Vsak naročnik - še enega naročnika! LETO XVII. — Številka 81 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je* lenlce, Kranj, Radovljica, Skofja Loki o Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni ln odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK KRANJ, SREDA, 20. 10. 1965 CENA 40 DIN Ust Uhaja od oktobra 194? kot tedniki (»J L januarja 1958 kot poltcdnlfc >d 1. Januarja 1960 trikrat tedenska; Od L januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob atedab 10 sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA, ZA GORENJSKO Kooperacija, kakršna naj bi bila Kooperaciji rečemo drugače sodelovanje v proizvodnji, njen namen pa je le večja proizvodnja, večja za oba (ali za več) partnerjev. Kooperacija, ki ne nudi vsakemu partnerju večjega dohodka kot bi ga imel sicer, če ne bi z nikomur sodeloval, je brez pomena. ZBORI OBČANOV V RADOVLJIŠKI KOMUNI Volivci terjajo utemeljene odgovore Mislim na kooperacijo med zasebnimi kmetijskimi proizvajalci in zadrugami ali posestvi. Tistega, kar smo z njo hoteli doseči, še mismo dosegli, tega menda ne bo nihče zanikal. Pogodbe so v glavnem le na papirju, formalne, so edini kriterij za Članstvo v zadrugi, redko vsebujejo konkretne naloge tako kmeta kot zadruge v proizvodnem procesu, skoraj nikoli pa ne določajo sankcij za neizpolnjene obveznosti. Znana je resnica, da so se zadruge doslej preslabo vključile v orga. niziranje proizvodnje pri privatnih kmetih, ker so imele preveč opravka z lastno proizvodnjo in odkupom, znana pa je tudi druga resnica, da so kmetje kljub pogodbam v zadnjih letih, ko je povpra. Sevanje Po kmetijskih pridelkih na trgu večje, kar se je le dalo prodali mimo zadruge, dražje seveda. Na tem področju in zdaj pa so zadrugam začele uhajati vajeti iz rok: brez odkupa ni marže, ta pa pomeni njihov glavni dohodek, kajti lastna proizvodnja, če jo imajo, ima največkrat-* izgubo. V konjunkturnem položaju, kakršen zdaj je, se seveda kmet za te njihove težave kaj prida ne zmeni, »pritisnil« pa bo s svojimi pridelki na zadrugo in se skliceval na pogodbo, če bo blaga na trgu dovolj ali preveč. Trenutno je povsod čutiti, da zadruge izgubljajo svojo nekdanjo funkcijo, ker je povpraševanje na trgu večje od ponudbe, zato gre rakovo pot tudi formalna kooperacija, ki je pravzaprav ostala edina in zadnja vez med kmetom in zadrugo. Po reformi — in še posebej zato, ker je letos pridelek nekoliko slabši in gre zato vse bolje v denar — so zadruge začele resneje razmišljati o svojem gospodarjenju. Vsa njihova prizadevanja, da bi le s predpisi prepovedali neposreden odkup pridelkov od kmetov, pa so in bodo bob ob steno. Naravnost in odkrito je namreč treba povedati, da zadrug res ni treba, če so zgolj posredniki med proizvajalcem in potrošnikom, ki draiijo pridelke; potrebne pa so, če bodo aktivno sodelovale v privatni proizvodnji in seveda zaračunavale svoje delo. Dosedanjih mari le za izstavljene račune zadruge res niso mogle pametno opravičiti. Zadruge so se po reformi znašle v- težjem položaju —• in zato je prav, da končno le začno razmišljati o svoji vlogi v privatnem kmetijstvu, v kooperacijski proizvodnji, posebno zdaj, ko je konec kmetijskega leta, ko je pred vrati jesenska setev in čas za sklepanje pogodb za prihodnje leto. V Škof j i Loki pravijo, da bodo sklepali trdne pogodbe s kmeti, z vsakim posebej. Pogoj, ki ga postavljajo, je: vsak kmet bo moral polovico svojega pridelka prodati zadrugi, sicer ne bo mogel biti več član zadruge; pridelke bodo ugotavljali na osnovi proizvodnega plana za vsako kmetijo posebej. Brez dvoma je prav, da iščejo načine, kako izboljšati kooperacijsko proizvodnjo. Le to je treba paziti, da ne bi pri tem — kot že tolikokrat doslej — pozabili na obojestranske proizvodne obveznosti, iz katerih bodo šele izvirale tudi obojestranske pravice in koristi. A. Triler V krajih radovljiške komune se te dni vrstijo zbori volivcev. Občani se to pot pogovarjajo o proračunskih dohodkih ter izdatkih po reformi, predmet pogovorov pa so tudi druga vprašanja krajevnega značaja. i Ne bi še mogli v celoti oceniti rezultatov teh pogovorov z občani, ker so nekateri še v teku. Kolikor pa se jih je doslej zvrstilo pa lahko zapišemo, da so uspeli, ker so občani o številnih vprašanjih krajevne narave kot tudi o občinski problematiki razpravljali zelo resno in ustvarjalno. Ukrepe v zvezi v izvajanjem reforme so ocenjevali zelo ugodno, obenem pa so upravičeno obsojali nekatere nepravilne pojave in težnje. Večina vprašanj pa je bila razumljivo usmerjena na krajevna vprašanja, bodisi da so to komunalne zadeve, problemi urbanizma ali regionalnih načrtov za zazidavo območij, šolstvo, varstvene ustanove, delo družbenih organizacij, vprašanje preskrbe prebivalstva in še kaj. O vseh teh stvareh so občani razpravljali zelo prizadeto in z zdravim hotenjem, da obsodijo vse tiste ovire, ki otežkočajo, da se potrebe občanov nerešuje-jo dovolj učinkovito in po regularni poti. Vprašanj in nerešenih stvari je zelo veliko, ljudje jih izražajo na pravem mestu, pridejo na zbor volivcev in povedo, kar jim ni prav. Zato pa je pri tem toliko večja naša dolžnost, da znamo tem kritikom in upravičenim ugovorom zoper naše ravnanje ali zoper togo in jalovo poslovanje tudi prisluhniti. Vsak predlog ali tehten ugovor pa tudi kritika so vredni, da jim prisluhnimo, zlasti še če so izrečeni na najbolj pristojnem mestu kot je to zbor volivcev. Občina Radovljica uporablja že dalj časa ta način sodelovanja z občani. Na vsa pomembnejša vprašanja, ki jih zastavijo občani, tudi odgovarja. Čeravno ni vedno mogoče odgovoriti pozitivno* pa je na drugi strani zelo zaželeno, da občan dobi odgovor, seveda utemeljen. Co ni mogoče odgovoriti takoj, je zaželeno, da občani dobijo odgovor na naslednji seji ali zboru. - J. B. RAZGIBANA DEJAVNOST SZDL V KRANJSKI OBČINI Pridobivanje novih članov Krajevni odbori SZDL po kranjski občini, a to je tudi drugod, so v zadnjem času zelo delavni v pripravah na občinsko konferenco, ki je predvidena v začetku decembra. Težišče dela je obravnavanje aktualnih problemov in težav, ki jih čutijo občani in nakazovanje ustreznih rešitev. Taki delovni sestanki Pa bodo dali vsebino tudi občinski konferenci. Hkrati pa so krajevne organizacije že tudi izbrale 15 posameznikov kot kandidate za nov občinski odbor ter poslale prvih 10 predlogov za delegate na občinski konferenci. Poleg tega pa so se mnoge krajevne organizacije letos smelo lotile tudi raznih ideoloških in organizacijskih slabosti v svojih vrstah, število članstva se je na primer v zadnjih letih zmanjšalo. Pred leti je pokazala analiza, da je bilo 85 odstotkov volivcev včlanjenih v SZDL, lanski podatki pa so pokazali, da se Dela na novi gorenjski cesti gredo končno le h kraju; te dni namreč asfaltirajo več kilometrov dolg odsek te ceste med Brezjami in Črnivcem. Gorenjska magistrala od Podtabra do Podvina bi do pomladi morala biti gotova, čeprav je bilo pri gradnji doslej precej zastojev in težav. Upajmo, da se bomo spomladi po novi cesti že lahko vozili — Fnto Perdan je število članstva znižalo na 77,64 odstotka. Prednjači jo vsekakor v Kokri, kjer je nad 97 volivcev članov te organizacije, sledijo jim pa na Gorenji Savi, v Dupljah, na Jezerskem, v organizaciji Huje-Planina čirče in drugod. Najslabše pa je na Brniku, v Poženiku itd. To, razumljivo, ne zaradi tega, da so tam ljudje drugačne politične opredelitve, marveč zato, ker ni bila njihova organizacija delovna. Ponekod se niso dovolj zavzeli niti za članarino, kaj še da bi članstvu kaj nudili, bodisi v obliki pogovorov, predavanj, raznih potrebnih skupnih akcij in podobno. In prav tam, kjer članstvo od organizacije ni imelo nobenih koristi, jo postajalo do nje tudi malodušno. To ob sedanji! razgibani dejavnosti ugotavljajo marsikje. Zato so so tudi lotili konkretnega dela med občani in je pričakovali ustrezne uspehe. — K. M. RADOVLJICA Brez volivcev V ponedeljek, 11. oktobra, je bil sklican zbor volivcev štirih volilnjh enot v Radovljici. Ob napovedani uri (19.30) so v dvorani sedeli samo štirje volivci, dve upokojenki, ena gospodinja in ena brezposelna delavka. Iz strukture čakajočih bi lahko sklepali, da so le ti zainteresirani spremljati gospodarstva v občini — F. L. 9 NOTRANJA POLITIKA 20. OKTOBER 1965 * GLAS ALI JE POTREBNA GORENJSKA TVRISTIČNA ZVEZA Besedo imajo skupščine Fdfffj most r ffera/'/M>sfi Danes jc bila seja UO GTZ, na kateri so obravnavali probleme, kf so se pojavili pred zvezo ob gospodarski reformi. V gorenjskih občinah je prišlo do prepričanja, da turistična dejavnost v takšni obliki ne ustreza. Zaradi tega bo„ GTZ na občnem zboru razpravljala o načinu svojega delovanja odnosno o- smislu svojega obstoja. Seje zveze se je udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan, ki je povedal, da v ostalih slovenskih občinah ni prišlo do vprašanja delovanja turističnih zvez. Zaradi pomembnosti tega. problema je TZS naredila že več ukrepov, vendar je bila končna ugotovitev, da bodo občinske skupščine samostojno odločale o oblikah delovanja turizma na svojem območju. : Gorenjske skupščine so svojo negativno odločitev do sedanje oblike dela pokazale že 6 skrčenjem sredstev, ki so bila namenjena za to dejavnost. Tako je občina Tržič popolnoma črtala odobrena sredstva. Od planiranih 8 milijonov (po rebalansu 6.910 tisoč) dinarjev je GTZ prejela le 5.650.000 din. člani UO so poudarili pomembnost zimske sezone (prireditev v Planici, hokejsko in veslaško svetovno prvenstvo itd). Turistični delavci se bojijo, da bo priložnost za edinstveno turistično propagando propadla... Delovanje GTZ je v zadnjem času zelo okrnjeno. Zaradi zmanjšanih dotacij ne morejo imeti zaposlenega tajnika, kar se pozna na kvaliteti njihovega dela. Zelo nejasen je namen (in pota) turistične takse. Uporablja se za vse mogoče namene (v Kranjski gori npr. za plačevanje anuitet za most čez Pišenco), a nikakor ne služi svojemu namenu — propagandi in izboljšanju turizma. Ob tem ee postavlja samo po sebi vprašanje: ali ne bi mogli financirati GTZ iz turistične takse (turistične taksa na Gorenjskem je leta 1963 znašala 30, 1964 — 40 in letos predvidoma — 60 milijonov dinarjev)? Verjetno se vsi strinjajo, da je turistično delovanje potrebno in gospodarsko koristno, vendar pa se ne da pri razpravi za zvezo in proti njej uiti občutku, da bo Gorenjska, kot turistični geografski pojem, za katerega se zanimajo v svetu, splahnela na posamezna gostinska podjetja, da bodo finančno šibkejše občine povsem onemogočene v svojem turističnem razvoju ... UO GTZ je sklenil, da bo poizkušal organizirati sesta- nek z vsemi predsedniki gorenjskih občinskih skupščin. Na tem sestanku naj bi„ se dogovorili o tem ali bo zveza naprej delovala v sedanji obliki, se povrnila na amatersko osnovo (kot v letih 1953/. 