Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 39.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popust od 5% do 35%.
V slovo našim prekm. dijakom.
Prle smo vam večkrat kaj pisali o naših dijakov prekmurskih. Znamo, da se vsi naši rojaki zanimajo za svoje študente, ar so to naše vüpanje v boljšo bodočnost, ar iz dijakov bodo dühovniki, vučitelji i drügi vučeni ljüdje, šteri bodo že inači skrbeli za našo ljübo Slov. krajino, svojo domovine, kak tüjinski ljüdje. Naši vrli Prekmurci tüdi že znajo ceniti dijaško težave puno življenje. To se vidi iz toga, da radi dajo študirat svoje sine i hčerke. I to je jako dobro. Starišje, ešče več dijakov mora biti v Prekmurji! Gda ne bo pri nas niti ednoga kmeta, šteri ne bi meo šolanoga sina ali hčeri, te bo bolše, te bo dobro v Prekmurji.
Ar smo že omenili, da je v Prekmurji že dosta dijakov, bodete mogoče pitali, kaj delajo tej „mladi gospodje,“ da nikaj ne čüjemo o njij, včasi se prikažejo nad nami za kratek čas s svojimi lepo počesanimi vlasmi pá se skrijejo i ji nega več videti. Da, istina je to. Celo zimo ji nega doma. Gda vi počivlete po zimi, vživate za toplov pečjov sad svojega poletnoga, trüda te se oni včijo, trüdijo, delajo po 10—12 vür na den, samo da bi se bolje pripravili za bodočnost, za vas, naši prekmurski rojaki. Gda serovlasni starčki pripovedavlejo svojim vnükom v toplo zakürjenoj hiši, ali med veselimi pesmami seme lüplete ob dugij zimskij večerij, ali pa v veseliij šalaj perje češete, košare pletete i Bog zna, kaj vse lepoga delate, te se naši dijaki včasij cele noči včijo, si belijo glave, mogoče v kakšoj sobi pod strehov, štera je ešče nigdar ne bila zakürjena. Resan žmetno je dijaško življenje, a itak tak veselo, da bi naši dečkeci i deklice gotovo vsi šli študirat.
Kaj je pa tak razveseljüje? Radost njim dela, da bodo lahko k Božiči, k Vüzmi i na konci leta prišli pa pogledat svoj rojstni kraj,
svoje drage stariše, sestre i brate. Gda bodo pa končali po osmij ali dvanajstij letij svoje včenje, bodo lahko želi, ka so med tem časom sejali, bodo lahko pomagali svojim rojakom. Vse to njim dela veselje.
Naši dijaki pa ne počivlejo tüdi po leti ne. Ne samo, da kaj pomagajo domačim na njivaj i doma, nego tüdi včijo se nekelko, čiravno majo počitnice i ka je glavno, delajo vesele naše dobro Prekmurce s tem, da se navčijo lepij iger i je ob nedelaj i svetkaj predstavljajo ljüdstvi, svojim vrlim rojakom.
Zdaj po dvamesečnih počitnicah se palik poslavljajo naši dijaki od svoji starišov, bratov i sester in idejo na novo delo, na nova trplenja i mogoče ešče stradanje. Idejo ništerni v Ljubl-
jano, drügi v Maribor, ništerni ostanejo bližje k svojemi domi v M. Soboti. Drügi palik idejo inan, kama je njihov poklic zove.
Poslavljajo se od svojega doma. Či gli ka je ločitev vsigdar žalostna, najbode kakšakoli a oni idejo le veselo nadeljavat svoje včenje, naj ednok morejo postanoti po dovršenji svojega včenja gotovi ljüdje.
Starišom pa dela mnogo skrbi, kak bodo mogli šolariti poleg te velke dragoče svoje sini, a oni itak žrtvüjejo vse svoja trüde, noč na den obrnejo, delajo, trüdijo se, naj samo znajo, da ž njihovoga deteta postane enkrat pošten, vučeni človek.
