ANGELČEK
OQaGaciaaoGooaoGOQaanoaQaaonoaaaaooooDaaaaaonoQDooaaaoaoaDoQ
8 Priloga „Vrtcu" in glasilo „Marijinih vrtcev" §
□
o ■aoDDDoaDO d doddqdododdddddodddddddddodddoooddo naaaaaaaaaao RR	g	□
S Štev. 12. g V Ljubljani, dne 1. decembra 1915. S XXIII, teč. g
□ □ □ □
G □□□□□□□□□ □ □□□□□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ODa □ □□□□□□□□□□□ □
Prihod zime.
Dihnila jesenska sapa je čez rožno polje in vse pisane cvetice spravila iz dobre volje.
Zadnjo pesmico so ptički žalostno zapeli in čez gore v daljne kraje pet so odleteli.
Luce L.
Zvezda.
Tiha noč zemljo pokriva, vse že v sanjah sladkih spi, gor na nebu v zlatem žaru pa se zvezdic trop blesti.
Zvezda ena nam šepeče : »Radost jaz oznanjam vsem danes, glejte, vzšla je sreča svetonočni mir ljudem !«
Plavaj, plavaj, zvezda zlata, čez poljane vse zemlje — svetonočni mir porosi v vsako žalostno srce---
Jak. S—lič.
Božični večer.
rzlo je bilo zunaj in okoli voglov je razsajala burja. Smreke so se upogibale vsled silnega piša, zdajpazdaj se je tudi zaslišal zategel pisk burje, ki ga je prinesel veter bogve odkod. Pomalem so naletavale snežinke, v velikih vrtincih so padale na tla. Nad gozdovi se je začel razprostirati mrak. Vedno boljinbolj nerazločni so postajali obrisi dreves, dokler niso končno izginili v temi.
Ob robu gozda je stala kočica. V nji sta stanovala Tonček in Jerica. Bila sta siroti. Očeta jima je ubilo pred leti v gozdu drevo, kmalu potem pa je umrla tudi mati. Ostala sta sama na svetu. K njima v kočo se je priselil boter, ki je pa navadno šele pozno v noč prihajal domov, ko sta otroka že spala. Tudi to noč ga še ni bilo domov, akoravno je bil božični večer. In zaraditega sta še posebno želela, da bi kmalu prišel.
Tonček je stal ob oknu in je gledal vun v noč, Jerica pa je sedela pri peči in je ihtela sama pri sebi. Vse njene sovrstnice sd se tako zelo veselile tega večera, njej pa se je storilo milo pri srcu, če se je le spomnila nanj. Saj ni imela mamice, ki bi povabila božje Dete, da bi prineslo njej in Tončku daril.
Jerica se je stiskala k peči in skrivala svoj obraz v predpasnik, da bi je Tonček ne videl jokati.
»Glej, Jerica,« je izpregovoril Tonče in se obrnil proti sestri, »kako prijetno je danes po drugih hišah, kjer se bo mudil nocoj Bog. Vse je v lučcah, sredi sobe pa stoji božično drevesce, ki se vse šibi pod težo daril. Midva pa nimava ničesar, ker ni-mava več mamice, da bi poklicali nocoj k nam Boga. In še celo botra danes tako dolgo ni. Ni lepo, da naju na nocojšnji večer kar tako sama pusté.«
Jerica je poslušala brata, potem pa še bolj zajokala.
»Pa zakaj imajo drugi mamice, midva pa nič?« je vprašala ihteč brata, »zakaj še midva nisva tako srečna ?« Tudi Tončku je zdrsnila solza iz oči.
»Saj sva jih imela, Jerica,« je izpregovoril, »dobro, predobro mamico sva imela, a vzel nama jih je Bog. Seve, ti si bila takrat še majhna in se ne moreš spominjati.
»Ti, Tonček, se pa spominjaš, kajne?« vpraša sestrica. »Daj no, povej mi, kako so umrli.«
Tonček je vzel žveplenko, prižgal svetilko, jo postavil na mizo, potem pa sedel k sestri.