54) ali pa bo prenehala poslovati. UO GTZ menf, da ni druge rešitve, saj trošenje sredstev v sedanjem obsegu delovanja res nima pomena. . P. Čolnar V sredo zvečer je imelo območje krajevne skupnosti Ljubno zbor volivcev. Pri" pregledu sklepov zadnjega zbora so ugotovili, da je problem glede odkupa zemljo ■okoli osnovne šole rešen, nasprotno pa preskrba z vodo v vasi Ljubno še vedno ni urejena. Položaj se je še poslabšal, tako da je treba takoj priključiti števce, da bo padla prekomerna poraba vode. ^- Pregledali so spremenjen proračun občine Radovljica. Razvila se je diskusija o mostu čez Savo v Otočah. Ugotovili so, da vozniki motornih vozil ne upoštevajo teže bremena (4.5 tone) in vozijo s trikrat težjim bremenom ter tako ogrožajo edni most* ki sedaj povezuje levi in desni breg Save. Odločno so zahtevali, da bi kršilce pristojni organi' najstrožje kaznovali. V Bistrici pri Tržiču v bližini nove bencinske Črpalke ob ljubeljski cesti gradi SGP Projekt 5 stanovanjskh blokov. V enega (na .Ud skrajni levi), ki je last tovarne Peko Tržič, so se prejšnji teden že vselili - Foto Perdan PRIPRAVE NA ZBORIH VOLIVCEV V RADOVLJIŠKI OBĆINI Preskrba je slaba V sredo, 13. oktobra, so imeli občani iz Zgornjih Gorij zbor volivcev (v spodnjih Gorjah so ga imeli 12. oktobra), kjer je sodeloval tudi predsednik občinske skupščine Franc Jere. Na gorjanskem zboru so občani najbolj kritično spregovorili o preskrbi. Pritoževali so ee nad premajhno prizadevnostjo trgovine, da bi zagotovila občanom najnujnejše potrošne predmete In živila za vsakodnevno uporabo. Potrošniki iz Gorij si morajo često nabaviti najosnovnejše predmete in živila ma Bledu. Tudi s preskrbo kruha, mesa, sadja in zelenjave niso zadovoljni. Občani stremijo za tem, da bi se preskrba v trgovinah izboljšala, čeprav tudi nekatere poslovalnice niso urejene. Prav zaradi tega so predlagali, da bi v Gorjah PRED SEJO SKUPŠČINE OBČINE ŠKOFJA LOKA Kako poravnati škodo, ki znaša nad pol milijarde din Skofja Loka, 19. oktobra. Jutri bodo odborniki občin- -ske skupščine Skofja Loka na svoji 13. seji razpravljali in sklepali o raznih zadevah. Odbornike kakor tudi občane pa bo najbolj zanimalo vprašanje, kako poravnati škode zadnjih poplav, ki so zlasti hudo prizadejale Železnike in Selško dolino. Skoda je ocenjena na 426 milijonov, vključno s poplavami v lanskem oktobru pa 527 milijonov dinarjev. Za normalizacijo prometa in življenja v obeh dolinah kkaor tudi v okolici Škofje Loke je biLo že narejeno Najnujnejše. Vendar so potrebna še mnoga zavarovalna dela na jezovih, mostovih in obrežjih, da ne bi morebitne nove poplave povzročile še večje škode. Pred odborniki je tokrat tudi več odlokov. Med temi je na primer predlog^ odloka o turistični taksi, ki naj bi bila 80 dinarjev /v sezoni in 40 dinarjev izven sezone na dan, predlog odloka o najnižjih nagradah vajencem* ki naj bi bile po stopnjah od p^ega do tretjega letnika od 8 do 16 tisoč dinarjev mesečno in drugi predlogi. Prav tako bodo odborniki razpravljali in glasovali o sklicanju zborov volivcev, ki naj bi bili po izdelanem predlogu v času od 24. okjtobra do 25. novembra v 36 krajih. uredili sodobno samopostrežno trgovino. i Zelo aktualno vprašanje občanov je tudi varstvena ustanova. Ker je kraj izrazito delavski rin je zaposlenih veliko mater, bi bila taka ustanova nujna. Priprave so v teku in potrebujejo le sredstva, da bi preuredili prostore v stari šoto. Občinska ' skupščina je odgovorila pozitivno, vendar meni, da bodo morala podjetja, v katerih so zaposleni delavci iz Gorij, prispevati del sredstev v ta namen. Razpravljali so tudi o zazidalnem načrtu, ki ga je skupščina potrdila že v lanskem letu. S tem v zvezi so imeli nekaj utemeljenih ugovorov. Pripravljajo vse potrebno za izdelavo zazidalnega načrta v Spodnjih Gorjah v bližini kulturnega doma. »KOMUMALECt glasilo komunalnega servisa Komunalni servis Kranj je letos začel izdajati svoje ciklostirano glasilo »Komuna, lec,« ki naj bi popolneje obve. ščal člane kolektiva zlasti o vseh pomembnih odločitvah samoupravnih organov kot dosedanje obveščanje preko oglasnih desk. Doslej sta izšli že dve številki, prva za 1. maj, druga pa v avgustu. TEŽNJE RADOVLJIŠKE MLADINE Mladinski aktivi v delovnih organizacijah in po terenu radovljiške občine so že v večini jmeli svoje letne konference. Zadnje so bile po šolah. Na konferencah je mladina ugotavljala, da je potrebno bolj široko in privlačno organizirati kulturno in zabavno življenje. Tudi družbeno ekonomske in idejne vzgoje je premalo. Na Jesenicah o proračunu Jesenice, 19. oktobra — Od včeraj je v razpravi predlog spre. men j enega proračuna občine. Jutri je predvidena seja občinskega odbora SZDL, na kateri bodo razpravljali, seja občinske skupščine, ki naj bi pretresala in glasovala o zmanjšanju proračuna pa je predvidena za prihodnji torek, 26, oktobra. Posebna struktura dohodkov, ki se stekajo v občinski proračun, je ob letošnjih spremembah povzročila nemalo težav. Razni eveti in organi skupščine so skušali nadoknaditi pomanjkanje sredstev z večjim sodelovanjem gospodarskih organiza- cij in z odstopanjem od vseh izdatkov, zlasti investicijskih, ki niso res nujni. Toda povsod, kjer se vzame, krči, nastajajo praznine in nezadovoljstvo. Zato bodo v tednu časa pred skupščino skušali razčistiti najvažnejše probleme novega ekonomskega položaja v občini. 20. OKTOBER 1965 * GLAS GOSPODARSTVO 3 r ^ Gospodarske novice MANJŠA PROIZVODNJA Septembrski podatki o izkopu premoga kažejo, da proizvodnja nikakor ne more ujeti plana. Ker rudniki nimajo niti ljudi niti mehanizacije, da bi v naslednjh mesecih bistveno lahko povečali proizvodnjo, je skoraj gotovo, da bodo letošnji rezultati pod predvidevanji in celo manjši kot pretekla leta. V septembru so jugoslovanski rudniki premoga dali na trg 2,540.000 ton premoga. V primerjavi z lanskim septembrom se je povečala samo proizvodnja lignita, medtem ko smo črnega in rjavega premoga nakopali manj. KEMIJA — DOBRO Po prvih podatkih za tričetrtletje je kemična industrija dosegla znatne uspehe. Skupna proizvodnja je za približno 22% večja kot lani v istem obdobju. Vendar vsa podjetja niso enako uspešna. Nekatera so močno presegla predvideno proizvodnjo, In sicer predvsem tovarne, ki proizvajajo celofan, solno kislino in celulozna vlakna. DEVIZNA BILANCA V obdobju januar-av-?ust se je blagovni promet z inozemstvom močno povečal, in sicer za približno 25 °/o v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Spričo tako ugodnega izvoza smo uspeli zmanjšati devizni deficit za 35%. Neblagov ni promet z inozemstvom (predvsem turizem) pa je pod pričakovanji, kar sla bo vpliva na skupno devizno hilanco. [i prostora za vajence Bo ostal temeljni zakon o delovnih razmerjih samo na papirju? Gospodarska reforma je že vplivala na politiko zaposlovanja v gospodarstvu in družbenih službah. V domžalski občini so imeli že prej težave pri zaposlovanju novih delavcev, zlasti pri zaposlovanju vajencev, ki so se jih otepali obrtniki in podjetja. — Janez povem ti, bolje bi bilo, če bi namesto kmetijskih pridelkov uvozili kmetovalce Anketa o položaju učencev v gospodarstvu je pokazala, da so nastale težave pri zaposlovanju novih vajencev predvsem zaradi določbe 2. odstavka 147. člena Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, da pripadajo vajencem v prvem letu učenja nagrade, ki ne smejo biti manjše od 50% in v zadnjem le- ŠKOFJELOŠKI KOLEKTIVI V LETOŠNJIH DEVETIH MESECIH Optimizem pred ciljem Do konca septembra so delovne organizacije škofjeloške občine znatno presegle predvidevanja v izvozu z 82 odstotki letnega plana. Pod predvidevanji pa je proizvodnja, ki je dosegla v tem času le 65,5 odstotka letnega načrta. Toda v mnogih kolektivih in tudi občinski gospodarstveniki z optimizmom ocenjujejo sedanji zalet v zadnjem tromesečju in sodijo,, da bo tudi plan proizvodnje izpolnjen. V izvozu vsekakor prednjači kolektiv LTH, ki je že prekoračil letošnje obveznosti za dobrih 20 odstotkov. Tudi izvoz iz šeširja je že prekoračen za 8 odstotkov. Nad pričakovanji v prvih devetih mesecih je tudi kolektiv Gorenjske predilnice in Iskre v Železnikih. V proizvodnji pa je edino kolektiv LIP (češnjica) v tem času nad planom. Razumljivo, da gole. številke ne povedo težav, ki jih imajo mnogi kolektivi pri svojem delu. Največ ovir je bilo, a deloma so še danes, zaradi pomanjkanja oziroma neredne dobave surovin in polizdelkov, marsikje pa je prizadejalo kolektive tudi pomanjkanje obratnih sredstev. Za reševanje teh težav pa so kolektivi v glavnem nemočni in ne bi bilo prav, če bi hvalili samo tiste, ki so dosegli pričakovane uspehe in prezrli prizadevanje drugih, čeprav trenutno z manjšim uspehom. Podjetju Jelovica, na primer dolgujejo gorenjska podjetja še okrog 2.000 kubičnih metrov lesa in proizvodnja je hudo okrnjena. V Elri jim je primanjkovalo ustrezne pločevine in žice, v Predilnici so imeli precej zastoja zaradi neustreznih vlaken, v Odeji so imeli težave, ker niso dobivali potrebnih količin klota in brokata itd. K. M. tu ne manjše od 80% povprečnega osebnega dohodka nekvalificiranega delavca. T» določba je razburila zlasti privtnike, ki še sedaj vajencem ne izplačujejo nagrad. V domžalski občini je znašala povprečna nagrada vajencev III. letnika v privatnem sektorju 9500 dinarjev, v družbenem pa 21.453 dinarjev. Obrtniki so pred nedavnim trdili, da imajo t vajenci samo izgubo in da novih ne bodo sprejemali. Prav tako so omejili sprejem vajencev v nekaterih podjetjih. Na ta način si gospodarstvo samo sebi škodi, saj jo struktura strokovnega kadra v domžalski občini nizka. Od zaposlenih v industriji jih j a le 1 % s fakultetno izobrazbo, z osnovno šolo in manj jih' je 73%. Odnos podjetij do vajencev nam kažejo tudi podatki dodatne ankete, na katero so odgovorila podjetja. Podjetje Induplati omenja, da znaša produktivnost vajenca v prvem letu 38 % produktivnosti kvalificiranega delavca, v tretjem letu pa samo 42 %. Zato se upravičeno in obenem zaskrbljeno lahko vprašamo, kam bo pripeljala podjetja taka gospodarska politika. Slabši promet kot so pričakovali Turizem v Trebiji Nova poslovalnica v Logu Glavni turistični objekt v Trebiji je Dom pod Planino. Zaradi slabega vremena je imel dom v letošnji sezoni PROIZVODNJA KRANJSKE ISKRE V SEPTEMBRU Velik porast proizvodnje Zadnji mesec je bila proizvodnja v »Elektromehaniki« zelo visoka. Tovarna je dosegla večjo proizvodnjo le decembra. Mesečni plan so presegli za 13,5 odstotka. Vse enote sicer niso dosegle tako dobre rezultate, vendar je skupna slika dokaj ugodna. Najbolj se je odlikovala enota, ki izdeluje dele za avtomatizacijo s 132,9% izvršenim planom. Najslabše pa enota iz Lipnice z 21 %. Glavni vzrok za njihov neuspeh eo premajhne kapacitete in pomanjkanje nekaterih sestavnih delov. V primerjavi z lanskim letom je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta narejenega 2,4% več blaga. Naj- večji presežek v prvih devetih mesecih so dosegle enote rotacijskih strojev 115,6%, montaže števcev 110,5%, ki-moakustika 106,7%, telefonskih naprav 107,8 %, ploščatih relejev 133,1 % in stalnih proizvodnih uslug 116,1 %. Boljši proizvodni uspeh je za vse delavce v tovarni ohrabrujoč, saj kaže, da se jim bodo osebni dohodki lahko zopet dvignili in da se bo položaj v podjetju tudi sicer r.ormaiiziral. zelo malo gostov. Turistični delavci so prepričani, da je na slab obisk vplivala predvsem slaba cesta. Več uspeha kot pri domačih, so imeli pri tujih gostih, saj je prebivalo v domu 100 gostov iz Belgije, 50 iz Anglije ter nekaj iz Nemčije in Italije. Turistična taksa, ki se pobira pri vsaki prenočitvi, je odhajala v gostinsko podjetje Krona. Gostje v Trebiji se zelo zanimajo za ribolov, a če žele npr. v Hotavljah loviti ribe, morajo iti po ribiške karte v Selca. Zaradi tega bodo poslali na občinsko skupščino dopis, v katerem bodo prosili, da uredijo meje za ribolov. v _ Turistični delavci ■razmišljajo že o zimskem turizmu. Ker so ob Domu pod Planino zelo lepi smučarski tereni, želijo postaviti tam vlečnico. Trenutno še nimajo zagotovljenih sredstev, vendar upajo, da jim bo" to uspelo v sodelovanju s Trans-turistom iz Škofje Loke. pc V Logu v Poljanski dolini gradi kmetijska zadruga Skofja Loka novo poslovalnico za tamkajšnji proizvodni okoliš. Otvoritev zgradbe, v katero so investirali približno 25 milijonov din, bo predvidoma za dan republike — 29. november, v njej pa bo trgovina z reprodukcijskim materialom za kmetovalce — kooperante proizvodnega okoliša Log in odkupno mesto za živino in kmetijske pridelke. Kmetijska zadruga v Loki ima v načrtu še več gradenj ali adaptacij, vendar so nove razmere v našem gospodarstvu trenutno ustavile vsa predvidene investicije. Za adaptacijo trgovine na Spod. njem trgu v Loki bi potrebovali okrog 30 milijonov din, za adaptacijo mesnice v Poljanah pa približno 10 milijonov din itd. Tudi adaptacija mesnice v Železnikih bi bila nujno potrebna. -a Zaradi nastalih sprememb pri financiranju stanovanjske izgradnje, ki se začne po novem zakonu izvajati s 1. januarjem 1966, obstoja bojazen, da bo obseg stanovanjske graditve**v prihodnjem letu še manjši kot letos. Predvsem je nevarnost, da bi se sredstva za ta namen preveč razdrobila. Klub