ni naročil, ni dela. In vendar delavci vedo, da so naročila in je delo. Toda treba je iskati najrazličnejših ovir, da tržaška industrija ne bo uspevala. Cim bi seveda deblokiran je odpustov dobilo prosto pot, bi se 30.000 brezposelnim pridružili še drugi tisoči. Ob odločilni borbi delavcev je vojaška uprava hotela «nepristransko» delodajalcem pomagati. Izdala je ukaz štev. 109, spretno kamuflažo za deblokiranje. odpustov, ki zahteva samo nekoliko daljši postopek. Delavci so takoj izjavili, da pri komisijah, ki jih ta ukaz predvideva, ne bodo sodelovali; tako sodelovanje bi namreč pomenilo podpisovanje lastne obsodbe. Jasno je, da bi se delodajalci posluževali v velikem obsegu tega ukaza, ki bi sprožil plaz odpustov. Potemtakem so ne le sindikalni predstavniki odrekli svoje sodelovanje pri izvajanju tega ukaza, temveč so tudi delavci konopljarne postavili odločno zahtevo, da se ta ukaz razveljavi; v stavki so vsaj uspeli, da se ta ukaz nad njimi ni uveljavil. Z delavci konopljarne je bilo solidarno vse tržaško delavstvo. Trenutno stanje je sedaj tako, da se mora za odpuste aplicirati ukaz št. 109, ki predvideva komisijo, v kateri morajo sodelovati tudi sindikalni predstavniki. Ker pa ti v teh komisijah nočejo sodelovati, se praktično ta ukaz sploh ne uporablja in odpusti se ne izvajajo. Vendar že stopa pred nas vprašanje blokiranja odpustov z neusmiljeno dilemo; biti ali ne biti. O teh stvareh bi se pa delavci niti ne smeli v tovarnah, kjer delajo, pogovoriti. Potem ko so že skoraj tri leta imeli svobodne sindikalne sestanke v tovarnah, so začeli ravnatelji tovarn ta zborovanja ovirati: zborovanja bi se smela vršiti Zgodilo se je kot posledica svobodnega gibanja in delovanja fašističnih tolp, kot posledica brezbrižnosti vojaške uprave za varnost ljudi v Trstu in kot posledica hujskanja tujih in domačih vojnih hujskačev. Kaki r da ni nič, ubijejo človeka in zbeže — drugi dan jih že vojaška uprava in vse šovinistično časopisje zagovarja. Ze dlje časa je, odkar so laši-stične bando postale zopet bolj aktivne; od takrat, ko so Franco-an-kglo-američani vrgli v svet geslo o priključitvi Trsta Italiji. (Da so podžgali kriminalne instinkte k novim zločinom, je to največji ,— in edini — uspeh te njihove votivne bombe.!). Od tedaj so postale te tolpe bolj predrzne in nasilne. Zavedajo se, da zanje ni vprašanja: dovoljeno —- nedovoljeno, vedo, da jim civilna policija nič ne bo naredila: Kajti policija nastopi in razže-ne samo delavce in pripadnike demokratskih organizacij. Ce dela vse to na ukaz svojih višjih gospodarjev, okupatorjev ali na lastno iniciativo, odgovornost vojaške uprave je v vsakem primeru velika; le z njihovim privoljenjem. Pri tem so pričeli smatrati odgovorne za ta zborovanja člane tovarniškega odbora, ki so jih začeli celo preganjati. Razumljivo je, da pri tem ne gre zgolj za kapric tega ali onega ravnatelja, ki bi se hotel na talco zlasti še, ker neka višja osebnost na našem ozemlju hiti opletati z besedami; da je «varnost prebival-■ stva zajamčena», da se izvaja proti vsem skupinam stroga «enakopravnost» in podobne stvari. Tako smo bili prejšnji teden priče, ko sp logaški «mladeniči» prišli pred sedež Enotnih sindikatov v ul. Imbriani in začeli tam lajati in bevskati. Nikjer ni bilo policije, ki bi to preprečila; dasi je v bližini navadno polno policajev in dobrih sto korakov daleč -je sedež ameriške vojaške policije. Ne, drhal sme nastopati proti delavcem, to je želja delodajalcev — kapitalistov, vse tukajšnje reakcije k svojim časopisjem. «sindikalistov» iz Delavske zbornice in končno tudi vojaške uprave. Tako se je v soboto zvečer zopet pomikala po Korzu čreda nekakih razbojnikov, katerih vzgojno berilo so razen «giornalinov» še kak Giornale di Trieste, La Voce libera, ponesrečen način uveljaviti, temveč gre za dobro premišljen napad na delavski razred in njegove pravice, to jc atentat na tiste sindikalne svoboščine in pridobitve, ki jih je delavstvu prinesla osvobodilna borba. In da bo stvar dosegla višek, se na podlagi neosnovanih obtožb celo kličejo na sodnijo sindikalni voditelji. V tem je najvidnejši znak sodelovanja vojaške oblasti z delodajalci proti delavcem. Borba delavcev proti takim silam gotovo ni lahka, toda delavci so vajeni trdih borb in se niti za trenutek ne udajajo iluzijam, da bi lahko kdaj na lahek način kaj dosegli, od delodajalcev in takih oblastnikov, ki delajo z roko v roki z delodajalci. Kar je pri tej borbi odbijajoče, je to, da se je treba boriti za tiste pravice, ki So že bile izbojevane z osvobodilno borbo in ki so bile že ves ta čas v veljavi. Napad na te pravice delav^v je le ena točka fronte, na kateri so imperialisti in njih hlapci uprizorili ofenzivo proti tržaškemu ljudstvu. Toda tudi to ofenzivo bo znalo demokratično ljudstvo Trsta odbiti. Messaggero Veneto in podobno ogabno branje. Ti lopovi so najprej stresali svoj gnev pred palačo, kjer ima svoj sedež Fronta za neodvisnost tržaške države in potem ro pot nadaljevali; neovirani seveda od policije. V tem so srečali človeka, ki se mu je videlo da je delavec. Tedaj so navalili nanj in reveža, ki je bil še napol slep. so zbili na tla. Ko so še srečno zbežali in napadenega pustili na tleh, tedaj šele se je pojavila civilna policija. Ko so nesrečneža pripeljali v bolnico, je kmalu umrl. Bil je to Boleslav Planinšek, bivši partizan in sindikalni zaupnik. Vsi tisti, ki se čutijo ob tem zločinu krive, bi sicer ta zločin najraje zamolčali, govore pa o njem na način, ki ubijalce opravičuje in žali spomin žrtve. Zakaj bi ne deja- : li naravnost, da je treba ta zločin ; obsoditi in storilce za vsako ceno najti in eksemplarično kaznovali? Toda... «gliha vkup štriha» in. vrana vrani ne izkljuje oči. Z vsem zavijanjem le še bolj potrjujejo I svojo sokrivdo, da je bil mlad človek ubit samo zaradi tega, ker je bil v delavski obleki. Tudi ta zločin spada med sredstva ofenzive, ki so jo v zadnjem času prič' e reakcionarne sile. Umor tov. Planinška spada v vrsto napadov, ki jih je proti delavstvu sprožila reakcija . pri nas kot v Italiji, kjer v ^redvo-livni borbi De Gasperijevi in drugi fašisti dan za dnem ubijajo sindikalne voditelje in pripadnike ljudske fronte. In končno je tak zločin dobrodošel tistim, ki ob njem brez sramu trobijo v svet: Vidite, kako smo na tem ozemlju potrebni, da : očuvamo mir, — a v resnici čuvajo pred ljudsko jezo novofašiste ter jim dovoljujejo uprizarjati najpod-lejše zločine. Po vsem tem vemo, da vojaška oblast ne bo razpustila fašističnih organizacij in krožkov, ker so ji bržkone v mnogočem zelo simpatični in potrebni. Toda kakor kažejo politični zločini v Italiji strah pred vstajajočo demokracijo, tako pomeni v Trstu napad in umor de- : lavea, da je določenih krogov strah : pred čedalje bolj naraščajočo, močjo i in strnjenim odporom delavskega ; razreda v njegovem tako težkem boju. Ta zločinska dejanja kažejo na histerično zmedenost tistih krogov, ki čutijo, da se jim majejo tla pod nogami. Kajti vedo: danes in jutri še mogoče ne bo prišlo tisto strašno,à bliža se neodložljivo! Da, prišel bo naš dan in tedaj bo maščevan tov. Planinšek in drugi mučeniki pred njim. Dovoljeno - nedovoljeno Greš v gledališče, ker je najavljen «živi mrtvec» Tolstoja. Mine prvo dejanje, prižgo se luči, ljud je ploskajo. V tem se pa z najvišjega nadstropja usuje pest belih, zelenih in rdečih kosov papirja. Res je, ljudje se za to mnogo ne zmenijo, a naš vendar zanima: če je vojaška uprava dovolila, da se tiskajo te ogabne zadeve, ali je s tem že tudi dala dovoljenje, da se te razmetavajo v gledališču Verdi, pri predvajanju dela, ki ne nudi nikakega povoda za šovinistično manifestacijo? Ali se vojaški upravi ne zdi, da je iahko v gledališču razen šovinistov še kdo, ki smatra tako pobalinstvo za izzivanje, na katero pa zaradi svoje zrelosti ne reagira? Ali ne spada tudi to v poglavje «dovoljenega in nedovoljenega» in pa «nepristranosti». Včasih je o tem nekaj govoril general Airev. Sicer pa itak vemo, kako je to mišljeno. Kadar slišiš govoriti o «nedovoljenih» stvareh, tedaj vedi, da boš takoj slišal še ime SIAU, ES, ASIŽZ, ZAM, ZPP, politični preganjanci ali kaj po dobnega. Podobno je, kadar slišiš besede «nepristranost». Čudno Nek šofer se je moral zagovarjati pred sodiščem, ker je nekega policaja premlatil (prav je storil, bo marsikdo rekel, toda mi ne rečemo nič). Šoferji so se na svojem postajališču ponoči nekoliko preglasno pogovarjali. Pride stražnik in jih opozori, naj kričijo — če že morajo — bolj potiho. S tem se pa nek šofer, ki je policaja že od prej imel «v želodcu», ni strinjal in nazadnje ga je še zboksal. — Tožilec je zahteval 18 mesecev ječe, a za čudo — sodniki so šoferja oprostili, češ da je agent pre koračil svojo službeno dolžnost in tako povzročil upravičen odpor s strani obtoženca. Ne da bi nam bilo žal zaradi stražnika, ki jih je dobil, a mu sodišče ni dalo zadoščenja, in tudi šoferju ne bomo izražali svojih čestitk, vendar se nam le zdi čudno: tukaj je sodišče takoj ugotovilo, da je policaj prekoračil svoj delokrog in torej nič ne de, če jih je dobil nekoliko po glavi. A kolikokrat se je zgodilo, da Je prišla civilna policija popolnoma neupravičeno na naše sestanke in zborovanja, kjer je še več kot preko račila svojo službeno dolžnost in skušala izzvati nerede. Pri tem je še katerega tovariša aretirala, ki pa skoraj gotovo ni bil oproščen, češ da je civilna policija povzročila upravičen odpor s strani udeležencev prireditve. Prav za prav so te stvari bolj čudne, toda v Trstu se čudimo temu, kar je bolj naravno, ker se to silno redko dogodi. POGREB PRI UDARNIŠKEM DELU PONESREČENEGA TOVARIŠA Vojaška uprava je odgovorna za žrtve fašistov Laži „polkovnika** Fonde imajo kratke noge Vsa. nedavna preteklost pomeni po svoji vsebini silovit udarec sa reakcionafhe sile na svetu in še posebej za ameriške imperialiste, ki so zaradi skladnosti svojih ciljev s cilji nacističnega diktatorja preti-zeli tudi posel nadaljevalca propadle Hitlerjeve pustolovščine Vsa nedavna preteklost pomeni namreč mogočno afirmacijo demokratičnih sil po vsem. svetu, kar pa je danes imperialistom močno na poti. Segli so zalo poželo enostavnem sredstvu onih, ki nimajo ne časti ne morale, začeli so na veliko potvarjati zgo-dovino> lagati. Najprej so se oglasili veliki kalibri z onstran morja, ko so začeli objavljati neke tajne «dokumente» in prikazovati Sovjetsko zvezo v kar najslabši luči, ji odrekati prvo mesto v borbi proti fašizmu in se trkati na prsa, da so oni osvobodili Evropo Hitlerja in Mussolinija. No, umotvor falzifikatorjev zgodovine je imel kratko življenje. Ko ga je že obsodila vsa svetovna javnost kot golo laž in obrekovanje, je še SZ sama postavila stvari na pravo mesto in spomnila falzifika-torje zgodovine na Monakovo, Chamberlaina, Churchilla in podobne, ki so mirne duše metali Hitlerju v žrelo evropske države. Toda falsificiranje je na zapadu nalezljiva bolezen, ki se je kot taka tudi prenesla na triašice imperialiste. Oglasil se je «polkovnik» Fonda in je tako spet izkopal samega sebe iz pozabe, kamor je utonil kmalu potem, ko je dal od sebe prvi glas o svoji eksistenci. Italijanskim iredentistom in seveda še komu drugemu se je spet zahotelo, da bi v svetu govorili o italijanstvu Trsta, ki da ga je iztrgal iz rok Nemcev Italijan «polkovnik» Fonda in ga vrnil madrepatriji «Polkovniku» Fondi pa se je pri vsem tem na tihem zahotelo stopiti vsaj za hip v ospredje v še tišjem upanju, da mu tržaški brat.ci po duhu postavijo vsaj doprsni spomenik. No, v tem primeru so prišle stvari še hitreje na svoje pravo mesto, kajti od osvoboditve Trsta vendar še ni tako daleč, da ne bi vsakdo, ki ga ni spomin zapustil, vedel, kako so se v resnici razvijali dogodki okrog I. maja 194.5. Za one pa, ki jih je spomin res začel zapuščati, pa čeprav samo zaradi njih politične potrebe, je tovariš Stoka France, bivši politični komisar Komande mesta na kratko oživel zgodovino, ki je pač taka kot je in zato ne more nihče kaj, če bode v mozeg nepoboljšljive italijanske ire- dentiste in zagovornike «italianissime Ljubljane». Povzemamo na kratko izjave tovariša Stoke, ki temelje na dokumentiranih dejstvih in točnih datumih. 20. aprila 1945., ko so se čete IV. armade borile že okrog Reke, je Komanda mesta. Trsta še enkrat stopila v stik s tako imenovano vojaško komando CLN-a. Nct sestanku med samozvanima komandantoma tržaškega CLN-a Fondom in Mianijem in političnim komisarjem Komande mesta tov. Stokom ni prišlo do sporazuma za organiziranje skupne akcije proti Nemcem, ustašem, fašistom, črnih brigad, X. Mas. Fonda in Miani sta se namreč uprla razpustitvi guardie civiche, ki je sodelovala z Nemci in iz katere sta hotela narediti oborožen organ CLN-a. Ot> tej priliki je Stoka izjavil, da bodo partizanske čete in domači uporniki nadaljevali borbo proti vsem filofa-šističnim silam in da ne bodo prizanašale niti guardiji civichi in niti njenim komandam, ker so bile sestavni del nemških oboroženih sil. 27. aprila je Komanda mesta določila za dan vstaje in je razdelila orožje foì-macijam Delavske enotnosti, katerih število je tačas že presegalo 20 tisoč članov (poleg slovenskega prebivalstva včlanjenega v celoti v OF>. 28. aprila ob 3. uri so sc začele prve operacije. Istočasno so na Komando mesta irrihajale vesti, da krožijo po središču mesta člani guardije civiche in kvesturmi Colottijeve skupina pripadniki X. Mas s trikolorami no rokavih in napisom CLN. Nekateri med njimi so skupno z Nemci držali bunkerje na strateških točkah mesta. Načrt je bil jasen: šlo je za to, da obdržijo mesto v svojih rokah skupno z Nemci do prihoda Angloameričanov. Ze takrat so vrgli besedo, da sovražnik prihaja od vzhoda in je treba vztrajati do prihoda Angloameričanov. V dnevih 28. in 29. aprila so uporniki že osvojili %več sovražnikovih utrdb in zajeli veliko število. Nemcev. 30. aprila so se na ultimat Komande mesta panično umaknili iz vojašnice pri Sv. Ivanu karabinerji Guar-dianija, ki so še prej izobesili rdečo zastavo, da bi tako prevarali prebivalstvo in upornike. Od tega trenutka niso člani CLN-a dali več nobenega znaka življenja razen grupe oficirjev guardije civiche, ki je bila zajeta naslednjega dne. V zgodnjih jutranjih urah prvega maja so vkorakale v mesto prve patrulje «Kraškega odreda», ob 9. uri pa so po mestnih ulicah že krožili tanki IV. armade in se pomikali proti zadnjim nemškim utrdbam na gradu, tribunalu in hribu Sv. Pantaleona. Glavnina jugoslovanske armade pa je medtem napredovala proti severu. Tega dne je tov. Stoka imel pri Sv. Jakobu prvo zborovanje skupno s polkovnikom jugoslovanske armade, katerega je navdušeno prebivalstvo po govoru nosilo na ramah skozi mesto. Tako so 1. maja 1945. junaški borci IV. jugoslovanske armade in uporniki «Delavske enotnosti» osvobodili Trst. 2. maja zjutraj so tov. Stoku sporočili, da ga čakajo trije zdravniki pri Magdaleni. Ko je tov. Stoka prišel tja., je med njimi spoznal «polkovnika» Fonda Savla, ki mu je v zagrenjenem tonu čestital k zmagi. Fonda je tudi izjavil Stoku, da ga je škof Santin obvestil, da se hočejo Nemci na gradu predati. Toda zavedajoč se, da ne predstavlja sam ničesar, je želel, da se z Nemci pogaja Stoka. V zakristiji stolnice je Fonda predstavil Stoki škofa in začela so se pogajanja. Pri pogajanjih sla Stoka in major Miloševič zastopala mestne odbornike in jugoslovansko armado, Nemce nemški komandant in njegov pomočnik, Santin pa je bil posredovalec. Po Santinovem predlogu, naj bi Nemci zapustili mesto in se predali zunaj, ki pa je bil odbit, je prišlo do regularne predaje. Ko so prisotni stopili iz cerkve, so naleteli na novozelandski tank, ki je medtem prispel v mesto in na katerem je bil novozelandski major. Na povelje nemškega komandanta se je posadka predala Novozelandcem, ki pa so jo takoj izročili v ujetništvo jugoslovanske armade. Proti tribunalu, kjer so medtem Nemci izdajalsko ubili jugoslovanskega parlamentarca, predsednika jugoslovanskega Rdečega križa Mastroinča, so začeli Jugoslovani in Novozelandci, skupen napad ki se je kmalu zaključil z osvojitvijo utrdbe. Zvečer 2. maja so obvestili tov. Stoko, da se je liri svetilniku zmage ustavil s svojim štabom novozelandski general Freybcrg, ki želi razgovora s Komando mesta. Ko je prišel tov. Stoka, h generalu Frey-bergu, mu je ta izrekel dobrodošlico. Na generalovo vprašanje kot kaj smatra Komanda mesta novozelandske čete, je Stoka odgovoril, da kot goste. Obvestil je še generala, da je v mestu strl vsak sovražnikov odpor in da vlada mir. To je bil prvi sestanek z generalom Freybergom, s katerim je Komanda mesta ostala ves čas v prijateljskih stikih. Taka je resnica. Sedaj je napovedal tiskovno konferenco tudi «polkovnik» Fonda in prihodnjič bomo lahko spet pisali o novih lažeh samozvanega osvoboditelja. mm, ,■ " F' JUGOSLOVANSKI VOJAKI PRED TRŽAŠKO LJUDSTVO PODRAVLJA CORONEOM JUGOSLOVANSKE OSVOBODITELJE r JUGOSLOVANSKA TDGOVSKA MORNARICA Slovenska pomorska akademija v KOPRU Ob osvoboditvi je bilo stanje jugoslovanskega gospodarstva obupno. V vojni so Jugoslovani izgubili dve tretjini jugoslovanske prekooceanske mornarice in okrog 80% vseh enot za obalno plovbo. Luke so bile razdejane in za promet nesposobne, obale za pristajanje ladij razstreljene, luška skladišča porušena in požgana, ladjedelnice docela uničene, svetilniki pokvarjeni. morje pa posejamo z minami. Povsod razdejanje in ruševine. Marsikdo je obupoval. Jugoslovanski pomorščaki, ladjedeiniski in pristaniški delavci pa so dobro vedeli, da je prišla nova doba, ko se bodo lahko sprostile ustvarjalne sile jugoslovanskih ljudstev in se bo dvignilo pomorsko gospodarstvo na ono mesto, ki mu po svoji važnosti pripada, tako da bo Jugoslavija postala v resnici napredna pomorska država. Temeljito so se zmotili sovražniki Jugoslavije, ki so mislili, da s^e bodo mogli Jugoslovani s svojimi silami zopet dvigniti uničenega jugoslovanskega pomorskega gospodarstva. Niso se pač zavedali, kaj zmore ljudstvo, ki si je priborilo svobodo in se rešilo okov kapitalističnega gospodarstva. Delovni polet, ki je zajci jug. pomorske in ladjedelniške delavce, je v kratkem času omogočil, da so očistili vse luke, odstranili mine, na novo zgradili znaten del operativne obale ter obnovili in usposobili imičene ladjedelnice. Poleg manjših objektov so iz morja dvignili 11 večjih ladij in 2 velika plavajoča doka ter obnovili 21 trg. ladij. Vzpostavili so obalni promet na vseh predvojnih progah ter uvedli redne trgovske proge z zapadno Evropo (London. Antwerpen, Rotterdam), z Bližnjim vzhodom (Aleksandrija, Palestina, Ciper) in z vzhodnim Sredozemskim morjem. Pri obnovi plovnega parka je pokazal brezprimerno požrtvovalnost in največje uspehe delovni kolektiv ladjedelnice v Splitu, ki se je v tekmovanju izkazal kot eden najboljših delovnih kolektivov v vsej Jugoslaviji. Blagovni promet v jug. pristaniščih se je začel naglo dvigati. V reški luki so z velikimi žrtvami v kratkem i^jsu obnovili velik del porušene operativne obale za pristajanje ladij. Promet v luki se je naglo razvil in je zadnje mesece že prekoračil največji obseg iz lela 1914 in 1939. Danes je reška luka že tako usposobljena, da lahko v velikem obsegu prevzame tudi tranzitni promet za CSR, Madžarsko in Poljsko. Petletni gospodarski plan priznava velik pomen pomorstva za dvig jugoslovanske gospodarske moči in za utrditev samostojnosti in neodvisnosti. Po tem planu bo Jugoslavija zgradila novo trgovinsko mornarico ir> dvignila njeno tonažo od začetnih 150.000 na 600.000 bruto registrskih ton (leta 1939 je znašala tonaža 390.000 ton). Obnovili bodo luke in jih opremili s sodobnimi luškimi napravami za mehanično prekladanje tovorov. Povečanje tonaže jug. trg. mornarice na 600.000 je velika naloga. Primerjava s predvojno tonažo nam obsega te naloge ne pokaže v pravi luči, kajti ladje, ki so ostale, so stare, saj so bile že pred vojno kuplje ne po večini kot zastarele neekonomične ladje, ki so jih druge države izločile iz plovnega parka Te ladje so prejšnjim kapitalističnim podjetnikom prinašale visoke profite z.golj zaradi tega, ker so imele z izkoriščanjem pomorščakov na razpolago ceneno delovno silo. S popravljanjem in obnovo teh ladij se sicer lahlco podališa njihova življenjska’ doba za nekaj let. prej ali slej pa bodo Jugoslovani te enote izločili in jih nadomestili z modernim ladjami, zgrajenimi po načelih sodobnosti. Pred vojno je pretežni del jug. trg. mornarice služil svobodni plovbi. Veki tovorni parniki so vozili tuje tovore po vseh morjih in so le redko prihajali v domače luke. Te ladje svobodne plovbe so malo koristile jug. gospodarstvu. Lastnikom ladij je šlo le za profit in rentabilnost vloženega kapitala. Danes ko je ves plovni park splošna ljudska lastnina, organizira Jugoslavija predvsem redno linijsko plovbo ter povezuje njene ' domače luke po rednih trgovskih progah najvažnejše luke v Sredozemlju, Grnem morju ter zapadni Evropi, A-meriki in Afriki. Razširjenje linijske plovbe ji narekujejo tako potrebe njene zunanje trgovine kakor tudi potrebe tranzita za dežele Srednje Evrope."' Kot država, ki obvlada velik del obale Jadranskega morja s številnimi lukami, je Jugoslavija dolžna .usposobiti svojo trg. mornarico in svoje luke tudi za prevoz blaga in potnikov iz držav v zaledju. V obalni plovbi pa se za prevoz blaga v večji meri poslužuje lesenih motornih ladij moderne konstrukcije, ki so se najbolj obnesle. V izvajanju petletnega plana za povečanje jugoslovanske trg. mornarice in njene izpopolnitve s takimi enotami, ki bodo ustrezale potrebam narodnega gospodarstva in tranzitnega prevoza, so Jugoslovani napravili že velik korak naprej. 