Našim dijakom pa kličeno: vstrajajte, bodite pridni i pošteni, vidite, da se stariši vaši skrbijo za vas, naj postanete dobri vučitelji, dobri uradniki. Mi takše potrebüjemo naše domače ljüdi v našem Prekmurji. Na veselo videnje.
Na rovaš.
Eden prišlek — logar je ednoga Prekmurskoga logára strelo. Prekmurski logar, šteroga je ne agrarna reforma nastavila, je spunjavao svojo dužnost, je čuvao log i pri tom sedo pod drevom, svoj klobük je pa dole djao pred sebe. Na enkrat tam-tá pride „jugoslavski“ logar i od 20 stopajov strli na prvoga ino ga težko rani na levoj roki i nogi. I zdaj te pride nesramna komedija, štero moramo ,,jugoslavskoj“ pravičnosti na rovaš zapisati. Te drügi logar, šteri je toga prvoga strelo, to pravi, ka je on vido na zemli klobük, pa je mislo, ka je lisica, zato je strelo. I oblast njemi to grdo laž verje. I on itak sloboden hodi okoli i puško nosi. Te prvi pa v sobočkom špitali leži ino je na levo roko i nogo lazar na celo živlenje.
Gospodje orožniki i sodniki, ste že vidili živo lisico, štera je na 20 stopajov počakala lovca? Je klobük spodoben k lisici? Ali moderne lisice klobük nosijo na glavi? Je slobodno ednomi logari na koj strliti, dokeč se ne prepriča, je li lisica, ali človek ? Je slobodno takšemi človeki puško dati v roke, šteri na 20 stopajov ne vidi i ne ve razločiti človeka od lisice? Pravimo, ka bi se to obratno zgodilo, ka bi Prekmurec strelo „jugoslavskoga“ prišleka, kaj bi te bilo? Tisti Prekmurec bi že davno v temnici sedo i tam bi si premišlavao o razločki med človekom i lisicov.
Primitivna pravičnost zahteva, da se té slepi, ali neumen, ali morilski logar, šteri na 20 stopajov strela na svojega tovariša, takoj vrže iz logarske slüžbe i se njemi odvzeme puška, da ne bode mogeo strelati na Prekmurce.
Kaj bo z dolnjelendavskov meščanskov šolov?
Preminoče leto so bili trije razredi na tukajšnjoj meščanskoj šoli. Letos bi se mogao odpreti tüdi štrti razred. Stariše so s tem pregovarjali, deca so čakala i se vpisala v IV. razred. Zdaj v začetki šolskoga leta, da bi se mogao začnoti že pouk na šoli, se da naznanje starišom i deci od višjega šolskoga sveta v Ljubljani, da IV. razreda ne bo, ar državna „kasa“ to nedovoljuje, naj idejo nazaj v III. razred. A tako! Za naše šole vlada nema kredita, nema „novca,“ mela pa za sokolski izlet v Ljubljani, za šteroga je na razpolago dala par lepi milijončkov. V našem šolstvi smo začeli iti rakovo pot. Samo le nazaj v srednjeveške čase! Šole treba zatvoriti, čemi vse to!? G. Gangl, referent v višjem šolskom sveti za Prekmurje so svoječasno rekli, da rajši zaprejo v središči Slovenije par šol, kak pa ka bi v Prekmurji na obmejnom mesti ne bi bile dobre šole i dobri vučitelje. Gde so zdaj te lepe obljübe ? I ka je vzrok, da se v D. Lendavi ne more odpreti IV. razred? Ali je naša država res tako sirmaška, da ne bi mogla plačati poleg mnogih še enoga vučitela? To bi bila ze nas sramota! Ali lehko nega vučiteljov? V mnogih mestih jih je še preveč, da toliko nebi trebalo, kje komaj par vür poučavajo na den! Toda te vzrok tüdi ne obstoji.