gospodarstvenikov je zato pripravil jutri, v četrtek, 21. oktobra ob 17. uri v prostorih kluba razgovor o novem financiranju stanovanjske izgradnje in vzdrževanju stanovanjskega fonda v kranjski občini Razgovor bo vodil tovariš Ivo Miklavčič, direktor Zavoda za izgradnjo Kranja. Klub vabi vse direktorje in druge vodilne delavce v podjetjih in zavodih, predstavnike delavskega samoupravljanja in sindikalnih podružnic in vso javnost, da se tega posveta udeleži. * KULTURA IN PROSVETA 20. OKTOBER 1965 * GLAS RAZPRAVA O POKLICNEM GLEDALIŠČU začasno odložena Svet za kulturo in prosvefo skupščine občine Kranj je na seji v preteklem tednu obravnaval problematiko Prešernovega gledališča. Kot je znano, so se p tej ustanovi letos zvrstile že številne razprave, ki so izhajale iz ugotovitve, da njeno sedanje delovanje ne ustreza in ne upravičuje svojih stroškov. Za primer naj navedemo, da gre od letošnje dotacije 18,5 milijona dinarjev skoraj 13 milijonov za osebne dohodke in le preostalo za gledališko dejavnost. Pri dosedanjih razpravah o prihodnji vlogi Prešernovega gledališča je bila močno v ospredju želja, da bi v Kranju spet dobili poklicno gledališko hišo. Ker sedanje razmere ne dopuščajo dokončnih odločitev o tem, je svet sklenil, da začasno odloži razpravo o preosnovi kranjskega gledališča. S tem v zvezi je zavrnil tudi predlog, da naj bi takoj začeli formirati jedro bodoče poklicne skupine v Mestnem gledališču Ljubljanskem, ker bi tudi to praktično pomenilo odločitev za. Razen tega so člani sveta menili, da bi dogovori z Mestnim gledališčem, kakršni so bili predloženi (40 predstav v sezoni), Kranju sicer zagotovili nepretrgano vrsto gledaliških predstav, obenem pa ne bi bilo finančnih možnosti za gostovanja drugih skupin, ki si jih kranjsko občinstvo prav tako želi. Svet za kulturo in prosveto je na omenjeni seji zadolžil delovno, skupnost, gledališki svet in umetniški svet Prešernovega gledališča, da v najkrajšem času proučijo vse vrste njegove dejavnosti in kulturne potrebe v občini. Na osnovi svoii|tajugotovitev naj bi izdelali predlog programske politike in notranjih sprememb ter o tem poročali svetu. Tu gre predvsem za iskanje načinov, ki bodo omogočili racionalno trošenje denarja in uspešno opravljanje osnovnih nalog: skrbi za amatersko gledališko dejavnost in za pionirsko gledališko dejavnost ter organizacijo gostovanj kvalitetnih gledaliških skupin od drugod. - a Foto Perdan Pred dnevi so začeli z deli za novo osemletno šolo na Zlatem polju ŽIVAHNO SODELOVANJE KULTURNO UMETNIŠKIH DRUŠTEV oroška - Slovenija V zadnjih letih se je pričelo živahno sodelovanje med kulturno umetniškimi društvi Gorenjske in Koroške. Sodelovati so pričeli pevski zbori predvsem iz Dupelj in Hodiš, s Hrušice in Bilčovsa, iz Krope in Radiša, iz Kranja in V SKLADU ZA FINANCIRANJE KULTURNO PROSVETNE DEJAVNOSTI NA JESENICAH Premalo denarja Prejšnji torek je bila na Jesenicah seja upravnega odbora sklada za financiranje kulturno prosvetne dejavnosti v občini. Ta sklad je bil ustanovljen po prenehanju mandatne dobe prejšnjega sklada, in sicer z odločbo občinske skupščine 21. junija letos. Sestavljen je iz treh članov, ki jih je predlagala občinska skupščina, 4 Člane je predlagala občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij, enega člana občinski odbor ljudske tehnike in enega občinski odbor socialistič- Anketa o kulturnih potrebah občanov Institut za sociologijo ljubljanske univerze pripravlja te dni s pomočjo občinskega meta Zveze kulturno prosvetnih organizacij Domžale vse potrebno za izvedbo obsežne ankete, ki bo obsegata 53 vprašanj in bo zajela več kot 1000 Domžalčanov in prebivalcev Radomelj, Rov in Huda. Z anketo želijo ugotoviti potrebe po kulturi in kako vpliva nanje razvoj tehnike in ,standarda. Rezultate, ki jih bodo obdelali pod' vodstvom dr. Janeza Jerovška, bodo koristno uporabili vsi tisti, ki bi morali skrbeti za kulturno življenje v domžalski občini. ne zveze delovnega ljudstva Jesenice. Za novega predsednika u-^ravnega odbora je bil izvoljen Branko Blenkuš, za namestnika pa Zora Čuden. Na seji so sprejeli tudi "novi statut sklada, razen tega pa so obravnavali in potrdili 9-mesečno realizacijo sredstev sklada ter predlog dohodkov in izdatkov za obdobje od 30. septembra do konca leta. Iz poročila o 9-mesečni realizaciji sredstev sklada je razvidno, da je sklad v tem obdobju prejel 34 milijonov 940.065 dinarjev, da pa je od tega že potrošenih kar 28 milijonov 347.950 dinarjev. To pomeni, da ostane skladu do konca letošnjega leta (ker so se planirana sredstva zmanjšala za 20 odstotkov) še 6 milijonov 692.117 dinarjev sredstev za delo vseh kulturno prosvetnih organizacij. Spričo takšnega težkega položaja je bil upravni odbor primoran zavrniti nekatere prošnje za denarno pomoč, kot na primer prošnjo kinosekcije Rateče, filatelističnega društva, občinskega odbora . ljudske tehnike in zavoda za spomeniško varstvo^ Kranj. -Z. A. Železne Kaple ter iz Virmaš in Loge vesi. Preteklo soboto so prvič prišli v Virmaše pevci s Koroške iz Loge vesi. Dvorana v Virmašah je bila nabito polna. Zvečer, ko so pevci že prišli na oder in ko so že zapeli prvo pesem, se je pred kulturnim domom v Virmašah gnetlo ljudi, ki so želeli v dvorano, pa žal ni bilo več prostora. Kulturno umetniško društvo »IVAN. CANKAR« iz Virmaš pa je že prejelo ponudbo, da v prihodnjem letu njihovi pevci gostujejo v Logi vesi. To je le en primer živahnega delovanja in povezovanja koroških Slovencev z rojaki v domovini. Vse kaže, da bodo na Gorenjsko še prihajali. Prav tako pa bodo gorenjski pevci odhajali tudi na Koroško. Na Zvezi kulturno prosvetnih organizacij kranjske občine so nam povedali, da bo letos teh izmenjav še veliko več. Skrb za slovensko besedo na Koroškem naj raste; raste naj toliko bolj, da bi Slovenci onstran meje ne pozabili, da so Slovenci. Predvsem rmj bo pozornost obrnjena k mladim ljudem. Skrbe naj za, slovensko besedo, prihajaj« naj k nam in nam pokažej* rezultate svojega dela na kulturnem področju. Polna dvorana v Virmašah je dokaz, da bodo ljudje na njihova gostovanja še prišli. Lansko leto so bile dvorane prav tako polne tudi v Dupljah, Hrušici, pa v Kropi in tudi v Kranju. B. S. FILMI, KI JIH GLEDAMO "Tucija Letošnja slovenska filmska bera ni bila kdove kako velika. Dobili smo tri slovenske filme, vendar sta bila dva delo hrvaških in srbskih filmskih ustvarjalcev. Tako je torej le LUCIJA film, ki ga lahko imenujemo slovenski. In povrh vsega je še tipično naš. Režiser France Kosmač je segel po scenariju pokojnega »Tone Cufar« na prvem mesta Zveza kulturno prosvetnih društev in organizacij na Jesenicah je napravila analizo o polletnem delu Svobod in kulturno-prosvetnih društev v občini. Ugotovili so, da so te organizacije pripravile skupaj 324 raznih prireditev in celovečernih nastopov ter klubskih veče- rov in predavanj. Kar 36 odstotkov navedenega dela so Izvršili nadvse * prizadevni člani DPD »Svobode« Tone čufar z Jesenic. Drugo mesto zavzemajo zelo marljivi Žirovničani, sele na tretjem mestu pa je doslej običajno drugo DPD »Svobode« Javor-nik Koroška Bela — B. B. Herberta Gruna, ki ga je že. pred več leti napravil po noveli F. S. Finžgarja »Strici«. Finžgar je bil mojster v prikazovanju življenja slovenskega kmeta. Segel mu je dobesedno v dušo. Poznal ga je, saj je tudi sam zrasel med njimi. Nenapisano pravilo, da v primeru ekranizacije literarnega dela, film običajno ne dosega kvalitete literarne predloge, velja tudi za film LUCIJA. Marsikdo se še spominja filma Frnaceta Štigli-ca TISTEGA LEPEGA DNE. Če jih primerjamo, bi med njim in Lucijo tako glede režijskega koncepta kot same fabule našli marsikatere BERITE GLAS skupne točke. Oba posegata v obdobje pred prvo svetovno vojno. Za oba je tudi značilna igrivost in sproščenost. France Kosmač je' bil preveč nenatančen in šibak v montaži. Razvlečenost nekaterih sekvenc, predvsem sekvence poroke, utruja. Pa še vrsta stvari je, ki bi jih Kosmaču lahko očitali. Bil je premalo pozoren na dialog, kljub temu, da krivda za to ne pade predvsem nanj. Igralska ekipa Kosmaču ni delala težav. Bila je svetla, točka v njegovem filmu. Predvsem velja to za Vipot-nikovo in za Mucka, pa tudi za Kosmača in Zupana. Malce nepazljivosti pa je bilo pri fotografiji, ki je včasih zdrknila celo v obrtniške kvalitete. Vseeno pa sem prepričan, da bood ljudje Lucijo z veseljem sprejeli. Običaji in zgodbe z vasi so ljudem še vedno tako blizu, da si jih bodo radi ogledali na platnu. B. Sprajc 20. OKTOBER 1965 * GLAS PANORAMA - ' v___ 5 BRODOLOM »TISE« Jugoslovanska motorna ladja »Tisa-«, ki je "vlast »Jadranske slobodne plovidbe« iz Splita, se je prejšnjo sredo popoldne potopila južno od grškega otoka Krete. Za sedaj je brodolom jugoslovanske ladje še velika uganka. Izmed 18 članov posadke se je rešil samo krmar Antc Mi-lin. Za usodo ostalih mornarjev ne vedo nič gotovega, vendar se bojijo najhujšega. KP ZAČASNO PREPOVEDANA Po poročilih svetovnih agencij je radijska postaja Djakarta sporočila, da so na podorčju indonezijskega glavnega mesta začasno prepovedali komunistično partijo Indonezije in še šest drugih organizacij, ki so bile z njo povezane. Začasna prepoved je posledica ostrih napadov nekaterih političnih skupin na komunistično partijo po neuspelem državnem udaru. Hkrati je to poskus, da se normalizira položaj v glavnem mestu in preprečijo požigi in rušenja. V prejšnjem tednu so demonstranti med drugim zažgali tudi neko kitajsko bolnišnico. PROTI VOJNI V VIETNAMU Nacionalni koordinacijski komite za ustavitev vojne v Vietnamu dobiva med ameriško javnostjo čedalje širšo podporo. Preteklo soboto in nedeljo je v ameriških mestih demonstriralo proti vojni v tej azijski deželi preko 100.000 ljudi. Hkrati pa iz vietnamskih bojišč javljajo o nadaljevanju srditih bojev med partizani in ameriškimi četami. Pobuda je še vedno v rokah osvobodilne vojske. Ameriška letala še naprej napadajo DR Vietnam in so v soboto bombardirala raketno bazo blizu Hanoja. Boj za zlato in devize Italija ima čedalje aktivnejšo plačilno bilanco — Angleži zmanjšujejo zunanje trgovski deficit — V ZR Nemčiji čedalje bolj zaskrbljeni Ne samo pri nas, marveč povsod po svetu se države ubadajo s problemi, kako vskladiti uvoz z izvozom in preprečiti deficit v plačilni bilanci. Medtem ko enim to bolj ali manj uspeva, spet drugi s težavo lezejo Xz dolgov. Pa poglejmo, kako je s to zadevo v Italiji, Veliki Britaniji in Zahodni Nemčiji. Po podatkih za obdobje januar-avgust so v Italiji, kar zadeva plačilno bilanco s tuj.no, kar na dobrem. Vključno z avgustom so ostvarili 704 milijarde lir suficita, medtem ko so ga lani v istem obdobju imeli le 63 milijard, predlanskim pa so imeli še deficit. Računajo, da bodo do konca leta presežek še precej povečali in tako zaključili letošnje lelo z rekordnim izkupičkom 1000 milijard lir. Največ nese Italijanom tu- ^ rizem. Samo v avgustu mesecu so »iztisnili« iz tujiih turistov 114 milijard lir ali 182,4 milijonov dolarjev. Medtem ko se torej Italijani kopljejo v devizah, pa se v Angliji z veliko muko počasi otepajo primanjkljaja v zunanjetrgovinski bilanci. Nova nafta v Nigerizi Nigerija je ena izmed najbogatejših dežela na črnem kontinentu. Povprečno seveda, kajti to je hkrati dežela silovitih razlik. Za svoje bogastvo se trna zahvaliti črnemu zlatu — nafti, ki jo črpajo pod morjem ob njenih obalah. Po daljših raziskovanjih pa so strokovnjaki v zahodni Nigerji našli nove izvire nafte, ki jih bo mogoče zelo rentabilno izkoriščati. Kaže, da bodo z izkoriščanjem novih izvirov prav kmalu začeli. V septembru so omejili uvoz za približno 25 milijonov funtov v primerjavi s prejšnjimi meseci, vendar je hkrati padel tudi izvoz za 18 milijonov funtov. Kljub vsemu so pretekli mesec imeli »samo« 23 milijonov funtov primanjkljaja, medtem ko je le-ta v avgustu znašal še 52 milijonov funtov. Kaže, da je prav zaradi sorazmerno visokega znižanja zunanjetrgovinskega deficita pre- iz slovenskih zamejskih časopisov SLOVENSKI