»Vidiš, prav tak večer je bii takrat kakor danes. Zunaj je divjala burja in naletaval je sneg. Mati so pa ležali na postelji in kašljali. Zraven njih si ležala ti, jaz pa sem se stiskal k peči. Pa so rekli mamica: »Pojdi sem, Tonček, da te še zadnjič vidim in poljubim.« Jaz nisem razumel takrat tistih besedi in sem stopil k materini postelji. Poljubili so me na čelo in rekli: »Priden bodi, Tonček, in ubogajta botra z Jerico. Mene kmalu ne boš več imel, ker grem k očetu.« Jaz sem mamico poslušal, potem sem pa solznih oči rekel : »Ubogal bom botra, mama, in tudi Jerica jih bo. Toda ne govorite tako, saj bodete vendar zopet kmalu zdravi.« Mati so se žalostno nasmehnili, potem pa zaprli oči. Nikdar več nisem videl njih ljubeznivega, milega pogleda. Toda jaz sem mislil, da so samo zaspali. Šele ko so prišli boter, so povedali, da so mamica umrli. In potem so prišli pogrebci s krsto in odnesli mamico na pokopališče.«
Ko je Tonče izgovoril te besede, je zajokal in tudi Jerica je zajokala.
»Dajva, Tonček,« je zaihtela, »moliva za mater in prosiva Boga, da tudi naju vzame v nebesa.«
»Pa dajva,« je rekel Tonče, vzel molek iznad vrat in začel moliti, Izprva sta molila glasno z drhtečim glasom; pozneje pa je postajal njun glas vedno tišji, dokler nista končno utihnila v molitvi za drago mamico . . .
Tonček je zasanjal: Zdelo se mu je, da je v nebesih in da vidi svojo mater. Vsa belo je oblečena, na glavi pa ima lepo krono, da se ji ne more načuditi. Pristopi k Tončku, ga prekriža in pogladi z roko po glavi in se mu ljubeznivo nasmehne, ko izpregovori : »Tonče, še malo časa, in potem se vidiva za večno . . .« Pa stopata roko v roki po lepih, nad vse krasnih sobah, dokler ne prideta do krasne dvorane, kjer na krasnem prestolu sedi Bog. Tonček zapre oči in pade na kolena. V njegovem srcu pa je velika blaženost.
»Slava Tebi, Kristus Gospod, ki si s svojim trpljenjem odrešil svet!« — — — — — —
Pa tudi Jerica je zasanjala : V veliki palači je, kjer je vse polno krasnih sob. Sredi palače pa je največja. Sredi te pa stoji božično drevesce, vse v lučcah, zelenih, rdečih in modrih. Okoli drevesca pa je polno ljudi, in vsi so enako napravljeni. Tedaj pa zagleda Jerica med ljudmi čudovito mil in ljubezniv obraz. In kar takoj ji pride na misel, da je to njena mati. Popusti drevesce, pa plane k oni ženi in v veselju zaplaka : »Mati, draga, zlata mati, dajte, da vas poljubim.« Mati pa jo prime za roko, jo dvigne in jo poljubi. Pa pride Jezus, vzame daril in jih dà nji: »Glej, to ti daje božje Dete, ker tako ljubiš svojo mater . . .«
Ko sta se Tonček in Jerica drugi dan zbudila, sta zagledala na mizi vse polno daril in še celo majhno božično drevesce je bilo med njima. Božje Dete se je res spomnilo na njiju, ker sta tako ljubila in hrepenela po svoji materi, pa tudi rada lepo molila.	X.
Mamica sanja ...
ri oknu v preprosti izbici sedi mamica. Noga-
vica, ki jo plete, ji je zdrsnila v naročje. Koščeni prsti so se ji sklenili k molitvi. Ustnice ji šepe-čejo pobožne vzdihe. Po velem, zgubanem licu zdrkne solza za solzo.
Naravo krasé zadnji cvetovi. Solnce jo obseva vedno medleje. Moreč in strah navdajajoč mir vlada povsod. Narava žaluje.
Mamica plaka. Ne razvedri se ji lice, odkar jo je zapustil sin edinec. Tudi mamici ni prizanesla, niti v zadnjih dneh njenega življenja, usoda silnega udarca, neizmerne bolesti. Kruto ji je uničila vse upanje. Edinega sina je poslala v bran domovine. Žrtvovala ga je domovini, dasiravno ji je krvavelo srce, ko je odhajal ljubljenec, edinec, vsa njena opora, njena radost in njen ponos.
Mamica išče tolažbe v molitvi. Srečnejša je, lažje ji je pri srcu, kadar prosi blagoslova božjega sinu. Tolaži se in upa, ko moli za svidenje, morda zadnje svidenje, preden ji zatisne smrt trudne oči.