2 nakupom v tujini so obogatili trg. mornarico s tremi velikimi enotami. V inozemskih ladjedelnicah se za račun Jugoslavije gradijo štiri velike prekooceanske tovorne ladje, štiri take pa grade v reški ladjedelnici. Poleg tega so na račun reparacij prejeli od Nemčije doslej 5 večjih tovornih parnikov. S tem so zagotovili povečanje trgovske mornarice za 16 velikih plovnih enot. Vse *tri ladje, ki so jih kupili v inozemstvu, so moderne, z vsemi sodobnimi tehničnimi pripomočki o-premljene prekooceanske ladje. Po tonaži spadajo med največje jugoslovanske plovne enote. To so velika potniško-tovorna ladja «Radnik», potniški luksuzni parnik «Partizanka» in veliki motorni tanker za prevoz mineralnega olja «Jajce. (Se nadaljuje) ________________________________________J ŽRTVAH Frelagodno je mišljenje, đa si ljudstvo lahko kaj pridobi brez borbe. Vsaka najmanjša pridobitev je posledica težke borbe, neredko krvave. Samo s silo si lahko delovno ljudstvo ustvari take pogoje, da mu' bo življenje več kot zgolj breme. Vladajoči razred se krčevito oprijemlje svojih pozicij, ki mu jih je treba strgati s silo. Kadar pa nb ma za sobojevnika takega zaveznika. kot je bil nacifašizem, tedaj je boj toliko hujši, ni sovražnika ljudstva, ki bi bil večji rabelj kot fašizem; in zato imamo iz zadnje vojne toliko nedolžnih žrtev. 2. aprila 1944 se je dogodil na Opčinah sabotažni dogodek, zaradi katerega so nacitašisti naslednjega dne na openskem strelišču postrelili 71' ljudi. Pobrali so jih kar po vrsti iz zaporov — talce. Padli so sinovi te zemlje, Slovenci in Italijani. Njih smrt je nakazala tišti ideal, katerega imejmo mi danes vedno pred očmi: bratstvo. Bratstvo med nami, ki živimo sku- j paj in bratstvo med vsemi narodi, ] ki imajo poštene misli in namene. Nismo pozabili, kdo je zakrivil smrt teh tovarišev in še tisočev drugih/ Nekateri so ušli zasluženi kazni in ni se jim treba niti skrivati. Zopet opravljajo svoje stare posle, zopet streme za tem, da bi obnovili fašizem, da bi spet pognali narode v klavnico. Toda mit ne bomo dovolili, da bi kdo rušil naš mir in našo svobodo, velike pridobitve naše osvobodilne borbe. Spomin na 71 openskih žrtev nam bo vedno v opomin, da bodimo 'tudi mi pripravljeni na vsako žrtev, da 3 njo prepredimo nov dvig fašizma. Zaradi spomina na te in vse ostale žrtve moramo voditi nenehno bon- ’ bo proti vsem pojavom novega fašizma. Kajti zavedati se moramo, : da se fašizem spretno skriva, če se ne čuti dovolj varen, da bi ob pravem času udaril. Zaradi spomina na žrtve pa moramo tudi odkloniti vsa izzivanja, vsako priznanje k sovraštvu in vsakršno vojnohujska-štvo. Mnogo sil je danes na delu, ki bo nas rade izzivale k dejanjem, Tri bi pomenila neposredno ogrožanje miru; trudijo se, da bi med nas metali iskre sovraštva, ki bi nas zopet razdvajalo. Vse te poskuse odklanjamo, ker hočemo hoditi po poti, ki je bila pot naših žrtev: v bratstvu k miru! PO SLOVANSKEM SVETU Po Makedoniji in z ^Iborom „Ivan Cankar64 KRONIKA VA JUGOSLAVIJE * TUDI -ŠVICARSKA MLADINA bo sodelovala pri gradnji «avtomobilske ceste bratstva in enotnosti». Prijavilo se Je že mnogo mladincev in mladink, ki so lani so delovali na mladinski progi £a-mac-Sarajevo. S- ZA NAJBOLJŠA GRADILI-SCA ZADRUŽNIH DOMOV je IOOF razpisal pet prehodnih zastavic, ki jib bo podeljeval vsak mesec na osnovi doseženih uspehov. Prva so prejela zastavice do (lej najboljša gradilišta: CVEN v okraju Gornja Radgona, žEPOV-CI (Ljutomer), MEDANA (Gorica), PESJE (Mozirje) in ZATOLMIN (Tolmin). vt SEJO je imela 2. aprila vlada FRLJ, na kateri je pretresala in «prejela vet zakonskih predlogov. * TUDI MLEKO je uvršteno med tiste kmetijske pridelke, ki se odkupujejo po vezanih cenah. ® KONFERENCA KOMITEJA ZA AVTOMOBILSKI PROMET je bila v Beogradu 2. in 3. aprila. Udeležili so se je ministri za lokalni promet posameznih republik, pred sednik komiteja Cedo Kapor pa Je imel reierat o osnovnih problemih in nalogah avtomobilskega prometa. « PO NOVI UREDITVI sodišč v Sloveniji so v Celju, Postojni, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu okrožna sodišča, v vsakem okraju pa je okrajno sodišče, katerih je 27. Na Primorskem so okrajna sodišča v Gorici, Idriji, Ilirski Bistrici, Postojni, Sežani in Tolminu. n V «PROTITUBEUKULOZ-NEM TEDNU», ki traja od !. do *. aprila prirejajo razna predavanja In razstave. Članki po časopisih in revijah pa opozarjajo prebivalstvo na nevarnost Jetike ter prikazujejo možnost uspešne obrambe pred njo in pa boja proti njej. * NA MLADINSKI PROGI KU-CEVO-BRODICE so se prejšnji petek slovesno pričela gradbena dela. Proga je dolga 1$ km In je nje gradnja največja republiška delovna obveznost ljudske mladine Srbije. * NOVO BOLNIŠNICO, ki je po ureditvi in opremi med najmodernejšimi v državi> so zgradili na Jesenicah. * PRED OKROŽNIM SODIŠČEM v Celju je bila obsojena skupina 19 obtožencev, ki je delovala po navodilih tuje obveščevalne službe. «- PREDSEDSTVO SRBSKE AKADEMIJE ZNANOSTI tvorijo dr. Aleksander Belič kot predsednik, Milutin Milankovič kot podpredsednik in Petar Jovanovič kot tajnik. * «POMLAD», sovjetski Ulm, ki je bil nagrajen na beneški Bienali, igrajo v Ljubljani. * PARNIK «RADNIK» je pripeljal v petek v Split drugo skupino izseljencev iz Avstralije in pa skupino 113 Jugoslovanov iz. Nove Zelandije. -S DELA ZA PIONIRSKO MESTO pri Zagrebu so se slovesno pričela 1. aprila. Pri slovesnosti se je zbralo več tisoč pionirjev. -» LIKVIDIRANE SO na Reki (Opatiji, Pulju, Malem Lošinju) podružnice raznih bank, in to: Banca Commerciale Italiana, Banco di Roma, Credito Italiano, Banca d’America e d’Italia, Banca Generale Ungherese di Credito, Azienda Cambiaria della Banca Ungherese di Sconto e di Cambio. Skoro 40 delavcev, pevcev zbora «Ivan Cankar» od Sv. Jakoba i' Trstu, je bahalo na t rial ki postaji. Minila jc polnoč, vlač iz Italije se jc zakasnil. Ponehala ]c burja, začenjalo je deževati. «Upamo, da bo letos dobra letina in da nam ameriški kruh ne bo v spotiko,v so sc menili me~d seboj. Iz vlaka so se vsule olc-potiCene gospodične s kavalirji, nekaj visoke gospode z nabitimi aktovkami in degenerirani aristokrat. Peron se je izpraznil in vlak je potegnil. Sele onstran Opčin smo si oddahnili. Vlak jc drvel skozi noč po svobodni slovenski zemlji. Zjutraj se ie ustavil v Ljubljani, pozdravilo nas jc sonce. Nato dolina, Sava, vasi in premogovniki. Hiše, ki so jih pongali ali razrušili okupatorji, so ie zdavna) popravljene, poleg njih so zrasle še nove. Iz tovarn se dvigajo oblaki dima, premogovni revirji dajejo tisoče ton premoga. Tudi v hrvaški republiki povsod delajo in imajo uspehe. Isti ritem dela in naporov v vsej d.C-avi. Vse ljudstvo sc trudi, da se debela osamosvoji in ne bo več postala plen tlačiteljev m izkoriščevalcev. Njive in polja brez meja. Tam sc bo poleti zlatilo pšenično klasje in se dvigali nepregledni gozdovi koruze. Pri Slavonskem Brodu nas opozo-re, da smo blizu obeh mladinskih prog, ponosa /ugosiovanskih narodov in mladine: Brčko Banovimi in Samac - Sarajevo. Letos pa bo mladina gradila avlostrado Beograd • Zagrebi S kakšnim dejanjem naj sc pohvalijo trbaški vlastodrSci: Ali so dogradili porušene hiše, kaj so dosegli s pogozdovanjem in cesto od Katinare do Sekljana ? V Beograd prispemo pozno zvečer. Sprejmejo nas s tradicionalno slovansko gostoljubnostjo, čutimo, da smo med brati. Električne luči razsvetljujejo tneslo, nikjer ni več razvalin. In vendar so prestolnico Federativne ljudske republike štiri leta razbijali z bombami. Volja je premagala vse telavo in zmagala. Začelo se je novo livljenjc. V Beogradu se nismo dolgo za-drlali. V ogromni b-elezniški kurilnici smo zapeli delavcem nekaj umetnih, narodnih in partizanskih pesmi. Naša prihodnja postaja je Skopje, glavno mesto makedonske republike in kulturno središče prerojenega makedonskega naroda. Pred desetimi leti ni nihče glasno govoril o makedonskem narodu, o njegovi kulturi in knjibevnosti. Samo borci ba pravice ljudstva so vedeli, da ni jubne Srbije, temveč da mora makedonski narod priti do narodnih in socialnih pravic. Vedeli so, da ne bodo postali niti Srbi niti Bolgari, temveč bodo ostali Makedonci. Po ječah in v inozemstvu so Uveli najboljši makedonski sinovi, med mnoiicami je vrelo. Sele oborolcna borba proti okupatorju je prinesla svobodo. Oocc Dcl’-ev, narodni heroj iz iljindenskega u\K>ra, je prerokoval ta dan, a ga ni dočakal. Po njegovi poti je šla mladina, med njimi Lazo Kuliševski. Njegova slika je poleg Titove in Stalinove. Mladi ljudje vodijo mlado ljudstvo, vodijo ga pa uspešno in premišljeno, kakor da imajo stoletne izkušnje. Predsednik Enotnih sindikatov je mlad fant, ki se kar naprej smehlja, njegove oči so bistre in pogled jasen. Taki so tudi njegovi tovariši. Mladi so vsi, delavci in delavke, učitelji, vse uči-liski profesorji in politiki, gledališki igralci in kulturni delavci. Povsod mladostna sila in kipenje.- Tudi njihova poezija jc taka. Od nabada so se učili Kosta Racin in še dva tovariša, ki so padli v borbi, najboljši makedonski Icnjibevnik Venko Markovski in vrsta drugih. Delajo pa ne samo Makedonci, vse pravice imajo tudi Siptarji, Turki in Cigani, ki doslej niso bili vajeni tega. Mladina dela in njene oči bare, starejši jim pritrjujejo — vendar jc še nekaj mračnih in zlobnih pogledov v starem rodu čorbadbijev, toda odnehali bodo. V tekstilni in tobačni tovarni so naši pevci peli znano makedonsko pesem «Bolen mi lebj ,Mile Pop-Jordanov». Navdušenje ni poznalo kraja, ponavljati so morali. Enako v gledališču. Pesem je ustvarila s svojo liričnostjo prisrčno zvezo med blaškimi Slovenci, ki so jih odtrgali od domovine, in Makedonci, ki imajo svoje brate šc preko meja domovine. Trlaško ljudstvo se bori proti imperializmu ob zgornjem Jadranu, Makedonci pa krvave v borbah proli grškim monarhofaši-stom in njihovim pokroviteljem ob Egejskem morju. Sovrabnik je, isti. Naša usoda jc skupna. A tudi v preteklosti je bita sorodna. Zato smo Slovenci in Makedonci takoj našli srčne zveze. Slovenska pesem jc razvnela Makedonce. To jc bil več kot umetniški uspeh, postali smo vsi eno. In makedonska folklorna igra, ki so nam jo pokazali, je potrdila v nas, da so bili vsi naši vtisi pravilni. Razumeli smo sc: umetnost nam je posredovala vbivetje v skupno usodo. Niš, mesto, ki so ga nekoč zapo-stavljali. Preveč proletariata je bilo v njem. Danes mesto raste, okolica je bogata in slikovita, delovne sile mnogo. V Niški Banji so nekoč lenarili velesrbski drlavniki, nato jo je umazala in oskrunila hitlerjevska komanda. Danes hodijo tja iskat zdravja delavci. Kopališče in vile Med zakoni, ki predstavljajo del novega jugoslovanskega zasebnega prava, je najnovejši zakon o razmerju med starši in otroki, zakon ki je bil sprejet na zadnjem zasedanju skupščine FLRJ v novembru preteklega leta. 2e prej izišlim zakonom o zakonski zvezi, o skrbništvu in o posvojitvi se je pridružil Se ta, tako da jc sedaj na novo urejeno celotno rodbinsko pravo, kot imenujemo pravila, ki urejajo razmerja med Ciani iste družine. V uvajanju novega pravnega reda je tako Jugoslavija zopet napravila korak naprej, ki je še posebno pomemben, saj novi zakoni docela na novo in za vse ozemlje države enotno urejajo važna vprašanja v sodobnem In naprednem duhu. Z novim zakonom o razmerju med starši in otroki je odpravljeno prejšnje zamotano rodbinsko pravo, ki je bilo v raznih predelih Jugoslavije različno, nesodobno in se je v glavnem naslanjalo na predpise posameznih ver. Novo rodbinsko pravo, ki je izdelano po vzoru najmodernejših evropskih prav in obenem v duhu demokratičnih načel, temelji na popolni enakosti moža in žene. Dočim je bil po prej veljavnem pravu mož poglavar družine in mu je žena dolgovala pokornost, sta danes oba zakonca docela enakopravna, tako v razmerju med seboj kakor do otrok. V duhu naprednih načel je z novim zakonom ustvarjena tudi popolna enakoprav- bodo v kratkem dobile lepše lice. Nekoč so sc bolni delavci kopali v vodi, ki jc odtekala iz bazenov po polju. To se ne bo godilo več. Srbske proletarce je navdušila slovenska pesem, zlasti partizanska. Saj jo jc be marsikdo lui, mnogi so jo peli, ko so se borili na slovenski zemlji in izganjali okupatorja ter osvobojevali Trst. Lahek je sporazum med srbskim in slovenskim delovnim ljudstvom, Nelooč so pa postavljali med nas pregreje in velesrbski šovinizem nam je slepil oči. Na poti ■ v Novi Sad se vozimo mimo panonskih vasi, ki so jim nekoč gospodarili firerjevi rojaki. Pobrali so Živino in pridelek, sami izropali svoje hiše in hleve, odnesli in uničili poljedelsko orodje. Novi lastniki se sedaj trudijo v znoju, prišli so iz pokrajin, kjer jim je okupator razdejal in pobgal domove, da ni ostal kamen na Icamnu. Uspelo je njihovo delo. Vsa polja so obdelali, vlivali so se z ravnino brez obzorju. Zdi se ti kot morje temnorjave zemlje, a kmalu bo to morje čisto zeleno. Fruška gora, Sremski Karlovci v čudovitem kotičku ob Donavi. Preko novega mostu (nekoč sta bila tu dva mostova), ki vele starinsko trdnjavo Pe-trovaradin z Vojvodino, stopimo v Novi Sad. Avtonomna pokrajina Vojvodina, jugoslovanska bitnica, je naj- nost zakonskih in nezakonskih otrok in uzakonjena tudi možnost ugotavljanja očetovstva glede nezakonskih otrok. Roditeljske pravice Predpisi, ki določajo pravice in dolžnosti, ki jih imajo starši do otrok tvorijo roditeljsko pravo. V smislu določb novega zakona so starši dolžni vzgajati otroke v zavedne državljane, skrbeti za njih vzrejo in šolanje ter strokovno usposobljenje. Starši imajo pravico in dolžnost zastopati svoje mladoletne otroke kakor tudi upravljati njih imovino do polnoletnosti in imovino tudi uporabljati za njih vzdrževanje in vzgojo. Vse te pravice in dolžnosti, ki jih imajo do otrok, izvajajo starši sporazumno ter ni mož več absolutni gospodar družine. Le če Je eden roditeljev umrl ali je odsoten, preidejo te pravice na ostalega roditelja. Ako pa sta roditelja razvedena, odloča o vzreji otrok oni roditelj, kateremu je otrok dan v vzgojo. Otroci postanejo docela polnopravni z 18 letom, še pred tem letom pa, če se“poroče. Možno pa je, da se oblast roditeljev podaljša preko 18 leta, če so otroci zaradi telesne ali duševne hibe nesposobni, da bi sami opravljali svoje posle ter varovali svoje interese in pravice. Nad vse važno pa je. da vrši nad- Srbiji iz Trsta bogatejši del drbave, a ima svoje posebne probleme. Narodnosti je tu sedaj manj, saj so Švabi ušli. Srbi, Hrvati, ki so jim nekoč rekli Bunjevci in Sokci, Madlari, Slovaki in Ukrajinci, znani pod imenom «Rusini». V prejšnjih letih so merili vrednost človeka s stotinami hektarov in vlogami v bankah, danes je merilo drugačno: delo. Zato nekateri stokajo za starimi časi, ki se ne vrnejo več. To prav dobro vedo. Delajo vsi, Slovani in Madiari, saj dela na teh poljih nikdar ne bo zmanjkalo. Pesem Cankarjevcev je razumljiva vsem tem ljudem, čeprav ta ali oni ne more dojeti vseh besed. Toda duh, ki je v njih, plava od srca do srca. Predsednik mestnega ljudskega odbora, napredni pravoslavni svečenik A li m pije Popovič, gori v navdušenju za novi patriotizem, slovansko bratstvo in petletko. Vsi ga cenijo in spoštujejo. Tako ljubeznivih in prisrčnih ljudi je še mnogo v novi Jugoslaviji. V Beogradu, kjer so nekoč pa-šcvali Žinkoviči in Štojadinoviči, gledamo : Velilo:ga diktatorja», ki se boga-s svetom, a se mu razpoči, kako spleza po zavesi kot opica in se obdaja z norim- zlikovci. Ta film pokabite tistim, ki še niso sprevideli imperialističnih spletk, pa bodo v njem videli današnje vojne hujskače in pustolovce. — Monumentalni spomenik na A vali še vedno kriči v opomin onim, ki so pognali človeštvo v klavnico in taborišča uničenja. .4 prav danes njihovi sorodniki v svoji zločinski vnem, ponujajo Trst De Gospe riju, ki naj bi z njim zmagal ali povzročil krvave zmede. V Beograd smo prišli .na koncu. Skromen ie naš zbor. Ko se je drugod uveljavil, je prišel v glavno mesto. Toda tudi tu je uspel. Dvorana je polna, glasovi lepi, ubrani, nekoliko trudni. Toda to nam oproste. Pesem je segla do vseh, zlasti še danes, ko nam zopet groze s spletkami. Naša pot se je končala. Sedaj pa domov — na «svobodno» ozemlje. M. Ravbar. zor nad roditelji država preko posebnih organov, kajti že po načelih jugoslovanske ustave so otroci pod posebno zaščito države. Posebni skrbstveni organi odločajo tudi v primeru sporov med zakonci glede otrok, lahko pa otroke staršem tudi odvzamejo, če Jih starši zanemarjajo. Zakonski - nezakonski otroci Kot zakonski se po novem zakonu smatrajo tisti otroci, ki so rojeni v zakonu ali v roku 300 dni po prenehanju zakona in otroci, ki so sicer rojeni izven zakona, pa sta se roditelja nato poročila. Ce sta otrokova roditelja imela namen poročiti se, pa jima je to preprečila smrt enega ,sme sodišče na zahtevo preživelega roditelja ali otroka, tega proglasiti za zakonskega. Slednjič se po zakonu o zakonski zvezi smatrajo kot zakonski tudi oni otroci, ki so bili sicer rojeni v neveljavnem zakonu, čeprav se v tem primeru smatra, kot da zakonska zveza sploh ni nikoli obstajala. Posebej je urejen položaj otrok, ki so rojeni v novem zakomi svoje matere. Ce še mati takoj po prenehanju prvega zakona ponovno poroči, velja kot zakonski otrok prejšnjega moža tisti otrok, ki je rojen do 270 dne po prenehanju zakonske zveze. Oče po tem dnevu rojenega otroka pa je novi mož otrokove matere. Seveda pa vsakdo, ki se po gornjih določbah smatra za očeta, lahko očetovstvo izpodbija, za kar veljajo po-(Nadaljeuanje na ». strani. SKOPJE: NA DVORIŠČU KURSUMLI-HANA. 11/ je izdelano po vzoru najmodernejših evropskih prav in v duhu demokratičnih načel KULTURA PROSVETA 31. marca je bi!a zaključena razdava Ukovnih umetnikov v Progi. Kazdirmi je bila tudi za Prago, v kateri niso nikakor redke kulturne ■manifestacije mednarodnega značaja, dogodek, ki je zbudil Za hip pozornost vse pra.