VESTNIK Nerazumljiva razsodba V četrtek, 14. oktobra, je bil pred graškim porotnim sodiščem zaključen proces proti skupini južnotirolskih teroristov. Čeprav so obtoženci svoja dejanja deloma priznali (zbiranje in transport razstreliva in sodelovanje pri dinamitskih atentatih na Južnem Tirolskem), so jim porotniki izrekli oprostilno sodbo. Sodbo so sodniki zavrgli in se bo s tem primerom bavilo drugo sodišče. MATAJUR Most čez Nadižo Ob zadnji povodnji so pre-bivaloi Čedada našli ob Hudičevem mostu tablo z napisom: »Erectus-A. D. MCCCC« Učenjaki so mnenja, da pripada napis prvemu mostu, ki ga je zgradil leta 1452 čez Nadižo Gabillacco Eberardo iz Beljaka in so ga porušili italijanski vojaki leta 1917, tekli teden britanski funt dobil večjo vrednost, ki je Bila prvič po letu 1963 celo višja kot je uradna pariteta. Ko govorijo o plačilni bilanci s tujino so poslovni krogi v Zahodni Nemčiji čedalje bolj zaskrbljeni, kajti njihova zunanjetrgovinska aktiva vedno hitreje plahni. Letos so Zahodni Nemci do konca avgusta ostvarili le 800 milijonov mark presežka, medtem ko je lani v tem času presežek znašal še 4,7 milijard mark. Strokovnjaki zatrjujejo, da bo zahodno-nemško gospodarstvo začelo nazadovati in da bo proizvodnja začela upadati, če ne bodo našli zdravila za ta pojav. Mednarodna konkurenca je namreč čedalje hujša »gospodarski čudež« čez noč in kaj lahko se zgodi, da bo splahnel. Na svetu 3,6 milijarde ljudi V obdobju ene generacije je prebivalstvo sveta naraslo za 50 %. Po ugotovitvah v demografskem le. topisu Združenih narodov je prebivalstvo sveta naraslo od približno nekaj več kot ene milijarde v letu 1930 na 3,16 milijarde leta 1964. Več kot polovica tega prirastka odpade na Azijo. Samo od leta 1960 do 1964 je število prebival, cev na svetu naraslo za 170 milijonov. Z izjemo nekaterih dežel . (Kambodže, Cejlona, Indije in Zgornje Volte) živijo žene dlje od moških. Največ rojstev so zabeležili v afriški državi Mali: 62 na tisoč prebivalcev. Največje mesto na svetu je še vedno Tokio, sledi mu Nevv York, nato London. Po velikosti sledijo Sanghaj, Moskva, Bombav. Na svetu je 80 mest z več kot milijon prebivalci. Več zlata na londonski borzi Sovjetska zveza pošilja zlato na zapadno tržišče Prav te dni prevažajo posebna letala iz Sovjetske zveze r London nove pošiljke zlata za prodajo. Skupno bodo poslali na trg 96 ton zlata v vrednosti preko 107 milijonov dolarjev. Predvidevajo, da bo Sovjetska zveza denar, ki ga bo dobila s prodajo zlata porabila za nakup večjih količin pšenice v Kanadi in v drugih deželah. Iz poučenih krogov se je zvedelo,'da je zlato, ki prihaja na londonski trg, samo manjši del dragocenega tovora, ki je še pripravljen v Sovjetski zvezi za prodajo. Pričakujejo namreč, da bodo iz Sovjetske zveze v kratkem odposlali na zapadni trg še približno štirikrat tolikšne količine zlata kot tokrat, torej kar 400 ton v skupni vredno- sti 400 do 500 milijonov dolarjev. Medtem ko Sovjetska zveza na veliko prodaja zlato zapadnim državam, pa se je nenadoma na teh trgih pojavil nov •kupec, to je Kitajska. Razlogi, zaradi katerih Kitajska kupuje zlato še niso povsem jasni. Nekateri menijo, da se Kitajska boji, da bi zapadnim valutam padla vrednost in da zato želi zamenjati te valute za zlato. So pa tudi nekateri gospodarstveniki, ki sodijo, da želi Kitajska s temi nakupi zlata pritisniti na dolar in funt. r -LJUDJE IN DOGODKI Besede razuma ""S Splošna razprava na letošnjem jubilejnem zasedanju Generalne skupščine je pri kraju. Na govorniškem odru se je zvrstil 101 predstavnik držav—članic Združenih narodov. Naš namen ni — niti ne more biti — ocenjevati in analizirati vse, kar je bilo rečeno na tej svetovni tribuni. Vendar moramo ugotoviti, da je bila razprava v splošnem zelo spodbudna. V času, ko svet pretresajo siloviti spopadi, predvsem v Aziji, in ko je svet zašel v slepo ulico strasti in krvavega ^medsebojnega obračunavanja, ko je mir bolj kot prejšnja leta močno ogrožen, so prav besede razu-, ma, izrečene v palači Združenih narodov, vlile vsemu človeštvu kanec upanja na boljše. Predvsem mislimo tu na stališča večine delegatov do razorožitve. Nikogar ni bilo, ki bi bil zoper predlog, da sc razorožitvena pogajanja po jubilejnem zasedanju Generalne skupščine nujno morajo v tej ali oni obliki nadaljevati. Seveda, samo soglasje za nadaljnje razgovore ni vse. Pomembnejši bi bili konkretni rezultati, ki jih že dolga leta zaman pričakujemo. Kljub temu pa vsaj načelno soglasje o tem pomembnem mednarodnem problemu le kaže, da nihče ne more obiti občutkov in želja svetovnega javnega mnenja. Enotnost pogledov in stališč je nemara prišla še bolj do izraza v razpravah o jedrski razorožitvi. Bolj točno: vsi so bili soglasni, da bi kazalo dopolniti moskovski sporazum o prepovedi jedrskih .poizkusov in da bi temu dogovoru morili dodati še sporazum o prepovedi nadaljnjega širjenja jedrskega orožja. Ob taki načelni soglasnosti bi se torej reklo, da ni ovir za nov sporazum. Vendar sta tu dva faktorja — oba izven OZN — ki položaj nekoliko zamotavata. Prvi je Zahodna Nemčija, ki se na vso moč napenja, da bi dobila jedrsko orožje. Zato je logično proti vsakemu sporazumevanju med članicami atomskega kluba. Nič noče slišali o omejevanju tega kluba in po svoje dela vse, da do sporazuma ne bi prišlo. Drugi faktor pa je Kitajska. Ona ima lastno atomsko bombo. Zato bi bilo treba tudi Kitajsko vključiti v pogovore o novem sporazumu. ' Take zahteve se tudi že slišijo celo v ZDA. Posebno vprašanje pa je, koliko Kitajska sama želi na taki konferenci sodelovati in pristati na sporazum. Nekateri znaki kažejo, da Kitajci za tak sporazum niso posebno navdušeni in da imajo celo svoje poglede na razširitev atomskega kluba. (Indonezija napoveduje lastno atomsko bombo in pravijo, da imajo — ali pa so vsaj imeli — pri tem Kitajci vmes svoje prste.) Kljub vsemu bi bilo prav, da velike jedrske sile izkoristijo pripravljenost, ki je tako zgovorno prišla do izraza v Združenih narodih in stopijo korak naprej pri omejevanju tatomskega oboroževanja. To bi bilo močno koristno za mir. — ABC 69. »S tole korelo so leteli že boljši piloti kakor ti,« je rezko odvrnil Branko. Potisnili so letalo na startno mesto in Peter je z nepopisno tesnobo sedel v kabino. Branko mu je še enkrat zabičal: »Lep polkrožni zavoj, samo to in nobenih akrobacij! Si razumel?« Peter je molče pokimal. »Sedaj je konec,« si je mislil. Potegnili so ga visoko v zrak. Lepo je zakrožilo letalo v dolgem polkrožnem zavoju. Branko se je nasmehnil: »Saj sem vedel,« je tiho zamr-mral predse. PANORAMA 70. Vedel je, da je Peter prestal hude trenutke. Zelo hude! Prav zato je bil do njega nepopustljiv. Moral ga je takoj vnovič poslati v zrak. Fant mora premagati strah! Ko bo začutil, da ima oblast nad letalom v svojih rokah, ko bo začutil da je popoln gospodar, se mu bo izgubljeno zaupanje vase povrnilo; drugače je letalstvo za njega izgubljeno. Po nebu se lahko sprehajajo samo pogumni, čvrsti ljudje, ki ne poznajo strahu! džungla zelenih miz Svojevrsten svet hazarda — Goljufije kaznujejo kar na kraju samem — Poroke in ločitve na tekočem traku Čeprav ima Las Vegas, svetovna metropola hazardnih iger, vsega skupaj le 65 tisoč prebivalcev, pa je to mesto s svetovnim rekordom v številu zločinov, številne obsodbe se končajo z oprostitvijo očitnih krivcev, prostitucija je sestavni del me. hanizma za izpraznjevanje žepov tistih, ki pridejo »poizkušat •rečo« v igralnice M Las Vegasav leto za nekaj stotisoč ljudi, segajo astronomske številke, vsote pa, ki jih polagajo na Gre za milijarde dolarjev, ki rulete, jih zastavljajo pri se v dobršni meri stekajo v kockanju, pri pokerju in žepe organiziranega pod- drugih hazardnih igrah, do- zemlja. 71. Zdaj pa poslušajte,« je Brank« ko so bili spet vsi zbrani. »Kadsf močno na stran, takole se komand* menijo. Krilce, s katerim smo dviganje in spuščanje letala, b« zavoj; krmilo ki nam v normalne* zavijanje, pa postane višinsko krr udaril po čelu. ►►Sedaj mi je jasn* ves čas zavijala prav v nasprotno*' treba!« Anekdote o Hug Victor Hugo je odgovarjal na vsa i ljudi, in sicer vedno v superlativih. je nekoč poslal zvezek svojih pesnitev! Hkrati ga je v posebnem pismu pi* Victor Hugo mu je odgovoril: »Vaše delo me je globoko pretreslo, slava Francije! Moja slava pada, mef raste. Vi svetite, medtem ko jaz ugs^ mi, da vam priznam, da sem vaše vf ljubeznijo in občudovanjem.« Nedavno je bila v ZDA objavljena Džungla zelenih miz, knjiga novinarjev Edda Raida in Ovida Demarrisa, v kateri so neverjetno realistično opisani dogodki v največjem ameriškem centru hazardnih iger — Las Vegasu. Iz knjige objavljamo nekaj najzanimivejših podatkov. Knjiga ee prične z dramatičnim opisom, kako v Las Vegasu kaznujejo goljufe pri kartah. Brž ko agenti igralnice opazijo, da kdo od udeležencev pri igri meša karte na nedovoljen način ali izvleče iz svojega rokava asa, se mu približajo in ga brez miiilosti odpeljejo v enega od posebnrih prostorov. Tam mora goljuf položiti prste obeh rok na rob mize, agent igralnice pa ga s palico za igranje baseballa z vso močjo udarja po prstih. Ti udarci običajno zlomijo goljufu nekaj prstov, roke pa mu oblije kri. Tako ranjenega goljufa peljejo nato skozi vso dvorano, da bi se »spametovali« drugi, ki so se morda namenili igrati podobno. Nekaj let sla novinarja pogumno in vztrajno zbirala neverjetne podatke o tem slovitem igralskem središču. V luči natančnih imen, šte- vilk, tabel in drugih podatkov deluje ta zgodba o Las Vegasu kot najbolj napet kriminalni roman. Las Vegas je mesto z največjim številom tatvin in goljufij na svetu* Vsako leto izvršijo v tem mestu, ki ima 65.000 prebivalcev, nad trinajst tisoč kriminalnih dejanj, 7500 ljudi pa odpeljejo v zapor. To je nedvomno svetovni rekord. Ubijalci, trgovci z mamili, lastniki javnih hiš so ne le legalni lastniki nebotičnikov in hotelov, ampak imajo ogromen vpliv na podkupljene predstavnike oblasti, policiste, sodnike, celo duhovnike. Prostitucija je nenavadno razvita in prostitutke prav tako kot trgovci z mamili ogromno zaslužijo. Samo zaradi »bliskovitih porok« zasiuž Las Vegas okrog 9 milijonov dolarjev na leto, približno Šest milijonov dolarjev pa pri prav tako bliskovitih ločitvah. Las Vegas je mesto, v katerem je denar zakon. Kdor ima denar, ima vselej prav. Velik del denarja pa imajo ljudje iz podzemlja. Samo leta 1962 je obiskalo Las Vegas nad dvanajst milijonov turistov iz vse Amerike. Število gostov "naraste vsako r V ALABAMI (ZDA) Obtožen Kukluxklan VRHOVNI TOŽILEC AMERIŠKE ZVEZNE DRŽAVE ALABAME (ZDA) RICHMOND FLOVVERS JE OBTOŽIL PRIPADNIKE KU KLUX KLANA (TAJNE AMERI. ŠKE TERORISTIČNE ORGANIZACIJE) ZA VEČINO RASNIH ZLOČINOV, KI SO JIH V ZADNJIH DVEH LETIH ZAGREŠILI NA AMERIŠKEM JUGU. Flowersovo poročilo, o katerem pravijo, da sloni na izjavah bivših članov klana, opazovalcev in državnih agencij, navaja, da so pripadniki te rasistične organizacije začeli uporabljati dinamit namesto ritualnega sežiganja in ognjenih kriiev. Flovvers pravi, da so pripadniki Kukluksklana samo v Bir-minghamu v Alabami od leta 1951 dalje izvedli 45 napadov z bombami in dinamitom. Lahko si predstavljamo, kako je počaščen! Toda kako veliko je bil«f čaranje, ko mu je dva dni pozneje ^ pesmi poštar vrnil s pripombo: Obtožnica navaja,'da so pripadniki te skrajne rasistične organizacije zagrešili najmanj 12 izmed 17 umorov, kolikor so jih zabeležili v tem obdobju. Richmond Flowers je obtožil guvernerja Alabame, da je s svojimi stališči do rasnih izpadov omogočil Kukluksklanovcem da so zagrešili te zločine. Sodi, da bi drugačno s7a-Hšče guvernerja Alabame omogočilo, da bi čez noč likvidirali organizacijo Kukluksklana. J ZA APETIT V Ameriki so pričeli prodajati posebne svinčnike, ki imajo na zadnjem koncu žvečilno gumo. Namenjeni so učencem, ki radi grizejo svinčnike. Pravijo, da je guma vitaminizirana, lahko prebavljiva in da — vzbuja apetit- Tako je ^ avstrijske politike nasproti jugoslovansK^ povedal samo to, kar se že dolgo dogaja, slovani enostavno napoti. Avstrija je efci alizma. Zato bi Slovence, Hrvate, Bos/ izselila v Kanado ali Južno Ameriko. Id I more, ovira njihov politični, gospodarski i čudna je ta država, ki sovraži velik del s* Cankar ima prav: »V Bosni parlament br* Čuvajev absolutizem, v Dalmaciji veleizdaj skem nasilna germanizacija — to je jugosU Avstrije.