Trebalo bi samo malo dobre volje i malo več zanimanja za naše šole i stvar bi bila vsem na zadovoljnost rešena. Da pa ravnoč te dobre volje i toga zanimanje ne vidimo nindri. Či se ne odpre že letos takoj IV. razred na meščanskoj šoli, s tem do občütno prizadeti starišje, šteri zdaj že v drüge šole ne morejo poslati svoje dece, ar je prepozno, deca do pa trpela
velko škodo, da morejo zgübiti eno šolsko leto. Mislimo, da to ne bo v korist nikomi ne državi i ne našoj kulturi, za štero je naravnost škodljivo. Prizadeti starišje so se ponovno obrnoli na višji šolski svet sprošnjo, da se naj nemudoma odpre IV. razred na meščanskoj šoli, ka dobijo za odgovor, še ne vemo.
Uradna naznanila.
RAZGLAS.
Na državni babiški školi v Ljubljani se začne dne 2. novembra 1922. vučni tečaj za babice s Slovenskim vučnim jezikom. Trajao bo do 31. avgusta 1923. l. t. j 10 mesecov. Sprejmejo se ženske, štere so ešče ne stare 40 let. ali so dokončale 24. leto, či znajo šteti i pisati. Vči se brez plače. Prosilce morajo vložiti prošnje za sprejem v babiško školo pri okr. glavarstvi do dne 10. okt. 1922.
Prošnji naj priložijo krstni i rojstni list, poročni list (či so omožene), smrtni list, či jim je mož mro, potrdilo oblastva občinskoga, da so poštene, potrdilo zdravnika, za cepljene koze (beoltáši biz.), šolsko spričevalo, ubožni list. Sirmaške se sprejmejo brezplačno, bogatejše pa plačajo za hrano i stanovanje. — Dne 2. nov. 1922. se naj zglasijo za sprejemni izpit (vizsga) v drž. ženski bolnici v Ljubljani, Stara pot št. 3. (U. L. št. 90).
Draginjske doklade delavcov državnij prometnij naprav (železnic, cest itd.)
Delavci državnij prometnij naprav dobivajo poleg osnovne plače ešče osebne i rodbinske doklade etak:	
1. Šteri so izvučeni v kakšem obrti (zidarje, tišlarje itd.) dobijo 18, 20, 22, 25 dinarov na den po tom, kelko let že slüžijo.
2. Neizvučeni pri obrti dobijo 15, 17, 19, 22 dinarov.
3. Neizvučeni navadni delavci z žmetnov slüžbov 15, 17, 18, 19 na den.
4. Neizvučeni stalno nameščeni delavci po 15 dinarov.
5. Neizvučeni nestalno nameščeni po 14.50 dinarov.
6. Vajenci (inašje) po 9, 10, 12 dinarov.
7. Delavske sirote brez očo i mater dobijo sirotinske prejemke po 5 dinarov na den za vsakoga.
8. Vsi delavci pa dobivajo ešče rodbinske doklade po 3 dinare na den za ženo i deco.
9. Ne dobivajo rodbinskij doklad oni, šteri majo posestvo ali majo odked več kak 1000 dinarov dohodkov na mesec, ali či prejemajo rodbinski člani že kakšo pomoč od države.
Što šče celi zakon prečteti z mnogimi drügimi odredbami i izjemami glede doklad, naj prečte Uradni list od 15. julija 1922. štev. 75. Dobi ga v obč. uradi.
Takše plače dobivajo delavci v Prekmurji, ar je Prekmurje v III. razredi glede doklad.