š&e, zlasti vse tprešlie kulturne javnosti. Ves dnevni tisk je posvetil tej razstavi primemo pozornost. Vsi praski dnevniki so s krajšimi ali daljšimi članki opozarjali na. pomembni kultur-m dogodek in še v prvih dneh po otvoritvi razstave so izšle sicer kratke. a (em bolj laskave kritike rtu. naslov slikarjev in kiparjev iz Trsta, ki: so razstavili v Pragi. Nimamo še pri roki obširnejših glasov tiska o razstavi, vendar pa moramo podčrtati značilno potezo vsega praškega tiska v zvezi z razstavo: to je- prisrčnost, s katero je sprejela razstavo vsa praška javnost in ves kulturni in umetniški krog te v umetniškem oziru še dokaj razvajene Iprcstolhice. Prisrčen je bil sprejem razstave, prisrčen sprejem ■zastopnika tržaških razstavijalcev, prisrčen nagovor načelnika VI. oddelka ministrstva za informacije izhaja v Pragi zanimiv dvotednik «Kulturni politika», časopis namenjen češkoslovaški inteligenci, ki vodi recenzijo vseh kulturnih in umetniških prireditev in usmerja češkoslovaško kulturno življenje. Poleg bogatega in izbranega kulturnega materiala v glasilu sindikata češkoslovaških literatov «Svobodne noving» je «Kulturni politika» najbolj stvaren in. merodajen, glasnik sodobnega naprednega češkoslovaškega kulturnega življenja. Kakor drugod, postaja tudi v ČSR aktualno vprašanje usmeritve sodobnega slikarstva in 'kiparstva. V vseh revijah sveta je ostra borba za in proti moderni, avantgardni, formalistični umetnosti, katere, pol vodi kot je razvidno v sureelistične, abstraktne oblike. Medtem ko zastopa velik del zlasti mlajših, revolucionarnih slikarjev tezo, da je moderna abstraktna kompozicija in forma verni odsev dobe, v kateri živimo, ter da je nujna etapa v razvoju ■umetnosti, ki si lasti v izražanju predvsem svobodo, ima naturalistična, veristična, oziroma realna umetnost svoje ugledne 'in odločne zagovornike. Zdi se mi, da je potrebno pribiti, da v dobi tako velikega socialnega preobrata tudi umetnost ne sme ostati sama sebi cilj in mora stopiti v službo družbe. Njena naloga, je talco velika in tako pcmismlma, da se ne more več ute-enjevati v ateljeju umetnika in mora brezpogojno, ven iz ateljeja. Poetati mora dostopna in razumljiva človeku ali za ceno, da privzgojimo človeka na sodobno moderno ali da sodobna umetnost z abstraktno tendenco prikroji način izražanja talco, da bo razumljiva, in da bo v družbi izvršila eno nalogo, ki splošno umetnosti namenjena. Naloga napredne estetike bo odgovoriti na ta vprašanja in naphati zakone o. realni moderni ob upoštevanju velikega. napredka, ki ga je izvršilo v zadnjik desetletjih tako slikarstvo in kiparstvo kakor glasba in druge umetnosti. Praga doživlja svojo pomlad. Na- pori in žrtve, ki jih doprinosa češko . in slovaško ljudstvo za lepšo bodočnost naprednega človeštva se mi zdijo kot drevo v pomladnem cvetju, ki bo v bližnjem poletju rodilo svoje plemenite sadove. Uporabiti vsa sredstva, ki vodijo k tej lepši bodočnosti, naj bi bil cilj vseh poštenih in dobromislečih ljudi Tudi naša razstava v Pragi naj bi služilo temu. plemenitemu in vzvišenemu cilju. B. UI.AVATY, dr ja H òf mojstra ob otvoritvi razstave in končno v prisrčnem, tona je bila pisuna tudi. vsa kritika razstave. Besede načelnika drla Hof-majstrd, ki je medtem postal ambasador češkoslovaške republike V Parizu in ki je sani ugleden češki, karikaturist, so Izzvenele v en sam slavospev Trstu, ki ga pozna že izza svojih otroških let. V izbranih besedah je poudaril velik' pomen, ki ga je imel Trst za svoje širno zaledje, veliko zanimanje, S katerim ■je spremljala češkoslovaška borbo za Tršt ter končno visoko umetniško nadarjenost In politično realnost tržaških likovnih umetnikov, ki se očividno zavedajo, da je v ■umetnosti najmočnejše sredstvo za zbližan je narodov preko vseh držav-fdh meja. Njegov lepi govor so sprejeli številni navzoči uradniki ministrstva za informacije, oba kul-litrna- atašeja jugoslovanskega in italijanskega poslaništva v Pragi, številni zastopniki praških umetnikov in izbrana publika z vidnim odobravanjem in glasnim pritrjevanjem. Razstava tržaških likovnih umetnikov je bila deležna posebne simpatije, ki sem jo srečal na. vsakem koraku in ki je veljala v enaki meri mestu Trstu kakor tudi naši umetnosti. Ta okoliščina, je tein bolj značilna, če pomislimo, da je Praga, resnično 'živo in osrednje kulturno W umetniško središče dveh tisoč češkoslovaških slikarjev in kiparjev, ■£! katerem se udejstvuje kar 5 ati H združenj likovnih umetnikov- in v. katerih so zastopane vse smeri in tisi- umetniški nazori od verističnih in naturalističnih do skrajno, v. ospredju stoječih avant-0a?d)t}h pilatsjrjanskih umetniških stremljenj. Verjetno ga ni mesta, kjer bi človek tako mečno čutil utricJ kuHurnegc in umetniškega, življenja kot ie Praga. Dovolj bo. če vemo, da je v Pragi kar 7 ali več razstavnih galerij, od katerih so nekatere, kot n. pr. Manès, Ume-lacka beseda, salon Jednoty vyh'ar-riych umelcu in Topič najbolj re-ptez&ntailvne in v katerih se vrstijo razstave zaporedoma vse lelo. fntentivno umetniško iiddjstvbtitt-njt čeških in slovaških • HkàvniW umetitìkév. 'in visak a raven češka-sM»a$ke umetnosti je' razvidna tudi iz šteiritnjv-imeiniških revij,■: od ka-Lerih- naj t navedem le . Manesove «Volne snierg»,. «Život,»... katerega. Izdaja Uinelečka beseda,, «DUo» glasilo Jednoty vytvarnych umelcu, «Blok», ki ga izdaja skupina likovnih umetnikov v Brnu ter glasilo slovaških likovnih umetnikov v Bratislavi. Zelo lepo urejevana je tudi revija Bollar, glasilo društva za grafično umetnost Bollar, v katerem se zbira vse ustvarjanje v ‘ umelmški grafiki v Češkoslovaški. Poleg navedenih umetniških revij L. Tolstoj je napisal to dramo 1900 leta in sicer po resoltnem dogodku. o katerem mu je pripovedal prijatelj. Fedja, centralna oseba, je Clan aristokratske dru/.bc, toda njegovo življenje ne teče gladko, nekje se je prelomilo, in to tedaj, ko je spoznal vso ozkost ter ničevost okolja nie-ščansko-piemiškega ozračja. Kot posledica tega globokega razočaranja sledi, da se Fedja vda razrvanemu življenju, zapravljivosti, pijančevanju. Končno zapusti družino in po bohem-. sl<8 živi s cigani. Liza, njegova žena, ga sicer pregovarja, naj se vrne, toda za Fedjo ni več poti nazaj. Zato sprejme Liza ljubezen prijatelja izza mladih let. Toda poročiti se ne moreta, dokler Fedja ne napravi vseli potrebnih korakov za razporoko. Temu se Fedja upre, ker s proSnjo ža razporoko bi moral lagati, lagati s tem, da bi pripisoval vso krivdo uni- \ u "Zrni milu ec" u čenega zakona .sebi, medtem ko je krivda vsa na plehkem, ozkosrčnem, duSljivem družabnem ustroju. Fedja torej sklene, da uniči svojo že tako ničevo življenje s samomorom. Vse je že pripravljeno, napisal je ženi pismo, ko ga reši iz bolestnega položaja Maša, ciganka, ki ga ljubi. In Maša si izmisli drzen načrt: Fedja bo pustil svojo obleko ob bregu reke, ljudje bodo mislili, da je utonil. In tako se tudi zgodi, Liza se znova poroči. Zdi se, da se bo življenje uravnovesilo s tem, da je Fedja izginil iz «boljše» družbe. Toda taka enostavna svobodna rešitev ne 'zadostuje za filistr-sko moralo. Priti mora do sodbe, do javnega razkrinkanja človeškega o-sebnega življenja! Ko Fedja v krčmi pripoveduje o svojih težkih izkustvih, o razočaranju nad takim praznim življenjem, o svojem begu, o svojem neverjetnem . položaju «Živega. mrtveca» — nekdo obvesti o vsem tem sodišče! Seveda, vrši se razprava, Liza je obtožena, da se je drugič omožila, medtem ko je bil prvi mož še živ. Kljub vsem pazljivostim in skrupoloznemli tcrcijaislyu so moralna pravila strta! Prej je bil krivec samo Fedja, pijanec in zapravljivec, zdaj so krivci še vsi drugi člani okostenele, nezanimive družbe. Toda Fedja, ki je odkritosrčno prelomil z njo, ve, kaj mu je storiti: živega ga ta družba ne bo več dobila v roke, samomor bo napravil, tako bo dal Lizi možnost, da bo še srečna; zanjo je vse bolj enostavno! To je »a kratko vsebina te Tolstojeve drame, ki je revolucionarna v kolikor obsoja lažimoralo aristokratskega meščanstva tedanje dobe. Fedja razlaga slikarju v krčmi: ko se je zavedel, da je zagozden v nepopravljivo brezpomembni družbi, je imel tri poti na izbiro. Živel bi bil nadalje. Ob obiefnici rojstva ruskega dramaHka NIKOLAJA OSTROVSKEGA 12, aprila preteče 125 let, kar se je s Moskvi rodil slavni ruski dramatik Aleksander Nikolajevič Ostrovski. Njegov oče je bi! advokat, in pravni svetovalec moskovskih trgovcev iz predmestja Zamoskvorečje, kjer je zrasel tudi mladi Aleksander. Kot sin ne bogatih, a trdno stoječih mešča-, nov, se je mladi Aleksander šolal v Moskvi in se posvetil na univerzi študiju prava. Toda študij ni dovršil, ker se je sprl z nekim svojim profesorjem; še mlad je stopil v državno službo in,bil usjužben najprej pri tako imenovanem sodišču po vesti, kjer so obravnali spojne zadeve med starši in otroki. Kasneje je služboval pri moskovskem trgovskem sodišču, kjer se je dodobra .seznanil z živ-| ljenjem moskovskih trgovcev, ki jih ; opisuje v'svojih številnih dramah. Ves : čas svojega plodnega lilerarnega dela 1 je ostal v Moskvi v tej službi, ki pa mu 'je Obnašala ' le skromne do' hodke, tako da se je kljub ogromnemu literarnemu delu le težko prebijal skozi življenje. Sele ob koncu svojega življenja je zaradi zaslug, ki si jih je pridobi! za razvoj ruske dramatike. postal dramaturg rno.skovskiti gledališč in ravnatelj gledališke šole. Toda ob nastopu te službe je bil že močno bolan in duševno zlomljen kar je bila posledica stalnih borb s carsko cenzuro, trgovci, ki so užaljeni rovarili zoper njega, ter s konservativ nirni politiki. Tako svoje nove službe ni dolgo opravljal, že po nekaj mesecih se je moral zateči na rodbinsko posestvo v vasi Sčelikovo, kjer je tudi 2.6.1886.umrl, star 63 let. © Ostrovski je napisal veliko število dramskih del, med katerimi prevladujejo satirične komedije, že v domači hiši se je Ostrovski seznanil s književnostjo in med deli bogate očetove knjižnice Vzljubil zlasti dramatiko. Pisebno močno pa je na njegovo literarno ustvarjanje vpji vaio življenje v moskovskem predmestju Zamoskvorečje, odkar je bil Ostrovski doma in kjer so živel: meščani' trgovci, ki; so iz dneva v dan postajali ekonomsko močnejši, niso pa imeli pb načelih v tedanji Itusiji veljavnega družbenega reda nikakega družbenega ugleda in nobenih političnih pravic. Ko je bil kasneje uradnik trgovskega sodišča, je življenje trgovcev spoznal še globlje, saj so se na sodišču razgaljali vsi njih spori, spletke, zloba, umazana konkurenca iz pohlep po denarju, kar vse biča v svojih 'dramah. Tako je Ostrovski kot bister opazovalec tega življenja imel obilo gradiva za svoje drame in komedije, v katerih je tako sijajno prikazal življenje moskovskih meščanov. Seveda pa je napisal tudi nekaj zgodovinskih dram in iger iz kmečkega življenja. Kot 24 let star študent je Ostrovski dosegel prvi literarni uspeh, ko je citai svoje dramske prvence, ki so vzbudili pozornost pri samem Gogolju. Toda ko so njegove prve drame izšle v tisku, so nastopili' proti njemu užaljeni trgovci, kar je imelo za posledico, da je cenzura prepovedala uprizarjanje njegovih del. Kljub temu pa je Ostrovski pisal dalje in slednjič le dosegel, da so njegove drame uprizorili. Mnogo nevšečnosti je moral stalno prestajati, vendar pa je bila njegova literarna delavnost neumorna. Ves čas . svojega . .življenja sc je moral boriti s cenzuro, gledališkimi upravniki in zakulisnimi spletkarji, kar ga je končno tudi strlo. Kljub temu pa je Ostrovski napisal 48 izvirnih in docela različnih dramskih del, v katerih nastopa okoli 1000 raznih oseb, katerih značaji se ne ponavljajo. Njegova najboljša dela, med katerimi prevladujejo satirične komedije, so: Gozd, Nevihta, Siromaštvo ni (Nadaljevanje na 9. strani.) VetdijiUj kakor doslej, sprejel bi družbeni red,’ Ne sprejel bi ga, temveč bi se mu uprl: toda za to se ni čutil dovolj močnega, ali pa bi se umaknil. Izstopil; iz družbenega življenja. In to je Fed-I ja tudi storil. Fedja je slabič, reši pa' ga iskrenost, s katero se loči od reda, katerega ne more več sprejeti. In s cigan: živi, ker predstavljajo oni zanj še živo silo, element, ki ga družba ni še zmrcvarila s svojimi formalizmi. Ob tako zanimivem likf, ki nam ga je dal Tolstoj s Fedjo, smo pričakovali, da nam bo Memo Benassi, ki je z «živim mrtvecem» otvori! 3, t. rn, v Verdiju svoje gostovanje v Trstu, ustvaril živo, spuščeno ir.terpretacijof Nismo si drznili upati, da bi italijanski umetnik sledit življenjski sili, širini ruskega človeka. Toda nakazal bi bil lahko. Benassi pa nam je Fedjo' izmaličil, «Živi mrtvec», ki je reali« stično mišljen in pisan, je postal t-Benassijem nekaka surealistična krea« tura, ki se premika v religiozno abstraktnem ozračju. Poudarek je bit vseskozi na neki zvrsti eteričnega li< rizma, ki je dvignila realistično Tolstojevo dramo v breztežno duhovitost' Benassi je toliko daieč od Tolstojeve' ga Fedje, kolikor je Manzoni od so-zlobnega italijanskega slovstva: kajti, da je podajal patra kristbforja iz Za-»; ročencev, bi bila v soboto njegova igra sprejemljiva! Toda pater Kristo-for je pater Kristofor, za Fedjo pa je taka pridigarska patetika poneverba. Zate nam je bila sobotna predstava muf m, igra tuja, ozračje nemogoče. Zraven tega je režija izstriglà dve sliki v celoti, s tem je poenostavila Lizin značaj, toda umorila življenjsko polnokrvnost drame, kar je snet bilo v prid spiritualistični postat vitvi dela. Nujno se je za to izmaličil prizor s ciganskimi godci. Prizori; v katerem bi se bil moral Fedja pot čutiti kot v sočnem, kričavem, vriska] jočem svetu, je, bil kot salonska živa stika, , ovita v neko romanti.{iuj kolebljivost polsna. ■ . . . I Ob zgrešeni postavitvi glavne vloge,: ter, splošne zamisli je pustila drama' občinstvo hladno. Tudi je motilo Be-1 nassijevo preveč baročno bogastvo' kretanja, ki je nemalokrat negativno vpliva. Vzbuja namreč vtis sejmske-ga glumca, ki se jeguljasto krivenči» Ob njem smo se spomnili Cankarjeve ugotovitve, da je od tragičnosti do smešnosti samo korak. PAHOR BORIS ’ 8 TEOBROMA UUBUENKA ŠPANSKIH IN TUDI DRUGIH SEGNOR Kaj naj bo zopet to? Nova tehniška iznajdba, novo zdravilo ali celo nova smer v filozofiji? Počasi, dragi čitatelj; če še ne veš, izveš sedaj. To skrivnostno ime je grško. Njega prvi del jo theos, to je bog, kakor v teologiji teozofiji itd., drugi pa pomenja toliko kakor jed, oboje torej: božja jed fioije jelo. Zmislil si pa je to sestavljenko sam veliki Pinne, slavni švedski prirodoslovce in s njo znanstveno krstil tisto 'dobrotljivo drevo, ki se je, sprva doma v Mehiki, razrastlo v obsežnih nasadih zlasti ob obalah afriške Gvineje, od koder oskrbuje večji ■del sveta s soojimi žlahtnimi sadeži: kakaovce. Upravičeno ga je krstil tako, kajti že stara mehiška legenda pripoveduje, da je kakao božji dar. Kvecalkovatl, bog vetrov in lune pri Aztekih, je prinesel seme te čudovite rastline iz pokrajin, kjer so bivali prvi sinovi sonca. Vladal je v bajni deželi Tolan, kjer ljudje niso nikdar trpeli pomanjkanja, temveč so bili silno bogati. Toda Kvecalkovatl je ob neki priložnosti hudo grešil in nad Tolan ']e prišla nesreča za nesrečo. Užaloščen ja nesrečni bog zakopal lol-'teški državni zaklad, spremenil kakaovce v trnove akacije, zbežat in se sam končal v plamenih. Toda potomcem Foltekov, Aztekom, je pomagal Ekhna, črni bog, ki ima rep škorpijona in ki nosi na glavi skledo s kakeovimi stroki. Eazpro-strl je roke nad deželo in jo varoval. Odsihdob so ga častili in njemu m slavo prirejali slovesnosti, ob katerih so žrtvovali psa, ki je moral biti marogast kakor zrel kakaov strok. Ko so Spanci zavzeli Mehiko in sosednje dežele, je vzbujal skakao -ati», ki so ga pili domačini, njihovo posebno pozornost. Pijačo so sestavljala pražena in na drobno zmleta kakaova zrna, pomešana z vodo. Kakor v mnogih drugih primerih se je zgodilo tudi tu, da so tuje ime v, špakedrani obliki prenesli v Evropo, kjer so novo pijačo imenovali čokolada. Spanci se niso mogli načuditi, da je kakao v svoji domovini veljal ne' le za važno hranilo, oziroma dražilo, temveč da so bila njegova zrna obenem plačilno sredstvo, čeprav je dežela imela obilo zlata. 400 zrn je tvorilo denarno enoto contli, 20 contlov eno ksikvi-piti, tri kslkvipile eno kargo. Za deset zrn si že lahko kupil kunca. Sužnja so cenili na kakih 100 zrn, vendar pa sta ta morala biti prvovrstna. Tudi davke in druge dajatve so plačevali s kakaovimi zrni. Shranjevali so jih v zakladnicah tako, kakor spravljamo dandanes zlato in srebro. Sodobna španska poročila pripovedujejo, da je zakladnica cesarja Montezume hranila okoli 25.000 stotov tega naravnega denarja. Če pomislimo, da je tisoč zrn ustrezalo vrednosti kakih 13 predvojnih lir, je imel azteški vladar v svoji zakladnici kar lepe denarce, ki so jih Spanci prav radi jemali za tisto malovredno robo, s katero so osrečevali novi svet. Mehiški kakao pa ni bil vselej le preprosta mešanica kakao ve moke __ -i.——- ;—-—— masrnsmrn Pllimi Po različnih vijugastih poteh je hodilo nafte . pisalno orodje, preden je dobilo danaSnje oblike. Udarjali so z dleti v kamen, rezali s kovinastimi kosi v lesene plošče, slikali so z barvami in šopi las na svetle liste in obeljene lesene klade. Leta 330 pred našim štetjem so Egipčani stržen rastline, rastoče ob Nilo-vem ustju, ki jo poznamo pod imenom papirus, uporabljali za pisanje. Iz imena papirus je nastala beseda papir; pole so poslikali s tankimi Čopiči. Leta 3000 pred našim štetjem so imeli Kitajci povsem izoblikovano pisavo, ki je obsegala 40.000 pismenk. Navaden papir, kakršnega dandanes uporabljamo, je izrfašel Kitajec Tsai-lun. Razne tuše in čopiče so Kitajci kmalu vsi poznali. V starem veku so z ostrimi pisali razil; palmove liste in lubje., V Grčiji so rekli železnim pisalom «stylos». Pri Rimljanih je pergament, izrinil papiros. V Evropi 'je pergament ostal v veljavi, dokler niso v srednjem veku iznašli papir, ki so ga poceni in v množinah proizvajali. V davnem Rimu so razili pisavo na voščene tablice, te _ zvili skupaj in jih prevezali z lično vrvico. Leta' 593 so Kitajci že poznali tiskarstvo in šele 200 let kasneje so Perzijci naučili ujete Kitajce izdelovanja papirja. Iz Perzije je prišlo to znanje v Evropo v 12. stoletju. Najstarejša evropska listina iz papirja izvira iz leta 12G7 in je to neka italijanska pogodba. Od leta 1650 je znano črnilo, ki so ' ga' delal; iz saj, vode in gumija ; tako je ostalo več stoletij, dokler n: kemična industrija iznašla novo Crnilo. Angleški kemik Jožef Priestley je leia 1770 priporočal za brisanje napak v risbah s svinčnikom, koščke kavčuka. To zamisel si je dal patentirali in je sam začel proizvajati radirke. Pet let nato je stala v Parizu radirka štiri franke. Francoz Louis Robert je leta 1793 iznašel prvi uporabni pisalni stroj. Papir je postajal vedno cenejši, zato so naslajale no- smwBSEsas ve pridobitvene panoge; časopisi so se neznansko pomnožili. Izdelovali so dopisnice in 1830. je začel angleški knjigarnar na debelo izdelovati pisemske ovojni :e. še večjo pocenitev papirja in laže izdelovanje je iznašel nemški delavec Keller, ki je leta 1813. začel izdelovati papir iz lesa. Ze v IG. stoletju so pisali važne listine z jeklenim peresom, toda šele 1818. je stalo kovinsko però 3 do 10 goldinarjev. Gosje pero se ni dalo‘tako brž odgnati, ker ga je bilo laže dobiti in se je dalo večkrat in dobro prirezali. Leta 1828 je proizvajal Gillot v Birminghamu jeklena peresa s stroji, čez dve leti nato je iznašel Perry nekaj zelo važnega: da so dobila peresa v sredi režo i.n so* postala s tem bolj pripravna in bolj mehka. V tej obliki jc ostalo jekleno pero skoraj nespremenjeno prav do teh dni. Cim cenejši je‘bil papir, tem več ga je svet uporabljal. Kmalu je bilo človeku pisanje s peresom in svinčnikom prepočasno in pisava se je zdela premalo čitljiva. Iz tega se je razvila misel za iznajdvo stroja, ki je takorc-koč vzel človeku pisanje iz rok aii pa ga vsaj olajšal. Anglež Mili je 1714 zgradil neko čudno reč, pisalni stroj, ki so se mu jako smejali. Leta 1855 so bile že precej pojasnjene potankosti pisalnega stroja in kmalu nato so Sheles, Shoute in Gliddon zgradili pravilno delujoč pisalni stroj, ki ga je že čez sedem let nato začel Reminkton na debelo proizvajali. Zdaj smo ž.e lako daleč, da nam sploh ni treba več pisati. Stroj naprav; vse sam: govoriš na voščeno ploščo, gl vse povedano in narekovano s spremembami glasov prenaša na pisalni stroj, ki potem samostojno piše, tako da ti je treba samo vzeti podpisani Hst iz okvira. Ta naprava pa je Se nepopolna, je ta-korekoč še v povojih, a nemara je le Se vprašanje nekaj let, po bo prav tako nekaj navadnega got danes pisalni stroj. in vode. Azteki so mu znali dodajati začimbe, ki so ga šele povzdignile v teobromo, v božjo jed. Našemu okusti ta mehiški kakao pač ne bi prijal, ker ga po navadi zaužijemo pristnega z mlekom in sladkorjem ali kvečjemu še z malim dodatkom vanilje. Špankam, ki so se priselile v Ameriko, pa je bil všeč tudi kakao, kakršnega so pripravljali domačini. Bile so tej božji jedi tako strastno vdane, da so jo služabnice morale nositi za njimi celo v' - cerkev- To je vzbudilo odpor duhovščine, ki pa v borbi proti kakau nikakor ni uspela. Ko je nek škof s prižnice obsodil pitje kakaa v cerkvi, španskih dam drugič ni bilo več blizu. Škof je moral preklicati svoje očitke, če ìli hotel pridigati pred praznimi klopmi in španske senjore so ponosno pile svojo čokolado naprej tudi v cerkvi. Nova pijača se je v Evropi udomačevala le polagoma. Prva ji je odprla vrata seveda Španija, za njo Italija. Tu je Florentinec Antonio Carletti imel prvi jječji obral za izdelovanje čokolade. Kmalu so se Po vseh večjih italijanskih mestih pojavile zajtrkovalnice, kjer so postregli izključno s kakaom, oziroma čokolado. Takih čokoladam je bilo obilo zlasti v Benetkah. Prancija je potrebovala dalj časa, da sc je privadila kakau. Madama de Sevi-gnè, ki je znana po svojih pismih, ga, je v drugi polovici 17. stol. še odklanjala z gnusom in tudi druge dame visoka francoske družbe ga niso marale. Marija Terezija, soproga Lìidovika XIV., ki je bila doma s Španskega in zato rada pila kakao, se je morala skriti, če se je hotela kdaj okrepčali z inehiško teobroma. Hitreje je kakao našel privržence tla Holandskem in v Angliji. Tu so imeli že v sredini 17. stol: več tovarn za izdelovanje čokolade. Zelo pozno je prišel kakao v Srednjo Evropo in v naše kraja, izprva le kot zdravilo. Svojo popolno zmago po vsej Evropi pa je dosegel šele za doba rokokoja. Čokolada ja takrat postala tako rekoč galantna slaščica, priljubljeno razvedrilo za dolgočasne popoldneve, prijeten dodatek k razgovorom v duhoviti družbi. Hokokojske gospe so se. kaj rade dale slikati ob skodelici čokolade in mnogi slikarji in bakrorezci so mojstrsko upodabljali tudi ljubke hišne in služabnice, kako postrežejo gostu s čokolado. Najbolj znana med temi slikami je Liotardova dunajska čokoladarica, mojstrovina, ki je v njej zajet ne le čar rokokoja, temveč tudi čar mehiške božje jedi. Ali si moremo čokolado pripraviti tudi sami doma? Seveda si jo lahko pripravimo, seveda če imamo za to potrebna kakaova zrna. Prgišče zrn najprej obrišemo s čisto krpo, da odstranimo z njih prah in morebitno drugo nesnago. Nato jih stresemo v skodelico, kf jo postavimo za nekaj ur v toplo pečici# V enakomerni toploti se zrna presuše in na lahno prepražijo, tako da lahko izluščino kakaova jedra iz luščin, ki jih obdajajo. Se topla čista kakaova jedra stresemo v prej segret porcelanast mainar, v !sale-rem jih zmeljemo. To gre prav lahko, ker vsebujejo kakaova z: na 50% maščobe, tako imenovano ka-kaovo maslo, ki se v segretem mož-narju hitro topi. Kmalu se oblikuje lepo in enakomerno rjavo testo, kakaova masa. Primešati ji je treba le še 50% sladkornega prahu in polsladka čokolada je gotova, če vzamemo manj sladkorja, recimo 40%, je čokolada grenka, če ga vzamemo več, morda 60%, je sladka. To jc vsa skrivnost izdelovanja čokolade in na ta preprosti način so jo pripravljali tudi Azteki, Na skledastih žrmljah,, kamnitih ročnih mlinih, l:i so jih segrevali od spodaj, so z okroglimi kamni mleli ka-kaovo maso. Danes je seveda tovarniški stroj prevzel ne le to grobo pripravljanje, temveč tudi finejša dela, ki dajejo čokoladi pravilno mešanico sestavnih delov in pleme-1 niti okus. Med deželami, ki izdelujejo najboljšo čokolado, je na prvem mestu pač še vedno Švica, vendar so tudi druge evropske in tudi ameriške države dosegle v njeni produkciji lepe uspehe. C. C. lilillfKilHHK 1 $ (!) $ C<3 (0 03 5:2 5P 5j2 2 03 ili ^3-&>^L-r:-K-;-7y-^-^-fež-xž-cs;-gyvT^ir>-rf-^3-S^~S-S-gg-|H!'l!lWP}Hig zabijem vsi spori med Ameriko in Japonsko; vojaki kuomintanga so imeli na razpolago 256 poljedelskih strojev, letala, orožje, vse nujno potrebno. Potem je prižel Hoinezinu na’ pomoč CàhgkàjSék z vojsko 400.000 vojakov. Sest pohodov na. malo provinco Czjansi se je končalo s Sramotnim porazom odlično o-borožene armade kuomintanga. Zgodovina je zahtevala, da se boj odvrne cd Czjahse. Pretila je vojna vsej Kitajski. .Japonci so vdrli . v Mandžurijo, zavzeli - Zehe in se pripravili na pohod' v notranjost Kitajske. Cžude in Maocetung ki nista hotela, da bi njun narod prišel v japc tiske suženjstvo, sta ponovno predlaga Cangkajšku, da prične z njimi skupno borbo proti Japbti-cem. Nankinška vlada pa je predlog odklonila in tedaj je Cžude odšel s armado na severno zapadno Kitajsko, da bi pričel borbo z japonskimi intervencionisti. To je bil legendarni pohod 5000 km preko gozdov In gora. Na svojem pohodu so naleteli na kraje, kjer so ljudje u-mirali od lakote. Zemlja je pripa-. dala veleposestnikom, katerih agenti so pobirali večji del pridelkov riža, boba in maka. — «Kaj ja napravila kuomintan-gova vlada z našim ljudstvom!» so se razburjali vojaki. — «Ce ne preženemo veleposestnikov in ne vza- KOLKOZNI AGRONOM PREDAVA O PŠENICI. g 3-3 3 3-3-33-3 3 3 3 3 3 3 3-3-333^^-SiKlIillllilHHHIlI je nova vojna -r ne na življenje — na smrt! Sedaj ima Cžude 62 let. Maocetung je 7 let mlajši. V odločilnih trenutki!; borbe jih vojaki Cesto vidijo skupaj. Cžude je pred glavnim napadom kuomintangovih vojsk moči tako-le ocenil: — Vsak vojak naše armade velja za tri do pet kuomintangovih, v obrambi vsak bataljon za polk. To je bilo tudi praktično dokazano. 25 let neprekinjenih bojev! Tisoči vojaških grobov so pokrili kitajsko zemljo. Bojevalo sc je že tretje po-kolenje vojakov Cžudcja, ko je bilo po vsem svetu naznanjeno, da je kitajsko narodno-osvobodilna armada odbila napade kuornintango-vih vojsk in sama prešla v napad! 7 milijonov vojakov kuomintanga, ki so jim govorili, da so od Cžude-jeve armade ostale samo posamezne skupine po gozdovih, je nenadoma Spoznalo, kako je narodnoosvobodilna armada v desetih večjih provincah istočasno začeta močan protinapad. — «To je predsmrtna agonija Cžudejevih tolp, — so pisali nan-kinški časopisi — «Poginili bodo, mi smo se jim umaknili, da bi jih izvabili v past. — Medtem so od julija 1946. do novembra 1947, 1. —- Proti komu se boriš? — Mi niso povedali. Meni je častnik rekel, da so CŽudejevi vojaki razbojniki in jaz sem se boril zoper razbojnike. Vojaki so se smejali, toda stotnik se je resno obrnil k ujetemu častniku. — Kdo vas je učil boriti se z nami? 1936. leta so bili naši inštruktorji Nemci. — Nas zgodovina ne zanima, kdo vas je učil sedaj? — Častniki in inštruktorji ameri-kanske armade. — Kje in kdaj je to bilo? — V Šanghaju, pred dvema mesecema. — Je tam mnogo amerikanskih učiteljev? — Baje okrog 10 tisoč. Točno ne morem povedati. Njihova bivališča straži amerikanska policija in Kitajcev ne pustijo v bližino. Ujetniki so sedaj v delovnih tečajih in ne da bi čakali povelja odlagajo vso amerikansko opremo, v zameno dobijo obleko kulijev. Milijoni 'dolarjev, ki so jih dale Združene države kuomintangu, 2000 letal, 250 vojnih ladij, vse orožje japonske armade, ki je kapitulirala, 7 milijonov vojakov kuomintanga Umrl je v vojni nenavadne smrti. Pokopali so ga na bojnem polju | ponoči, ob svitu trepetajočih bakel. ! Pred tremi urami, ko so se oddelki narodno-osvobodilne kitajske vojske približali obzidju Uaj-Luna je Cžan pinfan še poveljeval bateriji. Topovi so stali na hribu in preko glav prodirajoče pehote so streljali v -zaprta mestna vrata. V odsevu ognja šo vojaki opazili, kako se je njihov poveljnik zgrabil za srce in se zgrudil. Vsi so takoj priskočili, misleč da je ranjen, toda stark Cžanpin-fan je Se našel moči, da je na vojake zakričal: «Kdo vam je dovolil zapustiti topove? Saj ini itak ne. morete pomagati!» Dovolil je le enemu vojaku, da ostane pri njem. Ko so se v mraku sestali na skupnem grobu, je vojak pripovedal: .— Nisem verjel, da umira. Govoril je kot v blodnjah. Obžaloval je, da ni prišel do rodnega Nankinga. To je bila najtežja smrt, ki jo vojaki pomnijo. Niso pokopali ostankov človeka, ki ga je raztrgala mina, temveč človeka, ki je umrl od starosti in ki je šel na vojno pred dvajsetimi leti. Vsak vojak, ki se je ob tem zamislil, je občutil dih časa. Nekje tam daleč so ostala njegova mladostna leta, leta prvih in čistih srečanj z ljubljenim dekletom, mirno življenje v domačem kraju. Ali je to sploh bilo mogoče v življenju, če gre v grob človek, ki je na vojni umrl naravne smrti? Namesto onemoglih in v boju padlih so prijeti za orožje novi tisoči mladih vojakov. Z njimi je armada znova zaživela, vojaki so izgubili občutek za čas —^ šli so v napad in ne oziraje se nazaj, so videli pred seboj le zmago. Ce je' kje na svetu najvišja mera trpljenja, tedaj je to gotovo pri vojakih Cžude-ja in Maocetungn. Od koder koli pridemo v severno Kitajsko, takoj občutimo, da je na- stopil duh narodno osvobodilne vojne. Komaj prestopimo meje, že se dvigajo pred nami za prvimi gorami kakor zračni prividi v pustinjah, na karti neoznačena, sedaj sežgana vojaška mesteca, tlakovani aerodromi, gosta mreža cest in železnic — ostanki bivše države Mand-žuja. Od tod so Japonci tajno pripravljali udar SZ v hrbet in na njih vojnih kartah sfte ravna puščica Primorje. Oživela so stara kitajska mesta: Cicikar, Mešan, Jan - Czin, Dunhua z globokimi jarki in glinastim obzidjem. Duh vojne še ni sprhnel s teh mestec, čeprav. se je od njih odmaknila fronta. Po ulicah korakajo z bobni in sedaj z lesenim orožjem oddelki vpoklicanih in do-brovoljcev. Ljudstvo pripravlja rezervne , armade. Vse stene hiš, vsi plotovi, budistična svetišča, celo o-graje pokopališč so polna gesel. TU imajo radi revolucionarno rdečo barvo. Ognjene črke: Ljudstvo pripravlja armado! Armada bo osvobodila ljudstvo suženjstva veleposestnikov in kapitalistov — v tem je jamstvo naše zmage. — Vojak, od tvojih uspehov zavisi blagostanje tvoje družine! — Strahopetec je izdajalec! — Pozdrav vojakom herojske narodne-osvobodilne vojske, ki so prešli od obrambe k napadu in se sedaj bore na- teritoriju kuomintanga! Narodno osvobodilna armada Kitajske je prehodila - slavno pot. Zgodovina njenega nastanka je ocgovpr na vprašanje, čemu zmaguje. Pred 23 leti, ko je v^Rusiji bila Se državljanska vojna, je mladi Czedun v zapuščeni kitajski provinci Hunjan organiziral prvo celico komunistične partije. Sedemletno delo komunistov med ljudstvom jc privedlo k organizaciji ljudske vlade v provincah Czjansi in Hu-njanu. Za zaščito novega življenja so bile potrebne oborožene sile. U-stanovili so četrti korpus, temelj bodoče armade. Poveljnik je postal navaden vojak komunist Cžude, ko- misar pa g' V vsej zgo- dovini KitajsK* J1* bilo take ar- Ì madc, ki bi ”'eni v roki šči-j tila pravice <%].ega ljudstva. In [ vsi, ki niso l1 bnireti v bedi 1 in suženjstvUi G obračnli k njej kot proti sonc* . eta 1530. so se ti ljudje r‘eloi armad. Nastal je £la''’;n kateremu je načeloval Cžu^' Evolucijski vojni svet. . Siie ljudskč„ e so se strnile nad kraje: K2V' Canša . Iland-ž.ou * Fučž«1, Je bil majhen oiok borcev sredi divje besnečega oce>' eakcionarnih sil kuomintanga. G. ^'vizijami je prišel sem «i%rdeče» vojni minister Hoind EkoJ so bili po- in tisoči amerikanskih svetovalcev, ki vodijo vojno, vse to ni zmoglo ustaviti protinapada Cžudejeve armade! Vojni ameriški inštruktorji so sc na vznemirjena vprašanja iz New Yorka, kjkšen je položaj, odločili ob steklenici vermuta za laž: Sovražnikova vojska na Kitajskem ima svojo taktiko in strategijo in dokler teh ne spoznamo, se ne bomo mogli boriti uspešno. Nedavno je nek amerikanski dopisnik pri štabu kuomintangove vojske, da bi rešil svoje kolege z onstran oceana, javil senzacionalno vest, da se mu je posrečilo iz popolnoma zanesljivih virov odkriti tajne strategije in taktike Cžudejeve vojske. Redakcija je poročilo objavila s svojimi opombami: da bo objasnitev in spoznanje sovražnikove taktike omogočilo kuomintangovi vojski kmalu dokončati vojsko na Kitajskem. Na bojnem polju so Cžudejevi vojaki našli pri nekem ubitem kuo-mintangovcu časopis s tem člankom. Pokazali so ga svojemu komisarju in bivši učiteljici, neustrašeni Sao. Ker ni znala odgovoriti vojakom, je prosila svojega moža, generala Džubaidžuja, naj odgovori on. «Vse, kar je tu napisano, je resnica, je na veliko začudenje vojakov deja! general. — Da, v dvajsetih letih vojne smo mi, komunisti narodno -osvobodilne armade ustvarili svojo strategijo in taktiko, ki imata za osnovo ljudsko vojno in borbo za interese delovnega ljudstva. Nek bobnar je pogumno dejal: — Saj to je vendar vojna tajnost, oni pa pišejo o naši taktiki! General se je nasmehnil: Ko nas je bilo malo, smo se često držali partizanske taktike — Najprej smo zavzemali memo oblasti v svoje roke, bo vsa Kitajska zašla v tako bedo». Najprej je bilo treba rešiti deželo pred Japonci. Medtem ko se je nankinška vlada skrivala po dvorcih, ne da bi se brigala za usodo ljudstva, je Cžude najprej peljal vojake proti intervcncionistom. To je odkrivalo vojakom resnico. Kdo je prav za prav gnal v boj vsega izčrpanega Cžudeja? Vojaki so se spomnili, kako so v nek skupen grob skupno z rikšami iz Sanghaj-a, z mornarji in rudarji položili drobno truplo Cžučan, žene svojega glavnega poveljnika. Umrla je v boju, boreč se skupno z vojaki. ^,NARODN'° ' OSVOBODILNA ARMADA ZAVZELA KUNCULJAN MED CANCUNJEM IN MUKDENOM, PO AGRARNI REFORMI SO SE BRIGADE. VAZNO POSTOJANKO KMETJE ORGANIZIRALI V DELOVNE DZE-DUN VODITELJA KITAJSKE NARODNO-OSVOBODILNE ARMADE. UJETI TOPNIČAR JAKOM NARODNO-OSVOBODILNE CANGKAJSKOVE ARMADE, KI SE JE IZUČIL PRI AMERIKANACA EvrCC ARMADE USTROJ SVOJEGA OROŽJA. LJUDSKA '-UJE ZAVZETO SKUPINO H1S. Kljub temu da so strogo izbirali i vojake, se je vendar armada na tem pohodu podvojila, in sicer k kmeti in delavci. Ko so ranjenci predlagali Maocetungu: •— «Sedi, komisar, mi umiramo, kar ni velika škoda; ti pa si dolžan še vodili borbo, — jim je odgovarjal: — Umreti more tudi strahopetec, a mi bomo živeli in se borili, to je, kar nas dela tovariše in komuniste. Ta armada je osvobodila Kitajsko japonskega suženjstva. Ko so bili Japonci pregnani iz Kitajske, je Cangkajšek menil, da je »letna vojna izčrpala armado Cžudeja in jo je zato znova napadel. Začela se vojaki Cžudeja razbili velik del kuomintangovcev, 46.000 vojakov je bilo ubitih in ranjenih, 1500 ujetih. 2 milijona Cžudejevih vojakov je prisililo k umiku 7- milijonov kuomintangovcev! V okolici Mukdena, v .neki krčmi, kjer ni bilo vež ne oken ne vrat, so se' Cžudejevi vojaki neprisiljeno pogovarjali z ujetim kuomintangovcem: — Ti se bojuješ z.a Trumanove koriserve? — Meni je bilo ukazano, jaz se NOVO RODBINSKO PRAVO J UGOSLAVIJ E (Nadaljevanje s 6. strani.) sebni predpisi. Zakonodajalec stoji namreč na stališču, da 'je treba tudi v stvareh glede očetovstva ugotoviti resnico, kar je sploh temeljno načelo nove jugoslovanske zakonodaje. Domneve, da je otrok zakonski, veljajo samo toliko časa, dokler tega nekdo ne izpodbija. Tako lahko mož izpodbija očetovstvo glede otroka, ki ga je v veljavnem z.akonu rodila žena, Enako lahko otrokova mati ter celo otrok sam osporava očetovstvo onemu, ki se po določbah tega zakona smatra z.a očeta. Slednjič celo vsaka tretja oseba, ki smatra sebe za očeta nekemu otroku, osporava očetovstvo onemu, ki se sam priznava za očeta. UGOTAVLJANJE OČETOVSTVA Glede na to, da imata dolžnost skrbeti za preživljanje in vzgojo otrok ler še druge dolžnosti in da sta oba roditelja pri tem docela enakopravna, je novi zakon o razmerju med starši in otroki postavil načelo, da je dopustno ugotavljanje očeta nezakonskih otrok. V evropskih pravili je to vpi’ašanje različno urejeno in imarno države, kjer se to dopušča, drugod pa zopet ne. Zanimivo je, da je bilo v Sovjetski zvezi dopuščeno ugotavljanje očetovstva, po letu 1944 pa to ni več možno, ker je država postala ekonomsko dovoli močna, da nudi nezakonskim otrokom sama vsa potrebna materialna 'sredstva za njih vzgojo in oskrbo. Jugoslavija danes še ne more zagotoviti nezakonskim otrokom potrebna materialna sredstva za njih vzrejo ter je zato skrb za njih preživljanje prepuščena družini. Ker pa borim. Bolje kot me hranijo, bolje I je pri tem /Ke načeloma enako dolse borim. J žan prispevati k vzdrževanju otrok kot mati, daje materi možnost, da' pokrene postopek za ugotovitev očeta njenega nezakonskega otroka in zahteva od njega prispevek za vzdrževanje otrok. Nezakonski oče očetovstvo sam priz-ilava bodisi s tem, da to prizna pred matičarjem ali v oporoki,, oz. drugi veljavni listini. V nasprotnem primeru pa se očetovstvo lahko ugotavlja tudi v sodnem postopku. Mati, pa tudi otrok, ko postane polnoleten, lahko vložita posebno tožbo pri sodišču, ki na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovi, kdo je oče. Iz navedenega vidimo, da je novi zakon o razmerju med starši in otroki izenačil pravice in dolžnosti o-beh roditeljev do otrok in obratno. Se prav posebno skrb pa je posvetil nezakonskim otrokom, katerim daje vso zaščito in enake pravice ket zakonskim, kolikor je to glede na izredni položaj nezakonskih otrok sploh mogoče. S tem je docela izvedeno načelo enakosti, hkrati pa je izražena velika skrb, ki jo ima država do svojih bodočih državljanov. Rupel Slavko —a— Nikolaj Ostrowski (Nadaljevanje s 7. strani.) sramota. Donosna služba. Ne sedaj v tuje sani' ^irez krivde krivi, Se tak lisjak se nazadnje ujame (V vsakem modrecu je dovolj prostodušnosti). Goreče stce in še druge. Skupaj z dramatikom Solovjevom je razen svojih 48 del napisal še tri drame, prevajal Shakespearja, Cervantesove medigre in napisal tudi edino delo v prozi: Zapiski -prebivalca Zamo-skvorečja. --------------------------—9 majhna in srednjevelika mesta in večja naselja, potem pa velika mesta. Glavni cilj ni bil obdržati jih, temveč uničenje in izolacija nasprotnikovih sil. V zavzetih naselji)! in mestih smo izpopolnili svoje moštvo in orožje ter tako uničevali sovražnika. Pomislite, na teritorju kuomintangovcev je bilo več kot 400 milijonov prebivalcev, na našem 50 milijonov. V armadi Cangkajška milijoni vojakov, a pri nas tisoči. Po zaslugi naše strategije in taktike imamo sedaj v armadi 2 milijona ljudi in okrog 150 milijonov prebivalstva v zaledju. Ce bi nas hoteli premagati, bi morali tudi kucmin-tangovci organizirati partizanske odrede. Toda kdo bo šel vanje in v čigavem imenu? Partizani so tisti, ki se bore za svobodo in hočejo vzeti zemljo veleposestnikom. To pomeni, da naša taktika ni primerna za sovražnika. Vojaki so odobravajoče zahrumeli, «Naša taktika» je, je nadaljeval general — izogibati se bojev, katerih uspehi ne nadomeščajo izgub. General je povedal, kako menjav» njih armada, prilagajajoč se položai ju, tri načine vojne: manevrsko, pozicijsko in partizansko. In zaključil je s smehom vojak: Sploh pa je omenjeni ameriški dopisnik spreten slepar. On je Ttar prepisal iz kitajskih časopisov besede Maocetunga. Ljudstvo in armada sta tu neraz-družen pojm. Iz vseh krajev osvobojenih rajonov se pomikajo karavane na bojišče. — «Prevažate čete bolj ponoči? smo spraševali kmete, — Prej, ko je naša armada bila v obrambi, smo vozili ponoči, a sedaj vozimo ponoči in podnevi, samo da bi naši sinovi pognali čimprej izdajalce v smrt. 2olti mesec je motno razsvetljeval: gole, otožne ugasle ognjenike Mani. džurije. Veter je odnašal sneg in razgaljal dolge skupne grobove var jakov kot bi hotel opomniti ljudi:; Ne pozabite nanje! Vse je tiho, od nekod pa iz soteske se ‘ razlega železen marš — istočasno udarjanje tisočih nog. To so bližajoče se rezerve narodr ne-osvobodilne armade, ki pojde naslednjega jutra v boj. A. GUTOROVIC M. SULIMENKO Ostrovski je brez dvoma eden naj-večjih ruskih dramatikov, pomemben že po številu svojih kvalitetnih dramskih del, bolj pa po zaslugah, ki si jih je pridobil za razvoj ruske dramatike. Tako je Ostrovski tesno povezan z zgodovino moskovskega Malega teatra, katerega dramska umet-' nost se je v 19. stoletju tako dvignila, da je to gledališče predstavljalo središče ruske gledališke in dramatske umetnosti. Mali teater in Ostrovski pa sta neločljivo povezana, ker je to giedajišče pripravilo delom Ostrovskega take uprizoritve, da so zaživele v vsej svoji duhovitosti in globini. Obenem pa si je gledališče ravno z deii Ostrovskega ustvarilo svo.i posebni gledališki stil, po katerem je zaslovelo tudi izven meja tedanje Rusije. Ostrovskega, ki je v svojih delih, polnih prave človečnosti in topline, prikazal sliko ruske družbe 19.stolet-ja, štejemo zato upravičeno med največje ruske dramatike. —X — V Poljsko Češki Slovar V zbirki slovarjev slovanskih jezikov, katera izdaja Češka grafična unija i' Pragi pod uredništvob univ. Prof. dr. B Havranka, je izšel j» rusko-češkem slovarju, ki ga je sestavil prof. dr. L. Kopeckij, obšhuii poljsko-češki slovar, katerega avtor je Dr. Bohumil Vydra. Delo obsega skoraj 50.000 besed iz današnje literarne poljščine in je najpopolnejši poljsko-češki slovar sidoh. V dodatku so tudi najnovejše poljske besede in pojmi, ki so nastali v času druge svetovne vojne in po njej; Slovar ima tudi pregled poljske slovnice. V kratkem bo tudi izšel češko-poljski slovar. Poljsko-češki-. slovar ima 81(5 strani. STRAN NAŠIH KMETOVALCEV 7 PRAVILNA VZREJA PIŠČANCEV Vzreja piščancev ni lahka stvar. Zelo redko se posreči vzrediti vse piščance, ker jim prete razne nevarnosti: bolezni in sovražniki, tako da moramo vedno računati z znatnimi izgubami, včasih tudi 20 do 25%. Piščanci morajo biti v posebnih Kurnikih, ločeni od odrasle perutnine. Tako jim lahko posvečamo več pozornosti In preprečimo, da bi jih odrasle živali preganjale. Večji perutnmarji uporabljajo tako imenovano umetno kokljo, to je pripravo v obliki velikega dežnika, pod katerim je postavljena pečica za o-grevanje. Kakor st piščeta želijo več ali manj toplote, tako se oddaljujejo ali približujejo peči. To je umetna vzreja, pri kateri moramo za vso krmo in zaSčito piščancev skrbeti sami. Izgube so manjše, ker se piščeta v prvih lednih ne odstranijo daleč. Toda umetna vzreja ima slabo stran, da vzgajamo preveč mehkužne živali, ki nimajo prilike, da se že v mladosti v prosti naravi utrjujejo. Tudi odpade «troga naravna selekcija, ki nam ob prostem kretanju piščancev kaj kma-lu odst ra m vse slabiče. Pod umetno kokljo so,, živali zavarovane pred neu--jodfiimi vplivi vremena in tako o-stane pri življenju marsikateri slabič, Za kmečke prilike ta način vzreje sploh ne prihaja v poštev. Ko piščance, po izvalitvi odvzamemo kokljam, jih spravimo na toplo mesto in' ko dočakamo, da se zadnji piščanec izvali, določimo koklje- vodilice. Nikakor ni potrebno, da bi vse koklje valilke tudi vodile. Zelo negospodarsko je namreč, če vodi koklja samo pn nekaj piščancev,- kakor to vidimo zelo pogosto na naših kmetijah. Vsaki koklji dodelimo toliko piščan-cev, kolikor jih lahko pokrije. V mrzlem vremenu ji damo okoli 20, v toplejšem po 25 in več piščet. Na k) način izrabimo kokljo primerno, Nadštevilne koklje na podimo, da začnejo čez neka| časa zopet nesti. Velika prednost je zopet y tem, da se vsi piščanci istočasno izvalijo. Ce smo uporabili za valtlko tudi puro, potem ji vodstva rajši ne poverimo. Sicer je res pridna In skrbna mati, toda nerodna je in težka in nam prve dni marsikaterega mladiča pohodi. Koklji, ki je določena za vodilico, ne dajemo piščancev nazaj v gnezdo, kjer je valila. Nasprotno, sežgana gnezdišče, da uničimo mrčes, ki se ga je gotovo nekaj zaredilo. Vsaki koklji vodnici pripravimo poseben, majhen hlevček iz starega zaboja, ga znotraj prebelimo z apnenim beležem, nasteljemo s praprotjo in na vrhu s kratko slamo. Sprednjo steno nadomesti-mo z vratci iz žične mreže ali paličic, Ta hlevček služi za prenočišče toliko časa, dokler koklja piščeta vodi. Ker so mladi piščanci za mrčes izredno občutljivi in jih uši in pršice lahko dobesedno ugonobijo, sta. potrebni skrajna previdnost in snaga. Zaboj moramo vsak teden izprazniti, bastilj pokuriti, hlevček nanovo prebeliti in sveže nastlati. Kdor sc boji, da bi imel prvi teden ali prvih deset dni prevelike izgube, Če pusti koklji s piščanci popolnoma prosto pot, priključi lahko na opisani hlevček še majhno ogradico iz žice ali paličic. Ta ograja je brez tal in imajo piščeta pod sabo zeleno trato. V slabem vremenu se umaknejo v hlevček, ki ga ■odnesemo ponoči pod streho. Zapiranje piščancev v tako ograjo je potrebno -.amo tam, kjer so v okolici velike nevarnosti, na primer voda, cesta z živahnimi prometom, luknje izdrtih kolov ali iilc ob gozdu‘roparice (vra-ne itd.). Hlevček z Ograjo moramo prestaviti vsak dan na svežo zeleno trato, dà tako vsaj deloma nadomestimo prosto pašo. Običajmo pustimo koklji že tretji dan prosto pot, da sama vodi piščance po svoji pameti. Ne jezite se, če «ta neumna koklja» vodi mlade piščance v sončnem jutru po rosni travi, živalski nagon ji pravi, da je treba mladino utrditi. Za pišče, ki ne prenese pohlevne rosice, bolje, da pogine. Samo z naravno vzrejo vzgojimo res motne, zdrave in odporne živali, čeprav je nekaj izgub. Poleg mrčesa je piščancem nevarna posebno v prvem tednu tako imenovana bela griža ali kokošji tifus (legar). To je nalezljiva bolezen, ki se prenaša od odraslih kokoši na znesena jajea in od nasajenih jajc na piščance. Škodljivec je bakterija, ba-cillus puUo.-um, ki ne škoduje okuženim odraslim kokošim, medtem ko pomenjà za piščance skoro gotovo smrt, če ne preprečimo njenega razvoja v prebavilih. Razen nalezljive griže, dobijo piščanci lahko navadno drisko od pokvarjene hrane. Pazite posebno poleti, ko se na primer sveže mleko spremeni že v eni uri v strup za mladi nežni želodec. Dajajte torej vedno samo. popolnoma svežo hrano in samo toliko, kolikor je poje, nikdar ostankov. Grižo in navadno drisko pa lahko preprečimo. Zato imamo izborno sredstvo v kislem mleku. Zadostuje posneto kislo mleko, oziroma skisano posneto mleko. Mleko pa mora biti popolnoma skisano; samo malo nakisano rnleko je zelo škodljivo. Kislo mleko vsebuje bakterijo kislega mleka, ki povzroča kisanje mleka. Bakterija mlečne kisline je huda sovražnica škodljivim bakterijam, med drugim tudi bacillusu puilorum. Ko pride bakterija mlečne kisline s kislim mlekom v prebavila, uniči ali oslabi takoj bakterijo pullo-rum in druge škodljive bakterije, čim jih tam najde. Smrtno nevarna bolezen sploh ne more izbruhniti. Kislo mleko pa vliva tudi po svoji sestavini zelo ugodno na zdravje in rast mladih živali. Mesimo z njim mehko krm« za piščance. Ce ga imamo dovolj, dajmo jim ga tudi piti. Torej ne pozabi: kislo mieko je izborna hrana za mlade piščance, preprečuje bolezni, ohranjuje zdravje in pospešuje krepek razvoj. Dajajte ga že od tretjega dneva dalje. Ko koklja piščance zapusti, je tudi čas, tla zapustijo piščanci svoj dosedanji hlevček. Pa še vedno ni priporočljivo. da bi jih združili z odraslimi živalmi v kurniku. Mnogo bolje je, da si napravimo za doraš-čajočo perutnino majhen, prenosljiv, lesen hlevček. Da ga laže snažimo, ga napravimo tako, da lahko odvzamemo streho in tla. Streha je pokrita s strešno lepenko, stene so enostavne, lesene, ker nam hlevček služi samo poleti. Tak hlevček ima še to prednost, da ga lahko zjutraj s piščeti vred prenesemo v prosto naravo, tja, kjer je najboljša paša. Tako dosežemo, da se piščanci naravno in najceneje izborno razvijajo, ne da bi na paši odjedali hrano odraslim kokošim, ki se ne oddaljijo od doma čez neko mejo. Dr. 1. B, POBUIJE,..... JU n U in T U PobljariiR jalovosti goveje živine ; Živinorejci! Pomnite, da je ialo-vost goveje Sivine, skoraj vedno posledica bolezni, ki so na splošno ozdravljive. Kadar se vaše govedo takoj ne o-iplodi, .se 7. zaupanjem obrnite na živinoždravnika. Z vsoto, ki jo plačate za skočnin« ste opravičeni, da Vam živinozdravnjk brezplačno pregleda in ozdravi obolelo govedo. V ta namen pa morate živinozdrav-niku predložiti potrdilo o opravljenem skoku, ki naj ga da lastnik bika, Lastniki bikov so že dobili navodila, kako naj ravnajo pri pobijanju tistih bolezni, ki povzročajo jalovost. Zaiadi tega morajo predvsem: 1. Takoj javiti živinozdravhiku vsak bolezenski pojav na spolovilu bika; pripuščanje obolelega bika je treba prekiniti. 2. Preprečiti skok vsemu govedu, katerega spolni organi kakor koli niso v redu (kužna vnetja, izločanja itd.), dalje pa tudi tistemu, k! je zvrgio,. in sicer dotlej, dokler ga živinoždravnik ni pregledal in ozdravil. 3. Preprečiti tudi skok vsakemu govedu, ki je bilo prlpuščeno trikrat zaporedoma, a je ostalo neoplojeno, in sicer vse dotlej, dokler ni po predpisih ozdravljeno. 4. Zabeležiti vse tisto govedo, ka-teremu iz kakršnega koli razloga niso dovolili skoka. Seznam je treba poslati pristojnemu živinozdrav-niku in živinorejskemu oddelku kmetijskega nadzorništva. 3. Dobro si umiti rok - pred in po pregledu spolovila vsakega goveda, enako pa tudi po vsakem opravljenem skoku. U. Pred in po skoku vedno razkužiti bika 7, vbrizganjem 0.23 odstotne raztopine hipennangana (2.5 grama na 1 liter vode) v kožo, ki pokriva spolovilo. Kadar razkuženje z vbrizganjem m mogoče, se je treba poslužiti 5 odstotnega borovega mazila, 7. Pred skokom dobro očistiti in razkužiti zunanje dele govedovega spolovila. 8. Tik pred skokom ne razkužuj-te notranjih delov govedovih organov z razkuževalmmi sredstvi (kot so hipermangan, lizol, krepim in dr.); bolje in koristneje je vbrizganje hladne 1 odstotne raztopine sode bikarbone U ’cdilno žlico na 2 litra vede), in sicer približno pol ure pred skokom (to lahko napravi lastnik sam v domačem hlevu). !). Dobro je. da se krava še pred skokom povzpne na bika (predvsem alto smò Vbrizgali sodo bikarboito). in sicer zaradi tega, da se vbrizgano razkužilo in sluz izcedita iz nožnice 10. Ne dopuščajte več kot dva skoka na dan, toda tudi med tema dvema naj bo primerno razdobje. Ne dopustile, da napravi en bik več Snt 150 skokov na leto (na noben način pa ne več kot 200). Živinorejci! V Vašo korist je, da sc lastniki bikov kolikor mogoče točno ravnajo po gornjih navodilih. Preden pripustite kravo k biku, sami opravite predpisana nožnično vbrizganje s sodo bikarbono. Plačajte predpisano skednino. Le s primerno pristojbino lastniki lahko v redu vzdržuieio bike ter ne pretiravajo s številom skokov. Porast števila bikov je tudi Ugodno sredstvo za odpravljanje jalovosti. Pomnite; le skupni in složni boi vseh bo pripomogel k znižanju ali celo k popolni odpravi jalovosti, ki povzroča živinorejcem toliko škode. KMALU BOMO SADILI KUMARE Kumara je kot južna rastlina zelo občutljiva za mraz. Zato sadimo kumare, ko ni več nevarnosti za slano. Le tišti, ki ima tople grede, oziroma rastlinjake, sadi kumare prej ali jih celo goji pozimi. A tudi tisti, ki nima teh naprav, vzgoji kumare lahko nekaj časa prej. Zelo pripravno je sajenje v lončke. V lončke deneno dobrega mešanca — (kompost) in posadimo vanj 2-3 semenska zrna. Nato jih postavimo v toplo sobo in jim po potrebi zemljo ovlažimo. Ko so semena vzklila, jih moramo postaviti na svetel prostor. Nad dobro razvitim četrtim listom prikrajšamo rastlinam poganjke. da razvijejo stranske. — rodovit-nejše. Kumare sadimo na sončno, globoko prekopano (do 40 cm) in dobro po- gnojeno gredo. Kumare So, kakor vse bučnice, zelo požrešne na gnoj. Zato je prav priporočljivo, da napravimo po sredini grede jarek in ga natrpamo z dobro zrelim gnojem, ki ga nato dobro potlačimo in pokrijemo z remljo. Po sredi kupa napravimo globljo, žlebičasto utrdino ter posadimo rastline, oziroma seme. Kumare speljemo po gredi sproti kakor rastejo. Ker kumare ne rastejo hitro, je dobro, da posadimo vmesni sadež, da n! ta čas greda prazna. Kot vmesni sadež porabimo solato in nadzemno kolerabo. Solato posadimo v vrstah 20 cm od kumar, nadzemno kolerabo pa 40 cm od njih. Tako pridejo po sredi grede kumare, v prvi dve vrsti solata in skoraj ob robu grede pa nadzemna koleraba. Ko sta ta dva sadeža dozorela, ju odstranim» in naredimo prostor kumaram. Tako izkoristimo prostor, ne da bi trpet kaj glavni pridelek. Kumare moramo mnogo zalivati s ' postano vodo, ker jim prija vlaga v zemlji in zraku. Ako. kumare trpijo sušo, je sad grenak ali celo neužiten. V deževnem vremenu je dobro, da jim damo gnojnice. Samo po sebi pa je umljivo, da moramo zemljo ku- ’ maram večkrat prerahliatr in jih o-čisthi plevela. Rastline moramo tudi osuti. Da nam pri zalivanju voda ne odteka in ne odnaša zemlje od korenin .pustimo vedno nekoliko jarka. Kakor vse rastline, tako imajo tudi kumare svoje sovražnike, ki jih mnogokrat uničijo. Za zatiranje škodljivcev pri kumarah nam služi žvepleno-apnena brozga. Prvikrat škropimo z 1%, pozneje z 1.5 do 2%. Škropiti moramo tudi spodnjo stran lista. Dvakratno dn trikratno škropljenje zadostuje. Tudi nekajkratno žveplan je s finim žveplom je koristno, a to -le ob lepem vremenu. Mnogo bolezni preprečimo tudi s kolobarjenjem, tako da pride restiina še-le čez 3 do ♦ leta zopet na isto gredo. Mnogokrat se pokvarijo semena in tudi rastline kumar, zato je dobro da imamo nekaj rastlinic, prihranjenih v loncih ali v zabojih, da jih potem posadimo na pravo mesto. Pomagamo pa si lahko tudi. da odščip-Ijene vršičke vkoreninltr.o v topli gredi ali zabolju. Dno zaboja preluknjamo. Luknje pokrijemo s črepinjami, da zemlja ne izpada. Nato denemo v zaboj kakih 20 cm mešanca in vrh tega 3-4 cm finega peska. Vanj vtaknemo vršičke, ki Smo jih prej pod .listom odrezali in jim spodnje liste odstranili. Zaboj postavimo potem na kak sončen prostor ter ga pokrijemo s steklom. Se prej ps poškropim podtaknjence z apnenim mlekom. To delamo 2 do 4 krat na dan. Približno v 12 dneh so podtak-njencl ukoreninjeni, nato jih začnemo utrjevati. Po nekaj dneh jih s kepo zemlje presadimo, kjer manjkajo kumare. Po sajenju jim moramo dobro zaliti. Ko so razvile četrti list. jim vršičke prikrajšamo. P.ozneje jih oskrbujemo tako. kot sn.o prej navedli. i Oddelek za javna dela VU prodaja Oddelek zn javna dela vojaške uprave bo prodal sledeči material: Krampe (brez ročaja), ročaje za krampe, vile za kršeč, lopate raznih Vrst z ročaju, ročaje za kratke lopate, pregibljive lesene vrvi z železnimi ojačanj, šesterokotne in okrogle rud. skolke, žeblje z dvojno konico, velike četverokotne kovane železne žeblje, čepe, železne količke, železno žico v zvitkih, ve-trofles, katranizirano lepenko, lesni nadomestek. Material je zainteresiranim kupcem na vpogled v pristanišču vojvode D’Aosta v skladišču tvrdke bratov Zmajevich. Prodaja bo iz-veedl oddelek za javna dela, soba 7. pred 33. aprilom 1948. « ♦ » Tovarniška zadruga Enotnih sindikatov sporoča vsem delavcem, da je dospela nova pošiljka raznih oblačil in velika izbira ir ‘kega in ženskega blaga, kakor tuui moških, ženskih in otroških čevljev po tovarniški ceni. Nadaljuje se tudi-prodaja perila, nogavic, robcev itd. Zadruga’ prodaja na štirimesečne obroke. Prodajalna zadruge je v Ul. Zonta 2 (ES). RUBRIKA NAŠIH VRTNARJEV.. Umeha gnojila v vrlnarslvu Skoraj nikjer nam umetna, gr.o jila bolj ne koristijo kot ravno v vrtnarstvu. Umetni gnoj je kori ' sten‘ker uničuje različen mrčes in ker z njim dosežemo mnogo Večje pridelke, kot z domačim gnojem. V glavnem moramo upoštevati naslednje: Vsa umetna gnojila so za zelenjavo enako važna in potrebna, tu pa tam uporabljamo ono umetno gnojilo, ki določeni zelenjavi najbolj prija. Dušična umetna gnojila so najbolj važna za one rastline, pri katerih tvorijo glavni pridelek listi, to je pri špinači, solati, radiču: kalijeva pa za one, kjer so podzemeljski deli najbolj važni: to je pri repi, pesi, korenju, rdečem radiču, itd. Fosforno gnojilo je pov-! sod enako potrebno. V vrtnarstvu so koristna pred-! vdeni tista gnojila, ki takoj, ali ■vsaj v kratkem času delujejo ih to je od dušičnih kalcijev nitrat, od fosfornih superfosfat ip od kalijevih kalijeva sol. Superfosfat in kalijevo sol moramo podkopati, nitrat pa moremo uporabljati predvsem za vrhno gnojenje. Za vsakih 100 kvadratnih metrov potrosimo v vrtnarstvu 6 kg super^osfata; 2 kg kalijeve soli in 2 k« nitrata, Ako gnojimo tudi s hlevskim gnojem, potrosimo manj umetnih gnojil. Hlevski gnoj v vrtnarstvu ne zadostuje, ker. zelenjava porabi zelo hitro in zelo mnogo redilnih snovi. Uspehi v vrtnarstvu zavise ravno od uporabe umetnih gnojil. Količina umetnih gnojit pa bodi zmerna, kajti preveč vedno škodi! Obrezovanje vrtnic Važen posel za cvetličarja spomladi je obrezovanje. Preden izvršiš to o» pravilo, moraš pri vrtnici dobro pogledali, ali poganja šibko ali krepko. Ce je vrtnica možno i« krepko pognala, ali če se že morda vzpenja. skrajšaš mladike prav maio, sicer se ti lahko pripeti, da odrežeš ravno oni del mladike, ki bi pognal cvetje. Pri šibkih vrtnicah pa je priporočljivo, da skrajšaš mladike precej močno, Šibka vrtnica nastavlja namreč: običajno cvet na spodnjem delu «ila- , dike. Pri obrezovanju pazi, prav posebno na to, da ustvariš vrtnici lepo pravilno krono. Ako bi katera mladika, ki se ti zdi za pravilno krono pri vrtnici potrebna, rasla preveč navpično ali si sama ustvarja lastno krono, ne odreži je, čeprav lahko mladika nerada cvete. Pusti jo, ‘s obrni jo navzdol: poganjala bo sicer bolj šibko, a cvetela bo. In s tem bo vendar dosežen namen. . STRAN NAŠIH GOSPODINJ Moj novorojenček ima vnete oči Prvo, kar vpraša mali in vsak očo po porodu, jc, ali je otrok zdrav. ,S kakšno skrbjo opazujejo in negujejo starši otroka v naslednjih dneh; še preveč 'natančna je često vsaka mati, posebno pri svojem prvorojenčku In glej, pri vsej negi ima njen tniljenček že po nekaj dneh grdo zapacane oči. Tedaj se sprašujejo; kdo je kriv, gotovo babica, ki je vkapala premoćne kapljice v oko, ki je vkapala premalo kapljic ali pa sploh nič; tudi kopel je kriva, prepih, prehlad in še tisoč drugih vzrokov najdejo zaskrbljen; starši Toda glej nesrečo: danes je bilo gnojno samo eno oko, naslednji dan sta zamazani že obe. Zdravnik’ bo mater, ki pride k njemu, v večini primerov potolažil in ji zagotovil, da bo njen mi-ijenček po enem tednu ali 10 dneh Že zdrav Tri bolezni se najčešče javljajo pri novorojenčkih. Najbolj nevarna je bolezen, ki je bila v prejšnjih časih zelo razširjena in je pogosto vodila cjo oslepitve; to je očesna gonoreja novorojenčkov. Otrok zboli vedno že takoj drugi do tretji, najkasneje četrti dan po rojstvu. Sprva so oži malenkostno vnete in zapacane, takoj drugi dan so veke že zelo zatekle, trde tako da oči sploh ne moremo opazovati. Iz oči se cedi sprva voden rdečkast izloček, takoj drugi dan pa že gost rumen gnoj, ki se uliva po licu navzdol in se izloča neprenehoma v ogromnih količinah. Po nekaj dneh oteklina trepalnic splahne, tudi zrklo Že lahko opazujemo: vendar je pri malčku, ki ga nismo zdravili, bolezen že v teh nekaj dneh lahko opravila svoje. Gnoj se je zajedel v roženieo, jo pričel razjedati, sprva po malem kje pri kraju,nato pa vedno hitreje in se razlezel preko cele roženice, do. kler je ni v vseh plasteh uničil. Oko je v tem primeru, če ne zgubljeno, pa vsaj okvarjeno za vedno. Tako je bilo nekoč. Danes ima. mo v sulfamidih in penicilinu tako odlična zdravila, da lahko prestrašeni materi zagotovimo, da ji bomo otroka v nekaj dneh pozdravi!;, le če nam ga je pravočasno izročila v zdravljenje. Kdaj se otrok okuži, kje se oku-/.i, bodo vsi takoj vprašali. Odgovor je kratek. Najčešče in skoraj vedno med porgdom po bolni materi. Ko otrok med porodom prvič odpre oči, mu priteče v oko gnojni izcedek materine nožnice in okužba je tu. Da se bolezen razvije. traja 2-3 dni in točno po tolikih dneh otrok zboli. 2e nekaj desetletij je po Cre-dee-ju v navadi zaščitno vkapanje očesnih kapljic takoj po porodu, kar v malo primerih odpove in zato so na srečo težka obolenja redka. In kdo je povzročitelj obolenja matere in novorojenčka? Gonokok. Neisserjev gonokok - to so prav majhne bolezenske klice, prosto plavajoče v gnoju, še češče jih dobimo v gnojnih celicah. Imajo Obliko kavinega zrnca ali žemljice. Vidimo ga seveda )c pod mikroskopom, če smo prej preparat pravilno pobarvali. Se danes srečujemo bodoče matere, ki se svoje bolezni sramujejo - alj nimajo zaupanja v zdravnikovo molčečnost in se ne zdravijo. Ne. spàmetnice ne mislijo, da s tem oškodujejo svoje in zdravje otroka. Se bolj kriva pa je takšna mati, ki ve za svojo bolezen, pozna posledice, vidi, da ima otrok bolne očj in ne gre k zdravniku, temveč čaka, da bo narava sama ozdravila. Se v današnjih dneh, ko Se' očesna gonoreja novorojenčkov ,v nekaj dneh ozdravljiva, prinašajo na kliniko novorojenčke s popolnoma razgnoj enimi očmi, tako da jim tudi po najvestnejši negi ne morejo vež pomagati. Takšna mati stori zločin nad svojim Otrokom. Drugo bolj pogosto obolenje -vnetje - nastopa 8 do 10 dni po rojstvu, ni prav nič nevarno, ne zapusti nikoli nobenih kvarnih posledic, povzroča pa materam težke in hude skrbi. Resnici na ljubo moram priznati, da so ravno matere novorojenčkov, ki zbole za to drugo boleznijo veliko bolj pre-piasene in nestrpne kot prej omenjene matere. Tudi ta bolezen se sprva samo javlja na enem in šele po nekaj dneh še na drugem očesu. Tudi tu so trepalnice zatekle, sicer veliko manj kot pri očesni gonoreji, ludi se cedi iz očesa rumen gnoj. Vendar jc slika tu precej drugačna, otrok tudi sam lahko malo odpre oči, gnoj ni tako gost in ga ni toliko. Ce otroka zdravi, mo ali ne, se bolezen ozdravi, nai-kasneje v treh tednih, če seveda zdravimo, je otrok že v 1 tednu zdrav. Kaj je povzročitelj tega vnetja, še ne vemo čisto točno, mislimo pa, da so neki vložki, prav drob. na zrnca, ki jih najdemo v eeli-cah,Tu.di te vidimo le pod mikro. skopom, v preparatu, ki smo ga na poseben način pobarvali. Tudi v tem primeru se okuži novorojenček med' porodom, vendar je bolezen, kot smo že omenili, nenevarna in nikdar ne vodi do oslepitve. Tretje obolenje novorojenčkov nastopa skoro vedno enostransko. Prestrašena mati opazi kmalu po rojstvu, da ima otrok eno oko skoraj vedno solzno, zlepljeno in gnojno. Ce pripelje mati svojega novorojenčka k Specialistu okulistu, ta lahko takoj spozna bolezen in svetuje prav neznatno opera, eijo. Ko sliši mati besedo operacija in vrh tega še narkoza, se vedno prestraši in prosi, ali se ne bi dalo pozdraviti s kapljicami? Včasih se res pustimo preprositi. Prav pridPo upo;-ablja mati kaplji, ce- točno po navodilu, solzenje ostane, ali pa se samo za spoznanje zboljša. Res trdovratna bolezen. Kaj je vzrok? Naj na kratko razložim, kje se stvorijo solze in kako odtekajo. Solznica (solzna žleza) leži ob zunanjem zgornjem delu trepalnico, Četrtek: Mineštra iz fižola in testenin, špinača z jajci, sadje. Večerja: Krompirjev zvitek z mesom ]), solata, kompot. Petek: Krompirjeva juha, ribe, radie sir. Večerja: Fižol, solata, omlete Sobota: Kruhove rezine na juhi, goveje pogačice, ocvrt krompir, sadje. Večerja: Krompir v solati, hrenovke z gorčieo, krema. Nedelja: Grahova juha z rižem, telečja pečenka, krompirjevi rogljički, solata, švicarsko pecivo 2). Večerja: Cvetačna juha, narezek, sadje. Ponedeljek: Mineštra iz ječmena in v Ko zrerfio v izložbe nekaterih trgovin, opazimo najrazličnejše vrste mil. Marsikdo, ki bi rad kupil milo, ne ve, katero vrsto naj izbere. Vsakdo si seveda želi dobro pa tudi ceneno milo. Pomenimo se o raznovrstnih milih, da bo odločitev lažja! O vrednosti mila nas Se it glavnem prepričata cena in ime milar-ne. Med vojno ih tudi po vojni so se pojavili mnogoteri mali obrati, ki izdelujejo milo predvsem zato, da zaslužijo, ne pa da bi s svojim izdelkom koristili kupcem. Važno je pa tudi, za ka.j milo potrebujemo. Nekatera mila rabimo predvsem v gospodinjstvu za. pranje perila, oziroma da si z njim osnažimo zelo zamazano kožo. So pa Se neka druga, kozmetična mila, ki nam služijo le za čiščenja in nego kože. Imamo najrazličnejše vrste pralnih mil. Ko peremo 2 najboljšimi mili. dobimo lepo, penečo se milni- ima vse polno izvodil, po katerih se izločajo solze, ki skrbe, da je zrklo vedno vlažno in izperejo majhne tujke in prah! Te solze se zbirajo ob notranjem očesnem kotičku, vsrkavata jih solzni luknjici, ena zgoraj. in ena spodaj, in po posebnih izvodilih, imenovanih solzne cevke, solzni mešiček in solzni vod, se solze izlivajo v nos. Zakaj vse to pripovedujem, si morda kdo misli. Novorojenček ima stalno gnojne in solzne oči in to vedno, oziroma običajno samo eno oko. Solznica producira solze normalno, odtok je otežkočen, izhod solznih izvodil v nos je zaprt s tanko kožico. Solze torej zastajajo v solznem mešičku in se razkrajajo, spočetka bistra tekočina se skali, polagoma postane gnojna. Stalno zastajajoče solze dražijo oko, ki je stalno vneto in krmežljavo, kot se marsikatera mati rada/izrazi. Včasih že z.adošča, da s prstom pritisnemo na .mesto solznega mešička (na notranji očesni kotiček), iztisnemo vsebino solznega mešička in gnojenje poneha, na ta način pr.edremo izhod v nos. Drugič zopet je potrebno, da s posebno sondo predremo nežno kožico pi l vhodu solznega voda v nos in bolezen je ozdravljena. V današnjih dneh se nc bi smelo več zgoditi, da otrok s kroničnim solzenjem odraste in zamudi čas, ko je pomoč tako enostavna in hitra. Kasneje, ko se razvije že kronično vnetje solznega mešička, je zdravljenje dolgotrajno, često je potrebna operacija, s katero ne moremo več otroka dokončno pozdraviti; olajšamo mu njegovo stanje, odstranimo nevarnost za oko, oko se mu pa še nadalje solzi. To so tri najvažnejša obolenja novorojenčkov, vsa druga so redka in nenevarna. Kot pri vseh očesnih -boleznih, je važno posebno še pri novorojenčku, da ne čakamo, ne odlašamo: prva pomoč — najboljša pomoč. Dr. CARMEN DERE ANI krompirja, ocvrta jabolka, solata. Večerja: Testenine z. guljažem, sir, sadje. Torek: Kruhovi cmoki z maslom in sirom, zrezki, solata, kompot. Večerja: Rižot s paradižnikom, cvetača v solati. Sreda: Pretlačena fižolova juha, rižev narastek z marmelado. Večerja: Polenta z vampi, radie. 1) Krompirjev zvitek z icesoia: l kg krompirja, 1 jajce, 1 rumenjak, 250 gr moke, 70 gr masla, 70 gr kruhovih drobtin, parmezan, 100 minut. Napravi testo iz kuhanega krompirja, jajc, moke, soli ga razvaljaj za prst debelo co, v posodi se pa m nabere nika-ka usedlina; to dokazuje, da so narejena samo iz snovi, s katerimi se tvori milo. Milo namreč izdelujemo tako, da kuhamo raznovrstne maščobe (loj, olivno olje, kokosovo mast, kostno mast i. dr.) z lugom. Mnogokrat pxi opazimo, da je milo hrapavo in nas praska, ko z njim peremo. Taka mila vsebujejo v prah zmlet smukec ali pa kaolin. Ti snovi škodujeta predvsem občutljivi koži, ker jo obdnpieia. Prvovrstno pralno miló Ighko tudi. uporabljamo za čiščenje kože, do-čim je pa š smukcem polnjeno milo primerno le za čišćenje kuhinjske posode in drugih predmetov ali zelo zamazane kože. Ponekod prodajajo milo, ki nima pravilne oblike, temveč je zvito. To je značilen primer nepoštene proizvodnje. Milar je namreč skuhal milo z izredno veliko množino vode, da bi seveda tako več zaslužil. Dokler je tako milo sveže, ima lepo obliko, ko se ter ga namaži z nadevom, zavij v prtič in kuhaj v slani vreli vodi 1 uro. Ko je kuhan, ga zabelji z maslom in potresi z drobtinami- — Nadev: 70 gr maščob (olje ali slanina), J čebule, 250 gr govedine, 3 žlice črnega vina, 250 gr paradižnikove mezge, klinčki, česen, 1 žlica moke in parmezan. Razbeli olje ali sianino, zarumeni v njej zrezano čebulo in dodaj zmleto meso ter poper in vino, ki naj izhiapeva. Nato deni še paradižnik, česen, pokrij in pusti, da se duši, dokler se ne osuši. Polagoma dolivaj ,t 1. vode ter pusti da vre 00 minut. Zajemi nekajkrat žlico maščobe, ki plava po vrhu ter zamešaj v njej malo moke. 2) Švicarsko pecivo: 100 gr sladkorja, 500 gr moke, 150 gr medu. 1/8 mleka, 1/2 pecilnega praška. — Mešaj sladkor in med ter dodaj počasi moko s praškom in mleko. Testo dobro vmešaj, razvaljaj ga in izreži različne oblike ter speci. pa voda posuši, tedaj sz milo skrivi. Zato nikar ne kupujte takih proizvodov! Pazite tudi, da bo milo uležano, to se pravi tako, ki se je dolgo časa sušilo. Sveže milo je mehko in imamo z njim le zgubo. Se tako dobro milo ne pere dobro, če je sveže; ker'ni trdo, ne moremo z njim drgniti, poleg tega se pa zelo hitro topi. Pri slabih milih vidimo na površju bel prah.. To .so kristalčki sode; pri (iobrem,,,mitu kaj .takega nikoli. ;ne opazimo. . ‘, Ce se umivamo s cenenim milem, nas bo koža pekla. Ta neprijetni občutek, ki ga imamo na koži, povzroča lug, ki je v milu, Ako namreč pripravimo milo tako, da ga skuhamo iz jxipolnoma točno preračunanih množin maščob in luga, se bo ves lug združil z maščobami v milo. Če pa izdeluje milo neuk milar, bo milo peklo, ako bo dodal preveč luga, če pa bo dal več ma- ASPIDISTRA Ce bi imel rad v sobi vedno nekaj svežega in zelenega, pa nimaš časa ali primernih prostorov, tedaj si nabavi aspidistro. Menda jo poznaš? Dolga stebelca imajo podolgovate, temnozelene liste, ki imajo močne vzporedne žile in se na koncu zožujejo. Pri nekaterih vrstah so listi tudi. belozeleno progasti. Aspidistra ti uspeva v hladnem in toplem prostoru, na svetlem in temnem kraju, zahteva pa, da jo. redno in pravilno zaliva!. Seveda U bo rastlina lepše uspevala, če ji boji bolje postregel, držal na svetlem mestu, jo vsako drugo leto presadil in ji pripravil rahlo prst. Več pozornosti zahtevajo aspidislre s,svetUmi progami, ki se rade prevrše jo v navadno zeleno barvo. Aspidistro razmnožimo tako, da i>ri presajanju pustimo na vsakem delu j korenike vsaj po en list. ičob kot je pi.trebno, bo pa. milo neprijetno dišalo, kakor da bi bilo iz žarke masti. Kaj pa kozmetična mila? Ze na zunaj jih spoznamo po tem, da imajo posebno obliko ter prijetno diše, ker vsebujejo dišave. Za ta mila je-pa važno predvsem to, da so iz izredno čistih maščob ter je tudi množina, luga točno jrreračunana. Tako imenovana nevtralna mila, ki jih rabimo predvsem za čiščenje dojenčkov in malih otrok,se odlikujejo po tem, da ni v njih niti sledi prostega luga.. Poleg tega da vsebujejo kozmetična mila dišave, je zanje značilno tudi to, da so jim primešane razne snovi, ki ugodno vplivajo na kožo. Ko se peremo z navadnimi kozmetičnimi mili, bo koža čista, vendar se tako posuši, da si jo moramo namazati z glicerinom ali kako mastno kremo. Dobra kozmetična mila pa kožo čistijo, jo negujejo in ji dajo tudi prijeten duh KUHINJA— POMENEK O MILIH Zdravniku Stifenu Popfu, ki je iznašel zdravilo za pospeševanje rasti organizma, * je Cfardeja, zastopnik tvrdke Zavora, po. nuja! velike vsote, če bi hotel s svojim Zdravilom pospeševati rast otrok. Popf je tako zločinsko delo odklonil, zato je Ciardi eia sklenil, da se maščuje. Pregovoril je Bulca Suza da je napadel Manhema Beroi-meja in izjavil, da sta 'zločin izvršila Pojil' in Anejro. Popfa so zaprli, Cfardeja Je zdravilo ukraden Neka vdova, Cargo po imenu, je dobila obvestilo, da ji je 4 letni sinček, ki so ga vzgajali v nekem zavodu, nenadoma umrl. Odpravila se je v zavod, kjer ji je ravna, telj pokazal na vrtu svež grob. Ko je od-bajala y. groba je videla kako teče proti njej z odprtimi rokami kakor otrok njen pokojni mož. Se preden je kriknil, «mama», je omedlela. ' Sodišče je medtem obsodilo Popfa in Anejra na usmrtitev na električnem stolu. Tomaža Magaraia ki je po Popfovl zaslu. gi zraste! iz pritlikavca v normalnega človeka, so izvabili v Vzorno zdravilišče za učitelja v streljanju.. V zdravilišču so z ukradenim Popiovim zdravilom vzgajali iz otrok odrasle ljudi, kj bi v kratkem času lahko postali očetje, dedje, matere in babice... Med gojenci je bil tudi Pedro Cargo, ki je izredno vzljubil Magaraf*,. Inštruktor je ostro zamahnil z roko. Razlegel »se je glasen pljusk. Dekleta so zavreščala, nekdo od gojencev je prestrašeno kriknil: »Oj!« Cigara je kot leteča riba švignila iz žleba, pljusknila v vodo in zdrvela, v smer premikajočega se vzorca križarke ter plavala gnana od naglo sukajočega »se vijaka. Šla je približno četrtino metra pod vodno gladino m sa-samo z vodo obdana prozorna kupola se je komaj razločevala na zrcalni gladini ribnika, ki ga je zalivalo sonce. — Priti mora k sredini ladje, — je pojasnil doktor Midrub Magarafu, ki je bil zmeden spričo tega nepričakovanega prizora. — Dohiteti mora križarko in pristati prav v sredini, tam, kjer stoji miza s torto. Zek> preprosta procedura za koordiniranje občutka prostora in cilja... Obenem pa so to prve vaje, kako uporabljati avtomobilski volan. Nekaj ne posebno visokih stebrov vodo je z zamolklim bobnenjem »stopilo na pot Mina A»šrcja. Potem so zaropotali streli iz pločevinastih topov lesene križarke, ki so jih spremljali rdeči bliski in igrač-kaste ladje »so se ovile z oblaki gostega, modrikastega dima. — Pirotehnika! — je zakričal »Sim Midrub na uho Magarafu, ki ga je streljanje oglušilo. — Zvočna in svetlobna terapija! Za te hudičeve kretene .Več denarja kakor za vzdrževanje dve »sto postelj a& univerzitetni kliniki! Kaj pa je tam? Pokimal je z glavo proti ribniku, kjer se je nekaj dogajalo, kar je neprijetno dimilo njega, koščenega inštruktorja in na pomolu stoječe gojence. Min Ašrej, ki je očividno koprnel od strahu v notranjosti jeklene cigare, se je prestrašil vodnih curkov, ki so vstajali v njegovi bližini, zlasti pa oglušujoče kanonade, ki jo je naperila proti njemu lesena križarka. Vsekakor ni minila »še minuta, ko je Mia Ašrej v ostrem kotu zavil v stran od prvotne smeri, in jeklena cigara je brez moči obstala na mestu: njena zaloga goriva je bila izčrpana. Križarka se je takoj vrnila, na prejšnje mesto. Ne da bi čakal posebnega povelja, je služabnik odrinil s čolnom od brega, privezal na cigaro vlačilno vrv in jo v desetih minutah pripeljal v pristan. Inštruktor Se je spustil nizdol po stopnicah pomola do vode, odprl mokro kupolo cigare in potegnil za vrat na piano nesrečnega Mina Àsroja. V Mino-vem obrazu ni bilo kaplje krvi- Min Ašrej'je ih tei* in zdelo se je, da bo zdaj pa zdaj zatulil. —- Nehaj! — je zarentačil nanj inštruktor, ko pa je opazil nejevoljni pogled doktorja Midruba, ki je pomignil na Magarafa, je docela izpremenil glas. ~ Kaj pa je bilo, tepček? — je z narejeno ljubeznivostjo vprašal gojeica, ki je trepetal pred kaznijo. — Zakaj si se tako nenadoma obrnil vstran? —■ Pre—e—c—estrašil sem se e—e! —je glasno zatulit pomorščak, ki se ni mogel več vzdržati. — Aj—aj—aj, kakšna sramota! — je zmajal z glavo inštruktor. — Kaj pa je bilo tako strašno? Saj se ne boš več bal, kaj ne? — Ne—nc—ne,, ne bom se! — je pritrdil Min Ašrej in se skušal celo nasmehniti skozi solze, videč, da st je nevarnost za kazen vsekakor oddaljila. čeprav ni popolnoma minila. — No, si že pravi fant! — ga je z istim neiskrenim glasom pohvalil inštruktor. — Česa bi se tudi bal? — in peljal je pohlevno korakajočega Mina Ašrej a k drugemu žlebu, kjer ga je čakala za splavljenje pripravljena cigara. Zopet je inštruktor dvignil desno roko, zopet se je vzorec ladje premaknil, zopet je pljusknila v ribnik ogromna jeklena cigara, zopet so se dvignili z bučanjem okrog trepetajočega Mina stebri vode, »so grmeli pločevinasti topovi, švigali neškodljivi bliski ognja. Tokrat se ni jeklena cigara niti enkrat odmaknila od smeri in kmalu je zadela v bok križarke točno na določenem mestu, ki je bilo označeno z belim krogom. .V rilcu cigare je bila očividno posebna naprava, ki je ustavila delovanje mehanizma, zakaj vijak se je v hipu ustavil. Tedaj se je gornja polovica belega kroga vdrla navznoter in v črni zijoči odprtini se je pokazal služabnik z velikim pladnjem, na katerem so bili okusna naloženi kosi torte. Drug služabnik je priveslal s čolnom k cigari. vzel svojemu tovarišu iz rok pladenj, posadil Mi na Ašreja k sebi v čoln, mu izročil pladenj, privezal na vlačilno vrv jekleno cigaro in kmalu sta bila v pristanu. Tam je Min boječe izročil pladenj krepkemu gojencu s prekanjenim, hudobnim obrazom. Ta si je izbral najlepši kos, druge kose pa razdelil med gojence, ki so ga hlapčevsko gledali. Zdaj je bila vrsta na Petku Gargu, preganjati leseno križarko. Minov uspeh mu je vlil poguma, še več pa nekaj Magarafovih besed, da se je mimo, celo veselo spravil pod prozorno kupolo cigare, ki je bila pripravljena na splavljenje. Tokrat je šlo vse po sreči. Zopet je torto slovesno razdelil krepki gojence, ki je užival velik ugled in brezpogojno pokorščino drugih otrok. S tem se je končala procedura za koordinacijo prostora in cilja. Gojenci so »sc postavili v vrsto in se napotili v obednico k drugemu zajtrku. Po drugem zajtrku je bila ura počitka. Nadzornica je leno pohajkovala po ženski skupni spalnici in zehajoč nadzorovala, kako so dekleta, preden so legla v postelj, skrbno uspavala svojo lastnoročno iz cunj izdelane punčke, pojoč pri tem e d mo pesem, k1 so jo znak: »Ker smo strička poslušali, smo do- sita se najedli; če ne bi strička poslušali bi se ne najedli Ker smo strička poslušali...« » Moški pa so izrabili kratko odsotnost čuvaja, da so se igrali konjičke. Vsi pa niso tako lahkomiselno izkoristili nepričakovane svobode. Za hišo, v senci širokovejnate stare magnolije, sta se dva postavna fanta besno hropeč neusmiljeno obdelavah» z mogočnimi pestmi zavoljo papirnate škatle cigaret TRIINDVAJSETO POGLAVJE v katerem se nadaljuje in zaključuje opisovanje življenja In vtisov Tomaža Magarafa v vzornem zdraviliškem zavetišču za popolne sirote, Uspehi prvih učnih Magarafovih ur so prekosili najdrznejša pričakovanja doktorja Midruba. Gojenci so se resno oprijeli učenja v streljanju. Pojavila. se je nova, najhujša kazen, ki je bila v tem, da sc kaznovani ni smel udeležiti streljanja v tarčo. Gojenci so se z lahkoto priučili osnovnemu znanju streljanja. Spričo njihovih krepkih rok, mirnih živcev, svežih, bistrih oči, ki jih ni pokvarila nezadostna prehrana ne delo pri slabi ali umetni svetlobi in branje, »so bili gojenci kakor ustvarjeni za izvrstne strelce. Res je, da so se s težavo naučili razdreti in sestaviti puškin zapirač. Naglo so se utrudili, pazljivost je popustila. Začeli so mencati, zehati, sitnariti in nagajati. Toda ne Magaraf, ne doktor Midrub in ne gospod Vanderbunt niso obupali. Tem bolj, ker je največje veselje gojencev bilo čistiti orožje po streljanju, ga mazati z oljem, naslajati se z zrcalnim leskom puškine cevi. Najboljši strelci so smeli za spodbudo nesti puške s strelišča. Magaraf je ukrenil, kolikor je bilo to odvisno od njega, da je bil te velike časti deležen tudi Pedro Cargo. Pedro Cargo pa ni hranil ne moči, nc truda, samo tla bi ugodil ljubeznivemu inštruktorju, ki ni bil nič podoben hladnim in odljudnim delavcem zavetišča. Oboževal je novega strička. hrepenel po njem, kadar ni bil navzoč, ko- ga je zagledal, je zažarel od radosti, mu bliskovito stekel naproti, se krčevito oprijel njegove roke m se mu dobrikal ko psiček. Kakor bi se bal, da ne bi zamudil edine prilike v življenju, mu je hkrati razkladal svoje iskrene radosti in težave. Magaraf se je še kar kmalu privadil čudovitemu nesoglasju med otroškim vedenjem in zunanjim videzom tega odraslega mladeniča z grmečim basom Zvečer po večerji sta »se večkrat izprchajala po oddaljenih stezah parka, ki ga je že pokrival polmrak Zahajajoče sonce je za slovo oblivalo vršiče dreves s sanjavim rožnatim »sijem in ozemlje Vzornega zavetišča se je izpreminja-lo v začarano hosto. — Prav tako kakor v pravljici! — se je razvnemal njegov zvesti sopotnik. — Oj, dragi striček, povej pravljico prosim te! Tako je prišlo, da je inštruktor streljanja v Vzornem zdraviliškem zavetišču začel pripovedovati svojemu učencu pravljice, a navdušeni Pedro jih je potem ponoči pripovedoval v spalnici svojim tovarišem. Toda o tem je zvedel doktor Midrub in je prosil spoštovanega gospoda Magarafa naj v prihodnje ne pripoveduje pravljic — Za omahljivo duševnost naših pacientov, — je pojasnil, — so pravljice, ki zbujajo domišljijo in sanjavost, najhujši strup. Popolnoma utegnejo uničiti naše tlelo. Magaraf se je moral pokoriti. — Ne spominjam se več pravljic, — je odgovoril Magaraf, ko ga je Pedro pri naslednjem sprehodu nadlegoval s svojo navadno prošnjo. — Kar sem jih znal, sem ti vse povedal. Rajši »se prosto izpre-hajaj va. — Moja mama, — je rekel užaloščeni Pedro, — moja mama pa zna pravljic, kolikor hočeš! Verjetno je hotel zbuditi v svojem sobesedniku tekmovalnega duha, zbudi! pa je zgolj radovednost. Nihče od gojencev ni še nikoli omenil svojih roditeljev ali sorodnikov Kaj bi tudi pričakoval od kretenov? —- Ali imaš res mamo? — je vprašal Magaraf. — Imam jo, —• je oholo odgovoril Pedro. — Samo jaz imam mamo! Vsi dečki in deklice (tako jc imenoval gojence zavetišča) so brez mame, jaz pa jo imam. Dobra je .,. — Pedro je obtičal v govoru. — Še boljša je od Ignaca! — je naše! naposled prepričljivo pr ime r o. — Kdo pa je Ignac? —- Ignac je moj brat vendar, — je važno pojasnil Pedro in se zopet pobahal: — Samo jaz imam brata. Noben deček in nobena deklica nima brata, jaz pa ga imam. Njegov obriti, s svežimi brazgotinami pokriti (zavetiščni brivec je imel pravo pokoro, kadar je moral briti Pcdra), veliki, rdečelični obraz je zažarel od sanjavega otroškega nasmeha. 1 »Kakšen kreten je neki tale? — je začudeno pomislil »Magaraf. — Ta fant Ima zelo naiven, otroški, vendar pa logičen razum.« —-Je li večji od tebe, tvoj brat? * — Prej je bil večji od mene. zdaj pa je postal manjši, — je odgovoril Pedro zadovoljen, da je bil v zavetišču vsaj en človek, ki je verjel, da ima zares mater- in brata! »Gorje! —- je potrto pomislil Magaraf, ko je slišal čudni odgovor svojega učenca. Vendarle je kretin!« Konec februarja so prišli gostje h gospodu Van-derhuntu: gospod Prokrust in dva postarna 'gospoda v meščanskem kroju, toda po drži sodeč, vojaka. Prebili so v zavetišču ves dan, bjli navzoči pri vseh procedurah in očitno so bili zadovoljni. Pozno zvečer, preden so odšli k nočnemu vlaku, so se mudili nekaj ur v direktorjevem kabinetu. Gospod Van-derhunt in doktor Sim Midrub sta podala gostom podrobna in zelo natanka poročila. Smisel teh poročil je bil v' splošnem tale: MARJE MAJ ERO VA KOMAN »Da, da! Pojdem, povsod so bom pobahala s svojo mamico in povedala, kako je dobra, da me je dala v šolo in še v Prago, kaj ne, mamica?« »Kaj bi tam počela?« »Učila bi se, mamica, glej učiteljica bi rada bila.« *»Ah, ti moj Jezus«, jc zatarnala mlinarica. »Dekle, pomisli, Lenka hoče biti- učiteljica«, se je pritoževala mlinarica Ani, ki jo je naravnost semkaj privedlo klobko z vrvjo, ki sc je zakotalilo po travi. Ana je našobila krvavordeče ustnice: »Ali si ni znala iznvsliti nič lepšega? Hm! Kan-torka! To je pravo rokodelstvo! Sama revščina!« In kakor v potrdilo se je oglasil za ženskami rezek, hripav smeh. Ustrašile so se, zakaj nobena ni slišala gospoda očeta, ki se je po svoji navadi pognal čez zid in se na tihem plazil k ženskam; hotel jih je zalotiti, presenetiti pri kakšnpm pregrešku. Njegova nezaupnost ga je že vnaprej prepričala, da se menijo o nečem, kar je naperjeno proti njemu. Zdaj je bil vesel, da se ni motil, a odkritje Len-kinih načrtov ga je spravilo v pretirano posmehovanje* »Smejati se moram!« je usekal, kakor kadar žaga zareže. »Gospodični bi se hotelo na visoko šolo? Pokažem gospod'čni visoko učenje.« Zgrabil je za roko Lenko, ki jc posinjela in od strahu na pol odprla usta. Močno jo je stisnil; čutila je vse njegove kosti in členke, ki so se tako boleče zarili v njeno nežno zapestje S počasnim korakom jo je peljal iz vrta. V mislih so ji oživeli trenutki, ki so bili zasuti z vrsto let, ko jo je prav tako peljal iz vrta takrat, ko je bila še prav majhna. Danes pa jo je srepo pogledal in spremljal svoje dejanje s temi besedami: »Pedagogika, logika za ljudsko hinavščino. Na rodni grudi sedi, otroke vzgajaj. Kaj bi glumila ljudem? Okradejo te, izsesajo, priskutijo se ti. Samo zemlja te ne prevari. Kar vanjo vseješ, to v njej naj deš; kakor globoko zaorješ, tako visoko zacvete žito. Tega se drži. In konec! jc vzrojil, ker je čutil, kako si prizadeva, da bi se mu iztrgala iz rok. Mlinarica je gledala za njima z otopelo vdanostjo; prenekatere poskuse, da bi vzletela više, kakor so segale izparine gospodarskega dvorišča, je gospod oč*- zrušil na tla in poteptal, neuspehi novih poskusov se jc niso več prijeli. Ana je čutila zaničljivo sovražnost do očeta in do Lenke. Zaman sc je Lenka upirala in se mu skušala iz* pulati. Gospod oče je imel orlovske kremplje. Ni se mu izpulila. Sleherni korak, ki ga je naredila vštric njega, se ji je zdel dogodek zase in jc trajal neznosno dolgo. Ta pot je bila razodetje zanjo. Čim dalje jc korakala, tem jasneje je čutila, kako prehaja z očeta nanjo utrip razpenjene krvi, kakor bi si njihovi telesi, zvezani s stiskom roke, zmenjali misli hi vse zlobne občutke, ki so ju navdajali: samovo-J'a, srd in strašno, uničujoče sovraštvo. To je grozi-svefa zasujc vso vc<^ro stavbo njenega pogleda na »Vidiš, tam!« je pokazal oče s prosto roko na gnojišče. Tam je visoka šola za pošteno žensko. Lenka se je še bolj besno upogibala in še močneje otepala. Prišla sta k velikemu kupu gnoja. Prc-'■o njega so bile položene tri deske, da si lahko šel t n nj*k’ ,n.c M si umazal noge. Gospod oče je boči zlomiti sleherni odpor, zato jc prijel Lenko za Pas, jo dvignil ko pero kvišku in postavil na sredo. njel j© vile, ki so bile tu zasajene, in jih skušal vriniti deklici v roke; kadar koli pa ji je dvignil roso, vselej je spet omahnila brez moči. Naposled je naslonil vile na Lenko kakor na steno, z nogo, obuto v golenico pa je odmaknil desko pred njo in za njo. tako da jc stala na edini deski, kakor na otoku, sredi gnojišča. Medtem so prihiteli iz mlina in poslopja ljudje, ki jih je zvabilo vpitje. Toda niso se smejali temu dogodku, ki jc bil namenjen za smeh, zakaj v tv padlih očeh gospoda očeta so zapazili tisti zeleni lesk, ki mu je prinesel vzdevek zlega vraga. Z enim očesnim utripom jo Lenka zbrala vse nanjo uprte poglede in občutek smrtne sramote ji je ledenil srce. Zalomila je z rokami. Gospod oče ni izustil tlo konca zadnjega stavka; »Tu je tvoje žezlo,« ko je brez pomisleka planila za njim in se z vsakim korakom pogrezala v vlažno gmoto. Hitela je za njim s prebujeno in jasno zavestjo, da če bi imela v tem trenutku silo in moč, bi ubila gospoda očeta, V svojem srcu je to že storila. S peno v kotih tankih ustnic, iz katerih ni prišla ne beseda, je padla Mariji v naročje. GLEDALA JE NA LIST PAPIRJA, NA KATEREM SO STARAJOČE SE OCI VIDELE SAMO NEJASNE CACKE. Bilanski je počasi odhajal v kuhinjo. Živa in neživa bitja na dvorišču so odrevenela; bilo je, ko da zrak drhti pred viharjem ali pred povodnjo. Bilanski je bil kakor uhna. Njegova mala lobanja, presekana z nazaj nagnjenim ploščatim čelom, ni izdajala ne misli ne preudarka. Roke, usta in vse telo je izvrševalo le to, k čemur ga jc priganjal zgolj nejasni, nebrzdani nagon nasilne notranjosti. Kadar je izvršil takšno delo, kakršno jc bilo to Lenkino ponižanje, je čutil zadovoljstvo in zadoščenje, kakršnega ima bržčas plemenit človek po dobrem dejanju. Zrastel je na rodbinskem drevesu, v gozdu občestva liki grča, trd, neupogljiv, silen samo po svojem odporu. Po sebi jc hotel naravnati življenje vseh ljudi, na katere je imel vpliv in ki jim je imel pravico ukazovati. Zahteval je brezpogojno poslušnost in jo tudi dosegel, zakaj v mlinu so vladali še stari običaji, po katerih so bili otroci podložni staršem s slepo pokorščino. Bilanski je vladal brci milosti v svojem malem kraljestvu; kolikor je prih šel v stik z ostalim svetom, si je prizadeval, da bt ga, podjarmil, ali pa se je zaletaval vanj brez pomisleka, Bilanska je bila v tej nadvladi mirna ovčica; navajala je otroke k strpnosti, toda materinstvo in prirojena spravljivost sta ji često polagala v usta izgovore in izmikanja spričo očetovih strogih ukazov, ki so jih otroci radi razumeli že pri prvi besedi. Tako je nastal tih dogovor med otroki in materjo proti očetu: pretvarjati se, nikakor ne biti poslušen in še spretno izmikati očetovemu tiranstvu. Največ pa je utegnila to izrabiti Lenka; kmalu jc začutila, da je mati vtelesila vanjo svoje težnje po boljšem življenju, podzavestno hrepenenje po lepoti in popolnosti, in tu sta se dve ženski volji strnili, da bi sc podpirali. Bilanska je skrbno opazovala gospoda očeta, kako je hodil s sključenim hrbtom, strt od starosti, bolezni, a tudi od grabežljivega nagona. V takšnih trenutkih, ko ga je videla, kakor da bi bil na preži, ga je rada opazovala vsaj od daleč, da bi mogla pravočasno posvariti otroke. Ko je stopila v kuhinjo, je sedel tu mlinar, ko da jo nanjo čakal. Rekel je brez uvoda in brez nagovora: »Tri hčere v hiši so preveč. Eno omožim. Najstarejšo. Ko sc oženi sim, pojde iz hiše mlajša hči. Najmlajša pa bo stregla staršem, dokler jo bodo potrebovali.« Že leta ni slišala mlinarica tako dolgega govora. Divjak se je navadil ukazovati molče, tam slabše za onega, ki ni razumel. Negibna je obstala pri peči, kjer so jo zatekle besede, in sc preudarno zagledala predse. Iskala je sveta v sebi. Očitno je bife, ta možitev v zvezi s proščenjem v Skvorcu. Vozili so se samo tja, k Antonovemu botru, bogatemu kmetu in kvartopircu, ki je bil občinski starešina. Z ostalimi sorodniki se je Bilanski zdavnaj sprl, tudi od običajnih proščenjskih obiskov je mlinarjem o-stal santo' ta. A še semkaj je Bilanski malokdaj vzel ženo s seboj; nekoč je šel Anton, na dekleta pa »i nihče pomislil. Dekletom še na. misel ni prišlo, da bi st zaželela na potovanje, obisk ali zabavo. Marija je razsodila prav tako kakor gospod oče, da ni na svetu človeka, ki bi mogel namesto nje postreči živini, pospraviti po hiši, skuhati obed, name Sati krmo, dati psom jesti in zaliti vrt, da ne govorimo o poljskem delu. Niti en dan ni smela tuja oseba pristopiti k peči ali dobiti v roke gospodinjske ključe. Mlinar ni nikomur zaupal, o svojih otrocih pa je govoril: »Morda me ne sleparijo.« Mlinarica je ugibala, koga neki je gospod oče izbral Mariji za moža. Toda vsi mladeniči, ki jih. jc obiskala v mislih, so odmajevali z glavo To ni bil nihče iz domače vasi, vsaj ne noben znanec. Ge bi le malo poznal gospoda očeta, bi ga minilo poželenje po Mariji, zakaj puliti bi se moral za doto, brez denarja pa so sc ženili samo posli. Gospod oče je imel gotovo mnogo znancev med kvartopirci, ti pa že vnaprej niso bili všeč Bilanski Na god sv. Vaclava je mlinar zgodaj zjutraj sedel za mizo, da se bo bril. Mlinarica mu jc takoj prinesla vse, kar je potreboval: lončeno skledico, milo, britev, močno poškodovano- zrcalo, edino v hiši. Marija je šla skozi kuhinjo v čumnato, a se naglo vrnila, ko jc videla, da je oče pripravljen na delo. Ce je bil drugače nevljuden, pri britju je bil divji. Vselej, kadar je kaj delal, je bil neznosen, zakaj videl in cenil jc samo sebe. Tedaj so se ga vsi izognili. JOHN STEINBECK Ilustrira B, Grom POMLAD Tc dril igrajo v Ljubljani sovjetsko filmsko komedijo aPomlad», ki je dobila na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah nagrado * za najboljšo in najbolj izvirno zamišljeno filmsko vsebino. V kratkem bomo videli ta film tudi v Trstu. Vesela in duhovita zgodba se razvija v dveh, na videz zelo različnih ozračjih: v filmu se srečajo sovjetski znanstveniki in sovjetski filmski delavci, pred gledalčevimi očmi se razvija razburljivo in zanimivo življenje velikih zanstvenih institutov la velikih filmskih ateljejev. Dva svetova si tu podajata roko — različna po obliki svojega dela, skupna v svojem cilju: službi sovjetskemu ljudstvu. VSeblna je tale: Režiser Gromov se pripravlja, da bi posne! film o življenju znamenite sovjetske znanstvenice Irine Nikitine, predstojnice Instituta za proučevanje sonca. Film si je zamislil na temelju svoje predstave o sovjetskih znanstvenikih: da so knjižni molji, pu5-čavnifci, ki ne vedo nič o resničnem življenju. Ko se prvič sestane z NI-kltino, se zdi, da je njegov nazor pravilen. Nikitina je proti temu, da bi njeno živ-jfenje prikazovali v filmu. Po dolgem iskanju je Gromov le našel mlado operetno igralko Satnrovo, ki je podobna Nikitinl In ki naj bi prevzela v Bodočem filmu glavno njen davni sen se bo izpolnjeni davni sen se bo izpolnil. Toda prav tistega dne, ko bi morala na odločilni poskus v filmski atelje, ima v gledališču — ki je nanj že vezana s pogodbo — premiero o-perete. Znajde se v zagati in sl ve iz nje le na en način pomagati: gre k Nikitinl in jo roti, naj bi ta dan šla namesto nje h Gromovu, Po daljšem oklevanju Nikitina pristane. - Ko pride v atelje, se zdi Gromovu spremalo podobna Nikltini». Na vse načine se maskerji trudijo, da bi jo napravili bolj podobno — sami sebi. Ko bere scenarij, se odločno postavi po robu Gromovu (ki kajpada ves čas misli, da govori s Satrovo): «Napraviti hočete film o življenju sovjetskih znanstvenikov, pa o njih prav nič ne veste. Sovjetski znanstvenik živi in dela v resničnem sve- tu, sredi današnjega dogajanja. Ne misli samo na svoje formule, marveč predvsem m človeško srečo. Tudi Satrova, ki je po čudnem zapletu žašia v družbo Nikitiniulh znanstvenih sodelavcev', kjer se mora vživeti v vlogo znanstvenice, spozna, da učenjaki niso «puščatmk: in knjižni molji», ampak v resnici živi veseli ljudje s srcem na pravem mestu. Gromovu je odločni nastop dozdevne mlade igralke — v resnici Nikitine — všeč. Na zabavi učenjakov pa je novinarju Rodinu všeč sproščena veselost dozdevne znanstvenice — v resnici Satrove. Obems ženama sta tudi moža všeč. Gromov mora v razgovoru z Nikitino popustiti in priznati, da le ni imel prav, pa tudi Nikitina spozna pobliže pravo vsebino in smisel dela v filmskih ateljejili, spozna, da je v resnični filmski umetnosti našel svoj polni odraz utrip vsega človeškega življenja. '— Oba sta spoznala, da so bil! njuni pogledi nepravilni. Naslednjega dne. Niti Fro-mov niti Rodin še ne vesta za zamenjavo v Veliki laboratorij v institutu sonca. Vpričo mnogih obiskovalcev, med njimi so tudi Rodin, Gromov in Satrova — se Nikitini s polnim uspehom posreči njen veliki poskus, ki ga je dolgo pripravljala. Ko si potem v veselem zaključku obe dvojici stopita nasproti, se tudi zamenjava razjasni. Gromov in Nikitina, Radin in Satrova ostanejo skupaj, V vedrem operetnem koncu stoje vštric vsi štirje. Tedaj se Nikitina in Satrova (saj je obe vlogi odigrala Ljubov Orlova) prelijeta v eno postavo. Tako je hotel režiser z dobrodušnim nasmehom razbiti iluzijo, ki nam jo je čaral skozi ves film. Uspeh je tem večji, ker je tehnične in umetniške narave. Nedvomno je to najvišji vzpon, id ga je dosegla Orlova. Poznamo jo že iz vrste vlog — vedno v sodelovanju z «stvariteljem sovjetske komedije Grigorijem Aleksandrovim; njun prvi film je bil Pastir Kostja, sledili so Cirkus, Volga, Volga in drugi . Pomlad Je ,v vseh ozirih prvovrsten film, z vsemi najboljšimi pridobitvami- sodobne svetovne filmske tehnike. Herbert Gruen SPORED VAŽNEJŠIH ODDAJ RADIA TRST H (Val. dolžina 203.S) od 11.4 do 17.4 194*. Slovenska poročila vsak dan Od 7.45, 12.45, 19.45 in 23.15. Nedelja: 3.30 Kmetijsko predavanje; 13.00 Glasba po željah; 16,30 Pesmi slovanskih narodov; 19.00 Mladinski pevski zbor Dijaškega doma - dirigent Harej Zorko; 21.00 Vesela ura. Ponedeljek: 12.10 Češka filmska In operetna glasba; 19.15 Pevski koncert sopranistke Slavice Batistute in baritonista Pertota Dušana; 20.45 Slovenščina za Slovence; 21.00 Opera: Beethoven: «Fidelio». Torek: 12.10 Pesmi jugoslovanskih narodov; 13.30 Operne arije; 20.30 Pevski koncert te^. norista Francia Rudolfa; 21.00 Igra. Sreda: 13.00 Glasba po želji; 20.00 Portreti velikih skladate- V.______________________________ Ijev: Cesar Franck; 21.00 Glasbene uganke; 21.30 Chopin: Klavirski koncert v f molu; 22.30 Zabavni orkester Radia Ljubljane. Četrtek: 12.10 Ruske narodne pesmi; 13.15 Igra saksofonist Dražil Srečko; 13.30 ženska ura: 20.10'Skladbe jugoslovanskih skladateljev izvaja pianistka Cihlar Jaromira (LB); 20.45 Slovenščina za Slovence; 21.00 Igra. Petek: 12.10 Slovenske pesmi; 20.00 Pevski koncert prosvetnega društva «Slavko Škamperle» - dirigira Franc Venturini; 21.00 Čajkovski j: Koncert za violino in orkester; 22.00 Komorna ura slovenskih skladateljev. Sobota; 12.15 Slovanske melodije; 13.30 Slovenske narodne in partizanske pesmi; 20.00 «Fantje s Krasa» pojejo narodne pesmi; 21.15 Slovenski sindikalni kvintet; 21.35 Iz opernega svetà. -----------------------—y 139. Pirat je vstopil v cerkev, si poiskal prostor in nekaj časa strmel v razsvetljen oltar, toda vse mu je bilo tako tuje in odmaknjeno. Zato se je oziral, da bi žagledal kaj bolj prisrčnega- domačega; in glej, pred kipom sv. Frančiška je stal mogočen zlat svečnik, Kar zavzdihnil je od sreče, tako lep je bil njegov dar. 140. Cerkvena vrata so se medtem zaprla, maša se je pričela, toda Pirat je strmel le v sv. Fran-čiška in dvakrat se mu je celo zdelo, da se mu je svetnik nasmehnil. Še bolj pa je Pirata prevzelo, ko je pridigar povedal zgodbo o njegovem svečniku. 141. Nenadoma so se šiloma odprla vrata, in v cerkev je vdrlo vseh pet Piratovih psov. Tekli so naravnost k svojemu*'gospodarju, lajali in ga obskakovali. 142. Pater Ramon je obmolknil, strogo pogledal tja, od koder je prihajal hrup, toda Pirat mu je s tako preplašenim pogledom odgovoril, da se je pridigar nasmehnil in dejal, naj odpelje pse. Opravičujoč sc s kretnjami, je Pirat odšel s psi. 143. Zunaj je svoje pse zmerjal, rekoč: »Jezen sem na vas! Slabo ste napravili, sramujem se vas.« Psi so se pa tesno stisnili k njemu in začeli vdano in sočutno lajati. Ko jim je še velel, naj ga mirno čakajo, sc je zopet vrnil v cerkev. 144. Tam so ga ljudje sprejeli s smehom, toda pater Ramon je tako lepo govoril o ljubezni do živali, da jc Pirat ves blažen zapustil cerkev. Zunaj so psi takoj priskočili k Piratu, še vedno žalostni in nezaupljivi, on pa jim je zaklical: »Pridite, nekaj vam imam povedati« in odšli so po griču navzgor. V smrekovem gozdu so sc ustavili. Pirat je določil vsakemu psu svoj prostor in jim začel pripovedovati b dogodkih V cerkvi... •#1 i ŠAH 4i# Zanimivosti ò šahovskih turnirjih Turnirji so razmeroma pozna oblika tekmovanja v šahu. Se v igri šatrandž, Iz katere Je po reformi v 15. stoletju nastal današnji šah, so bila tekmovanja, ki se danes označujejo z besedo «match» (meč) Kot prvi turnir bi lahko označili tekmovanje Latìourdonnaisa, Lewisa, Dcchapellesa in Cochranea v Parizu 1821. leta, kjer je Labourdonnais zmagal, toda kot prvi turnir se lahko smatra tekmovanje ob priložnosti prve svetovne razstave v Londonu 1851. Zmagovalca Anderssena so imeli dolgo časa za najboljšega igralca na svetu. Sčasoma so postali turnirji vse pogostejši, konkurenca čedalje bolj močna, pa tudi sistem'igranja partij bolj določen in bolj pravilen, s točnim razporedom kol in razdelitvijo črnih in belih figur. Po zaslugi turnirjev se je tudi čedalje bolj izpopolnjevala teorija otvoritev in čedalje bolj se je proučevala igra, ki je v današnji turnirski praksi že na zelo visoki stopnji. Naravno je, da so se na turnirjih otllikovali naj-jačji igralci in nekateri od njih so dosegli rezultate, ki se lahko označijo kot nekaki svetovni rekordi. Največji odstotek na velemojstrskem turnirju je dosegel Aljehin (zmagal je na več kot 30 mednarodnih turnirjih), ki je na velemojstrskem turnirju v San Remu 1. 1930 dosegel 93.5% in to brez poraza, a največja razlika na velemojstrskem turnirju med prvim in drugim nagrajencem je bila na Bledu 1. 1931, ko je Aljehin dosegel 20 In pol točke (brez poraza), drugoplasirani Bogoljubov pa 15. Največjo serijo zmag je dosegel Steinitz v Londonu 1883., ko je dobil po vrst! 16 partij. \ Kot največji turnir se smatra dvokrožni turnir na Dunaju 1898., kjer je 20 najboljših igralcev sveta (razen Laskerja), igralo dvokrožno; prvo mesto sta dosegla Tarrasch in Pilsbury z 28.5 točk. Največje presenečenje je Pilsburyjeva zmaga na velikem turnirju v Hastingsu 1895., kjer je še povsem nepoznan zmagal pred prvakom sveta in vrsto velemojstrov. Najsijajnejši «finis» na velikem turnirju je imet Aljehin, ki jr v Zuerichu 1, 1934. dobil osem zadnjih partij. Gruenfeldova obrambo Beli: Ing. Vidmar M. Črni: Božič. 1) Sgt-f3, Sg8-f6. 2) (12-04, gT-gfi. 3) g2-g3-Lf8-g7. 4) Lfl-g2, 0-0. 5) c2-c4, d7-d5. To je karakteristična poteza v kraljevo indijski obrambi, ki jo je uvedel znani mojster Gruenfeld. 6) 0-0, ... Običajno se tu igra 6) cd5 x!, ki daje belemu večje izglede kakor igrana poteza. 6) ..c7-c5? Kakor vedno se tudi tu pokaže, da so simetrične pozicije za črnega neugodne. Beli pride kmalu do odločilne pozicijske prednosti zaradi težav, ki jih ima črni s svojim lovcem na c3. Oslabitev diagonale g2-a8 postane za črnega usodna. Pravilno je bilo cS. 7) Sc3 z malo prednostjo za belega, ki ima bolje razvito damsko krilo. 7) d4 x c5, Sb8-à6. 8) Sbl-c3, (15 x <;4. 9) Ddl-a4, Sa6 x c5. 10) Da4xc4, b7-b6 11) Tfl-dl, Dd8-e8. Drugega mesta črna dama nima. Na La6 sledi 12) Dd8 x Lc4x. 13) Ta8 x Ta8. 14) Se5. Poteza 6) ... c5 se je torej pokazala kot jako slaba. Beli ima že izvrstno pozicijo, 12) Sf3-e5, Lc8-a6. 13) Dc4-b4, La6-b7. 14) Lg2xb7, Sc5x'b?, 15) Lcl-e3, Sb7-d6. 16) a2-a4, Sf6-h5. 17) f2-f4! De8-c8? Sedaj je črni že izgubljen. 18) Sc3-d5, Lg7-f6. Druge obrambe črni nima, ker preti Se7 x -f in Dd6. 19) g2-g4! Sh5-g7, Z lovcem ne sme vzeti na e5 zaradi Se7 x+. 20) g4-g3, Dc8-h3. 21) g5x (6, Sg7-f5. 22) Le3-f2, el x f6. 23) Sd5 x f6, Kg8-g7, 24) Tal-aS, Crni se vda, ker je njegova dama zajeta. Na Dh6 sledi Seg 4. ŠPORT Neuspešna igra Ponziane V nedeljo je gostoval v Trstu Vardar, tisto ntoštvo, ki je v jeseni prizadejalo Ponziani hud poraz (6:0^. Ponziana se je torej hotela maìievati, obenem pa priti do dveh dragocenih točk, ki hi ji pomagale na lestvici za krepak korak naprej. Kajti izrabiti je treba prednost domačega igrišča vsaj proti tistim, ki so v lestvici na slabših rhestih. Pa tudi velikonočni poraz je še Ponziani «ležal na duši». Razlogov torej dovolj, zaradi katerih jc bilo pričakovati živahno tekmo. Ponziani je res uspelo v. 35. minuti prvega polčasa priti v vodstvo. V dru geta polčasu se je Vardar na' moč trudil doseči neodločen rezultat, toda Ponziani je uspelo — če ne zlepa, pa zgrda — ohraniti prednost. Toda tri minute pred koncem je prišlo grenko razočaranje. Vardarjevemu igralcu AndonovSkernu je uspelo zabiti gol, s katerim je rezultat izenačil; pridobil za lastne barve eno točko, Ponziani pa odnesel zmago, hiič več se ni dalo spremeniti v kratkem času. Glede na igro, ki so jo pokazali gostje, je rezultat, zaslužen, zlasti pa Se zaradi njihove fair igrei ki niso reagirali na grobosti igralcev Ponziane, ki so včasih .izgubljali živte ob krepkem odporu gostov in se posluževali naravnost otročjih, toda , nelepih in nedovoljenih gest. Ostale tekme prve lige jugoslovanskega prvenstva so se končale vse z zmago gostov. Presenetljiva je visoka zmaga zagrebške Lokomotive, iti je v Beogradu prepričevalno premagala Metalca s 3:0. Partizan, čigar igra že nekaj časa ni rodita kakih ionih rezultatov, je v -Sarajevu pregazil Torpedo s 5:1. Pa tudi Hajduk, ki je šel v Subotico, je dosege! lep rezultat 4:2. Hajduk 13 9 1 3 24 10 19 Dinamo 12 0 1 2 39 17 19 Partizan 13 6 4 3 32 19 IG Crvena zvezda U 4 5 20 11 13 Lokomotiva 12 5 3 4 15 14 13 Metalac H 2 7 5 n 18 'ti L j. Ponziane 13 4 3 6 16 32 U Vardar 13 3 3; 7 16 23 9 Sarajevo 13 2 4 7 13 28 8 Sparlale 12 3 l 8 13 27 7 V drugi ligi, kjer igra tudi ljubljanska Enotnost, jc bilo nekaj presenečenj. Tako je prav Enotnost zmagata v Skcplju nad Rabotnlčkim < nedavno pa jc izgubila sna! lastnem igrišču!), novosadska Sloga je premagala Metalca v Zagrebu U:0), Dinamo iz Pančeva je premagal Naša krila v Zemunu <4:3); reški Kvarner je'izgubil v Varaždinu (3:2) in sarajevski železničar je podlegel v Splitu Mornarju (1:0). —o— 2,3., 4. in 5.-nobeden ni zmagal in ne izgubil Skedenj še ne mislil popustiti, V nedeljo je imel za nasprotnika tisti Piran, ki ^e je sumljivo nevarno približal zadnjim klinom na lestvici. Skedenjci so zopet zaigrali kot treba in Piran, ki to pot niti ni bil na višini prejšnjih tekem, je moral kloniti (3:1). Prejšnjo nedeljo sta imela. Skedenj iti Magdalena enako število točk, toda slednja je v teku popustila, )/ pmi foji bo ufUtjo. JI do :>(> pliMiiaje To jc igra sluha. Vsi igralci posedajo v velikem krogu na tla. Enemu igralcu zavežemo oči in usesti se mora v sredino. Vodja pokaže učenca, ki polagoma vstane in se kolikor mogoče (ilio približuje onemu v sredini. Ta pa natanko posluša (saj šumi listje pod nogo, lomijo se trhle vejice) in pokaže smer, od koder sliši prihajajočega. Alco smer pravilno določi ,se mora oni, ki sc je približal, vrniti na svoj prostor in voditelj določi drugega, ki naj se mu približuje. Igra se toliko časa nadaljuje, dokler se ni nekomu posrečilo priti popolnoma tiho do srednjega in ga nalahno udariti po rami. V sredino gre potem igralec, ki se je dotaknil rame igralca. Tržal rokolici v Martin V soboto in nedeljo so obiskali Ma ribor tržaški rokoborci, med katerimi je nekaj znanih težkoatletov. Srečanje se 'je končalo z zmago Mariborčanov z. rezuitatom 8:6, kar smatrajo Mariborčani za lep uspeh svojih borilcev, ki so se merili s priznanimi prvaki. Borbe so imele naslednje izide: V mušji skupini je Campigli po točkah premagal Angela iz Maribora. V bantam kategoriji je Breznik v 6. minuti tuširal Burnija. S tušem v 13. minuti se je končala tudi borba v peresno lahki skupini med Ruanom in Jezernikom, tako da so bili Tržačani spet v vodstvu, ki so ga še povišali z zmago Vidalija nad Babičem v welter kategoriji. Tudi ta borba se je v 19. minuti končala s tušem. V isti skupini je Nachmias po točkah podlegel Serniku. V poltežki skupini je Sartori med borbo z Blatnikom zaradi poškodbe odstopil. V težki kategoriji je član Železničarja Pirher v 5. minuti tuširal svojega nasprotnika Kranjca in tako se je dvoboj končal z zmago Mariborčanov z 8:6 Za prireditev, ki je bila dobro pripravljena, je bilo veliko zanimanje in je gledalo borbo okoli 1500 obiskovalcev. Športni drobiž Pri množičnih nastopili se pogosto odkrijejo novi talenti. Tako se je pri prvenstvu Slovenije v krosu na progi 4000 m plasiral n» četrto mesto doslej nepoznani tekmovalec Pernat iz Slovenske Bistrice, pri mladincih ,pa je na progi 2000 fin zmagal pred lanskim državnim prvakom, visoko favoriziranim Celjanom Prelogom, doslej neznani mladinec Bardutzki iz Ljubljane, ki mu je v ( zadnjih metrih uspelo osvojiti si prvenstvo. ___' —O— NORME MADŽARSKIH ATLETOV ZA OLIMPIJSKE IGRE Madžarska lahkoatletska zveza je postavila norme, ki jih morajo atleti doseči, da lahko pridejo v poštev' za sodelovanje na olimpijskih igrah v Londonu. Norme so take: za moške: 100 m 10,6 - m m 21.6 - 400 m' 48.4 - S00 m 1:52.6 - 1500 m 3:52 -5000 m 14:40 - 10.000 m 30:4(1 - maraton 2 uri 42 minut - 110 m zapreke 14.8 - 400 m zapreke 53.8 - 300». m zapreke 9:25 - višina 195 - daljin«. 730 - s palico 410 - troskok 14,60 * krogla 15,20 - disk 49 m - kopje 67 m - kladivo 52,50 - desetoboj 6700 -4 x 100 m 41.6. Za zenske: 100 m 12.4 - 200 m 25.8 - 80 m zapreke 12.3 - višina 158 - daljina 556 - krogla 12,50 - disk 39 m - kopje 41 m « 4x100 m 41.4. Kot vidimo so postavljene norme zelo težke. Glede na velik napredek madžarske atletike pa je verjetno, da bo v vseh disciplinah vsaj po en tekmovalec dosegel zahtevani rezultat. MREŽA -1 1 }> h 5 b 1 l S 9 -10 9 AA A 2. AT» g Ah l 8 AS 2. A A 9 G k AO A”i> 5 46 A0 Ab Al, S k AS 2 A2 k Ab A* k 2.0 S Ab AS 2 b G Afe A% Afe AO 9 AT 44 U AS 1 b AS AZ At> A1 2 AH 2 U U 9 6 k AO 9 S Ab AO A 2 H AS Ab 4,b 20 Ai a6 C. Ab Ai H AZ 2, 2.0 S 2. 3 KLJUČ: 18- 9-8-2-13 3-16-13-1-2 pesnik gornjih vrstic; 12-4-5-21-8 pamet; H-16-15-2-6-4-13 kraj na Goriškem; 7 - 2 - 13 - 20 - 2 - 10 - 4 beneško prometno sredstvo; 14-2-17-9-13-3 alpska dolina v Sloveniji; 19- 2 - 10-4-22-14-f uteha. Skrita anekdota Acecuklmptv iuberv jc ajklr Arhelaus na aacjnpršv: »A-i)kk ajn et eiobjmr, o aiklr?« oibrst itioodglrv; »Eočlm!« Reševalcem Po čudnem naključju je pri velikonočni «Križanki z. jedrom» izostala polovica besedila. Ker so nam mnogi reševalci izrazili zeljo, da bi nerodno napako popravili, prinašamo danes še besedilo, ki ga ni bilo. Tudi rešitve, ki bi nam jih reševalci poslali, bomo upoštevali in nagradili. •—C—- 23. častnik; svetloba (pesniška oblika); športnik; in vojak. Navpično: a) vrsta lova; stavkov člen; začimba; b) slog; razburjenje; okraj, e) predlog; pivo, panoga športa; lovska priprava; evropska država; števnik; črka (fonetično), č) laška dragocenost; mesto Avstriji;' tehnična naprava; moško ime. d) upanje; žensko ime; moško ime; raznovrsten, e) laški spoinik; planet; naziv nekega rimskega cesarja; gmota; predlog, f) zaimek; del vojaške opreme; moško ime; sipina; nota. g) moško ime; pihalo; organizacija v N.O.V.; ptica, h) praznik; višina, i).značka, ki jo uporabljajo pozabljivci; mamilo; Slovani kratica pred nekaterimi krajevnimi imeni, j) jezero v Aziji; veznik; pisana glasba, k) poljska reka: pisatelj prve slovenske operete; naslov Gregorčičeve pesmi; orožje. 1) zgodovinski letalec; noia, izraz, bolečine; trepet. m) nota; Mohamedov pomočnik; sadež; veznik in predlog, n) pesniška oblika: razvoj, o) očka; žensko ime; gozd; sramežljivost, p) zaimek; izdelek obrtnika iz 6. vodoravno; partizanski poveljnik; pregrinjalo; površina. r) noia; žensko ime; višina; del hiše; veznik,, s) naravni pojav; nesreča; žuželka; poljedelec. š> zločinec; šala; veda; čutilo, t) nepoznani; stranka; pred nekaterimi laškimi krajevnimi; mladinska organizacija; fašistična organizacija; veznik; kocina (kratica). u) orodje; dvig; ameriška država, v) tako pravijo na Krasu in v Brkinih neki posodi; mesto v Jugoslaviji; prebivalec slovenske pokrajine. Jedro: vodoravno in navpično: 1. enota (kratica); 2. drag kamen; 3. slovenski trg; 4. letovišče ob Jadranu; 5. jugoslovansko mesto: 6. jeruzalemski hrib; 7. vezilo. * * * IZID ŽREBANJA ZA DVE ŠTEVILKI .1. VIŽINTIN . MAFALDA, Trst, U. Rossetti 49 JERIN TONE, Ljubljana, Bežigrad 45 2. TAVČAR MARUŠKA, Ljubljana,'Rožna ulica LEBAN IVAN, Tolmin 97. 3. ELERSEK ZOFIJA, učiteljica Ljubljana, Trstenjakova 3 IVANČIČ CIRIL, Ljubljana, Prijateljeva la. Rešitev ugank št. 59 Vodoravno: 1. kila, 5. pust, 9. okop. 12. odelo, 14. mi, 15. abota, 16. patent, 18. magarac, 20. aha, 21. Fakota, 23 Iva, 24. olk, 26. srna, 27, uta, 39, kan, 31. og, 32. ura, 34. France Prešeren. 39. re, 40. Tit, 41. Elij, 42. to, 43. noj, 44. og, 45.. ves, 47. gon, 48. knof, 50. nat, 52. NOV, 53. prerad, 55. pas, 57,. Oberon, 59. črepnja, 61. galeb, 62. ti, 63. Drina, 64. Aran, 65. toča, 66. Bear, Navpično: 1. kopa, 2. Idaho, 3. le-talka, 4. ale, 6. uni, 7. Simon Gregorčič, 8. oba, 9. koritar, 10. otava, 11, paca, 13. Onf, 15. aga, 17. Tas, 19. ata. 22. krop, 25. Kanton, 27. urejen, 28 Afra, 29. Kancij, 32. ušiv, 33. gnoj. 35. re, 36. et, 37. el, 38. et, 43. novela, 44. one, 46. sapnik, 47. gobar, 48. Krn, 49. far, 51. tajna, 52. noga, 53. pob. 54. ded, 56. Saar, 58. Ren, 60. ' pri, 62. to. Ko je čul zdravnik Chias o Lazarjevi obuditvi s? je nasmehnil:. «Ce bi ta dobri človek umrl po mojih receptih, ne vem, če bi se komu posrečilo, .da bi ga obudil.» , ■. Kupon št. 62 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika Odgovorni urednik Jože Koren Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu “UliiJBOLJSil, Il IđJBBliđTEJSI Ko so tržaški delavci šli mirno protestirat pred palačo CRDE je kapitalistu Cosulichu pritekla na pomoč «najboljša policija na svetu». To je namreč ona policija, ki je prav te dni zapletena v novo afero — tokrat Slučajno s cigaretami. ZMEZMM fe; te- ^*V-: ’ r‘ —J"*. ';ir-v- —- f-ct? «&*•«' «CjV... / te#1 KOZULIC: Joj, kje ste pa dobiii te cigarete? “NAJBOLJŠI,,: Joj, kje ste pa dobili toliko denarja? Klara povesi /. novim koncem Katehet je pri?e! v Solo in. vprašal male Italijanske, kaj je pri njih doma novega. Pa se je eden oglasil: «Naša mačka je včeraj dobila mlade.» «Kakšni pa soj» je vpra-Sal katehet. «Lepi», je sledil odgovor, «in vsi so za De Gasperija.» Katehet je fantka in mucke lepo pohvalil. Cez osem dni so imeli v razredu spet verouk. In je katehet malčka vprašal, kako se novorojeni mucki razvijajo. «O, prav lepo», je fantek povedal, «toda sedaj so že za Togliattija.» «Ni mogoče», se je katehet začudil, «kako pa to?» Pa mu Je malček pojasnili «Veste, medtem so mucki že spregledali». KanonikMarcun illese bnogie-vongi Pogled na pretepanje članov ljudske fronte v Gorici je kanonika Marcona tako oplemenitil, da je pozabil na duhovniško dostojanstvo, ter v čast Trumanovi doktrini zaplesal od zadovoljstva boogie-woogie. Prišel je v tako ekstazo, da se baje do 18. aprila ne bo iztreznii. Tedaj pa ga utegne navdušenje miniti in v tihi pobožnosti se bo spet oprijel cerkvene službe, v kolikor še zadnjih nekaj njegovih ovac ne bo do tedaj spregledalo. Trniitaiiuva punim: in liju piislcflicc Amerika je Grčiji ponovno nakazala nekaj milijonov dolarjev za vojaško pomoč; — Cete generala Mar kosa so zavzele neka! novih mest in vasi ter sc približale Atenam. Amerika je Kitajski, ponovnt^gia- kazala nekaj milijonov dolarjev za vojaško pomoč. — Cangkajšek je sklenil odstopiti, leajti čete ljudske vojske mu zadajajo iz dneva v dan vse večje izgube ! ZELI E Kaj ide si Šovinisti? «Duce, pridi spet nazaj!« Kaj ide si aktivisti ? 'Da bi bil če prvi maj!« v slavo „vecnsoa pora" Iz Amerike priSlo semkaj, večno je pero. Troja večnost pa dr^i, i-alibog le — mesce tri * * # To napisal sem iz besa v slavo večnega peresa, .kdor denarce rad zapravlja, la peresa naj nabavlja. Kdor pa novce ima v Ušli:' ta naj — svinčnik si omisli. ,Nek tržaški degasperijanski list je imel pred dnevi na prvi strani ta-le naslov: 350.000 oboroženih mož jamči svobodne volitve. Kako je to v praksi pokaže slika. DEMOKRATI Č-N A LTUD5KA PRONTA Italijanske volitve JsE A 6ASp£RI ■mr JUCA L PIŠ1L... PEPI Draga Pepa! Te dni zopet o Berlinu , , se debelo je pisalp, radi tega nekaterim spet po vojni je dišalo. Rusi, po navadi stari, mirno kri so ohranili, le ameriških transportov niso več v Berlin pustili. Zdaj celo o mirnem stanje «Ultimissime» že piše, nad zapadnim neuspehom si na tihem solze briše. Na Kitajskem pa Cangkajšek od oblasti se poslavlja, vsled porazov svoje vojske se na penzion pripravlja. Končno mož je le uvidel, da ne bo nikoli zmagal, pa če še tako mu Truman z vsemi sredstvi je pomagal. Tam na Španskem se pa Franco kar k zapadu je priključil, da z Marshallovo pomočjo bo svobodoljubne mučil. V' borbi zoper komunizem, vsak je dober imperialistom, pa četudi dolga leta služil je le zgolj fašistom. A v Italiji volitve so prvenstvena zadeva, za De Gasperija zmago sl sam papež prizadeva. V cerkvah sploh nič več ne slišiš božjih pesmi in molitve, ker so prižnice zavzete s propagando za volitve. Pomnožena policija pa najstrože bo skrbela, da De Gasperija stranka bo dovolj glasov imela. Kajti taka stroga volja je zapadnih demokratov, • ki dovolj tej stranki dali dolarjev so že in zlatov. Cc se pa zgodi nesreča in, De Gaspari ne zmaga, vse podpore bi zapadne kar naenkrat Sle do vraga. Ker pa kapital ne mara svoj dobite^ izgubiti pač s terorjem bo poskušal si večino pridobiti. C» pa po pravici šlo bo, se pa nič. ni treba bati, da ta mesec pri volitvah ne bi zmagal Togliatti. Najbolj pa sedaj nestrpni so tržaški šovlnislfc ki bojijo se, da v vlado ne prišli bi komunisti. Kar imajo, vse bi dali, da ministri bi ostali, brzojavno stari vladi bi glasove svoje dali. No, počakajmo š-e par dni. saj ni daleč tisti čas, ko v Italiji povedal mnenje bo volivcev glas. Mi pa v Trstu se ta mese potrudimo kar se da, da proslava prvomajska bo lepo pripravljena. Telovadci, telovadke, pridno se učite zdaj, pokažimo vsemu svetu, kaj je v Trstu prvi maj i Zdaj končujem, draga moja in pozdravljam te lepo, ■ v upanju, da danes teden tvoje pismo bo prišlo. Tvoja Juca C ~ cJl opaci na suoboda Tat, ki je kradel, v svobodi Uvi, ubogi ukradenec v ječi ječi In napadalec uživa prostost kdor pa napaden je. ječe je gost. Tako pravico ti v Trstu delijo, da ne pozabi? " na — demokracijo! TRŽAŠKI KMET, ZVU, DAVKI IN UPRAVNI APARAT. „Komandant14 Fonda ]e v listih med narod novico raztresel, češ, on da-svobodo je Trstu prinesel : tej čudni novici verjame le ta, kdor tam, kjer možgani so, slamo ima. K Mapoleonn Napoleon bit je en slaven soldat in vendar pred Moskvo si zlomi! je vrat; Naj spomni sc te zgodovinsju: strani, vsak tisti; ki tretje si vojne želi! (I Krištofu Koliimiiu Učitelj me v Soli nekoč je učil, da Krištof Kolumb je Ameriko odkril Ce Trumana Kri?loj Kolumb bi poznal. za svoje odkritje b'sc bridko kesal. Goril krtini na maslu Ob napadu demokristjanov na pripadnike ljudske stranke v Gorici so se posebno izkazali karabinerji. Pokazali so vsemu svetu, da so na svojem mestu. In sicer tam, kjer jih je zapustil ranjki Mussolini. I/ y.imm/i Glasovalni stroj deluje kakor Truman, ukazuje.; kakor žabe vsi regljajo, ki v dolarjih plačo imajo. Ko pa pride čas spoznanja-takrat konec bo regljanja. VOJNA ? « ČLOVEK SLABIH ŽIVCEV: VOJNA BO?! , ' « DELAVEC: 2E MOGOČE, SAMO C® NAS NE BI BILO. ' .'