« Ko Stefi vidi, da je Bajberlova ne p molče. Toda že čez dva dni bere v Zarji, da j< vega govora prepovedala delovanje Splošni nost za Kranjsko. Zastopnik cesarske? ravnateljstva, neki Gogala je naznanil Iva! svojem govoru vzkliknil: »Mi, kar na* f da je naš edini cilj, da dosežemo jugoslov* tega blatil Avstrijo, češ da ni država mar* Gorenjski kraji in ljudje v^ignil glas, ^neie letalo 4 nun spre-I uravnavali ^ povzročilo |, ju služi za ( f eter se je Ej je Cavka ir kot bi bilo •yi mladih lesnik mu ^vetilom. I a oceno. mlada ko vaša povolite prebral z m»adi poet ^vo razo-\ njegovih 72. Letalec se nenehno uči. Vedno spoznava nekaj novega. Odpira se mu neznan svet, poln moči in sonca, svet sinjih višav. Peter je položil že tretji letalski izpit — »C« izpit. Postal je takorekoč pravi jadralni pilot. Z vajeno roko je varno vodil letalo po nebu, njegovi poleti so postajali vse daljši, tudi učitelj je često poletel z njim v dvosedežnem Žerjavu in ga sproti opozarjal na posebnosti dolgih jadralnih poletov. Tako je prišel dan, ki si ga vsak jadralec najbolj želi. »Ker je premalo frankirana je ne moremo prevzeti.« Victor Hugo je vedno hodil k nekemu frizerju, ki je bil na moč zgovoren in vraževeren. Nekega Jutra mu je frizer med britjem potožil: »Nek komet se je približal zemlji in to pomeni njen propad. V knjigah piše, da bodo 2. januarja poginile vse živali, 4. januarja po pomrli vsi ljudje.« »To je pa resnično slabo,« je menil Hugo,« kdo me bo pa potem 3. januarja obril?« Victor Hugo se je veličastno zamišljen nekega dne sprehajal po vrtu. Njegov prijatelj se mu je približal in ga vprašal: »Razmišljate o novem delu, mojster?« »Ne,« je odvrnil Hugo, »razmišljal sem le, kako naj nagovorim boga, ko se bom znašel pred njim.« Prijatelj je menil: »Recite mu kar: dragi kolega!« Ko smo zadnjič govorili o vaški prometni mreži, smo ugotovili: — da je pot skozi vas (ki je lahko tudi razvejana ali pa jih je več) središče vasi, povezava s svetom, center družabnega življenja; ta pot torej ni namenjena izključno le zahtevam kmetove proizvodnje, ampak omogoča tudi zadovoljevanje drugih njegovih potreb; — da so ob tej poti postavljene hiše, od njih in od osrednje vaške poti proti polju pa vodijo poti posameznih .kmetij; te so namenjene izključno kmetovanju in ob njej so funkcionalno razporejeni ostali objekti kmečkega doma, praviloma v temle zaporedju: svinjak in hlev, pod s shrambami za krmo, šupe, drvarnica, kozolec. Taka razporeditev je seveda shematična, vsaka vas in vsaka kmetija sta nekoliko arugačni. ker tako zahtevajo geografski činitelji, specifičnosti v proizvodni usmeritvi kmetije in krajevne navade. Kljub temu pa skoraj povsod na Gorenjskem v najrazličnejših tipih vasi in kmečkih domov velja taka razporeditev kot pravilo, seveda bolj v ravninskih kot v hribovi-tejših predelih, kjer zemljišče terja najrazličnejša odstopanja, razen tega pa tam drugačna proizvodna usmeritev (živinoreja z letno pašo v planinah, gozdarstvo itd.) dovoljuje in celo zahteva tudi temu prilagojeno razporeditev objektov. Na osnovi teh ugotovitev lahko naredimo shemo vasi kot vase zaprte proizvodne in družbene skupnosti v obliki koncentričnih krogov: no« tranji krog so osrednje vaške komunikacije, poti, ki povezujejo vas s svetom, brez razlike, ali je vas zaradi zem- ljišča in drugih činiteljev gručasta, obcestna, vrstna itd.; v drugem krogu so hiše, tisti objekti kmečkih domov torej, ki so namenjeni prebivanju ljudi v prostem času in le delno tudi delu in shrambam pridelkov; v tret* jem krogu so vsi gospodarski objekti z dvoriščem in sadovnjakom, v četrtem, najbolj obsežnem, pa polje in druga zemljišča. A. Triler Pivka pri Naklem: od poti, ki gre skozi vas približno v smeri sever—jug, so podolgem ali »koncema hiše, naprej pa proti zahodu in proti polju gospodarske zgradbe kmetij — Foto Triler MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IJM RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJi in vsebina uradne prodom. Cankar je |ni Avstriji so Jugo-U nemškega imperi-U Srbe najraje vse ineh do zadnjega ne )(1ilturni razvoj. Zares plastnih državljanov. Lfavice, na HrvaŠkem ^procesi, na Slovenska politika oficijelne L, prebere do kraja .pst zaradi Cankarjeve zveze Vzajem-fjevega policijskega 'inkarja, čež da je v l vsi smo te misli, K republiko, a razen ^ksponent nemškega imperializma. Ko ga je policijski zastopnik Gogala, ki je bil navzoč pri predavanju, opomnil, je baje predavatelj nedostojno in nepatri-otično vzkliknil: »Pustimo Avstrijo v njenem lastnem dreku. Bodimo kakor Mazzini v Italiji!« Društvo Vzajemnost ne poslušavci na te pisateljeve izjave niso protestirali, zato je to društvo s poslušavci vred sokrivo državi sovražnega in nepatriotičnega vedenja in govorjenja pisatelj* Cankarja. Pa ne samo oblast, tudi meščansko časopisje Slovenec, Slovenski narod in Dan so pokazali svojo vdanost cesarju in Avstriji in napadli Cankarjev govor. Sef Slovenskega naroda in pisatelj dr. Ivan Tavčar je v nekem članku celo namignil na Cankarjev stavek, s katerim je Cankarja obremenil policijski zastopnik Gogala. Da, pisatelj Tavčar je sovražil pisatelja Ivana Cankarja. Taki so torej ljudje, ki se imajo za voditelje slovenskega ljudstva in ki se ob vsaki priložnosti trkajo na prsi s svojim slovenstvom, a slovenske socialiste psujejo in klevetajo z narodnimi izdajalci. Ni še dolgo tega, ko je Stefi slišala te očitke na nacionalističnem shodu v Narodnem domu. Psovali so slovenske socialiste prav tako, kakor so na shodu italijanskih nacionalistov v Politeama Rosetti psovali italijanske socialiste. Prvi so hoteli samo slovenski Trst, drugi samb italijanski Trst, potreb tržaškega slovenskega in italijanskega proletariata pa nihče ni omenil, čeprav je večina slovenskega prebivalstva v Trstu delavska. Ali ni pravičneje govoril na socialističnem zborovanju 13. aprila Ivan Regent, da se interesi slovenskega in italijanskega proletariata ne morejo zavzemati ne za italijanski, ne za slovenski Trst, marveč za svoboden Trst, za svobodno in pravično, v delavskem duhu upravljano tržaško občino in zahteval narodno avtonomijo na podlagi personalnoga principa. Bližale so se občinske volitve. Kljub množicam delavstva je bilo le malo upanja na spremembe v mestnem svetu. Ne bodo volili po proporcionalnem sistemu, pa tudi večina delavstva nima občinskih pravic. Te pravice si lahko zagotovi občan šele po desetih letih stalnega bivanja v občini. Takih delavcev pa je malo. V današnjih časih je delavec zares neke vrste nomad. V nobeni občini nima domovinske pravice razen v rojstni. Tja pa se vrača navadno šele takrat, kadar obnemore. Ni jih malo, ki potem dožive usodo Cankarjevega Simna Sirotnika. Zakon o občinski domovinski pravici še vedno ni odpravljen. Ko bi bil, bi tržaški mestni svet imel že pred leti socialistično večino. In tudi v drugih delavskih krajih bi v občinskih svetih ne sedeli skoro sami veleposestniki, trgovci, gostilničarji in drugi obrtniki. In zato oblast lahko prepoveduje delavske shode, demonstracije in manifestacije. Razpust Vzajemnosti je bil samo začetek novega boja proti socialistom in delavstvu. Ta boj napoveduje tudi prepoved prvomajskega praznovanja v Ljubljani, Idriji in na Jesenicah. Kmalu potem javnost zve, da je moral slovenski pisatelj in socialist Ivan Cankar pred preiskovalnega sodnika. Moral bo v zapor, kamor bo romalo v prihodnosti še mnogo slovenskih pisateljev, če ne bodo molčali o krivicah in nesvobodi svojega ljudstva. Take so tržaške in avstrijske razmere. Medtem pa že od decembra lani potekajo mirovna pogajanja med Turčijo in Balkansko zvezo. Franc je imel prav, ko je rekel, da bodo odločale velesile. Avstro-Ogrska ni pustila Srbov na Jadran. Zahtevala je umik srbskih čet z nekdanje, Turkom pripadajoče obale. Zahtevala jd ustanovitev nove albanske države. Podprla jo je Italija, ki ni hotela imeti novega tekmeca na obal' Jadranskega morja. Srbija je pričsr kovala podporo Rusije. 76 Po Prešernovih stopinjah Materin grob Po osmih letih potovanj s sinom Jurijem po Koroški, od fare do fare, so se 68-iet-ni Prešernovi materi pričeli iztekati dnevi. Sin župnik in obe hčeri so čutili, da se bliža konec — a mati se je, Za čuda, branila duhovnikovega obiska. Silili so vanjo, češ saj je tudi ona sama vsem umirajočim Vrbnanom brala poslednje molitve. Končno je" popustila; a zahtevala je beljaškega kateheta Antona Valentinčiča, Slovenca, da jo je pripravil za na pot v neznano. Lenka pravi, da je bil Valentinčič »vljuden mož« in da je takoj prišel. Stara Ribiška je tiho ugasnila, kar nekako zaspala, na dan 25. aprila leta 1842. Žalno vest so takoj sporočili Francetu v Ljubljano in domačim v Vrbi. S pogrebom so nalašč malo odlašali, da bi mogli svojci s Kranjskega še pravi čas priti. Zaradi tega je bil za dan pogreba določen šele 28. april, torej četrti dan po smrti. K pogrebu pa je prišlo, razen Mi-nme mlajše stestre, le malo domačih. France ni mogel, ker so ga zadržali opravki, Vrbnanov pa je prišlo le par. Za pogrebom pa je šel šent-ruprški protestantski pastor. »Prijazen mož. Jurij in pastor si nista nikoli po nepotrebnem nasprotovala.« Vendar Jurij svoje matere ni mogel pokopati. Naprosil je zato beljaškega župnika, svojega prednika na šentro-prški fari, Franca Schiffer-ja, da je opravil namesto njega pogrebne slovesnosti. Tudi govoril je Schiffer ob odprtem grobu, župnikovi materi v slovo. Toda govoril ji je v nemščini... Le trije otrooi so se poslovili od matere: hčeri Urša in Lenka ter sin Jurij. Pa še mlajša Minina sestra Katra iz Most je bila tu. Drugega sorodstva pa ni bilo ... šestletni Tomo Zupan, daljni sorodnik pesnikov, je leta 1845 s svojo staro materjo in stricem Frtinom obiskal šentroprt. Stric Zupanov je namreč tedaj peljal župniku Juriju tovor vina, stara mati pa je itak rada romala v daljne kraje. Pa sta vzela otroka Tomaž-ka s seboj na to zanimivo pot Čez Karavanke v koroško deželico. Ni dosti manjkalo, pa bi Jurij, Urša in Lenka skoro pregovorili Jurija Frtina, da bi pustil fantička v šentroprtu, kjer naj bi se izšolal. Otrok pa je le domov silil. šegavo pripoveduj« Tomo Zvpan, kako mu je strte Frt;,n že med potjo strogo zabičal, naj župnika nikar ne ogleduje v glavo. Bog varaj, da bi celo kaj vprašal zaradi uhlja, ki ga je manjkalo. Sicer pa je Jurij uravnaval lase tako, da je s čopom las postrani skrival svojo hibo. Še to je vedel povedati stric Frtin, da ni res, da bi se rodil Jurij brez uhlja, ampak da mu ga je, kot otroku, odgrizsniila svinja. Naj bo tako alj/tako, Rudo pa je le bilo Juriju vse življenje. No in s tega obiska se je Tomo Zupan spominjal groba Prešernove matere: gomila je bila prav blizu cerkvenih vrat, ob stezi, ki vodi od žuipnišča, na desno. TedaL-je stal na grobu železen kovan križ. Pozneje, leta 1903, je Tomo Zupan še enkrat poromal h grobu pesnikove matere. A tedaj .gornik ni bilo več, tudi križa ne ... Danes pokopališča okrog šentruprške cerkvice ni več. Vse je zravnano, urejeno bolj kot park s peščen i rrui stezami. Pokopujejo pa drugod. Prav tako tudi župnije šentroprške ni več. Od I. 1957 velja le za podružnico bližnjega Landskrona. To novo in zdravo naselje, ki je dobilo ime po grajskih razvalinah nad mestom, je popolnoma obvladalo vso okolico. Mokrotni in senčni šentroprt izgublja ves pomen. Zapis o smrti Zato je tu, v Landskronu, ob izredno moderni cerkveni zgradbi, nastala nova župnija, ki je združila vse manjše okoliške. Semkaj so pred osmimi leti tudi prenesli vse cerkvene uradne knjige, med njimi tudi register umrlih iz Šentroperta. Torej ne več v Šentroprtu, v Landskronu ss sedaj nahaja ta knjiga z znamenitim vpisom o smrti pesnikove matere. Med mrtve je lastnoročno vpisal svojo mater sin župnik Jurij ... Zares prijazen sedanji župnik Steinvvander nam je ustrežljivo predložil stari register umrlih iz nekdanje šentruprške fare. Knjiga nosi oznako Tomus VII, na listu 68 pa je prav na vrhu, pod zaporedno številko 21, vpisano: mesec, dan in leto smrti april 25. 1842; kraj Šentroprt, hišna številka 11; ime umrlega Marija Prešern, rojena Svetina, prevžitkari- ca na Ribičevi kmetiji, Vrba št. 1, okraj Radovljica, katoliške vere, ženskega spola, stara 68 let; bolezen in vzrok smrti: prsna vodenica; na podlagi izvida mrliškega ogleda z dne 26. aprila L1., 28. t. m. po visokospoštova-nem gospodu Francu Ksa-verju Schifferju, župniku pri Sv. Nikolaju v predmestju Beljaka, na šentruprškem katoliškem pokopališču slovesno pokopana. Seveda je ves ta tekst vpisan v nemščini in v gotici. Pričujoč slovenski prevod je objavljen sedaj- prvič. Pod navedeni vpis je neka tuja roka še vpisala: »Mut-ter des hiesigen Pfarres H. Georg Preschern.« (Mati tukajšnjega župnika g. Jurija Prešerna). Ne bo napak, če ponovimo Zupanov predlog iz leta 1933, da bi v cerkveni zid, na zunanjo stran, tam kje blizu nekdanjega groba, vzidali ploščo s takimle napisom: »Hir ruhet Mina Prešeren, Mutter des grossten sloveni-sche Dichters Dr. Franz Prešeren, geboren am 5. Mai 1774 zu Žirovnica, gestorben am 25. April 1842 zu Ruprecht am Moss. Frlede ihre Asche!« Nemški napis je Tomo Zupan predlagal pač zato, ker leži šentroprt danes v nemškem okolju. Morda pa bi dosegli, spričo nekam prijaznih uradnih odnosov med Gorenjsko in Koroško, ne le to, pač pa še vzporeden slovenski prevod: »Tu spi Mina Prešeren, mati največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, rojena 5. maja 1774 v Žirovnici, umrla 25. aprila 1842 v šentrupertu. Mir njenemu pepelu!« Prešeren in drobnih Bilo je že po materinem pogrebu, ko je prišel na obisk k bratu župniku Juriju v šentroprt naš pesnik. Bil pa ni sam. Z njim sta prišla njegov ljubljanski šef dr. Blaž Crobath s tedaj komaj 15-letno hčerko Alojzijo, poznejšo slovensko pesnico Luizo Pesjakovo. Lenka se je tega obiska spominjala prav do poznih let. S sestro Uršo sta tedaj bratu potožili, kako sta bili od hiše odrinjeni, brez sleherne dote. France pa ju je miiril: »Pustita, nikar ne tožita; ni lepo, če se domači ljudje med seboj tožarijo.« Ob tej priložnosti, ko sta sestri in brat še silili vanj, kdaj bo že vendar postal samostojen advokat, je France že kar nekam nejevoljen odvrnil: »Cesar Fronc sploh ne mara advokatov, raje bi imenoval tri nove škofe kot enega advokata!« Še to je vedela Lenka povedati Tomu Zupanu: da doktor Crobath tedaj ni hotel prav nič piti; še kozarec, ki je dišal po vinu, se mu je zagabil. Tako je bil že z zdravjem na koncu, ta nekoč tako radoživi ud veselih vinskih družb ... Po Francetovi smrti je prišla k bratu Juriju še sestra Katfa in mu ob tej priložnosti menda prinesla tudi nekaj pokojnikovih stvari. Izročilo ve povedati za spričevala, kavin servis in barometer. Želel si je Jurij tudi bratovo zlato uro, a jo je sodišče že prej prisodilo otrokoma Ernestu in Franci ju. Jurij je 6icer bratu v času bolezni pomagal. Dva meseca pred Francetovo smrtjo je poslal sestro Lenko z de- narjem v Kranj. V , trdem mrazu in snegu čez Karavanke ... A za bratova nedolžna otročiča ni našel kotička v svojem srcu. Vse kaže, da je bil do nesrečne Ane nestrpen, do otrok pa trd in skop. Nikoli se ni po-zanimal za njihovo usodo. Ali najdemo odgovor za to neprijetno stran župnikove-ga značaja v podatku iz Jurijevega življenjepisa: da je bil v prvih letih kot duhovnik vzornega vedenja, pozneje pa se je vdal alkoholizmu in obolel na umu? Sicer pa je Jurij ostal v šentroprtu vse do leta 1856. Od tod je šel za župnika v manjše fare: Sveta Valburga v dolini Krčice, Otok ob Vrbskem jezeru in Ovčja vas pri Žabnici. Tu je 7. oktobra 1868 tudi umrl. Na grobu ima nagrobnik s slovenskim napi. om: »Tukaj počivajo častitljivi gospod fajrnošter Juri Prešern, ki so službo fajmoštra 30 let opravljali. Rojeni 24. marca 1805, umerli 7. oktobra 1868. Blagor jim, kteri v Gospodu zaspe, v slavi nebeški se tam prehude!« Kakor bi sicer radi, o pesnikovem bratu Juriju kaj prav prijaznega ne moremo povedan. Za slovensko narodnostno gibanje ni imel smisla, tudi za poezijo 'ni imel nobenega posluha. Pri-digoval je raje nemško kot v slovenščini. *Z bratom Francetom sta si le pored-koma dopisovala, saj sta si bila v nazorih daleč vsaksebi. Podoba je, da sta se iz leta v leto drug drugemu vedno bolj odtujevala. Volitve v šolah V kranjski občini se že pripravljajo na volitve samo- j upravnih organov v šolah in j v drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih. Volitve bodo v glavnem v mesecu novembru. 2e po dosedanjih pripravah lahko sklepamo, da bodo letošnje volitve v teh zavodih bolj skrbno in tehtno pripravljene kot prejšnje,' kajti samoupravni organi tudi v teh zavodih prevzemajo vse večjo odgovornost. To pa opozarja kolektive, da volitve niso le formalnost, marveč nujnost za uspešno delo. Župnišče v šentroprtu, kjer je pesnik obiskal brata Jurija in sestro Urško in Lenko Ni pa še natanko raziskano, če se je Jurij res udeležil bratovega pogreba v Kranju. In da bi bil udeležen pri uničevanju knjig in rokopisov. O tem govori le Ernestina, drugi viri ne vedo ničesar. ČRTOMIR 210REC GORENJSKI KLUBI TEKMUJEJO Kje je logika ? ROKOMET PORAZI, PORAZI... Zadnja nedelja je bila črna za ljubitelje rokometa na Gorenjskem. Vsa štiri moštva, ki tekmujejo v republiški ligi 6o doživela poraze. Kranjčani so izgubili s Piranom 21 : 10 (8:5), Tržičani z Brežicami 18 : 14 (9:3), Igralke Selc z Olimpijo 14:5, Kranjčanke s Piranom 11 : 3. Morda je lahko delno opravičilo le to, da so vsa moštva gostovala. ODBOJKA ODLOČENO Jeseniški odbojkarji so izgubili srečanje z Mariborom B 3:1 ter tako praktično izpadli iz borbe za naslov republiškega prvaka. Jeseničani so nastopili z osalbljenim moštvom. PRODOR KAMNIKA Kamnik je premagal na domačem terenu igralce iz Žirovnice s 3:0. S to zmago so se Kamničani uvrstili na peto mesto v lestvici. Zanimivo je, da so se še do pred kratkim borili za obstoj v ligi. BORBA ZA OBSTANEK Igralci Triglava so izgubili srečanje z zadnjeplasiranimi Črnučami. S tem porazom je precej porastla nevarnost, da izpadejo iz lige. NOGOMET NA DRUGEM MESTU Z nedeljsko zmago nad Železničarjem s 5:1 (3:0) so se nogometaši Triglava povzpeli na drugo mesto v SNL. Nastopili so v postavi: Vagaja, Vinič, Majaševič, Lipej, Per-kovič, Koban, Bajželj II, Verbič II, Januš, Poljanec in Kožar. Gole so dosegli: Januš in Poljanec po dva in Bajželj enega. SSD J. Peternelj v finalu Danes bo na stadionu Borisa Kidriča v Celju finale letošnjega atletskega šolskega pokala Slovenije. V moški In ženski konkurenci bo nastopilo po šest najboljših šolskih ekip iz vse Slovenije, ki so zbrale največ točk na področnih ( srednješolskih) tekmovanjih. V zaključni fi- nale pri mladinkah so se uvrstile tudi atletinje šolskega športnega društva Janez Peternelj na gimnaziji v Škofji Loki. Ekipa iz Loke je po zbranih točkah pred finalom na tretjem mestu. Povemo pa lahko, da je temu marljivemu kolektivu enak podvig uspel že lansko leto. — M. KURALT Uspeh škofjeloških strelcev Po programu Strelske zveze Slovenije je bilo tudi letos izvedeno liga tekmovanje z MK puškami. Udeleževale so se ga tiste strelske ekipe, ki so se v spomladanskem delu tekmovanja z zračno puško uvrstile na 1. in 2. mesto v občinah. Tako je na Gorenjskem sodelovalo v drugem delu 10 ekip iz petih gorenjskih občin, ki so bile razdeljene v dve skupini. Prvaka v gorenjskih skupi, nah sta bili ekipj SD »Brat-stvo-Enotnost« iz Kranja in SD »Brata Kavčič« iz Škofje Loke. Srečali 6ta se v Kranju. Škofjeloška ekipa je zmagala z rezultatom 1169 krogov proti 1121 krogom. V tem dvoboju je bil najboljši Rado Cuš (šk. Loka) z rezul. tatom 255 krogov pred Nagli. AMD Podnart razpisuje JAVNO DRAŽBO karambol i ranega osebnega avtomobila Zastava 750. V nedeljo, dne 24.10. 65 ob 9. uri v garaži AMD — izklicna cena 250.000 din. čem (Kr) 245 krogov in Ramovšem (šk. Loka) 241 krogov od 300 možnih. Ločani so si pridobili pravico do nastopa na zakjlučnem tekmovanju. Ostale ekipe so se razvrstile takole: 3. SD »Kopačevina« — šk. Loka, 4. SD »Iskra« — Kranj, 5. SD »M. Verdnik« — Jesenice. Zaključnega tekmovanja v Ljubljani se je udeležilo devet ekip iz vse Slovenije. Ekipa SD »Brata Kavčič« se je tokrat uvrstila na odlično drugo mesto za, ekipo SD »Branko Ivanuš« iz Celja. S tem si je priborila 30.000 dinarjev, kar je vsekakor vzpodbudna nagrada za njihovo prizadevnost. Kar trije člani so se uvrstili med 10 najboljših strelcev tekmovanja. Rezultati"— ekipno: 1. SD »Branko Ivanuš« Celje, 2. SD »Brata Kavčič« Šk. Loka, 3. SD »Olimpija« Ljubljana, 4. SD »Panovec« Nova Gorica; posamezno: 1. T. Jager (Celje) 515 krogov, 2. R. Cuš (Šk. Loka) 510, 3. J. Tržan (Celje) 507, 6. A. Ramovš (Šk. Loka) 501, 8. A. Stržinar (šk. Loka) 499 krogov. B. M. NEODLOČENO V DERBIJU V gorenjskem derbiju SCNL — zahod sta se Tržič in Ločan razšla z neodločenim rezultatom 0:0. Tržičani so bili sicer v premoči, vendar niso uspeli načeti mreže borbenih Ločanov. Ločani so tako dosegli svojo prvo točko v tekmovanju. PORAZ KAMNIČANOV Enajstorica Kamnika je izgubila na svojem igrišču srečanje z Izolo z rezultatom 3:2 (3:1). Za Kamnik sta bila uspešna Štele in šušteršič. JESENICE : HRASTNIK 1:1 NAMIZNI TENIS USPEH KRANJA IN TRIGLAVA Na namiznoteniškem turnirju v Mariboru so dosegli pionirji in mladinci obeh kranjskih namiznote-niških klubov lep uspeh. Vrstni red — pionirji: 1. Lendava, 2. Triglav, 3. Gojenec (M. Sobota) itd.; mladinci: 1. Olimpija, 2. Kranj, 3. Triglav itd. Mladinke: 1. Triglav 2. Olimpija, 3. Ilirija. Posamezno -- mladinci: 1. Klevišar (0), 2. Tadina (K), mladinke: 1. Zerovnik (T); Pionirji: 1. Kravanja (O); pionirke: 1. Jelen (O). % V Kranju imamo lep, moderen športni stadion. Urejeno je nogometno igrišče, teniška igrišča, rokometna igrišča, atletske proge itd. Na novem, lepem stadionu ni košarkarskega igrišča! Pomota! Ze nekaj let čaka asfalt na koše in razsvetljavo... # V Kranju se dogovarjajo o prioritetnem vrstnem reda športnih panog. Po celi vrsti različnih pokazateljev je ie odločen predlog o prioriteti. Košarka pri tem ni omenjena! %V Kranju je zmanjkalo denarja za" šport. Mlade ko-šarkarice so bile med prvimi prizadetimi. Plačevale so za tekmovanjat za sodnike. Same so plačevale in zmagovale. 0 V Kranju razpravljajo o perspektivah vrhunskega športa. V razpravah se razgreva-jo glave in ustvarjajo prepiri. Plavanje stagnira, smučanje stagnira, nogomet stagnira, namizni tenis stagnira ... Kdo vse ne stagnira? % Košarkarice Triglava se s svojim trenerjem ing. Bogom Debevcem ne menijo za vse razprave. Čeprav se je v razpravah izoblikovalo mnenje, da niso zrele za nastope v republiški ligi so osvojile — prvo mesto. % Košarkarice Triglava pomenijo edino svežino v športnem življenju v Kranju. V zadnjih trenutkih so jim-omo-gočili nastop na kvalifikaci- jah. Naj gredo, so dejali, saj tako ne bodo prišle v ligo... # Košarkarice Triglava, še-daj članice prve zvezne lige, rumajo sredstev, da bi lahko trenirale v telovadnici, ne morejo misliti o tem, tia bi lahko imele plačanega trenerja ... 0 Košarkarice Triglava potrebujejo široko zaledje. Dekleta se udejstvujejo le v malokaterih športih. Za košarko so navdušena. Stvar sa zatakne zopet pri sredstvih. Kdo bo plačal telovadnice, trenerje? Uvrstile so se v zvezno ligo in s tem naredile vrsto problemov. Če se ne bi uvrstile bi ostale »majhen, nepomemben klub, ki nima zaledja^v mladini.