Skozi okno posije solnčni žarek na srebrnosivo glavo mamice. Kako ji ta solnček dobro dé! Tiho, sladko pride spanec. Mamica zadremlje.
Mamica spi, Po dolgem času zopet sniva sladko. Z obraza ji izgine strah, bolest in skrb. Zvedri se ji lice. Mamica zasanja.
Sanja o veliki sreči, o neizmernem veselju. Sin se vrača domov zdrav in vesel. V snu sliši mamica ljubi, dragi ji glas: »Bog z vami, mamica! Vojna je končana. Zmaga naša! Ne ločimo se več!«
In mamica se oklene sina ter plaka solze sreče in radosti.
Daleč tam v sovražnikovi deželi kopljejo vojaki grob. Počasi, prav počasi in svečano spuščajo tovariša dol. Bil je zvest tovariš, branitelj domovine, pa je padel na bojnem polju. Včeraj je še pisal mamici
pismo polno tolažila: »Kmalu bode konec vojne, in vrnem se zopet domov!«
Mamica pa še spi in sanja. Sanje so ji umirile srce. Smehlja se ji lice. Da se le ne vzdrami! ... Kako sporočilo jo čaka!
Truplo edinca, junaka, počiva v tujini. Njegov duh pa čaka v nebesih na mamico in na dan, da se snide ž njo. Kmalu, skoro gotovo kmalu bode mamica pri njem.	Fr. Zupančič.
Na Miklavžev večer.
Oj, v kočiji biserni k nam se pelje Nikolaj ; sveti je zapustil raj, da nam razdeli dari.
Ž njim pa angelci gredo; rajski jih obseva žar, v zlatih torbicah pa dar nesejo nam na zemljo !
Le nesite brž dari! Vse je že nastavljeno ; in srce pripravljeno, o Miklavž, za čednosti.
Bogumil Gorenjko.
Sreča sv. Kajetana.
(Sveti večer 1417.)
V svetišče Marije Snežnice, kjer dviga visoki se Rim, spet sveti večer je priromal in Kàjetan vstopil je z njim.
Pokleknil je z dušo nedolžno pred jašli, pred čudežni les, ohranjen v posodi kristalni, kot davna svetinja z nebes.
»Češčene! Preljubljene jasli : z nocojšnjo nočjo Gospodu za zibel izbrane z deviško rokó.
»Češčena! Devica in Mati ! Presladka skrivnost ! V brezmejni si sreči povil« v plenice najvišjo Modrost.
»Češčena! Samotna votlina: Vladarju z višin ob rojstvu storiti si smela predrag baldahin.
»Vsevedni ! Od vekomaj moje si vedel željć. Vsevidni !
Od vekomaj v moje si videl srce.
»Pa nisi
pastirjem me srečnim pridružil tedaj : da z njimi
na tleh betlehemskih zagledal bi raj ? . . .«
Lep angel je v kelihu zlatem molitev prinesel v nebó. In Kajetan se je zamaknil, zasmèjalo se je oko.
Na tronu Devica z otrokom. Preblažena slika vseh slik ! Ob tronu z obličjem spokornim kleči Hieronim svetnik.
»Pri tvoji spokornosti sveti prositi te smem : Izprosi !
Naj Dete se nagne v moj srčni objem |«
Svetnik Hieronim se dvigne in gostu namigne molče : Tja gori ! Ne k meni ! Tja gori iskrene pokloni želje !
»O, Dete! Saj solnce posije v najrevnejši dol. Nagni se, če nočeš popolno, nagni se na pol!«
A Dete v naročju deviškem počiva in sanja in spi. Devica ozre se v nebesa in zopet povesi oči.
»O, Mati! Samo za trenotek mi Sinka podaj ! Objamem, poljubim
in dam ga nazaj!
Pomisli !
V trenotku bo, Mati, opravljeno vse ; in rahlo
in tiho, da Dete oči ne odpre . , .«
In Mati učenca pogleda, premilo se mu nasmehljà. In Kajetan bliže pristopi. Devica mu Dete poda.
A Dete oči je odprlo in z božjo storilo močjo, da ni se učencu od sreče stopilo srce kot zlato.
Silvin Sardenko.
Zgled ponižnosti.
Urednik vam tako priljubljenega Angelčka« vam je letos že mnogokrat nujno priporočal prelepo krščansko čednost — ljubo ponižnost. Ker je ta ljubka čednost tako zelo potrebna in koristna ter se posebno lepo poda pridnim otrokom, ki se zbirajo v »Marijinem vrtcu«, naj vam jo tudi jaz še enkrat prav toplo priporočim, preden se poslovimo od letošnjega leta. Posebno izpodbuden zgled ponižnosti vam je dal svetnik, ki je prvi postavil jaslice. Te so vam gotovo jako mile in drage. Ta svetnik je bil sv. Frančišek asiški ali serafski.
Sv. Frančišek je bil sin bogatega trgovca v laškem mestu Asizi. Malega Frančiška je oče vpeljal v trgovino, a Frančiška ni veselilo bogastvo. Vse, kar je imel, je raz-dal ubogim. Oče ga je zato razdedinil, a sv. Frančišek je ponižno zahvalil tudi za to nebeškega Očeta. — Frančišek je ustanovil red Manjših bratov (frančiškanov). Vsi redovniki so se morali odpovedati svetu, odpovedati premoženju in v uboštvu ponižno živeti. S svojim lepim življenjem je sv, Frančišek pokazal tedanjemu svetu, polnemu napuha in razuzdanosti, pot pokore, ponižnosti in zatajevanja samegasebe. — Ponižni Frančišek se je najrajši družil z zapuščenimi, ubogimi in nesrečnimi. Ni se sramoval on, sin bogatega trgovca, ki so ga vsi poznali, občevati z berači, z njimi deliti svoj kruh, da, celo zanje prosjačiti. — V svoji ponižnosti ni samo ljudi, ampak vso naravo visoko cenil in spoštoval — »saj je vse naredil isti nebeški Oče, ki skrbi zame, pa tudi za ubogo živi-
»Ali bo kaj prinesel Miklavž? Ne vem — sem bila premalo pridna.«

nico«. V svoji pohlevnosti je vsaki stvari rekel brat ali sestra. — Pripoveduje se o njem, da je šel v gozd in zaklicali »Sestrice ptičke, zapojte hvalnico našemu Očetu!« In priletele so ptičke, posedle po vejicah okoli njega in zapele sladko in veselo. Srnice so prihitele, in brat Frančišek je gladil sestrice srne. Tudi plahi bratec zajček je priskakljal k ponižnemu svetniku. — Celo smrti je rekel sv. Frančišek: sestra smrt. O blažena ponižnost! Koliko blaženosti in prisrčnega veselja je prinesla svetniku! Nikdar ni žalost in bridkost potemnila obličja ponižnega svetnika — saj je bil v svoji skromnosti zadovoljen z vsem — saj je vse dar božje roke.
Nad vse se je trudil, da bi zlasti v ponižnosti posnemal Jezusa. Med vsemi Iepotijami Jezusovega Srca ga je najbolj genila — ponižnost, ki jo je Zveličar zlasti razodeval v svojem uboštvu. Na božični praznik je svetnika posebno pretresla misel, da je vsemogočni Bog, Kralj nebes in zemlje, hotel v tolikem uboštvu in siromašni za-puščenosti pričeti svoje zemeljsko življenje. Lahko bi si bil odbral za rojstni kraj najlepšo palačo z vso najugodnejšo postrežbo, pa si je izvolil ubožen hlevček, ki ni nudil nobene prijetnosti!
Bližali so se božični prazniki leta 1223. Sv. Frančišek je hotel praznovati sveto noč na poseben način. Sredi gozda v široki votlini je postavil jaslice — prve jaslice — pripeljal oslička in volička in postavil oltar. Trumoma so ljudje hiteli k votlini. Cel gozd je bil razsvetljen, in svete božične pesmi so odmevale po gozdu. Opolnoči je pristopil duhovnik in je maševal. Pridigoval je pa sv. Frančišek sam. Kazal je ljudem na nebeško Dete in govoril o njegovi ljubezni do nas. Tako prisrčno je govoril, da so ljudje jokali, pa tudi Frančišku so se solze blestele v očeh. — Vsem je ta božična noč ostala živo v spominu. Drugo leto so si pa ljudje že postavili jaslice doma. In zdaj je ta navada razširjena po celem svetu.
Ko je čutil svetnik, da se mu bliža zadnja ura, je šel v samostan »Marije angelske«, ki ga je sam ustanovil. Hotel je tam umreti v varstvu Matere božje. Dne 4. oktobra 1226 je ponižna Dekla Gospodova sprejela k sebi ponižnega in skromnega služabnika božjega.
Bog je poveličal sv. Frančiška z nebroj čudeži, ki so se zgodili na njegovem grobu, in je blagoslovil njegov red, ki se je razširil po vsem svetu. Bog je poplačal ponižnost Frančiškovo tako, kakor le On more in zna--
Bližajo se božični prazniki, bliža sveta noč. Postavljali boste jaslice tudi vi, otroci. Prav! Le postavite jih, prav lepo jih sestavite! Pa pokleknite pred betlehemsko Detece, ki je v svoji ponižnosti prišlo na naš svet — iz zlatih nebes v dolino solza in bridkosti — pokleknite prednje, darujte mu svoje srce z vsemi željami, z vsemi nadami, z vso ljubeznijo. Pa ga prosite: »0 božje Detece, ti najlepši zgled ponižnosti, daj, da ostanem s tvojo božjo pomočjo vedno ponižen in pohleven. Naj nikoli ne pride v moje srce grdi napuh, ki je začetnik vseh grehov, vseh napak. In če ne morem v ponižnosti doseči tvojih izvoljencev, sv. Alojzija, Stanislava, Frančiška, posebno pa tvoje blažene Matere, daj, da jim bom vsaj vedno bolj in bolj podoben.«
Ko bo božje Detece videlo vaše ponižno srce in vaše goreče prošnje — o, tedaj bo gotovo blagoslovilo vaša mlada srca.
0 daj, blagoslovi, Detece betlehemsko, našo mladino in ohrani jo na poti svete ponižnosti. Jak. S_lič.
SäPSSXsSäsS^ »Meni nič ne pomaga!«
Izmed 12 tisoč vojakov, ki so meseca avgusta v Lincu prejeli škapulir Matere božje, jih je bilo le malo, ki so se pomišljali, bi ga li vzeli ali ne. Nekdo je bil še celo vidno v zadregi, ko so mu ponudili to blagoslovilo ter ga je zavrnil, češ : »Saj mi itak nič ne pomaga, ker sem starokatoličan.« Čisto mirno mu reče nato dama, ki mu je ponudila škapulir: »Le vzemite, le ! Naša ljuba Gospa bo tudi vas varovala.« Vojak vzame ter gre v vojašnico. Malo dni nato sta se vojak in ta dama zopet sesia, in sicer v cerkvi. Po službi božji pravi vojak : »Tisočkrat vam Bog povrni, da ste mi izročili škapulir! Od takrat mi ni bilo več prestati brez prejšnje vere, ki sem se ji izneveril vsled kljubo-
vanja. Tudi svojcem sem na dom pisal ; vsi so se povrnili v naročje sv. katoliške Cerkve. Z mirno vestjo grem sedaj na vojsko. Kamen, ki me je dolgo tlačil, se mi je odvalil od srca. Ta milost mi je došla po ška-pulirju Matere božje!«
Dopis,
Marijin vrtec v Žužemberku.
Otroci, vam pa nekaj ni znano. »Kaj pa?« nas zvedavo povprašujete. To, da imamo tudi v Žužemberku ob leni Krki na Dolenjskem Marijin vrtec. »Tega pa zares nismo vedeli.« Sedaj pa veste, kajne. Vrtec naš je mlad. Šteje komaj dve leti in pol. Rožic raste po gredicah okoli 140: dečkov in deklic. Kakšne so te rožice, bi še radi zvedeli ! Vsakovrstne so. Veliko jih je prav lepih, veliko otrok je prav pridnih. Druge so pa manj lepe; menim: nekaj otrok je manj pridnih. Grdih, ovenelih rožic pa pri nas nočemo. Saj tudi vaša mati gredo na vrt in populijo plevel in grde cvetice in vse vkup pomečejo vun iz vrtca. Kdo bo pa to gledal po gredicah! Sicer izgleda cel vrtec grdo, in plevel zaduši še lepe rožice povrh. Tako tudi pri nas nekatere otroke kar izbrišejo iz Marijinega vrtca. Katere pa? Take, ki doma venomer starše jeze, ki so poredni, ki nočejo hoditi v cerkev, ali se večkrat v cerkvi slabo obnašajo, ki se v šoli nočejo učiti krščanskega nauka in se nič ne poboljšajo.
Pridni bodite torej, da še vas vun ne zmečejo. To bi bila sramota za vas. Posebno še k sv. obhajilu radi hodite. Pri nas gremo vsak mesec. Nekateri še večkrat. Precej je tudi takih, ki bi le potem šli večkrat, če bi šla še posteljica z njimi. Pa noče.
Shode smo imeli letos ob počitnicah tri. Vsakikrat smo slišali lepe zgodbe, molili za vojake in za mir in bili tudi nekoliko pokregani.
Danes bo dosti. Pa še drugič kaj.	A. H.
V sveti noči.
Pa splavale so misli mi v mladost nazaj in v srce raj se je naselil mladih dni.
Prižgal sem svečke v jaslicah in sem zapel in bil vesel
in v sladkih se topil solzah.
Iz dalje zvon odmeval je tako lepó — in prelepo
zbor angelcev odpeval je. . .
J. S-lič.
Rešitev naloge št. 11.
Prav so resili: Soklič Marija in Franc, učenca na Bledu; Hreščak Pepca, Hrva tin Ni-kica, Gržina Kristina, Ličan Tončka, Martinčič Vojka in llerčič Zofka, učenke samostanske šole vTrnovem; Urbane Pavlina, učenka IV. razr. pri Sv. Štefanu v Ziljski dolini; Kralj Ivana, Rebolj Hinko, Weble Demeter, učenci c. kr. vadnice v Ljubljani.
Odgovor na šaljivo vprašanje št. 11.
Veter piše brez pisalnega orodja in burja brije brez britve.
Prav so odgovorili: Soklie Marija in Franc, učenca na Bledu; Hacin Marija, učenka, Gabrije pri Celju; Seško Ivan, km. f., Brdo pri Planini na Staj.; Kozole Lojzka in Škrlj Angela, gojenki pri č. šolskih sestrah v Mariboru; T raun Vanda in Lju-bomir, učenka in učenec v Ljubljani; Gospodaric Angela in Turšič flna, učenki V. razr. v Radečah pri Zid. mostu; Herzog Elika in Slekovec Matilda, učenki VI. razr. II. odd. pri Sv. Križu na Murskem polju ; kontesa Zdenka Festetics, Banski dvor pri Vinici, Hrv.; Hreščak Pepca, Hrvatin Nikica, Gržina Kristina, Ličan Tončka, Martinčič Vojka in Ilerčič Zofka, učenke samostanske šole v Trnovem; Zadravec Alojzija in Tkalec Eliz., učenki VI. razr.; Kavčič Feliks, Hatlak Cecilija in Marija, Su-pančlč Marija, Starnberger Hmalija in Alekšič Kristina, učenci V. razr. v Središču; Urbane Pavlina, učenka IV. razr. pri Sv. Štefanu v Ziljski dolini; Bohanec Svojmir, Razlag Janezek in Cr-mel Franc, učenci VI. razr. pri Sv. Križu na Murskem polju. Kralj Ivana, Rebolj Hinko, Weble Demeter, Kremenšek Erma, Germy Fr., učenci c. kr. vadnice v Ljubljani.
„ Angelčkau se je sicer pomnožilo število naročnikov, odkar je postal glasilo „Marijinih vrtcev". Vendar še vse premalo. Zahvaljujoč se vsem dosedanjim naročnikom in podpornikom, nujno prosimo, naj nam ostanejo sami zvesti in naj nam pridobivajo novih prijateljev in pospeševateljev.
„Angelček" izhaja kot brezplačna priloga „ Vrtcu% a se lahko naroča tudi posebe za 1 K 20 h na lete. (Ako se naroči skupno deset izvodov ali več, se mu cena zniža na 1 K.) V Katoliški Bukvami se prodajajo še poprejšnji tečaji, kart. po 1 K, in sicer še vsi razen L, II., IV., Vili. IX.in X. Naročnina naj se pošilja z naslovom: Anton Kržič, c. kr. profesor v pok., ali pa upravništvo „ Vrtca" v Ljubljani (Pred škofijo št. 9.)
Odgovorni urednik Anton Kržl" ' ' " '[atol. Tiskarna v Ljubljani.
Vabilo na naročbo.