Kak dobimo nadomestitev izgübljenij obveznic predvojnij i vojnij avstroorgskij posojil: Po amortizacijskom postopanji pri svojem okr. sodišči nam sodišče dá prepis sodnoga sklepa, šteri se pošlje: a) za vogrske obveznice finančnomi ministri v Budimpešto; b) za avstrijske pa generalni direkciji drž. dugov na Dunaj, I. Singerstrasse od tü se prosi potrdilo, da so dozdaj ne bile izdane nove obveznice i da so se ne izplačale obresti. To potrdilo se pošlje v Beograd generalni direkciji dolgov v žigosanje. Zato se naj pošlje generalni direkciji dolgov v Beograd prošnja za to, v šteroj naj stoji tüdi, zakaj so se ne predložile obveznice v določenom časi. Prošnja mora biti kolkovana. (U. L. št. 75.)
2
NOVINE
24. septembra 1922
Glasi.
Slovenska Krajina.
Prekmurski dijaki v Maribori. V kn. šk. dijaškom semenišči v Maribori so dobili prekmurski dijaki častne slüžbe. Osmošolec Kolenc je prefekt in knjižničar, osmošolec Bajlec je vodja verskih vaj, osmošolec Bakan je adjunkt v semeniški knjižnici.
Cerkvene vesti. Kak smo že poročali je vlč. g. Jožef Krantz, kaplan v M. Soboti imenüvani za administratora na Tišino. Na njegovo mesto v M. Soboto pride vlč. g. kaplan Vincencij Kos iz Beltinec, g. Hauko iz Črensovec k Sv. Jürji, tamošnji g. kaplan Štefan Horvath pa v M. Soboto za kateheta.
Iz Zagreba je odišo v Rim P. Vladimir Horvat frančiškan, dozdaj prvi misionar iz Hrvatske, da za kratek čas odide na Kitajsko glasit sv. evangelij Kristušov.
Okrajno sodišče v D. Lendavi sprejme takoj 2 pisarniška pomočnika, katera sta zmožna slovenščine in seveda tudi madžarščine. Reflektanti naj pošljejo svoje lastno ročno pisane prošnje navedenemu sodišču.
Popravek. V zadnji štev. Novin v članki: „Jako važno za naše volilce„ — se nam je vrinila pomota, pisano je bilo namreč, da orožniki imajo volilno pravico. Pravilno more biti: orožniki nimajo volilne pravice. Glasom zakona o orožništvi čl. 1. so orožniki sestavni del stalne vojske kraljevine SHS i kak takši nemajo volilne pravice. To v pojasnilo zavoljo preprečenja zmot.
Beltinci. Stanovsko obrtno drüštvo priredi v nedelo 24. t. m. Vinsko trgatev v hoteli pri „Kroni“ v Beltincih. Začetek točno ob 4. vüri popoldne. Vstopnina za osebo 2 Din. za obitelj (drüžino) 5 dinarjev. Vabila se posebej ne razpošljejo, za dobro došli obisk vabi odbor.
M. Sobota. Šola se je zopet začela, Radovedni smo, jeli bodo brezverni vučitelje palik pretepali deco kak pred par mesecami. Med počitnicami je bio blaženi mir i red. Za naprej pa nevemo, kaj se bo zgodilo. Najbrš bodo zopet cincali cele dneve Sokolsko himno, s šterov smo pa mi sobočani že do guta siti. Zdaj že enkrat ščemo resno delo viditi.
Domača i svetovna politika.
Pred angleško-türsko vojno? Kak se vidi, türske zmage nad Grki v Maloj Ažiji, ne gledajo mirno europske velesile, cilo ne Anglija, štera se boji za svoj prestiž na vzhodi. Angleški poslanik v Rimi je izjavo, da Anglija nikak ne more iz rok püstiti Carigrada (Konštantinapolja) Rimski listi Anglijo krivijo, či pride bojna prek na europska tla. Bulgarija mobilizira, njene čete ščejo zavzeti Dedeagač. Francija podpira, Türke kak pravijo, je Francija oborožila kemaliste, Anglija pa stoji za Grčijov, Italija je pa pripravljena, da stopi na tisto stran, kak vedno, štera de zmagala. Stališče naše vlade še ne jasno. Rumunski listi poročajo iz Brašove, da v slučaji, či bi med Grki i Bolgari vövdarila bojna, bi Jugoslavija i Rumunija podpirale Grke. V turško-grškom konflikti je najbole za interesirana Anglija, ide se najmre za morske ožine (tengerszoros) i za Dardanele, štere je dozdaj Anglija mela v rokah. Francuska vlada je mnenja gledoč na Dardanele, da bi za njihovo obrambo najbolše bilo, da bi se usnovala komisija, štera bi stala z delegatov zaveznikov i Turčije. — Tak izgleda zdaj svetovni mir. Či ščeš mir, pripravljaj se na boj.