« Če se ne bi uvrstile, bi mirneje lahko še povečali tribuno na staidonu in se ne bi ukvarjali s to presneto košarko, če ne bi bile slovenske prvakinje, bi se namesto njih lahko v prvo ligo uvrstil Slovan iz Ljubljane ... Vodstvo kluba je pokazalo veliko mero trezne presoje, ko se je odločilo, da ne bodo silili v ligo. Kvalifikacije pa so pokazale (nek športni funkcionar je dejal — na žalost), da so za to zrele. Postavilo se je vprašanje: kje je logika v financiranju športa? Zakaj vse razprave in diskusije? Ali ne kaže vse to, da je nekaj gnilega v tem našem kranjskem športu? P. Čolnar ŽELITE SODELOVATI PRI ŽREBANJU ? Za vse stare in nove nardčnike bo »Glas« pripravil VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE Zato naročite »Glas«. Naročnina je le 1000 din za pol leta, oziroma 2000 din letno. »Glas« lahko naročite po priloženi dopisnici, na upravi v Kranju, pri podružnici v tiskarni na Jesenicah in v Kamniku v kinu »DOM«! P. n. Znamka 80 din uprava KRAK.) p. p. Jil SERIJA TATVIN NA JESENICAH JE ZAKLJUČENA V KRANJU Pri blagajni se fe zataknilo Dolg je seznam tatvin, ki so jih storili trije mladi fantje z Jesenic in Javornika. Pri vsem tem delu pa jim je pridno pomagal tudi starejši mladoletnik. Tako so se pred dnevi znašli na zatožni klopi v Kranju 24-letni Franc Mesojedec, 22-letni Franc Podlipnik, oba z Jesenic in 19-letni Vitomir Medja z Javornika pri Jesenicah. Glavni pripomoček Nastopali so tudi za vlome — izvijač v dveh skupinah Vsi trije obtoženci, v družbi s starejšim mladoletnikom, so se podali 15. junija letos proti Bledu/Na parkirnem prostoru pod gradom so opazili avtomobil, ki je bil last Franca dr. Petka. Odločili so se, da pregledajo kaj je v njem. Vrata, ki so bila zaklenjena, so odprli z izvijačem. V njem so med »-preiskavo« našli in seveda tudi vzeli nekaj perila, oblek, čevljev in podobnega. Vse skupaj v vrednosti okoli 57 tisoč dinarjev. Ker so videli, da jim je prvič uspelo, so se drugič ponovno vrnili na isti kraj in seveda na isti način vlomili v osebni avtomobil Antona Freliha iz Munchena. Prilastili so si razne predmete v vrednosti okoli 70 tisoč- dinarjev. V družbi s starejšim mladoletnikom je Franc Podlipnik 15. julija ponoči okoli desete ure pred gostiščem v Dragi v Begunjah vlomil v osebni avtomobil »fiat 1300«, ki je bil last Pavla Krznarica. Iz avtomobila sta vzela nekoliko manjšo vrednost, ker pač verjetno več nista dobila. Okradeni predmeti so bili vredni okoli 20 tisoč dinarjev. Franc Mesojedec in Franc Podlipnik sta v noči med 18. in 19. julijem na dvorišču gostilne »Pri Jožici« v Kranjski gori z izvijačem odprla zaklenjen avto last Graziona Rudolfa in Herberta Murna. V avtomobilu sta našla radio tranzistor, fotoaparat, denar in nekatere druge predmete in si jih prisvojila. Vrednost predmetov, ki sta si jih kasneje »bratovsko« razdelila, je bila okoii 200 tisoč dinarjev. Zaželeli so si tudi orožja Januarja letos sta si Podlipnik in Mesojedec zaželela tudi orožja. Vlomila sta v skladišče predvojaške vzgoje na Jesenicah. Vhodna vrata sta odprla z železnim predmetom. Odnesla sta dve vojaški puški znamke »Mau-ser«, 700 komadov nabojev, 13 škatlic municije za zračna puško ter še nekatere druge malenkosti. Aprila meseca pa je Mesojedec skupaj s starejšim mladoletnikom vlomil v poslovalnico trgovskega podjetja »Delikatesa« na Jesenicah. Najprej je odtrgal ključavnico v skladišču in nato še v poslovalnici. Z železnim predmetom je nasilno odprl registrsko blagajno in v njej vzel nad sto tisoč dinarjev. Med tem časom, ko je Mesojedec opravljal svojo akcijo v poslovalnici, je bil mladoletni tovariš zunaj na straži. Njun drugI skupni »-izlet« je bil na srečo dokaj porazen. V poslovnih prostorih podjetja Kurivo na Jesenicah sta našla »samo« 300 dinarjev in nekaj kemičnih svinčnikov. Verjetno se "je zaradi tega ponovno pričel baviti z vlomi v avtomobile. Tako je STE ŽE PORAVNAH NAROČNINO? Poravnana naročnina za 1965. leto je pogoj za sodelovanje pri VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU za vse stare in nove naročnike, ki bo v začetku prihodnjega leta! Če niste poravnali naročnino vašemu poštarju, jo lahko nakažete na tekoči račun pri Komunalni banki Kranj, številka 515-1-135. Naročam GLAS Pošiljati mi ga pričnite dne na naslov: (Napisati čitljivo priimek in, ime ter bivališče) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino Podpis naročnika julija meseca vlomil v osebni avtomobil Volksvvagen last Franca Smoleja. Tu si je prisvojil rezervno gumo, orodje za popravilo avtomobila in še nekatere malenkosti v vrednosti 27 tisoč dinarjev. Zadnji skupni podvigi Na parkirnem prostoru hotela »Razor« v Kranjski gori so iz odprtega avtomobila vzeli razne predmete. Kmalu zatem pa je dvojica vzela prav tako iz odprtega avtomobila v Podvinu predmete v vrednosti 50 tisoč din. Največji podvig so hoteli napraviti februarja letos, vendar ga jim ni uspelo dokončati. Vlomili so v pisarniške prostore mesarskega podjetja na Jesenicah. Z izvijačem je Mesojedec odprl vrata podstavka železne blagajne. Nadalje je nameraval z električnim vrtalnim aparatom prevrtati vrata železne blagajne, v kateri je bilo nad pol milijona dinarjev. Vendar sta med tem časom Podlipnik in Medja . sporočila, da gre mimo neka ženska in tako je Mesojedec pobegnil brez denarja. Glavno besedo je izreklo sodišče # Zaradi teh in še nekaterih # drugih kaznivih dejanj je # sodišče obsodilo vse tri # obtožence na zaporne kaz-9 ni, in sicer: # Franca Mesojedca na tri # leta in štiri mesece, Fran- # ca Podlipnika na dve leti # in šest mesecev in Vito- # mirja Medja na eno lete # in dva meseca zapora. V # kazen se jim šteje tudi # pripor in preiskovalni za- # por. Povrniti pa moraj« # nastalo škodo tako pod- # jetjem kot tudi privatni- # kom. — Jože Jarc POŽAR NA CESTI MARŠALA TITA NA JESENICAH Baraki in avto v plamenih V soboto popoldne je nastal na Jesenicah večji požar. Najprej se je vnela garaža in v njej osebni avtomobil znamke opel-olimpia. Vse to je bila last Nikola Bernarda. Zakaj je do požara prišlo, še niso točno ugotovili, vendar pa domnevajo, da je do tega prišlo zaradi tega, ker je bilo v garaži kup mastnih krp in med njimi delovna obleka. Vse to j< pogorelo in je tako nastali materialna škoda v višini nad milijon dinarjev. Vendai pa se je požar razširil tudi na sosednjo barako, ki pa ji bila last »Gradtsa«. Tu pa je nastala škoda za okoli 20» tisoč dinarjev. — jj ZVEDELI SMO Te dni so zaključili s testiranjem nekaterih strojev in drugih naprav v novi kisi-karni jeseniške železarne. Na Jesenicah so pred nedavnim ustanovili nov pevski zbor imenovan »Pevski zbor jeklarjev«. Pričeli so z rednimi pevskimi vajami vsako sredo zvečer pri Jelenu. Na seji uredniškega odbora jeseniškega zbornika so zelo ugodno ocenili pravkar izdano knjigo »Jeklo in ljudje I«. Domenili pa so se, da bodo takoj pričeli z zbiranjem gradiva za drugo knjigo. Filmska skupina ODEON na Jeesnicah je pričela s tečajem za kinoamaterje. Tečaj bo trajal do 16. novembra. V livarni jesniške železarne so zaposlili večje število mladincev, ki so svojo šolsko obveznost opravili, vendar pa ne nameravajo šolanja nadaljevati. Za dograditev Prešernove koče na Stolu bodo prihod- nje leto potrebovali še okoli deset milijonov dinarjev in sicer za notranjo ureditev koče. Organi notranje uprave raz pravljajo, da bi pričeli dovoljevati dostop na vrh Stola brez dovolilnic. Prav bi bilo, da bi to ugodnost prenesli tudi na druge vrhove. Pri planinski zvezi Slovenije so imenovali uredniški od bor za izdajo nove ^knjige ■»Vaš alpi'Oizem«. AMD v Žirovnici je pričelo pred dnevi s tretjim, tečajem za šoferje. Obiskuje ga 22 te čajnikov. Pred dnevi je izšla pri AMZ Slovenije brošura »Prometni predpisi in testi za vajo«. Gena brušuri je 500 dinarjev. Od leta 1960. dalje je » kranjski občini napravilo 9.562 šoloobveznih otrok izpit o znanju prometnih predpisov za značko »Kolesar I., II. in IIL stopnje«. J. Jarc 20. OKTOBER 1965 # GLAS OGLASI - OBJAVE 11 Prodam kokoši nesnice, jarčke in pohance. Čepon Martin, Zg. Plavž 9 5528 Prodam 6 tednov stare prašičke. Dvorje 34, Cerklje 5529 Prodam magnetofon. Naslov v ogl. odddelku 5530 Prodam 4 kolobarje po 30 kg bodeče žice. Horvatin Jože, Žvirče 11, Križe 5531 Prodam »Rapid« opeko za en strop. Trojar Matevž, Železniki 5532 Prodam otroški športni voziček, stojalo za kolesa in iščem žensko za ročno pletenje. Trgovina, Kranj, Titov trg 24 5533 Fiat 600 D odlično ohranjen ugodno prodam. Sp. Gorje 10 5534 Prodam svinjo za zakol. Glin je 12, Cerklje 5535 Prodam 3000 kg cementa, cena 33 din za kg. Ogled samo v popoldanskih urah. Skofic Franc, Mlaka pri Kranju 5536 Prodam 2000 kg zimskih jabolk po 100 —120 din za kg. Gr. Dobrava 7, Gorenja vas/ nad Šk. Loko 5537 Prodam televizor RR Niš. Langus Bojan, Drulovka 54, Kranj 5538 Prodam moped na tri prestave, dobro ohranjen. Naslov v oglasnem odelku 5539 Prodam parcelo na Mlaki 460 m*. Cernivc, Mlaka 52, Kranj 5540 Prodam 5 vrat (novih) z okvirjem, kostanjev drog ter 10 kom. salonit cevi 12 cm. Nasl. v oglasnem odd. 5541 Kupim gumi voz nosilnost do 3 t. lahko tudi brez gum. Čadovlje 6, Golnik 5542 Kupim elektro motor od 8—12 KM Jotič, C. 1. avgusta 1 Kranj 5543 Kupim suha drva. šilar, Kranj, Jenkova 8 5544 Janez Žonta, upokojenec, Kckrlca 139, preklicujem trditev, ki sem jo o Andreju Cu-. dermanu mL, delavcu, Ko-krica 133, izrekel dne 2.8.65, ko sem izjavil, da je ukradel kolo. Zahvaljujem se mu, da Je odstopil od tožbe 5545 Garažo dam v najem najboljšemu ponudniku. Flerin Vladimir, Kranj, Kidričeva 36 5546 Izgubil sem tranzistor ,Bam-bino' pod kostanji v Bašlju. Poštenega najditelja prosim, da vrne v ogl. odd. Glasa 5547 Izgubil sem 16.10.65 nahrbtnik z ribiškim priborom od Zbilj do Jeprce. Prosim proti nagradi vrnite. Sajovic Marjan, Gor. muzej, Kranj 5548 Zamenjam komfortno eno-sobno stanovanje v Kranju za enakega v okolici. Šušteršič, Cesta Kokrškega odreda 19, Kranj 5549 Izgubila sem sive moške hlače od hotela Evropa do gasilskega doma. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne proti nagradi »Galeb« čistilnica Kranj 5550 Iščem upokojenko za varstvo dveh otrok starih 11 do 14 let. Nasl. v oglasnem oddelku ' 5551 Iščem dekle staro 25 — 40 let za pomoč na malo kmetijo. Plača dobra. Naslov v oglasnem odd. 5552 Nederčke, steznike, hig. pe. rilo, kravate, šale vseh vrst ISKRA — tovarna elektromotorjev Železniki proda 2 električna grelca — bojlerja, premera 1250 mm, višina 2000 mm, 1,5 atm, vsebina 2,4 m*, teža 500 kg in poraba toka 30 KW. En električni grelec — bojler premera 1250 mm, višina 2600 mm, 1,5 atm. Vsebina 3 m3, teža 600 kg, poraba toka 30 KW. Prednost pri nakupu imajo družbeno pravne osebe, če se do 25.10. 1965 ne bo javil interesent z družbenega sektorja, bomo grelce prodali fizičnim osebam. ZAHVALA Ob smrti dragega nepozabnega očeta, starega očeta, brata, strica, deda in tasta 1 ANDREJA POLAJNAR se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in ga spremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo dr. Dolencu iz Golnika, duhovniku ter del. kolektivu tov. IBI za darovane vence^. žalujoče: hčerke in sin z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, brata in strica LOVRENCA PFAJ FAR J A se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, članom kolektivov Ekonomski institut Ljubljana, Kem. tov. Podnart, Sava Kranj in Hotel »Grad« Pod-vin ter učencem Srednje tehniške šole Jesenice za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Dalje se zahvaljujemo dr. Černetu za pozornost, prečastiti duhovščini, govornikom in pevcem ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. žalujoči domači Srednja Dobrava, 20.10.1965 ZLOMLJENE VILICE MOPEDA Med vožnjo so se mopedi-etu Jožetu čimžarju zlomile pri mopedu vilice. Pričelo ga je zanašati po cesti in ga zaneslo v obcestni smernik. Pri trčenju si je njegov sopotnik Ovisenik zlomil nogo v kolenu, medtem ko je bil voznik le laže poškodovan. Nesreča se je pripetila na Škofjeloški cesti v Stražišču. jj NEVŠEČNOST NA BELI Svet krajevne skupnosti na Beli pri Preddvoru že dalj časa pripravlja vse potrebno za zgraditev kanalizacije v Srednji Beli. Ta povzroča tamkaj vrsto nevšečnosti. Zato so pripravljeni opraviti brezplačno vsa zemeljska dela in sodelovati s samoprispevkom. — R. C. CESTA OTOČE—ZALOŠE Pred dnevi so pričeli urejati cesto med Otočarai in Za-lošami. Cesta je bila zelo slaba, saj je bila vedno ob slabem vremenu neprevozna. Kolikšnega pomena je, skoraj ni potrebno pisati, saj je to sedaj edina cestna zveza Pod-narta z levim bregom Save. Dela je organizirala krajevna skupnost Ljubno—Otoče. Denarno pomoč (okoli milijon dinarjev) pa je nakazala tudi občina Radovljica. kvalitete »MILKA« lahko nabavite direktno pri proizvajalki. Kranj, Ul. M. Pijade 14 (Vodovodni stolp) 5553 . OBJAVE Delavska univerza »Tomo Brejc« Kranj sprejema pri- jave za začetni in nadaljeval, ni šivilski tečaj na telefon % 212-43. Nadaljevalni tečaj se prične v ponedeljek 25.10. 65. Začetni pa v torek 26.10.1965. Oba tečaja sta ob 15. uri v prostorih Delavskega doma v Kranju (vhod IV) 5554 ZANIMIVA AKCIJA Danes se bo v Kranju pričela akcija, ki jo organizira Občinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu skupaj s PLM in pionirji-prometniki. Akcija, ki bo trajala teden dni, bo vsak dan popoldne od 14. ure dalje. Pionirji-prometniki bodo prisotni na vseh glavnih križiščih in prehodih za pešce, kjer bodo opozarjali ljudi na nepravilnosti, ki jih delajo v cestnem prometu. -Jj NA JESENICAH: Zanimanje za izobraževanje Delavska univerza na Jesenicah vsako leto prireja vrstcr tečajev za izobraževanje odraslih v večernih urah. Letos se je že začel pouk v večerni ekonomski šoli, v kateri obiskuje I. letnik 40 prijavljencev, II. letnik pa 28. Za stenografski tečaj se je doslej prijavilo 10 kandidatk, s poukom pa bodo začeli takoj, ko se jih bo prijavilo še nekaj. V administrativnem tečaju je letos samo II. letnik, medtem ko v prvega zaradi zadostnega števila tega kadra v občini kandidatov niso sprejemali. Veliko kandidatov je bilo tudi za večerno osnovno šolo za odrasle, in sicer za 7. in 8. razred, manj pa za -5. in 6. razred. Zato na delavski univerzi še sprejemajo prijave za stenografski tečaj, HUDO RANJEN VOJAK V soboto popoldne je šel 20-letni vojak živorad Cveti-novič s skupino vojakov po cesti JLA v Kranju. Iz Ko-krice je v tem času pripeljal voznik osebnega avtomobila Anton Kocjančič. Cvetinovič je nenadoma stekel preko ceste, tako da ga je avtomobilist zadel, in sicer v neposredni bližini kasarne na Kokrici. Pri nesreči se je Cvetinovič hudo telesno poškodoval in so ga odpeljali v ljubljansko bolnico. — jj ZAPELJAL S CESTE V soboto zjutraj se je pripetila v bližini Jeprce pri Medvodah težka prometna nesreča. Iz /Kranja proti Ljubljani je peljal osebni avtomobil znamke opel - rekord, ki ga je upravljal naš državljan, ki je na delu v švioi, 29-letni Dušan Ranko-vič. Na blagem levem ovinku je zapeljal s ceste v kup peska, kjer se je prevrnil. Voznik in sopotnika so bili na srečo le lažje ranjeni. Na osebnem avtomobilu pa je nad milijon in pol dinarjev škode. — jj za večerno osnovno šolo za odrasle, in sicer za 5. in 6. razred, prav tako pa tudi v začetni in nadaljevalni tečaj angleškega jezika in nadaljevalni tečaj nemškega jezika. — L. T. Trzni pvvalvtl Čebula 130-150 din za kg, česen 280—300 din za kg, paradižnik 270—280 din za kg, paprika 220—240 din za kg, grozdje 200—240 din za kg, hruške 120—240 din za kg, jabolka 80—140 din za kg, krompir 80—85 din za kg, kumare 150 din za kg, zelje 80—90 din za kg, kislo zelje 140—150 din za"~kg, kisla repa 100 din za kg, korenček 120—130 din za kg, peteršilj 150—170 din za kg, rdeča pesa 80—90 din za kg, solata 120—240 din za kg, cvetača 200—250 din za kg, surovo maslo 1800—2000 din za kg, skuta 360—400 din za kg, med 900 din za kg, orehoma jedrca 2400—2600 din za kg, fižol 240—260 din za kg, pšenica 85—90 din za liter, oven 70—75 din za liter, proso 140—160 din za liter, kaša 300—320 din za liter, ješprenj 200—220 din za kg, ajdova moka 240—260 din za kg, koruzna moka 140—160 din za kg, lisičke 150—170 din za kg, orehi celi 200—240 din za kg, perutnina 700—800 din za kg, jajca 75—80 din komad. Gostinsko in trgovsko podjetje »CENTRAL« KRANJ razpisuje delovno mesto Poslovodje v gostilni »Zlata riba« Kranj. Pogoj: visokokvalificirani gostinski delavec ali kvalificirani gostinski delavec z večletno prakso v gostinstvu. Interesenti naj pismene ponudbe pošljejo na upravo podjetja Kranj, Majstrov trg 11/1. t Bo desni breg Save dobil svoje pokopališče? Pomiritev v Stražišču Dolgotrajne razprave in vznemirjenost prebivalstva v Stražišču zaradi njihovega pokopališča, o katerem smo že pisali, je dobilo, kot je upati, končni epilog na izredno množičnem In živahnem zboru volivcev, ki je bil v ponedeljek. Ljudje so enotno nastopili proti predlogu, da bi se vključili k centralnemu pokopališču Kranj. Železniki — mesto Združili so Železnike, Češnjico in okoliška naselja v mestno naselje Na osnovi Zakona o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč z odlokom IS Ljudske skupščine LRS o določitvi krajev, ki se štejejo za mesta in mestna območja, sta bili ze leta 1959 imenovani naselji Železniki In češnjlca za naselji mestnega značaja. Zahtevali so začasni preklic prepovedi pokopavanja na njihovem sedanjem pokopališču ter hitrejše ukrepanje odgovornih organov pri Iskanju lokacije za ureditev novega pokopališča za vasi na desnem bregu Save. Izvolili so že gradbeni odbor in določili samoprispevek prebivalcev. Hkrati so sklenili, da naj še volivci Gorenje Save, Zabukovja, Rakovice, Bitnja, Drulovke, Orehka, Brega in Jošta raz- pravljajo o skupni ureditvi ipokopališča. Predstavniki raznih zavodov in ustanov so volivcem obljubili, da bodo skušali čimprej urediti to zadevo z ustreznimi republiškimi organi. Splošno mišljenje je, da je po tem zboru prišlo do pomiritve med prebivaloi po dolgi polemiki o pokopališču, ki je povzročila precej negodovanja, čeprav dokončna rešitev še ni zagotovljena. — K. M. Ker do sedaj ni bil izdelan zazidalni načrt (sedaj je v zaključni fazi) je ostal ta sklep le na papirju. Skupščina občine Skofja Loka pa je pred kratkim realizirala to določbo. Združili so naselja Skovine, Sv. Križ, Češnjica, Studeno, Jesenovec in Zelez-nikev skupno naselje z imenom Železniki. Določena so že imena posameznih ulic mestnega naselja Železniki in sicer po imenih, ki so v krajih že v rabi: Jesenovec (na zapadnem delu od Plenšaka do Dolenca), Na Plavžu (jugozapadni del od Dolenca do pokopališča), Racovnik (jugozapadni del od Klovž do Otokov), Trnje (od pokopališča, ki zajame dose- danje naselje Skovine), Otoki (od tovarne Iskre do Ceš-njice), Češnjica (od potoka Češnjica do potoka, ki meji s Studenom, poti za Anžicem in ceste proti Rudnu), Kres (od meje sedanje Cešnjice do Loga), Log (severno od Železnikov do Kresa; hiše od Loga naprej ob rudenski cesti, ki so spadale pod Češnjico), Studeno (od potoka, ki meji s Češnjico do Petrovega brda). — pc BODICE V sedanjih reformacijskih časih se ljudje marsikje znajdejo, da z manj denarja in celo zastonj dosežejo lepe uspehe. Tako imajo -v Besni-ci zanimivo krajevno razsta- dimnik in ne smejo kaj takega zahtevati od dimnikarjev. Nisem jih prepričal, meni se pa zdi, da imam prav. In še uro na njihovi gimnaziji, da stoji, so mi kazali. vo na naj prometne jšem kraju Kolikim dijakom je to prav, ob cesti nasproti zadružnega doma, gostišča, pošte itd., kjer si turisti lahko ogledajo stare čevlje, oblačila, razbito , posodo, škatlje vseh vrst itd. Nekateri pravijo da je to navadno in zanemarjeno smeti vsaj ob začetku pouka. In če je večini prav, zakaj bi se to vleklo po zobeh! Iz Jesenic sem raje krenil v Rodine da se oddahnem. Toda klopca, ki je bila svoj-čas tam je vsa razdejana, celo šče, drugi pa trdijo da je to betonski okvir je ^prevrnjen. najprepričljivejši prikaz kra- »Vas bom dal v Bodice!^ sem Velika pridobitev za Kamnik je nova moderna trgovina trgovskega Podjetja »Koč na« .ki so jo pred nedavnim odprli in v kateri bodo Kamnlčanl in okoličani lahko kupovali najrazUc nejše električne predmete, s tem pa vsaj delno zaustavili precejšen odliv denarja v Ljuo ljano — FotO Perdan jevnega življenja in da kot tako dosega svoj namen v tem dokaj obiskanem turističnem kraju. Nekaj podobnega so si umislili tudi na Trsteniku in tam naokrog. Njihove obcestne deske s krajevnimi imeni so v ■svoji zarjevelosti, polomljeno-sti in podobno kot pravi simbol zgodovine teh krajev in so, kot pravijo (a jaz ne verjamem!) zelo. privlačne za turiste. Jeseničani pa so me vlekli kazat tablo njihovega dimnikarskega podjetja češ, da je hudo zamazana, nečitljiva in da "bi pač mogli s svojimi metlami vsaj to očistiti. Pa sem jim dejal, da tabla ni jim grozil- Pa so me prepričali, da je klopca znak brezdelja, včasih celo povod nemoralnosti in podobno, kar bi lahko njih samo blatilo. Strokovno pa sem. si ogledal električno napeljavo na Gabirše v Kranjski gori, ki je speljana preko drevja. Domačini se zgražajo, češ, da bo tam nekoga enkrat ubilo, meni se je pa to zdelo kot posebna tehnična novost našega BODICAR časa. Kratke iz Gorenje vasi Gradnje na Jesenicah JESENIŠKI »LOKALEC« VSAKIH 15 MINUT Pri avtobusnem podjetju Ljubljana-Transport, poslovni enoti Jesenice so ugotovili, da se prebivalci Jesenic, Hrušice, Javornika in Koroške Bele vse bolj poslužu- # Do zbora volivcev, ki bo v začetku novembra, nameravajo v Gorenji vasi postaviti javno razsvetljavo na mestih, kjer je do sedaj še ni bilo. Kupljene imajo že nosilne stebre in svetlobna telesa. # Ob zadnji povodnji je v vasi odneslo brv. Novo nameravajo narediti pomladi. V zadnjih letih je na tem mestu odneslo že več brvi. Zadnja je imela betonske nosilce, a ni zdržala. Zaradi tega nameravajo sedaj narediti visečo. $ KUD »Ivan Rcgen« organizira vsako soboto in nedeljo kino predstavo. V letošnjem letu je bila precej delovna tudi igralska sekcija. Vse delo v KUD sloni na treh delavcih — Martinu Klemen-čieu, Ivanu Milauezu in Poldu Pcternelju. % Osnovna šola v Gorenji vasi deluje v treh ločenih prostorih: v šoli, Zadružnem domu in Domu" partizana. Sola ima 385 učencev, od katerih je 250 vozačev. Vaščani niso zadovoljni z odločitvijo skupščine Skofja Loka, da bodo pred njihov« šolo gradili najprej šolo v Železnikih, ker menijo, da je v Gorenji vasi nova šola petrebnejša. 9 V zadnjem času je v Gorenji vasi več podjetij odprlo svoje obrate. Kroj iz Sk»fje Loke je zaposlil tako 76 ljudi, Alpina iz Žirov okoli 100 in Jelovica iz Škofje Loke 40 delavcev. % Kmetje v dolini se precej mehanizirajo. To dokazuje podatek, da si v večji meri nabavljajo stroje za obdelavo zemlje. Kupili so 5 motornih kosilnic s pomočjo zadruge in pet v lastni režiji. -pc Več novih trgovin - stanovanja v Kranjski j«a'3 SSTš,' mf p-ori_Moderni gostinski obrati na Podko- nut. Po novem Pa bo vozii oWi* 0 , i» od 5.25 do 8. in od T renskem sedlu .Se letos bo trgovsko podjetje Rožca odprlo svojo poslovalnico na Blejski Dobravi, nadaljujejo pa tudi gradnjo trgovskega centra v Kranjski gori. Podjetje Delikatesa bo pričelo spomladi graditi poslovalnico v Brezni-ci. V Kranjski gori pa je predvidena gradnja 20 stanovanj v vrstnih hišah s po 4 stanovanji, ki so namenjena za osebje obmejne službe, učitelj sivo, za kolektiv Elek-tro Žirovnica in gostinsko podjetje Gorenjka. Na Pod-korenskem sedlu bo podjetje Kompas pričelo spomladi graditi moderni gostinsko turistični objekt. Na Jesenicah bodo te dni pričeli rušiti staro Petkovško-vo hišo in predvidevajo, da bodo tamkr.jšnji most dokon- čali do 29. novembra. Zatem pa bodo odstranili sedanji most preko proge pri Pošti, medtem ko trenutno še ni predvidena obnova ob zadnjih poplavah porušenega mostu pri Gradisu. — L. T. SKOFJA LOKA Dva nova vrtca Skupščina občine Skofja Loka je prejela dve prošnji, v katerih občani predlagajo, da bi odprli novi otroško-var-stveni ustanovi v Železnikih in v Groharjevem naselju v Stari Loki. V Železnikih so KS Železniki, tovarna LIP in Iskra že kupili trosobno stanovanje, ki naj bi' ga preuredili za ta nar :n. — pc od 5.25 do 8. in od 12. 4 19. ure vsakih 15 minut- Izdaja in tiska CP .»Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta S. Tekoči račun pri NB » Kranju 515-1-135. Telefoni redakc. 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo