,,published and distributed under permit (No. 732) authorized by the Act of October 6,1917, on ’fife at the Po '~3t offiC2 of CaSumst^ich, By order of the President, A.S.Burleson.Postma 'tir (x. SLOVENSKE, NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje. SLOVENSKE NOVICE SLOVENIAN NEWS]| An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. _UST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZÉì3ÌNJEnIITÌ7rZAV. G L ASIL^s7 K. P. dpiizrr: Letnik HI. CALUMET, MICHIGAN, 28 MAR. 1919. Na Ogrskem je zavladal boljševizem. pod predsedstvom grota Karoìyi je [bila strmoglavljena — na nje mesto pa je stopila sovjetska vlada. Ogrski sovjet poživlja Čeho-Slovake, avstrijske Nemce in Jugoslovane, da store isti korak. Nova ylada je prekinila vsako zvezo z mirovno renco. Utis na delegate je silen. konfe- Kodanj. 24-. marca.— Masaryk, predsednik čehoslovaške republike'odstopil. Oehoslovaki ja je poslala močno armado proti Ogrisi. Berlin 24. marca. — Komuni ili na Dunaju so vprizonli včeraj velike demonstracije iz simpatij do sovjetsko Ogrske demonstracije ijimele protiententni značaj, toda nemirov ni bilo. London 24. marca. —iz Čari ha poročajo da je boljševička armada) 70,000 mož, prekoračila Dnjester jiižno od Lvova in se bliža ogrski meji. Armada sestoji iz bivših o-jrskili in bolgarskih vojnih vjet-mkov v Rusiji, katere so bol]saviti organi zi rali in oborožili. London, 24. marca. — Iz Egipta javljajo,. daje Kairo odrezan nled novih napadov na komunikacijske črte v okolišu tega iiTesta frotianglaske demonstracije v Kairu so se ponovile. Med Aleksandrijo in Suezom je ustanov, ijena eroplanska zveza. Beduini so. napadli angleške čete blizo Eauma, toda Dili so odbiti. Kodanj, 24. marca. [V. Poroča *1 da ruske Čete korakajo na O-gfsko. l*o vsej republiki je razglasna vojno stanje. Pariz, 24, marca, — Vrhovni tavezniški vojni svet je danes zbo-toval in zaključil, da se takoj pod-'*mejo drastični koraki proti Kiljševiškiui revolucionarjem na p grškem V Bukarešta sta dve ji itincoski diviziji in v Belgradi! ■ Is na razpolago več srbskih divizij . , '4 operacije proti Ogrski. Jr Berlin, 24. marca. — Dunajski k°rešpondenčni biro javlja, da ko "ftdd komunisti razorožili zavežite čet®, ki so hotele okupirati ^upešto. hunaj, 24. marca.— Nova Hiševiška vlada ua Ogrskem je vperaj popoldne izdala proklama-V kateri priznava, da obstoji v°jno stanje med Ogrsko in za-'tociiiškiaii državami” vsled sklepa S*] '"‘‘'Ovne konference v Parizu, da 2avez>,iki okupirajo Ogrsko. Karo-f'ìev kabinet je prostovoljno iz-r°^U vlado komunistom, ki so po-Rusijo na pomoč. V sa Ogr-#lia ]e v vojnem stanju. Ogrska je prestopila na atra» boljševikov; komunisti in ^henmi socialisti so na čelu no-vlade. Zavezniki so imeli že nekaj časa ^0 francoskih vojakov na Ogr-N pod povsljstvorn generala ,&rtUelota : nove zavezniške čete Wt‘»;ajo z Balkana. ^eč čeho3lovaških polkov, med ,teriiU ge je vodila boljševiška !lruPaganda dalj časa, se je uprlo 'n Prestopili sona komunistično Hr*“; zdaj so na Ogrskem. l‘ariz, 24. marca. — Z Dunaja . j>jo, da je nova ogrska vlada y*bl* apel na delavce in kmete na Slovaškem, Kumunskem in v Jugoslaviji, da se naj združijo v oboroženi alijanci proti aristokratom, -veleposestnikom in dinastijam; dalje je apelirala na proletarijat v Nemški Avstrij m Nemčiji, da naj sledi Ogrski in pretrga stike s pariško mirovno konferenco. V apelu pozivajo O-gri, da se naj vse te države pridružijo Rusiji, ustanovijo sovjetske republike in se postavijo v bran z orožjem proti '‘imperiali, stičnim osvojevalcem”. Vladna proklamacija se glasi, da bo svojetska organizirala armado in uveljavila diktaturo proletarijata nad ogrskimi zemljiškim' magnati, rumunskimi aristokrati in nad češko buržoazijo. Proklamacija zaključuje, da naj delavci in kmetje producirajo potrebščine ali pa stopijo v armado. Prva proUlamaejja. ki jo je iz dala nova ogrska vlada zadnji pe. tek, se glasi: ‘‘Ogrski proletarijat je od danes prevzel vso oblast v 3voje roke. Sklep mirovne konference v Parizu, da se okupira revolucinar-na Ogrska, je nemogoč. V takih razmerah ne kaže ogrski vladi dru-zega, kakor da uvede proletarsko diktaturo. Vso zakonodajno, iz-vrševalno in sodno oblast bodo imeli v rokah delavski, kmečki in vojaški sveti; revolucionarna vlada prične takoj z delom za uvedbo komunističnega socializma. Svet ljudskih komisarjev dekretira, da se socializirajo vsa veleposestva rudniki, večje industrije, banke in prometne črte. Vlada izjavlja, da je povsem solidarna z rusko sovjetsko vlado, s katero bo sklenila pogodbo za oboroženo zvezo s proletarijatom v Rusiji. Grof Karolyi, ministrski pred-sedmk prejšnje vlade, je izdal proklamacijo, v kateri pravi. “Pariška konferenca je zaklju-čila, da se okupirajo tudi ostali deli Ogrske in zavezniška misija je izjavila, da se smatra sedanja demarkacijska črta za politično mejo. Zavezniki hočejo napraviti iz Ogrske novo oporišče za operacije proti ruski sovjetski armadi, ki se bliža naši meji. Naše ozemlje je namenjeno za nagrado Oelio-slovakom, ki imajo pomagati en-teuti proti Rusiji. Iz teh razlogov se obračam, kot začasni predaed-nik ogrske ljudske .republike, na proletarijat vsega sveta za pomoč iu dosego pravičnosti.” Druga brzojavka iz Budapests, datirana v petek, se glasi, da je nova revolucionarna vlada takoj narediia mir v glavnem mestu in v bližnujih okoliših. Pariz, 25. marca. — Proklamacija ogrskih revolucionarjev izjavlja, da je mirovna konferenca najbolj kriva sedanjih razmer. Dosedaj konferenca sicer še nr komisije se sklepa, da še dela na razdelitev stare Ogrske, ki bibula kar bi jo še ospalo, okiošena .od inalili novih držav. Ogrski vodje so zato saznali in to je dalo povi da je bila strmoglavljena Karol*, yijeva vlada. Neki uradnik je. jieložaj razložil takele. Češka je bila odtrgana od severozajvadne-stare Ogrske in ravno tako Slo-” vakija. Poleg Slovakov so RuteiiCi in njihovo ozemlje je bilo ugrtilv'1 ljeno od Ogrske. Poleg Ruten cei- Sicer se mu ni do sedaj še delalo nobene sile, kakor pravi dunajska brzojavka. Karl je baje hotel otvoriti dvor na svojem gradu Eckartsau, kjer sedaj živi, to pa je proti non državni ustavi. Začadi tega neuteti zahtevajo, da spreifieni svojo odpoved prestolu, ktero je podal v novembru mesecu v toliko, da se on in cela habsburška rodovina za Vedno odpove vsem vladarskim pravicam v Avstriji. Štirje bivši pride Transilvanija, ki je bila od • avstrijski nadvojvodi so baje to že trgana od Ogrske in jiridel-j storili. jena Romuniji, Poleg Tran-! -------------- silvanije je Banat, ki je bil odtr- (Italijani grozijo Zapustiti g»„ »d Avstrij» „> prideljen dolo- konfere„co, g,, „ ir.a luiimimji deloma brbiji.be v ... bolj proti zapadu pride nova Ju-;**® Ustreže njihovim Zahte-goslavija, ki bo dobila del Ogrski •. vam. gori do reke Drave. Koudanj, 2 6, marca. i Pariz, 28, marc i.—Zagrozite v Iz‘ italijanske delegacije, 1a Italija Dunaja se brzojavlja, da so vsi ; ue bo sprejela mirovne pogodbe, člani zavezniške vojaške komisije,... ako ne bo vsebovala rešitve spora razim enega ameriškega častnika [z Jugoslavi jo zaradi Reke in dal-zapustili Budapešto. Zavezniške j niatinskih otokov, je vrgla s tira čete, nastanjene v Aradu in Szege- ! vso mirovno konferenco in predsed-dinu na rekah Matos in Tisi, so se nrk Wilson ho primoran izjaviti še umaknile. Iz Požuna se poroča v Berlin, da je bilo radi dogodkov na Ogrskem proglašeno obsedno stanje po celi Oeho-Slovakiji. Kodanj, 26. marca, — Poveljnik francoskih čet v Budapešti zanikuje, da hi bili boljševiki razorožili njegove vojake, Pariz, 25. marca — Prvo delo nover boljše Viške vlade na Ogr sketn je bilo, da je osvobodila delegacijo Ruskega Rdečega Križa. ki je bila tam zaprta, ker je razžirjala boljševiško propagando Berne, Švica, 26, marca. — Nepotrjeno poročilo je prišlo iz Budapests v Prago, da je bil bivši predsednik Karvlyi umorjen. Iz Dunaja se poroča, da je zveza med avstrijskim glavnim mestom in Budapešto pretrgana. Oeho-Slovaki so se namreč polastili mesta Raab na .Donavi, ki leži nekako v sredi med prestolnimi mesti. V Raabu se nahajajo velike ogrske topovske tovarne- Poroča se dalje iz Bndapeste, da je bil razpuščen ogrski narodni svet. London, 25. marca. Iz Amsterdama poročajo “Exchange Tele-veafu” da se je bolševiška levolu-cija razširila iz Ogrske v Sla. vonijo, na Hrvaško iu delavci so boju s srbskimi četami. Ogrski boljševiki so zasegli banke na deželi in mnoge časopise. London, 25. marca.—Z Dunaja čez Kodanj poročajo, da sta dva angleška monitorja priplula po Donavi pred Budapešto. Monitorja sta bila večji del pota v boju rdečimi četami, ki so streljale z brega. Druge angleške in franco- skeVine ladl> 36 P°"ličeP Jz Rumnnske po Donavi na Ogrsko. Poročajo tudi, da je bila angleška patruljna ladjica zajeta, toda moš-tvo je smelo oditi. j/ariz, 25. marca. — Zavezmš-ki vojni svet je imel včeraj sejo in govorilo se je, da so se poveljniki ententnih armad odločili za drastično akci jo prod ogrskim boljševikom, katero ima maršal Foch takoj izvršiti. Svet je sklenil operirati proti Ogrski na suhem i n po Donavi. odvzela uobeuili posebnih korakov glod» Ogrsko, toda iz priporočila dal obnoviiev vojne, ako ne bo mir sklenjen v najkrajšem času. Evropo je naslikal kot goreč vulkan, ki vsaki čas lahko izbruhne. Vsaki dan, ki odlašamo skleni-tev miru, se širi brezdno, ktero bo svet jako težko premostil z inalimi deščicami, ki so nam še ostale od vojne. Ko smo prvič podpisali premirje, je bil svet ves utrujen od vojne in je bil pripravljen takoj narekovati mirovne pogoje, toda vsaka ura zamude med premirjem in pravim mi-rom nas vedno oolj oddaljuje od one psihologične ure, ki je bila II. novembra. .•ànes ali jutri svoje definitivno .’Hitenju o tej važni zadevi. Ameriški delegat House je obljubil Ita-jsnom v petek, da jim v par dneh naznani stališče Amerike glede na eritorijalni sjior ob Jadranu. M edtem ko so se drugi delegatje velike petorice včeraj bavili z mučnim problemom nove poljske m 'je, se je pečal House z itali jan-sl j zadevo. (lovori se, da je položaj v liji zelo resen. Ljudstvo zahteva hiter mir. Zadnje čase ao italijanski delegatje prejeli nebroj brzojavk, ki jih pozivajo, da naj hitro sklenejo mir in se vrnejo s pogolbo, ki da Italiji dalmatinske otoke in Reko; obenem so Italijani poplavili skoraj vse pisarne drugih delegatov in uredništva francoskih listov s tiskovinami, ki Zagovarjajo njihove aspiracije. To je podžgalo jugoslovanske delegate in odgovorili so z o-strimi zavrnitvami in izjavami, da so italijanske zahteve absolutna kršitev Wilsonovih mirovnih točk. Svet deseterih je torej v stiski Kakor izgleda, bo morala mirovna konferenca istočasno sklepati o pogojih za mir z Nemško Av. stri jo in Ogrsko kakor z Nemčijo, toda težava je ker tiste Avstrije, ki je sklenila premirje, danes ni več. Italijani kategorično zahteva, jo, da se jugoslovanski del bivše A vstrije smatra za del sovražile države, to je stare Avstrije in da tudi na Jugoslovane odpade delež-vojne odškodnine. Polkovnik House je včeraj obe. doval z Orlandom in pogovarjala sta se o vprašanju meje med Italijo in J ugosiavijo. Orlando je po-veual Ilouseju, da Italija naspro. tuje, da bi se vprašanje italijanske meje odložilo za pozneje, ko bo podpisan mir z Nemčijo. Italijanski delegatje tudi pravijo, da nobena stranka,bodisi »ni »1 Jugoslovani gotovo ne bo zadovoljna z odlokom konference iiimordane bosta obe zadovoljni in zato je bolje, da nosi mirovna konferenca odgovornost za nezadovoljnost, ne pa liga narodov. Posebno zasedanje kongresa. Pariz, 24. marca.— Obe zbornici ameriškega' kongresa bodo skoro gotovo sklicani k izvanred. nemu zasedanju v sredini meseca nijtja, ker predsednik Wilson upa da mu bo tedaj že mogoče vrniti se domov. Mogoče je tudi, da bo sklican še prej in to v slučaju. ako bodo mirovna pogajanja toliko napredovala, da bo senat lahko razpravljal o posameznih točkah predno prične delo na drugih, zlasti finančnih zakonskih načrtih. Washington, 24. marca. —Neuradno se je govorilo danes v Beli hiši, da se bo predsednik vrnil v Ameriko 1. maja. Zajnistil bo Barbz, kakor hitro bo prišlo do zui'iljenja v zglavnih točkah mirovne pogodbe ril ne bo čakal do tedaj, ko bo mir dejanj-sko podpisan. GotdVo je torej, da bo senat sklican 15. maja ako nc še prej. Nemci ne bodo predali Dan-ziga. Kodanj, 24. marca.— Nemčija ne more in ne bo podpisala miru, v kterem bi Eoljaki dobili pristanišče Danzig, tako je izjavil v nekem govoru v nedeljo nemški predsednik Ebert. Dalje je dejal Ebert, da se Nemčija ne more odjiovedati. Zahodni Prusiji ali delu Gornje Slezije. Nemčija je pri volji, da se reka Visla nevtralizira, nakar bi mesto Dancig postalo odprto pristanišče. Oče mu izraža hvalo. Moj oče ga je rabil toliko ča-sa da [se je rešil ke. Un ga vedno nam poroča gosp. iz Silver Bow, njegove mu hvali. Tako Matt Molek Mont. dne 26. Bivši cesar Karl nezaželjen v Nemški Avstriji. Kodanj. 23. marca. — Duuaj-,ka vlada je obvestila bivšega ce-»arja Karla, da J« nezaželjen in da naj pobere šila la- fe opita “Podpišite mir ali pa -se bo mo znova bojevali” - Underwood. Birmingham, Ala., 25. marca Senator Underwood is Alabame je danes r »oken» gorrtl sapore. dec- 1913. On meni namreč Tri-nerjevo Grenko Vino, ki je najbolje zdravilo proti vsini želod-čilim neprilikani, zabasauosti, ne prebavi, glavobolu, migreni sploš-mne oslabljen]u itd. Dobra zdravi-Ih so vedno priljubljena iu mi smo zelo veseli da v kljub visokih cen nekaterih tvarin za izdelovanje in težkih davkov zopet na družili, nam se je biljo mogoče ogniti prevelikim cenam Trinerjevega Grenkega Vina in Trinerjevega Angelica Grenčeca. Zvišanje cene je zelo malo, le toliko da nam je mogoče ohraniti kakovost vsebine teh izvrstnih zdravil. Trinerjev Liniment ki J9 znan kot najzanes-livejše zdravilo zoper revmatizem, nevralgijo spalike itd., in drugi Trinerjevi izdelki.se prodajajo po stari ceni. V lekarnah Cena fl.10 J os. Triner Go. izdelovalci, 1333 — 1343 S. Ashland Ave., Chicago UL ' Ugodna prilika. dobili smo vojno. DOBITI MORAMO ŠE MIR. Nikdar ne*dobimo ničesar zaman, razim, če zaslužimo in plačamo za isto. Sedaj imamo priliko dobiti mir, ako plačamo zanj. Le pomislite-prilika dobiti mir, trajen mir,ki bo koristil nam, našim otrokom in naših otrok otrokom. IN KAKO? AKO NEKAJ ŽR. TV UJEMO IN POSODIMO' V ŠPEHE NAŠIH ŽRTEV NA N A JBOLJŠO VA RN OST N A CELEM SVETU z DOBRIMI OBRESTM 1. Poglejte stvari kat so-. Pred e-»im letom se nam je zdelo nemogoče, da bomo lahko 'kupili zadnje honde Svobode 2L. aprila 1919. Izgledalo je, kat da bomo tedaj še le dobro začeli žrtvovati svo|o kri in imetje. Sedaj pa je vojske konec in nam zanjo niti ni treba plačati. Vse, kar moramo sedaj storiti je, plačati za mir—s tem, da s0 odpovemo nekterim udobnostim iu da svoje prihranke naložimo v jiodjetjn, ki bo podlaga trajnega, blagostanja. Ko gledamo nazaj v temne dneve, ko je bila Nemčija še močna in ko je vsak dan j omeni! srn rt, nevarnost in in pogubo, tedaj se spomin jamo, kauo je vae hrepenelo po miru. Mnogo očetov iz Severozapada •bi bi’’ tedaj radi d*li vse dvoj» premoženje, če l>i mogli vojno^ le en dan prej končati, on dan predno je njihov sin bil poslan v prednjo vojno črto. Mnogo mater v devetem uiistriktu je tedaj mislilo, da nobena žrtva ne hi bila prevelika, ako bi mogla biti vojna končana v letu 1913 — hi končana je bila. Mir »e je zdel te daj nekaj čudežnega, nekaj dra-»cenega Sedaj lahko dobimo to dragoceno stvar, ako posodimo ijaš denar, da zanjo plačamo. Dolarji, ki jih posodimo bodo. za naše mladeniče »a nnincoskem in v taboriščih, porabljeni bod® za njihovo plačo in udobno#-. ti. Potrebni so, da se plača topov®, zrakoplove in ladi je, ki »m» jih dobili kar čez noč in ki «o pomenili pogin Nemcu. ARISTE VREDNI, DA VZI, VATE MIR? AKO STK,POTEM BOSTE VESELO IN HVALEŽNO PLAČALI SVOJ DELEŽ S TEM, DA DO SVOJE SKRAJNE MOČI KUPITE BONDE SVOBODE IN ZMAGE. Na španksem je preglase»* obsedno stanje. Madrid, 25. marca.— Španski kabinet je umaknil «voj« resign», cijo in to radi štrajka v Barceloni. Ob jednein je bilo proglašeno obsedno stanje po celi Španiji. Vojaške čete so nastavljan® p® ulicah vseli večjih mest, ki vzdržujem promet. Vlada bo vporabi« la vsa sredstva, da zopet napravi mir. Washington, 25. marcai — ü-rad.ia poročila, ki jih je pr®jel državni department potrjujejo pr. votne vesti, da je bil včeraj v Barceloni proglašen radi štraj«a preki sod. Štirideset oseb j® bil® aretovanih. Strajkarji n zalitera-li, da se te osebe izpusti. N®fet*r® podjetja so popolnoma iwtarila delo, prodajalne iu delaruic® a® zaprte. Prijazna. Novela. - Spisal Fr. Kočan. Lišček je žvrgolel med oknom, da je šlo skoz ušesa. Skakal je od grede do grede, prekopical se in se postavljalina glavo, ko bi ji hotel dati na znanje, da je tudi on vesel. “Pi, pi!” ga je pozdravljala mi mogrede, ko si je opasovsla pred pašnik, Vsega je bila vesela, predpasnika tudi. Satenaste se bile tedaj šele jele nositi. Aleška ga je imela pred prva, za njo so jih kupile po-tem uruge, skoro vse. “Li, pi!” lil živalca je zopet skakala in gostolela. Tilka ju je čakala pred hišo. “To bo lepo, Tilka!” “Kajpak, da bo, Anicica? .... Ali si huda, če ti pravim Anici ca? ’ “Beži, beži! Vidiš, kako je lepo zunaj. Ne veš, Tilka, v nedeljo se mi zdi še najlepše. Kakor bi bil v nedeljo ves svet drug, ljudje drugi vse drugo ____Celo sama sebi se zdim v nedeljo drugačna!” “Lej, lej!” se je smejala Tilka. “Ali ne verjameš?” “Seveda!,Le naprej!” “Ti me ne razumeš —.” “Ne veš, nekaj mi pravi .... Radovedna sem, kaj je pisal Boš tičen. Slutim, da prideta oba France in Pavel. Kaj pa ti, Tilka?” “Tudi!” “Ti se samo šališ.” “Ne, Anica, res mislim. Kaj hočeta tam.” Tilka je govorila resno. In govorila je tako, kakor je mislila ona kakor je dejala Čila.... Kako bi potem mogla dvomiti le za pičico? Zdelo se ji je, kakor bi se umelo samo po sebi, da prideta oba. Moj Bog, tako trdna s* te bila smejala v obraz tistemu, ki bi ji rekel samo, da prideta morebiti. Videla ju je že v duši pred seboj, oba: zdrava, čvrsta, vesela.... “In Ivana, Ivana bo vese. la!” “Oh!” Zamislila se je, Kaj poreče Ivana Kako je udelevala nbožica tedaj ko sta se France in Pavle odpravljala v Ameriko. Tisti čas je bila iz nekdanje Ivane postala najeden krat druga: resna, skrbeča, zamišljena, dasi je bila poprej vesela in živa kakor Tilka. O, prej je nagajala in le nagajala, živost m živahnost jo je bila. “Ivančica. Tilčica, Aničica!”se je ponavljalo kar na prej, kadar so bile vse skupaj, in stari Boštic jih je klical že od daleč, kadar jih je videl; “Ivančica, Tilčica, Ančica!” Yse drugače pa je bilo potem, ko se je razvedelo,da mislita odriniti Pavle in France v Ameriko in to že na jesen. Tedaj seje nanagloma lzpremenila Ivana. Ni čuda,saj je mislila in skrbela na vse strani. Mislila je celo, da jse Čila huduje na Boštičevo, ker je ■ France vabil in nagovarjal Pavleta. Ona ji je komaj sproti izpodbij jala to misel. Saj je vedel vsakd da je revica storila vse kar je mcg. Ja. Sama in drugi domačini so nagovarjali Franceta, naj ne hodi in če že mora naj gre sam. Ko pa. pomagalo ni nič!Pavle je hodil v-sako nedeljo k Boštičevim, dà sta s Francetom kovala sKlepe in naklepe. Hodila sta med njivami gori in doli, meneč se sedaj glasno, sedaj tiho o’Ameriki,' in samo o Ameriki. Tedaj sta prišli še s Tilko Ivani v pomoč. Zahajati sta jeli vsako nedeljo tje gori in ju pre-govarjati včasih zlepa, včasih zgr-da, kakor sta vedeli in znali. Ivana je bila že obupala tedaj; pomagalo ni nič. France in Bavie sta si ho -tela prisluži ti denarja, za to lima je bilo. In ko je prišel čas, sta od. rinila, ne mene se za prošnje in prigovarjanje. Potem je postajala Ivana resna in zamišljena skozi bolj. S Tilko sta jo obiskali še večkrat in pogovarjali. Izprva sta pisala domov oba, da sta zira-va in da delata skupaj, pa'da dolgo ne mislita ostati v Ameriki, tedaj se je popravljala Ivana bolj in bolj. No naposled je bila zopet prejšnja: nagajiva, živahna vesela. ' S Tilko sta hiteli. Pot je peljala po gozdu med Smrečjem in bukovjem. Listje je rumenelo in se potmdeai krivilo na 'Tejah. Vetrič je vel komaj čutno. Kadar se je prerila pot bolj, na piano, je grelo jesensko soince prijetno in gonio, Vreme je Kazalo lepo. Oblački so se le tu in tam v sirladičastih kepicah in širokih razdaljah pomikali po nebu. Taki oblaki ne prineso dežja, če slučaj-no jug ne potegne. Sploh jedan kar vabil v svoje naročje. Ko sta prišli do Boštičevin — na, je bilo zopet zaprto. Trkali sta na duri, nič! Sli sta krog vogla če bi bil morebiti Kdo domačih v bližini, nič! Sosedov hlapce se jima je stoječ na Tonhovčevetn pragu in viržinko kadeč smejal lokavo in prihuljeno: “No, no!” “Kam so šli, Luka?” Hlapce je izpustil oblak dima pokonču, pogledal od strani, smejal se. da sam ni vedel, zakaj, pa kazal precejšno vrsto belih zob; “Niso daleč, ne! Na okno potrkajta. Tilka, le potrkaj!” Bili sta res toliko neumni, da sta trkali in gledali skozi okno v izbo. Videti ni bilo nič, le tam pri peči se je zganilo nekaj belega—; maček, Zbudil se je bil po Ir. katiju, dvignil se raz lešišče in priskakal k oknu na polico—. Hlapčon se je Kronotal iznova. “Tilka, ali nisem rekel, da trkaj? Poglej, Koga si pntrkala!” “Povej, ali so doma ali niso!” ga je vprašala ona malo jezno. “Nekaj jih je, nekaj jih ni! Ali ni res tako?” ' “Kvasiš!” “Hohoho! Kvasiš gori kvasiš doli.— Ali, Anica, tisti - le predpasnik je pa tako, ne vem, kako bi dejal, gosposki !” “Otrok!” “In ti ga je prinesel kdo, kako bi dejal: tako-le iz mesta kdo!” in zopet se je lioliotal zudovo-ljno. Tilko pa ga je začela bolj zlepa: “Luka, povej po pravici. No, Luka!” “Saj pravim, da niso deleč.” “Kje je Ivana?” “V laz je šla hruške pobirat.’ “Ce ne lažeš?” Kakor hočeš— Izza loze se je res videlo nekaj belega. “Ivana je!” je rekla Tilka in stekla kar med njivami proti lazu. Ona za njo. Hlapce pase je zopet bohota! za njima.. .. tako; a vendar, ko je bila izgovorila Ivana tisto in to tako določno in’veselo, o tedaj seje čula novica še jedenkrat veselejša. “Oba, oba!” donelo je kakor sladka godba in librano petje. “In kdaj prideta, Ivana?” “Dozirne.” J> IN o, tudi to je vgdela naprej. Med tem je Tilka brala pismo naglas: “— tukaj je štrajk. Pavletu sicer ni všeč, da bi se vračala že sedaj, Pred kratkim je zvedel, da je v IvleKsiki delo ložje in plačilo boljše; tudi štrajka tam ni. Zato, pravi, naj bi poikusila srečo v Meksiki. Jaz silim domov, ker sem se Amerike naveličal. Tudi Pavle je še nedavno silil domov in le domov. Sedaj mu Meksika bodi po glavi, no pa najbrž ne bo nič iz tega. Jaz se ne bom dal pregovori, ti zlepa in tudi za Pavleta, mislim da bo odjenjal. Ga bom pregovarjal. On se hitro odloči za kaj, pa tudi popusti na prigovarjanje. Kaj hočeva v Meksiki? .... tie pojde po sreči, se povreva oba morebiti prav v kratkem, mogoče še do zime — Ali se ji je le zdelo, ali je bilo res: ona je umela pismo vse drugače kakor Ivana! Ona je pričakovala več. Tisti “morebiti” je bil le ‘morebiti’ in nič večin “mogoče”?— T«) je, ali pa ni! Potem: da bi sedal Pavle pregovoriti kar tako_____Gotovo ni. Je sicer mehak, a trmast včasih. In Bog ve, česa se vsega nadeja od Meksike, da bi opustil misel tako zlepa! Pismo ji je vcepilo nemir, neko bojazen. Segla je in brala se sama. Isti vtisk! Konec seje glasil sicer veseleje, a zadostil in utešil je ni. In čim večkrat je brala, tern neverjetnejše se ji je zdelo, kar je obetal France. Grke so se j i tresle pred očmi .... naposled ji je iz celega pisma kričal le še Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS.- CO. ‘morebiti” in “mogoče.’ Ivana pa je bila vesela, ob! “Anica, še do zime! Ali se ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke inr mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina,’ki prodaja -Sincerity Clothes* zanesljiva, Obleke od $18.00 do $45.00 Vrhne suknje od VERTIN BROS. & CO. Naši zastopniki v Minnesoti Za VIRGÌNIA in okolico: G FRANK HRVATIČ!, 412 Cen 7 ter. Ave,, Virginia. Za CHISHOLM in okolico: G JAKOB PETRIČ, P. O. B. 616 Chisholm. Za GILBERT in okolico G JAKOB MUH VIČ,P. O. B. 883, Gilbert. /j& EVELETH in okolico: G JOHN AHČAN, ^305 Faya Road Eveleth; Za ELY in okolico: G. JOS. J PES HE L, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jtli vsem rojakom v omenjenih krajih poro priporočamo. Llpravnistvo Slov. Novice. “Kaj novega?” jima je klicala nasproti Ivana. V peharju je nesla hrušk. Ugledala ju je bila od daleč, ko sta hiteli proti lazu. “Pismo, pismo!” “Od Franceta?” “Da!” Odprle so pismo. Ivana je letela z očmi preko črk. Izprva ji je bil izraz miren nobena mišica ji ni trenila, samo oči so skakale od vrste do vrste, in ko je preobračala liste, se ji je roka tresla nemalo in komaj vidno. Na Koncu pa s e ji je zjasnilo čelo in vzkliknila je vsa vesela: “Prideta. Anica! Oba prideta, oba!” In prijela jo je čez pas ter se od samega veselja zavrtela ž njo po trati, da so hruške počepale po tleh. “Oba?,’ “Oba, Aničica, oba!” In tudi sama je ponavljala za njo; “Oba, oba!” Donelo je tako milo, tako prijetno. Bila je sicer pripravljena na to, nadejala se, Kaj nadejala: prepričana je bila, da bo ne veseliš? Aničica! To bo k maju !” “Ce bo —.” “Seyeda bo. Anicica! Saj si bra la, da bo.” “Tu stoji samo: morebiti, morebiti, mogoče” Potom sta hiteli Tilka in Ivana, obe ob jeduein in druga čez drugo hoteč jo prepričati o vsem; da pisma ne umeva prav, da je tisti “morebiti” toliko ko ‘gotovo’, da bo France pregovoril Pavleta, in tako dalje. Česa ji ni sta vsega napovedali, samo da bi jo prepričali! Brali sta pismo potem iznova še oni dve. Brali sta zopet in zopet, a vedno sta je umel in si je raza li po svoje. Tisti “morebiti” iii plašil ne jedne ne druge. “A če se France sam premisli —?” “Ne verjemi!” je hitela zopet Ivana in jo pogladila z obema rokama po licih, “ali ne pravi da se je naveličal? Pojdi, pojdi. Anica? Slišiš, Anica; lovimo se!” in stekla je pred njo razposajena in vesela, kakor včasih. Tilka za njo. “Teci,-Anica!” Kaj je hotela! Potajiti se je morala, dasi težko. Pismo ji je bilo vzbudilo v duši čuden odmev. Neka misel ji je bila vstala. Misel ni bila nova, ne; mučila jo je že v zadnjih dneh, ^a potem utihnila za čas. Ta dan pa je splavala zopet na površje brez povoda in zoper njeno voljo. In ta misel je bila —. Za tedaj si jo je izkušala Še utajiti.... Hitele so preko njiv in travni- KOV. “Vaših ni doma!” je klicala Til-ka za Ivano. “So šli v semenj !” “Vsi?” •‘Vsi!” “Ne veš, Ivana — Ivanà jaz te-komaj dohajam — ne veš, ’s kom sva govorili prej - le jaz in Ani ca!” (Dalje prihodnjič.) WS.S. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT . Vareujte in posodite svoje prihranke —STRICU SAMU*— t ! $ Ali ste že zavarovani proti ognju? j ? Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! ! Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. : O : t $ S. G. Chvnoweth Insurance Agency t Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti. Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v Houghton JNat’1 Bank Houghton, Michigan. S PETINDVAJSETIMI CENTI Če kupite U-S. varčevalno znamko. Vašjpoštar, yaša banka, vaš st in mnoga druga trgovška zas topstva vam povedo.kako in kaj-ZGLASITE SE PRI LE'TEH! TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNOV: Velika izbira KRTAČ VSEH VRST. Nikjer boljših po naših cenah. Brez ozira za kakšno porabo rabite dobro krtačo, jo dobite pri nas za pošteno ceno. Pri nas boste našli največjo izbiro in ml vam garantiramo za nje. KECKQNEN HARDWARElCO Telefon: 163. 1 «3 Peta cesta, Calumet, Mich. Ta jih potrebuje sedaj: Vi jih boste potrebovali po vojn KUPUTJE vojne varčevalne znamke, ki so obveznice vlade] Zdr. držav nki prinašajo štiriodstotne "ob-esti! Lahko začnete Izdeljujemo! Razne mehke sladke pijače. Zastopniki smo tudi Za krepčilno neopojno in zdravo pijačo “Pablo” Ì. F. M. Kinsman, Bottling Works. Phone 787 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« tin ****** Tovarna 812 Portland St; ««TH iste '«Sl» E-S OWE M Alt 1 :H !H iiöieozwüBii ; * - f-H A,: 6fci;|i kja^yi -ir., negi ' ''«'.a». rfM*, '*V&» .utfeMM, •VòlHh rt t u MfiÀi rP^Và -:‘siK>Bl! •l. -• jjutllfa/i- vi-mijM Stadi d 0^sua—4šUm ({:, «|(.? (-Ai ti; VTOjH, *wps, i'knuft JtfiÉlfrU di ' hliniti Asi ;i|^i nWte*k di» -<*w»JijiU7 ì&tìtmi. I- %»ÌIirt5an' f)...X SJJSWSE «$&£ wu I ju,.»,»^[r«tótttifcwèfe..'‘felAg? / vd; Hi. un .u4ì ***■» {'Vftt#.f.» .* j. v‘ ,...;; ;i:A>|; >,: .., (Jtt ^ih 11 ?v\ ^gpUHei^iitìtììIfeti,'(*•«(i t&fe>j|_}s5*jrjt. liyoAt’rjb ijivfijfiiiitt -isv de^ujjd dio midi: -À Mm Ite. h OfHgOg*; :Ì!ìrìkutki jjiflkdlllldio Htii ì|iiiizrtdfO i ^(tnt glit&Urte ijagti^ö. 'li'ttìba. .Hj '&dto]j,m,Uiù8j!j 1 Jiin je ^ M! ijjjpvđs Sfittiti ;»1 i’040t»iti$fvt :wtìfcd0lkt|lrdt|j^;dfe Iti; dfc «v;d’yStdUit;Hi». biinni .«tirfitiiii. tuš«;: rimrwm jjnii-l ‘KKiJl’iS tue ra« dl 'InvaJ töfil !fei Hib f§‘;j • k* üV: ' • !*> *U -di k» ■'"''■ ■■ te ■.••:-u.,ifvsk^ui?i!)l \\ v.. , hd-f).. <1?-, svilii v. )4i, t Wil/.sttdVgt'WiU i k r|«*/, b»kbv^iki; ji\i' km, iftte A j? ’Mbbii teMjU,. ‘l%»s^odj 1H>--d.'dr-idO;^H.idd,kut),vvin.,. i} «iiteL Posttóllii iA~ MMÙ Viiiì.jLtJl:- tont ia»jfi>iyÌ4a <òttdl,tili tyfì>ft», ia l}>;dit»sB ilétog vrtsd '•vdioir v' ' .š1'-,Wtk»g»kil ^ItWSHìi. föiläs Juiäi) 'ìiwjodi 1 ' -HH/iìl yYM :IAb}J?‘Ì: ^/bij % U‘\ a,; in ho ttiMöliiSi '^iiiko.ióht'-’iitu,'!:* ‘ibi -iJMjPHW; RWWlBfUfebV. fsiiittäsi wìmndteo:' ■ ll'\ -ÌP ^ißiwiöJrtAllfeSP», Hikf-'Stik« j» iKdtail lilit A; k.n*h-J> -;o i;fe - ; ‘ ;r>:/1 oc, '/ - v '•■- .volpici. .2 ‘.atiÌKiilii ih bftrtfe- i ‘dubleti \4', sgfcjìff}, ‘k^Wiìjj, w- % ■'■' %■)< •J O'/.ćt ' VJu l'os RtisiiUi^nr lo'eziyiìo.tijtì.au a^u-.intjn», a; v,ie ros', ì b'Ct njivatser >ij>VourM.-io. odiajjail j\]*^ov) ,l%s.-dnn; %\\i nv i : :; jk-a-t/ti^tt. ]0,,v .u,. stli: ««io. ? W^^osiie, " l,)usU- rtr S«»&i ot Wé ai,., dik. !jì'} bu' fio^oAJA'Jwiik''--; k,;:;ir;;j...,,.u pnl, [ Wffewjiildsi i ‘ iVj i '/.Vil:H1 ; ■ ■ ;1 iy'0'- ip~kki»i H>tìWfSA:f M:h- ■ s*bAi7-0;‘11 ! MttMWifiii. W-j, ''.aulii.:: , I ji'H vv^Sni %}W: *Š: jb'/S^i.dftrimknSdj1 ', i 'tiki ! i « Vti'Hutisiib AA l!ip. fimpiabuiijb i|^R}'fiii^'i4i;A NliWlWi*èw,-n.è- ì; jju, \ .:,!• |‘tib,ìfttl,^j kWHi"isiV"-'': 1òA'1k,i ;'k i?h ';•: 'tu? ^ ki-r }$K Aàf-k' ■ i' 't.7'A ■t^'À l.1':!.'j1’,lk UfA/SÌAiA V t. i‘ di11! '•**: '•■•■a -TOT- Penai Hf7 Si f: i i Ci " «• «it. li Xfiu^ 07 Fi 1-9^ ^tiopafctiank ot Caly^et .^v / •« 91?,^klepu posloya I £ 3H»tìa II :koisìs» ;w- AatA&evm eso «èste uittslsa» --m,/y, :ix lAzoibz .:jìs ii;» ij , . ; Ad'a.-M. Wt&v ftn $4 %v.; •?: ;<£-/.vi vAiliAìA'5;® v^:vsr'®ke 74' ta^its-. 3Si* -feki -s.-ka »i*«: so;sft }j WW'A ¥.-s>y 'i?A vmmm ■■■-. &;-* x-^Aìaa^ .ü; aW-il ;; ; ^ - , rd/./k yA“;1^"ö>'r :'-j“ w -'"A-. ^ " \ér *r bjU 5*il»»wi se» isnlfeiei's'i'i '» po vioAv: <éw- i tft, «ojwéus^jefte a ^«tAo i kV'« in : ò -m t* l.ftfc •» Vä'4 V-é'\ /pil'] ifà ff'&'zHim'fct -d^ìK^'.ft; iHUlljl'te teAì dal, ké jjl; £«Klfa*ìa.*» R?r-}S|S; ed obžiOJšH' ifjlw\p VriStìH iÌè»,*ÌlF itHkPl;tìè‘A^ «o «feifófe ®»»te In žila rimakej • fešfdjfi IéWI^Ì; ktAoite. stopala te»üfe*amtttu <:•. pOetìSfttì^' dtt 88 je «IrolA > ^ìÙm\ì poti »jülöv int 1 ftogaitì», K U de* i-, sa «evi- }th js épfeodjrtA ■•? ■ >. la. z»SCFftjeiMt v iibwfe« '■■-^' pt»~ bar. pnttosf'à Tok-o .vj pi vrèit »ìòfiarf. uro ?» ♦!?•••. vSl.l h.i! 11 :r p. V cproviNM %Sef5., Posojila in d^count ^ ì ,, .$2,286,448.38 Overdraft \H; 201.20 Ondi Zđ^./Đržav za nakup 7 ft. 200,'000.00 UrugTk^di in zadolžnice 1^201, 1q3.57 decina v Zvezini rezervni banki 13,500.00 Bančno poslopjem, nepremična ^ 72,365,54 ane obresti a 28*246.67 854,351.98' 4,651,217.24~ ;'" ■ ii A7 ” ,-w.A n* ^ ®**da ^ $mh;M [m* * if <4-;. A m&m kV'>J, - ju tež % Ä I? W] ,1» . ; Ae ' ■ ■ -' "'r■ "k, fekAA wm* ""U divi^ nov ar* m SHtO tH'kioi’Ado J:dK4l n* »»jjf» vi^öfs-i» fedadki ... , ... . ., . , . , , /,- (■..»./ ;■: ...ut' h: ao-Uitvll ra.m «fefeht »U \.<- , »w . .• .«i-A MMKVai pletel»/.s kv: 1 p‘A..ji' tad'i toi» 5® waft Ste«®.f^s few ' w.-m- *«»" se ,W4äfe^Wj)».aos? w»;|8t sii^w 8d.-g»dstir. ^ gf«r' F'^ÄV! A ’ o jjtAnsWl *8.toil^ j« «••• ««aižai.mi V ■sr,d;a.,i >», s4?tss fe® r^a^fe feiS JÀÈfe1- IftWStol^HS^na v.?#)«*: Sc^ ra^at. \m :i'* #D«sä^ WO« bfjß-n «tofe. Will » mw-,, f Uj,w tlJajiBk» itotoHwPHii' (;jv et ■l Jk/;k- ÀiìsibsW'. :p-oekoiifko <:A ii'öji/1, ' •• ' k(i.; ivt; .^u vlt'.ejt- OIJfEZNOSTI: ;.wkvn;aii ,'i^teritk in nerazdeljeni dobiček317,008.75 ivklržan^ za izgubo na bondih 6,472.29 200,000.00 Eolektova^! obresti V propi e ti . 6,772.49 194,800.00 3,926,163.71 4,651,217.24, # Ai!AA/ kd Ar??! J k9 iWÌtój«V v I rk' friVft -v •,pwj:a fr«-.vd U'-il-jt. öiir/gtt Urtfeirtji; ;pCf*t,l -dO-~-t 3. s |.i us turo- i V. ElrtsmMtb' tfWjtVÄ* «HY^TPi.} i s. krau«; .iz .leu ,; ,y K:«aiz > i ré.«? neiimd ; ; i tiaqiad je ao» “'Okrad, fm teäi !jfe ìwa; »«/ tonato vm psvi’ìAA'stv^ •» »teMi 'H tlw ktìiU "wltufe totaànìfe kU'ba'tffe^kmi la «ito Ä, fe» ♦ititìifejwls' tu-b v mi fetw» buù Icugje uhm- .• à jgf! a? : aii?An«fiùi^Kbi! 1 .0,- ■• •n$5 •lipviur o---.- U-'k»]]'-' trlui/ '■.- r o j /! ;., / iL, lakm j,xv.-,ni'fàft£ì.5n,. ukf’ékiu ,:,je !>h V )S Wft :'*■ V- .... ,.;,{ -■•■ ■■ '-fc'5-k'{*’ •ktU pa ««ui ■ «•• ;>ftuik« ■ zzai A 'J-, .Stel» JtripfAV«. f ^Jöt da ftpdìavì 'tsabeit j. tki:; . «.kittp ili ^l;yU p/jrt pttvalpulétvaa«« te 10' ÀsitetU;' m? " . f F t* v tije •eV'i1iatij'boljše vokk-Ae,, ki ^jst uavspretuejše napadali a sts#~ ;,Av.n. u ovni,'za svet. Toda t,i *>teiu vivili enoglasno, d« še » i-^ 'Okoli s v o’ živo Jni vstbds l ■-la itiocs: .. o in lò v seka ko Nek;; ^0 ta moivet, proda» ''•ao njf.io Ad « v j«? mt teio »’.t «p "en t, » ; u ., otitajalo *» v‘:*' n«! a. Prifo d>lt nati :.? ir. osti ftklen« Tit 'muva i ? i -alo, naj so mu [INttmiUBO c: a.Zat-i nkalo o»j Nj k’.inditaven slovesen nastop :?e’« vojsk» in veli. naj se ob tej fr'uki uplata jo obice j »e nagrade ^jtogunmejigtt». vojakom; tako j0'!najlažje predaji! Judom uu4 goduti je in ojsremo svojegft J««, '•^a. Me'- anì bi lahko sj«j*«n!b tei večje nespuirt^tl» kftlföf kljtf« ^•*ti lej vfjt-sS«, Kat® mjl hf 'iikav voji.fc h»ffy J (ètti &>1 $đ«đ te%9 in jiii je vf/s6Xi*'mt teto# ^SagoVEs-jsii !k fé&tìW te;«. •a!»»aoU, m |® imümiwft M M 9’i a» «tra» ter J,” >«S s^iet fc \ felOg *0r s^e. %i».oj4:k teft »jdt mmb je bid pekarije»;-ka.ni, s*mH0o Ogromni pmn.An' r ife, ibvd«- tH.'-or» jolo padati ujdt anu- A'-'« k/.keif zidovjo bi possili H:UŠO 8V0.008.tr w aeai t-vuj-a-.)-y^ìÀtiJuda.È.A JO- tvkei v. i' •;; r ;AA-dt: ate! • •••'••’ za-k- ni.-j .nmaioiiÄlfryj^i! . ,,, . , ■<■. ,,p^i -JU; tft‘uU; i.< rJ‘b,. 'vd.lij %t: '-i 4.\ ,’i i*lt ;k*t f.V1 Akèr •riii/.'jft-- -ttir-rüf!; m- , .. ; ■ i*.. /■ ■■ .■ *»*x:4 ^ netnu gr.t,:-.>M|iv. ^/vou.'f.uo, Srt .fv ‘ ]•*'•' •<««?■•?•*. 4 Vwk*•' 'ftVI fcKjum-io.. •agne.&;>; tnao/n.. - t.... ■ ., ,: , ., ' • ■ ’• ’ ’ t-|4v, ..t v:.: ; <•, fesyJMX' vh Mr- A ìteoojìpAjigda %8<4t#tk iÄ-te"'1 ^ OÄ r."Mkth** ^ VW: sekit^X; ■k' bt; ^ m ^ ^;b. A.f-.-nnf. ;-t ! soUiOU, iwtsfetbeo si'.:!; Annui iytw^- V rv j fe>, Ufif, h<£>. UdAfè- ;>7|r .u i; • Al. v'<>Ba .'/•?;-V. t&*jbo!.!' go. .ib- ^n^cV'y.'Vi.k'» v-^A ,• o; ì/O- b.<^%A «>> r':. d: : ki u-b, , i .;ia k^'kb,^.; •' ‘ ' vii irN'tE. :rV,:J, ^ iViè «è ''.iiä:s¥Äc 1 to s^v iÌua 8&t to ' ' ‘' Y *' y . ■ ; r y ... j . jto v/,k:i'r.-ni netti Una» . pcuots’v,-> _ ^.................... molka, i» jogwatta svaj^ga. kJJesd prokletstvo n Gospod so bojuje svoje avelišeei”' Ee, U.»■;> ', ki so pomikaj» «dm» uns «a xMito d.m k mbùt TM ** v™*»**** z ZZ N • ». "» W««»« te**?.’ ^wU;wV#WVS*»t(Mv«.ji. iosood m bojot» zn »><> t» /• ••■ .. , ,. ,,,. .. u„;.... ,-s.bh tei» tiaoéih m ^pMovOipvo. ktetvo! ivakor slamo »ned ognje,' »imi zwbiju feko J'ù bo «grabite, jezo Gospodova 1” ««Atije»l’1 je zahrumelo ljudstva *mwj jih pokonòa Gospod, luda«? je poaonć d /vtm.leka in ptioko moabljHWskel” ««Glejte, kdo je naki ona tolpa, ki je oborožena z dolgim kopjem in ’ pozlačenimi oklepi in ki ii 'po* je glavo cete truma trotemjuöey? tlu v no zdaj j idhujsjo mti09 !AJ I” je viiijtfial Aean, o])u bi jih mttè Gidepnovr’ j« kdfeail Mwmf m» w ?" ,t>l’ fMfrtil* ¥ 4ff ji blgPti, (Ho SU |Wr fUjffiki f» ajiUm teimm &»$*! (M $šdt*1i0t M jé* mm i» & $tf f&tefaik *:'-\ j# fei m# ’ h v mpk Y p*k* f**W W ^ " Itemi 7 «M èli gl'' 1 n » k te •teèMhblHt*lH .M6r ik pn«ljiV'iteGv i'-red govojpult -v p« u%\ uu-'p'-ten.te-'t rojuha b>i* gn «‘•«ra---vala a »'-mAjt-b i«Ui» Uvredu«';! n terbtur si> gpbfttìii t’Üimtev.i |';,:'te. • m.» Ž ;U vp-.n t i(! j-fefejem i" I*1'! 'ih o.,!!; teu-te jiy.il P ‘)k! M b i ,•/:•- if,.;! Utej'A tli mite ii"vl ^iu •egtvat” ‘iteko je lictmmte ^ M 1 mlmA. gvi in löte jiötegymfl bo ji* pam Unte «ììvja- množi««, dà m So mogie v»*p«J|l padlftkSéfo hn^- do. . ,:.. ' Titov potek «s »j i>m iHOjlter Ä».-»f¥P « rtàtèMi ömiij p.dpiidp'jg^ Wjtikä: M JSStTÄmtw**>#**»= ;:'.,?./ÄprÄÄ*; toj - ' .Ps.£:Pfo,§|*|# ¥.* ^ ^ ., .... j/Ì5à0ft=r j WJ# sfr y&& mfc' 'steiiH'i11. ^èà m’A ^A/M--. TiVifrlfoVAiè k>, Ü pfi '•lèi :è tìiiAbd èlS Véi ' ’ *V:vvà VrA^Cii'V. \-> ty&0l; ^ j*/Mn «tübeiVte- 'Mi vlè .W bii itejnjjtì'èUW M%Pihpt tte ii ’pfr-•■.A,,s tesjìA'.b.; w véfttev tììkvtev ftb iite UH iteli olmjHÌ Ited zUViUm-. iltel jjmtì : > i -(/ubili H mfo teipAite l.n zd:'.! Ü* imòieli Hrtšiftp pllđ n.eàtitiid ob'-.id.tem io jw dejst.ru, da nas Tu jio .Jtižvfit trtìimalmd |mo-sij ini.] se »ni j.ottenuh m lo i.fb ù.v misliti in maìnm, ite pò pravi-,jj siijaptuipdfi jbmljHii smii kemaj .te rasim ini?li im om/ojitey must», lido ve, Rabina so teftdnj» pm* dite te itiiitei bamate gM^iii tete. Vi.it jikiü*Äj iijagevaM» $wi» n,-.-,'mte» d;t bpìlÌM óèb^Stìjj# i- po'* ijitfsiveiiiHi^ . &&kyi flüäf -* ?s i&jàjaieitelì'"-- , 'ÌA A W Ìt(f WM* |’/*ìj ?a- 4# to j {rfädf'i&fy 0 ## wfe 'tov* "j W; I iM$b ^4iF jtefatf»#.* irste-.itvii f&Mfjèy test tarodna backa v anelli. —.-Sé irtmmm SE VEDNO NA STADIA! MESTE, In še vedno izdel'til:••-?•'■ efeke prve . r-.' - ,., ., 4 ,, . Ve jše m, kroju. Naši A-/ Welovèpr-bii: J. frOSt :*]v%%t%R &b'ì vttiis: Mi/ti pline. ^Dobn ;>.jrk ; ti a Are c: ' T' 11’ ^ |f -Ä 'Tr * Š’A .. . ./ 2 VMd «OTti Uoto', . 20:5.263.43 . A. fallimi & 00« .-.V JtfOK- s» caso my ì&ftt&ji* Pi|l Ntmčt-ij V - z'tdnjih sed- ìOis.,........ •..; mìa Ivi"............. ?;«.;... I4(|è9l.37 ........ %4Ì®,JkU,020.74 :|i m?.............J7ÌA29.38 I bbib ________ 2p0.2b3.43 iW»EKTOS.if: I' J^w-S pf*vi « tursttéìi# reddvorju stoji nekoliko avstrij. ak»h vojakov, ranjenih in bolnih. C-Jrem v mesto Sneg; majhne,nizke h iše (šel je paš po Kolodvorski Nemško nasilje na goroškem. Vojaški svet v Beljaku je sklenil aretirati župnika Meška na žil i»i bivšega nadporočnika g. učitel' ja Napokoja, ki organizira v ob. čini narodno stražo. S kakšno pravico? Seve s pravico močnejšega, ker je Nemcem še vedno moč pred pravico, dasi vidijo, da je to načelo upropastilo celo mogočno Nemčijo, torej bo prej ali slej tudi nemške “Soldiitenraste” ki so zdaj prevzeli delokrog neslavno po. ginolih “Volksratov”. Zaradi česa. Morda vedo tudi raz- Vedi Bog! ni renegati in luteranci na Žili. N -vemo. Morda zaradi tega, ker le-okoli kakor lovska psa, da tata okoli kakor lovska psa preskroita ljmdstvu moke,sladkor? ja in petroleja? Navrh leži Marija ob Žili vendar tostran demarkacije ?ke črte., A kaj to vsemogečnemu (?) “Soldarstnff. župnika kličejo slovenski bolniki-begunci tudi čez Žilo na spoved,A pod takimi okolš cinami ni varno bodi ti čez Žilo. Med tem so se razmere izpremenile v toliko: V noči od nedelje do pon-deljka je prišla narodna straža iz Malošč pri šle Mm, iz Bač in iz Rožeka. A v pondeljek je premoč »Seldatonrata” in ziljski n bolj -ševikov razorožila narodno stražo. V /upnik je moral iti pomagat v Šteben otroke spovedat. Med potje so ga zasledovali, e je srečno ušel skozi gozdove. V Šteben sta se med tem pripeljala g. župnik drl Cukala iz 1’odkloštr« in g. Erovizor Kuhling iz Gorij, ki sta morala tudi bežati. Noči od pondeljka na torek so bežali vsi, trije v St. Jakob v Rožu. Ali pr i - Zdravil Iz občinstva so nam piše:Odkar je izbruhnila vojska, je jelo pri-manj kovati zdravil, vendar dobilo se jih je še zmiraj nekaj. Zdaj pa ko smo se odcepili od Avstrije,, je je dovoz zdravil docela izostal, ker nas Dunaj smatra za inozemalvo in danes se faktično ne dobi skoraj nobenih zdravil več. Kakšne katastrofalne posledice utegnejo nastati vsled tega o tem si niti ne upame misliti. Kaj naj začno bolnišnice in lekarnarji ter zdravniki po deželi, ki nimajo domače lenarile? Mero la jne oblasti ne smejo imeti nobene nujnejše potrebo, kakor da nam takoj dosežejo dovoz zdravil od kjersibodi, sicer pridemo v tak strašen obupen položaj, kot še nismo nikoli bili. Bričakujemo torej takojšne pomoči, kajti dolžnost oblasti je, da ne pomišlja in nečaka trenutka, da reši prebival- , , I • v v r »■*%'' S- siva strašne bližajoče se nesreče.' (Tudi to Je ponoven dokaz, ,ka. ko potrebna je naša pomoč. Na delo vsi za Jugoslav Relief F mlel, Id bo s posredovanjem ameriškega Rdečega Križa oskrbel naše rojake tudi s potrebnimi zdravili). Proslava narodnega praznika v garniziji. Varčnost Napredek ALi HOČETE POMAGATI? VLADA ZDR. DRŽAV PROSI, DA SE VADIJO V Varčevanju in Napredku VSE osebe v Vseh rečeh, ARO SLEDITE TEJ PROŠNJI, JE DOKAZ PATRlJOTiZMA in LOJALNOSTI. VARČEVATI IN KUPITI Vojne Varčevalne znamke Zdr. Držav BO POMAGALO VAM IN VAŠI DOMOVINI Vojni superior msgr. Klobovs je 15. decembra v cerkvi sv. 'j’e-tra pri polni cerkvi slovenskih vo jakov in častnikov v slavnostnem govoru pojasnil pomen dneva in z mladeniškim ognjem slikal dan rojstva Jugoslavije in nalogo slovenskega vojaka v novi slovenski armadi. Nato je daroval zahvalno daritev ob asistenci vojni kuratov Zajca in Bonača, Ali boste pomagali? ^ prašajte vašega župnika, duhovnika, poštarja, predsednika kluba, pismonošo alijbankirja. Oni Vam bodo povedali kako. Patrijotizem Lojalni Naročite se na “Slovenske Novice” SLOV. JMJOL PODP. ORUZBA. Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. GLAVNI URADNIKI: predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St_Calumet, Mich. Pod pred s. : John Gazvoda, 509 Tam. St_Laurino), Jajnik: Math F. Kobe, 420 7th St......Calumet, ” 11. taj.< Jos K. Sedlar, Lindiu LakeAveSt.Laurium Blagajnik: Jos. Scheringer. Oak St___Calumet, Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,......Calumet, ” NADZORNIKI: John D. Puhek, 2140 LogSt...... .....Calumet. Mich. John Gosenca, 4055 Kini St............ ” ” Matt Sustarich, Osceola St........Laurium ’ POROTM1JODBOP.. John Sustarsich, 420 Osceola St. Laurium Matt Straus, 2409 il St. Calumet jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. Mich. J VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Dražbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob časti nesreče, poškodbe ali bolezui Natančnejša po jasnila se lobije vsaki čas od glavnega tajnika. Drnžbino glasilo so “Slov Novice.’ Calumetske novice. — Važna seja slov. amer. držav, ljanskega kluba bo v nedeljo, (5. pila popoldne po večernicah v «beni dvorani. Na dnevnem itili bodo deželne volitve. - Mrs. Mary Lucas lz Kewee-saw Bay je s svojima dvema otro-Somalia obisku svoje matere, Mrs-.'larv Plautz na Tamaracku. Od vojakov se je ta teden trail Pvt. John Sterk, sin g. Maria Steri; iz pete ceste. Pvt. John L Kosicli iz Lauri uma nam ja v. 'j» iz New York», da je na Jože-atro srečno dospel iz Francoskega »parniku Charleston. Poslan je til v Uamp Merritt, N. Y., k jer “i* kmalu dobiti oprostitev od «jaške službe. Istotako poroča Gt. Fr. Špehar iz Red Jacketa if0]iin starišem, da je srečno pribl iz Francoskega v New York biti ;il(ia pričakuje v Nan domov. kratkem Naznanilo. ^urada dr. sv. Jakoba št. 2. S. K Družbe na Laurium, Mich, se Vnanja vsem članom, da obomo '«dì svojo običajno velikonočno •poved v soboto popoldne in zvečer dni 5. Aprila 111 v nedeljo dne 6. pri 'Vl SV. Maši ob poli 9. uri skup-'°Sv. obhajilo. Društveniki naj se j !rejo pred sv. 'mašo s svojimi J 'Alijami v cerkveni dvoran^ j’Aoder gremo skupno v cerkev k I • 'naši. Menda mini treba šrt rsdej omenjati, da so vsi člani H pod kaznijo izločenja dolžni to pi° versko dolžnost izpolniti. ! dobi od snovednika listek >ga mora potem pri društvu Pačiti. SLOVENSKE NO V H E. yj ] deželi, kjer je vsega zadosti in v narodu, ki ljubi svoje delavstvo. lo nazivanje j bilo intonacijea1 konference. Ta duh tudi preveva nasvete, predložene po Mr. Roger \V . Babson, generalnem ravnatelju od Information and Education Service of Department of Labor. Naj se začne takoj s zgradbo vseh mogočih javnih del vštevš, javna poslopja, zlasti šole. Sledi naj se gibanju po zgrajbi stanovanj, znanemu pod geslom ‘‘Build-a-home”, s tem da se zahteva kvoto za poedine občine in potom lokalnega časopisja objavi v koliko se je občina držala n]ene kvote. Naj poklicani činitelji skrbijo,: DRUŠTVENI 0 GL fi SI, Slov. Am. Kat. Or. Sv. Družine S. K. P. D. na CALUMETU. Uradniki za leto 1919. redsednik, Math Prebilich. t 1 st. Podpredsednik, John Gazvoda Tam.St. Taj in zast, Louis Gasvoda4036 Oak St Podtajnik, Frank Vesel.23II Co Road Blagajnik, Math F. Kobe. Odborniki za 2 leti : Matt Strauss Mihael Klobučar in Jos. D. Grahek, Odborniki za eno leto: John Gosenca. John Pechauer, Math da bodo države zgradile do poletja j PlPan- njihovo pe kvolnote na federalnih’ cestah na 50-50 podlagi in naj iste proračunijo za državne ceste večjo svoto kakor so kedaj poprej. Kboljša naj se komunikacijske sisteme v državah in mestih saj od transportnih sißtemov je odvisno bogastvo in razvoj. Naj se le zahteva od delavstva dobro delo za dobre plače, ali naj se ne pozabi, da več denarja,kar se plača jo v mezdah, pomen ja da toliko več denarja ho vporabljeno za nakup raznih stvari, da torej večje plače prinašajo prosperità tovsej državi.in vsem občinam. Naj isti faktorji, ki so med vojsko opominjali ljudstvo da štedi vabijo ljudstvo sedaj, naj kupuje. Roiiiagajte Tajnikom Wilsonu, Lane in Rediield in drugim vodjam v njihovem stremljenju, da pripravijo boljše oportunitete za oba, kapital in delavstvo, To je konstruktivne delo. Treba še dovršiti ga, Tedaj mora dovesti d ) blagostanja in prosperitelo. Delavci sami naj držijo ta program pred očmi javnih čini tel-jev in gledajo da bo isti izvršeni. Kajti koustruktivno delo je potre bno za redno vlado. ' Industrijalni mir je vreden vsake cene. Urad: State Savings Bank poslopje Laurium, Mich. Uhod: 3- cesta pritličje j br&tskun pozdravom 1 Josepl K t \ R. Sedlar, Naznanilo. Anicam društva SV. ANE ' 10- S,14.Z. se tem potom naz-da bomo imele skupno venčno sv. spoved v četrtek ;)e 3. aprila, t.l. ..^poldne in zvečer. Skupno sv. . ‘lal'lo bomo prejele drugi dan, v ^1,4. aprila med peto sv. maso, Dl deveti uri. Članicam naro-,1,0 ?da se na vsak način udele-^knpne izpolnitve velikonočne Prosti. H sestrskim pozdravom Društveni odbor. ^ V Detroit sta odrinila v ser-0vöeer Mr. Frank Sterbenc J. A. MINNEAR & GO. PROSTO! ft* •ft«rin ina in Mr. Mike Klobu '*■ Bed Jacket Shaft». Brvi j- pred letom dni prišel iz Washing-tona D. C. kjer je bil v vladni službi, pa si je radi preobilega de. la nakopal bolezen, raki ktere je moral priti domov. Sedaj je popolnoma okreval, in bo poskusil svoje srečo najprej v Detroitu, ako mu pa tamne bo ugajalo, bo šel naprej v Washington, kjer mu je vladna služba zagotovljena. Delavstvo gre naprej. Roodavitna skrb Vseh vodilnih’ mož v tej deželi je delavsko v-prašanje Nedavno posvetovanje Goveraerjcv in Mayorjev, sklicano v Washington, D. C., po U. S. Department of Labor, se je v prvi vrsti pečalo z razmerami aineri-kanskega delavstva. Nagovor ITedsednika Wilsona ^ pozdrav delegatom, razkrojitev delavske situacije po Delavskom Tajniku Wilson,poročila Governe-jev in lVlayorev,vse je priporoealo-najresnejše vpoštevanje delavske -ga vprašanja, ob zopotnem /por stavljenju dežele na mirovno pod-lago. Auo tako vpoštovanj6 bi bilo le slučajno, bi isto imelo le malo pomena za delavce- Ako za tem vpo-števanjem ne bi stala neke vrste resnost, doselaj neznana, ne bi delavci od vsega tega pričakovali kaj prida. Tudi to ni za delavce poglavitno, ali se bodo nekateri skrbno sestavljeni načrti v pomoč delavstvu izvedli ali ne. Kar je glavno in značilno, je naziranje m stališče,ki je zavzema ta konferen-la glede delavskega vprašanja. Delavstvo je zavzelo novo stališče*-/ življenje naroda. To stališče ni več ono, da je de-cavee odvisen od kaprice delodajalca, ampak da njegova podlagamo ra biti pravičnost. Človeški eloment v delavstvu prihaja na površje; one ni več zgolj gospodarski faktor. Ko se govori u delavstvu, začenja se Dolj in bolj misliti na delavca, osebo z njegovimi družinskimi potrebami, njegovimi pravicami do vživanja življenja, do njegove ideležbe k socijalnomu življenju in razvoju. Ljudje začenjajo sprevideti, da treba odpraviti trpkosti brezdelne-ga delavca. Ne smatra več brezdelje kakor stvar, ki je odvisna od osobne volje, ampak kakor socijalno krivico. IN e misli se vtč, da je stari ekonomični zakon o ponudbi in povprašanju prava podlaga v določevanju mezdo, z drugimi De-sedami v vrejevanju njegove naobrazbe, zabave, livljeuskega toka delavca, njegove žene in njegovih otrok. Delavec mora biti stalno zaP0S-| pe^.a Ceste, len ob mezdah, ki naj ga veaJ j reèijo od večne skrbi radi bedo iri , “rpljenj* d™*®*»iB l» T j «MM******** » * " » ******* Bolniški obiskovalci so- Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; Blue Jacket Albion Joe Strutzel, Yellow Jacket, John Gosenca Za Laurium: John Gazvoda.Za Osceola: Jos. Bahor. Za Raymbauitown : Matt Strauss. Za Swede town: Math Likovich. Za Stari Tamarack in TamarackNo.5. John D.Grahek, Za North Tamarack, Tamarack Jr. in Centennial: Mike Filip: Maršal: Frank Gregorich. Poslanec M. F. Kobe, V slučaju bolezni plača društvo svojim članom $20.00 me sečne podpore za dobo 6 mesecev, ako bolezen traja dalj časa, dob član podporo od Družbe za nadalj-nih 6 mesecev po$20.00 na mesec. Vsak član se lahko zavaruje ppi S. K. P. Družbi, za posmertnino za $400.00 ali 800.00 ob enem J6 zavarovan za izgubo roke, ali noge za $300, za izgubo enega oka, treh prstov na, roki ah na nogi $150.00 in mesečnr bolniška podpora $20. na mesec, za nizke asess. od 1. do 5. razreda, od 70e do $1.10 na mesec. Za natančnejša pojasnila se je oberniti na preds.,tajn. ali blag. |3gPPOSEBNOST: Za dobo ó mesecev velja pristopnina samo$l. Rojaki poslužite se te prilike in pristopite z znižano pristopnino. ✓ K obilnemu pristopu vabi Društveni Odbor. Slovensko - katoliško društvo podporno SV. JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Mich. frvo in edino Slov. Kat. Pod. druStyfl na Laurium. Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v dvorani Gosp. John Sustaricha na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1919 Jakob Vei tin, Josip Režek Jos R. Sedlar John Šuštarič. predsednik. podpredsednik tajnik blagajnik ODBORNIKI ZA ENO LETI: Martin Straus Josip Jakša, Anton TJ-davič, Peter Hrebec. ODBORNIKI ZA 2 LETO: John Gršič, Jos, Vogrin, Jacob Zimmerman Matt Stubler Maršal: Matija Stubler. Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bolniški obiskovalci: Jobu Šuštarič za Laurium; za Raymbauitown m okolico, M artin Straus za Red Jacket in okolico Jos, R. Sadler Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po $1. CO na dan za dobo O meseqey in nadalnih 6 mesecev plačuje Družba po^ $20.00 na mesec Cela smrtnina je $800.00 oziroma $400 kakor se hoče kdo zavarovati- Nadalje jilscuje družba tudi razne poškodbe z - t>« rok, nog tokočes i. t. d K o jilnemu pristopu vaol Odbor- Slovensko neodvisno društvo podporno Sv, Mihaela na Calumet. Midi. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne seie se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoian URADNIKI. Predsednik, John Gazvoda. Podpredsednik, Alojs Šimec Tajnlk.And.Gombach Podtajnik, Jos. Gazvoda Blaga ntk. John Gosenca ODBORNIKI: Alojs Lavrič, John Kolbuchar Anto Muhič,Alojs Jenič, Jos. K1 c b u c t ar Jolt n Murn. Frank Šuštaršič. jLouis Gazvoda Vratar ,n maršal, Jos,Kočevar BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Red, Blue in Yellow Jacket, lamarack, in za okolico, L Gazvoda, Oak St. ; Yellow Jacket. Laurium, Raymbauitown In Osceola in okolico; Alois Laurich To društvo je samostojno, ter placa v slnčaju bolezni 20.00 na mesen'bolniške podpore. Vsmrtnme plača vr^ član 1.00 za pokolnlkoin, toraj c’ več članov tem bolje. Društvo je sedaj za nedoločen I znižalo pristopnino na $3.00 Fisici se te priliko ter pristop te k društvu K obilnem pristopu vabi ODBUR. NAJVIŠJA Ako ste primorani prodati svoje BONDE Svobode CENA mi to storimo za Vas. Priporočamo se Vam tudi se plača za za kupčijo v delnicah in bondih, vštevši baker, že- BONDE leznice, motorje, jeklo itd. Ceno dobivamo redno po SVOBODE naši privatni žici- Oglasite se v našem uradu, Obratujemo tudi POTOM POŠTE. Urad: Jenks poslopje Ishpeming, Mich. Pritličje- PROSTO! Pri vsakem nakupu ene obleke -suita- dam popolnoma brezplačno EN PAR HLAČ, ki so ravno one cene, kakor naročena obleka. Nadalje] imam popolno zalogo moških, deških in otroških oprav in čevljev, po najzmernejših cenah. Pridite in se sami prepričajte. Jos Vlasich Store ■ 611 Scott St. Calumet, Mich. POPRAVLJANJE POSLOPJA. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem začel na svojo roko z popravljanjem hiš in druzih poslopij v vseh strokah kakor: Barvanjem, lesenim popravljanjem, pleštrajnem, cementiranjem m sploh vsem delom v tej stroki. Kontrakte sprejmem na debelo in drobno. Naročila objavite lahko v tiskarni Novic ’ ali pa direktno na moj naslov: _ JOHN PLAUTZ DRUŠTVO SV, PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. / ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1919. Predsednik, Miihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, Frank Vessi Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. GeorgeKotze. John Turk in Jos Weiss ODBORNIRI ZA 2. LETI. JohnMusič, FrankVesel John Lamut Porotni odbor ichael Sterk Nick Mrak in Frank Benčič. Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Peter Hrebes. Vratar. Math Schweiger. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Jos. Widosh. Za Raymbauitown Osceola Swedetown::John Mušič. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack:Math O Majerle K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Društvo sv, Cirila in Metoda št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima svole redno zborovanje vsaka tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 url zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki društva za leto 1918 so Pred. Jos. Plan tz Podpred. Math Steauss Prvi taj. in zast-op. John D. Zunich Zapisnikar: John Ilenich. Blagajnik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA ENO LETI: Mihael Sunic Jr, John Gosenca in John Ilenich Odborniki za DVE leti Frank Gosezea Martin Straus Jacob Kaučich. Maršal in Poslanec: Math Kobe ml. V slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku Jobn~D.Zunich 4098ConeSt. Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (leam) prvega razreda $1500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. Vsi oddaljeni elani pa zamore! 3 svt} jo bolezen pismeno naznaniti isti dar ko zbolijo. * K obilnem pristopu vabi ODBOR. I «T 110 V L.I E.1A LETA 1*73. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik jn upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. -ŠETINA- Box 584 Calumet, Mich. » * » • ♦ i » » « ****** TKINERJEVO VINO smo prejeli $1.10 STEKLENICA V zalogi imamo nadalje [popolno zalogo Severjevih zdravil CALUMET PHARMACY Calarne BORGO BLOCK 1 $...... Stari pregovor pravi Da se prepričate kaj da je dobro if in Kje da se dobi.Morate poskusiti. Da dobite sveže meso, poštenojvago, točno in uljudno postrežbo, idite k Muvrinu m nebode Vam žal,/ Peninsula Meat Market VOGAL 6. IN ELMJOESTE. Rojaki, pristopajte> S. K. P. Družbe. SLOV LN S KE NOV ICE, 2 8 M AE 101 9 il SLOVENSKE NOVICE list za Slovence v severozapaduZjeđinjenih Držav. izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUSTOV na Calumetu. Mich. NAROČNINA ZA AMERIKO: T*a celo leto .............. J 2.00 ub pol leta.......................... ® 1,00 Za BV80PO in Ditueo inozemstvo: Za celo leto ..............!-S 3.OC. ali 15 K: 4a pol leti ................. $1.50 ali 8 Ki Posamezni iztlsi po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru ROKOPISI se ne vračalo. DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo. \f slučaju preselitve iz jednega v drugi kraj naj se nam blagovolijnaznaniti staro bivališ Dopisi, denar in naročilafnaj se doposiljajo pod tuš tovom : Slovenian Publishing Co., 211-7th*Street. Calumet, Mich. “SLOVENIAN NEWS.” Published every Friday at Calumet, Mich, by the “Slovenian” Publishing Co., 211 1th St •luraet, Mich. The only Slovenic paper in the Northwestern ©art of the LJ. S. of America. «UßSCRJi M,ON $2.00 per year. l’be beet advertising medium for Michigan lnneeota and other Western States. Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich e eecond class matter. Telefon 6J. ffP' iB. i» ifiii; ;iii i» i« iie wi- iii f»? »! '!«! j CALUMET IN OKOLICA. J — Vsled zvezinega zakona bo prihodnjo nedeljo v jutro čas pomaknjen zopet za eno uro naprej. Opozarjamo rojake, da se bode vršila služba božja v slovenski cerkvi v nedeljo po NOVEM času. Pomaknite kazalec ure ZA ENO CELO URO (in ne za pol ure, kot je bilo pomotoma oznanjeno) naprej že v soboto večer, predno greste k počitku, da ne boste mudili sv. maše drugo jutro. — Father Klopčič bo obiskal prihodnji torek rojake na Dollar Day, da opravijo svojo velikonočno dolžnost. 0 — Na letnem glavnem zborovanju, ki ga je imelo društvo Slovenskih Borètnarie v sredo 19. t. m. bile so izvoljene sledeče ir radnice za bodoče leto: Predsednica Frančiška Plautz, Podpr. Katarina D. Zunich, Zapisnikarica Mary Jerman, Finančna taj. Mary JPlautz, Blagajnica Ana Steni. Vratarici Mary Gašperich inAna Brida, Maršalki Katarina Grahek in Katarina Kom. Odbornice: Mary Simonchich, Agnes Lamut in Johana Majerle. •—važna seja Slovensko-Ameri-kanskega državljanskega kluba bo v nedeljo, dne 6. aprila, po večernicah v cerkveni dvorani.Drugi dan bodo*deželne volitve,pri kterih bodo državljani volili, ali naj ostane država Michigan “suha’kakor dosedaj, ali naj pa zopet postane “mokra”, kar se tiče lahkega vina in pive.Žganje je popolnoma izključeno. Sveta dolžnost vsakega državljana, ki je registriran (in to bi moral biti vsak) je, da se ta dan udeleži volitve. In ker se bodo letos tudi ženske prvikrat poslužile svoje volilne pravice, je treba, da «o nekoliko podučene. Zato ta shod državljanskega kluba v nedeljo. 6. aprila. PRIDITE VSI VO LILCI, M.OŽKI IN ŽENSKE brez ozira nato, ali ste člani kluba ali ne. Shod je prevažeu za vsa-cega, da bi ostal dom». Ako bo. ste napačno volili v pondeljek, 7. aprila, ne bo nikogar dražega krivda, kakor vas satnih. ZATU PRIDITE VSI SLOVENSKI VOLILO! IN* VOLILKE O-MEN JENO NEDELJO Na SHOD. — Vesel sestanek sta imela dva calumetska vojaka pred kratkim v Chicago. Oorp. John A lic Gin-niš in Oorp. Geo. R L1 ume sta oba služila v Go. B. 107tli Engineers. Udeležila sta se ramo ob rami bojev pri Muelhausen in Belle-fort 10. maja lanskega leta. Tudi pri Chateau Thierry in v drugi bitki ob Marne sta bila še skupaj. Odtod sta bila s svojo kompanijo poslana v argonski gezd, kjer j e bil Hume “gasan”. dočitn je Mc Giiiuis ušel brez vsake najmanjše poškodbe in je bil do pred kratkim z 32. divizi jo v okupacijskem ozemlju. Mislil jia je vedno, da je njegov tovariš obležal mrtev na bajnem polju. Koliko začudenje torej, ko se naenkrat sestaneta v Chicani v kantini Rdečega križa. “George”, “Jobu” sta začudena uskliknila, ko sta sta se spoznala. Geo. Hume je bil res “gasan”, to-da ni udiri, pač pa je že na Fran. coskem toliko okreval, da je šel na dopust na svoj rojstni dom v Belgiji, kteiega je pa našel vsega v razvalinah, njegovi sorodniki so pa vsi razkropljeni. Nato je bil poslan nazaj v Ameriko in je bil se daj ravno na proti na Calumet, kjer je vstopil v vojaško službo, ko se je sestal s prijateljem Mc Ginnis) ki je bil tildi na potu domov radi nevarne bolezni njegove matere. Da sta si imela mnogo povedat^ ni treba še posebej omenjati. — Ne pozabite na shod slov. drž- kluba v nedeljo, 0. aprila. VT ažno za vse državljane. —Blagostanje v bakrenem o-krožiu se kaže očiviuno v izkazu bančnih vlog zadnjih dveh mesecev. Hranilne vloge so namreč v tem Času narasle za $587,992.70, torej skoro za pol iniljona dol. Tudi vrednost bondov, delnic in drugih sekmacij se je pomnožila za čez miljo« dolarjev. Pes je rešil življenje cele družine/V pondeljek ravno v jutro je nastal ogenj na domu Bert Fortunata na Calverly cesti na Houghtomi. Zimska peč se je preveč razgrela in vžal se je poleg stoječi stol m kmalu je bila vsa soba v plamenu. Tedaj pa je začel grozno lajati domači pes, ki je vzbudil gospodarja. Izhod po stop-nicali je bil vsled ognja zaprt, zato je skočil skozi okno na dvorišče, prislonil nato lestvo k oknu, zbudil ženo in dva otroka in vsi so se srečno rešili iz goreče hiše, ki je bila popolnoma uničena. Gospoddr se re pri skoku iz okna malo po. škodoval na nogi, a zato ne poraj-j ta, samo, da je rešil življenje družini. Ta pes bo od sedaj naprej gotovo v veliki rasti pri celi družini. Bač bi moral biti odlikovan z Oarregirijevo medaljo za rešitev življenja štirih človeških biti j. — Ne jiozabite shoda drž. kluba v nedeljo, dne 6. aprila popoL dne. .— Stanje John Ressmana iz Lake Lindena, ki že tri tedne leži v pol nezavesti ali v stanju spanja, se po mnenju zdravnikov obrača na bolje. Bolnik je popolnoma ločen cd stika z ljudmi, ker se je bati, da bi se bolezen prenesla na druge. — Kampanja za fond nove bol nišnice na Lauriumu se še ta teden nadaljuje. Na Red .Jacketii je ko-lektanje pod vodstvom Dan C. Harringtona iz Drve Narodne Banke, ki si je izbral pomagačev ki gredo od hiše do hiše. Zadnji teden se j(i nabralo v ta človekoljubni namen 25.000 dol. Pričakuje se, da ne ho nobene težave z-brati še drugih 25 tisoč, ki so po-trebni, predaose more pričeti z zidavo novega bolniškega poslop- Šloveeski vol Ilci in volilke se sestanejo r nedeljo dne 0. »pri-la popoldne po večernicah v cerkveni dvorani. JPcrduk © volit. I vab ! N. REDING & SONS naznanjajo posebno prodajo raznovrstnih vsakdanjih potrebščin za šivanje m raznih drugih malih stvari. Prodaja se prične soboto, 29. marca in traja do sobote, 5. aprila. Izvanredna ponudba v novih pomladnih modelih korzetov in vestij-Najboljša prilika za nakup korzetov, ki imajo glas radi svojega finega izdelka in popolne prilege. Vredni 3.00 na prodaji ža $1.98 Pink Brocade nizki korzeti iz New Yorške tovarne R.&G. Corset Manufacturing Co. Ta korzet je napravljen iz zelo finega pink brokada, svilnata žnora okrog VKha z 4 štirimi pripenjačami za nogavice, jekleni žičasti “stays" in ribja kost,ki ne zarjavi. 4 vrste dvojnih ribjih kosti,na obeh straneh z trakom obšite, dobro dolgi, najnovejši model. Vredni $3.00.Na prodaj v soboto in prihodnji teden, za $1.98 Pink in beli nizki korzet iz batista, narejen v New Yorški tovarniWarner.Bros.Corset Manufacturing Drušbe. Ta korzet je napravljen iz finega pink batista, 2 inči elastičnega pletenja ob vrhu, 4 _ močne pripenjače nogovic, 3 vrste dvojnatih ribjih kosti na vsaki strani, jekleni žičnati “stays". Ne zarja, vi. Vsak kos garantiran. J Se prodaja v soboto in drugi teden po nizki ceni 98c. $4.95 Vsak Posebna zaloga vestij. Ženske veste iz Crepe de Chine v svetlo rudeči, beli in kožnati barvi. Štirivoglati vrat,obrobljen z špicami,se odpre na strani, Tudi veste z okroglim vratom, cdpre na strani, od spredaj obšite z špicami ali liemstičane. Dalje V vrat, dvojnat vrat, gumbi odspre-.. daj, 8 £nb na vsaki strani. Posebna cena, vsaka $4.95. 2.75 — 2.48 -, 1.48 J'osebna zaloga vesti]. Bele ženske Voile veste, V tej zalogi je šest različnih vzorcev zbranih iz novih spomladanskih modelov. Okrogli, V in oglati vratovi, veliki oglati vratniki. Obšite z embroidery ali špicami, veliki per-lasti gumbi, se zapenjajo na stiani. Cena za vsako 2.75-—2t48 in 1.48. 19c in 17c Posebne cene v Wearwell Union (jrasi blagu za brisače. To blago je deloma iz platna, je mehko in briše čisto. 16 inč si. roko. Obeljene — cena jarda I9e. Neobei jene — ” ’ ” I7c Pearl Gumbi Se to sezono zelo rabi jo za naši vek.Tri vrste izvanredne kakovosti.Z dvema ljuknjama, okrogli in napol okrogli. Vrsta 1 srednje velikosti, vredni 8c, za karto 5c. Vrsta 2 velike velikosti, okrogli.vredni 8c, za karto 4c. Vrsta 3 na pol okrogli, morski perl, vredni 10c, za karto 5c. Rick Rack obšlvki- Najbolj navadni obsivki te sezone za obleke, predjiasnike in spodn je obleke, rabi se tndi za ročno delo. Stirparle dolgi kosi v zavitkih, vseli velikosti, samo beli. 2 kosa za 15c. Pripenjače za ndgavice. Ženske in otroške pripenjače nogavice fine kakovosti,elastični, z gumijevim gumbom ki varuie nogovico.Crne ali beie,vreduel5c 10c za par Platnene špice za korzet Dolgo je že. kar smo vam mogli ponuditi platnene špice za korzet. Sedaj jih imamo, posebno močne. 5 jardov dolge. Dva do tri pot dalj trpijo kot volnene.Vredne 10c. 5c za par Krtačice za zobe Redna raba krtačice vam prihrani zobozdravnikov račun. Tu je dobre krtačica z štirimi vrstami belih, trdih ščetin. Vredne 25c za 19c kos Glavniki Fin glavnik iz trdnega Črnega gumija, 2-J inč dolg, 1| incrširok. Vreden 10c. 7c vsak Trd gumijev glavnik,7inč dolg, VredenIOc. 7c vsak Favola Pennant je en najbolj znanih pavol na trgu. 8 niti, 30 jardov na spulici. Rjava, bela in črna. Trpežna barva. 3 špulice za 10c Mreže za la'se Sister Susie mreža za lase, se sama prilagodi. Blond, svede rujave. srednje Lujave, temno rujave ali črne. Viharen dan ne škoduje lasem, ako imate to mrežo. 3 mreže za 25c Ed-Mo škabice za obleke Ženske jih ljubijo,Jker [trdno držijo in odpustijo kadar hočete. Narejene so iz medi, ne zarjavijo. Garantirano zadovoljstvo. Rabi jih enkrat, pa jih boš rabil vedno. Petere velikosti, črno ali bele. Ducat na karti, vredne iOc. 5c za karto Električne Klešče za frlanje las Frlajo, vzravnajo ali nabušijo lase s pritiskom, nimajo ostrih robov, ne trgajo in ne pulijo las, ne zarjavijo in in nafrlajo lase v par minutah. Dvoje klešče na karti. V rednost 10c. 8c za karto \ Jeklene Safety igle Defender svetle jeklene igle z ostro špico. Močna, trpežna ' igla v treh velikostih, vredne 5c 3 karte za lic Bias šivna žnora Narejena iz fine robe. vsak kos v prozorni koverti. Vse velikosti, po pet jardov dolgi kosi. Vredna od 10 do 15c* 2 kosa za 15c Stickerei žnora Ta priljubljena žnora za obšivanje se mnogo rabi na ženskih in otročjih oblekah.Ima nazobčan rob in pride v vseh barvali.Trije jardi v enem kosu, vredna 15c. 9c za kos Rit milo za barvanje. Domače barvan je. Opere in pobarva vse ob jednem. Rabi ga kakor vsako drugo žajfo. Pobarva takoj kterokoli barvo in ne onesnaži rok ah blaga, Vredno IOc. 6c za kos Stewarts Safety igle. Stewarts so najbolj znane Safety igle, Posebno močne, medena žica z zavarovanim špringotn,z špico igle. Svetle. Male in velike. Vredne IOc. 8c za karto Otročki lajbelci Beli štrikani lajbelci za dečke in deklice, Nizek vrat. Na rami, pod roko in na hrbtu z štrikani mi trakovi. Dve vrsti gumbov okrog veste. V vseli merah.Vredne 40c. 24c vsaka Žnora za ženske čevlje Fina kakovost, okrogla, 63 inč dolga, z jeklenim koncem. Črne,rujave ali sive,vredne IOc. 7c za par Talcum prah The Air Float, najbolj v porabi. Pride v lepili zabojčkih. Violet, roza, kožnata bar-va. Vreden 19e. 9c za škatljico. Palmolive milo. To milo ne potrebuje nobenega priporočila. Skoro vsaka hiša 'ga pozna. Prodajamo jo, dokler traja zaloga po 9c za kos Igle za kroširanje JJaisy, v sredi ploščate crocheKigle iz dobro varjenega jekla, zelo gladke popolen “book”,velikost od 9 do 14. V redne lüc-4c vsaka. Šta -Up blago za pasove Za to blago se sedaj mnogo vprašuje, Je dva inča široko, belo ali črno. vredno Rc-IOc za jard Elastične tkanine—,Za to robo se od dne do dne bolj povprašuje. Mi imamo fine super - lisle tkanii\e, bele ali črne, finč š;roke. vredne 7c, damo jih za 4c. |-nica široke, vredne 15c za 9c. Pilchers Bachelor gumbi— N ič šivanja, držijo za vedno, manj dela za gospodinjo. Sest v skatlji, redna cena IOc, dve Skati j? za lfc Tu boste našli še par dobrih stvari. ^ ' Žičnati harnodelni, nevidni, redne velikosti, 100 v skatlji, 5«. Nikelnasti naprstniki, vseh velikosti, vredni 5e za 3c. Koščeni harnodelni, nevidni, 5 na karti, 3 karte za I2c. Volneni trakovi, beli,v vseli velikostih,kosi po 10 jardov,^' Koščeni ” veliki, 5 v skatlji za 8c. Mere za šivilje, 5 nog dolge, za 3c. Medene igle za ob!eko;najbaljše vrste, špičasts, 3 karte za 12c. Oni Volnene žnore za korzet, 2| jarda dolge za 9c ducat. Klešče za frlanje las. vredne 15c za IOc. Medene škabice za lase. vredne IOc za 4e. e žnere za moške čevlje, 35, 45 ali 54 inč dolge, 4c za Far' Ovini za priheftanje, močan in dolg. 200 jardov na spulici^' Angleške igle z zlatim uhom, 25 na karti, razne yeiikosti, 9c. Nakupite te vsakdanje potrebščine SEDAJ ko dosti prihranite na njih. N. REDING & SONS CALUMET. Prvi, ki vam damo priliko na znižanih cenah.