Keliko so zgübili dozdaj Grki. Angorska vlada poroča, da so Grki dozdaj zgübili v vojni: 12 divizij i 5 divizijski poveljnikov z njihovimi štabi vred. Türske zgübe so male i razpolagajo ešče z 20 nedoteknjenimi divizijami.
Madjarska je definitivno sprejeta z zvezo narodov.
LUDOVIK PINTARIČ BELTINCI in
MARIJA PINTARIČ M. SOBOTA POROČENA
BELTINCI, DNE 20. SEPT. 1922.
BREZ POSEBNOGA OBVESTILA.
Vsled podraženja
bencina je bila Automobilna prometna d. d. v Ljubljani primorana zvišati vozne cene za 20%.
V Murski Soboti, dne 14. sept. 1922.
Automobilna prometna d. d. obrat M. Sobota.
Kraljevska monopolska velikoprodaja
Soli
za Prekmurje pri
Ivan Toplaki
D. Lendava.
Iz dobre rodbine 14 let star dečko, ki je izvršo II. razr. gimnazije prosi sprejem za vajenca v gostilno, trgovino ali mesarijo.
Ki bi ga sprejeli, naj se obrnejo na IVANA GLAVAČ, gostilničara v BELTINCIH.
Lepo posestvo z gostilno
je na prodaj, obstoječe iz hiše, vseh gospodarskih poslopij, na prometnom kraji primerno za trgovino. Obsega 26 plügov kat. o. od šteroga je pri hiši 4 pl. sadonosnika, 6 pl. njiv in 4 pl. senokoša i 15 minut od posestva 12 pl. gozda. 
Na posestvi je tüdi 8 glav živine. Cena K 2,500.000.— 
Poizve se pri
Fr. REŠEK, tob. trafika v BELTINCIH.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr. 
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—39	centrala št. 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že  25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo
 	za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	 „	  „  8	  „	  „	    .  .  . 560 K
36    „	  „ 12	  „	      „          .  .  . 800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.; Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr,; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—34.     donja Hrovaško. Centrala št. 146.
Jajca (belice) in perutnino plačüje po najvekših dnevnih cenah
ALOIS ŠTIBLAR, BUČEČOVCI pošta KRIŽEVCI.
Našli bodete
za lastno uporabo in DARILA predmete vzlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter od raznih potrebščin
kaj iščete
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernom izdelku, žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigače i t. d.
vsebuje sjajni katalog s slikami od
Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, LJUBLJANA
št. 945.	20-20
Dr. FERDO ČERNE
fiškališ v Murski Soboti je PRESELIL svojo KANCZALAJO iz Brumenove hiše V HIŠO POKOJNOGA fiškališa PALIJA HORVATA.
Proda se
takoj: 1 kompletna nova spalna soba iz trdoga lesa, 1 kompletna jedilna soba, 1 sobo za gospodje, 1 kompletne kühinje in raznih servizov iz najfinejšega porcelana.
Poizve se v pisarni krajevnoga odbora SLS v M. Soboti. (Gostilna Peterka.)
Seno,
slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja
Andrej Oset Maribor,
Aleksandrova cesta 57.	Telefon štev 88.
Podpirajte „Novine!“
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava