Nesloge slovenske žalosten sad.
ii.
Zadnjič smo rekli, da vedno ščuvanje in hujskanje proti duhovščini bilo je najbolj krivo, da duhovščina ni več delala tako goreče, kakor poprej, in da smo zarad tega pri volitvah za kupčijsko zbornico tako sramotno propadli. To pripoznava „Narod" sam rekši, da smo propadli, „ker našeduhovstvo je večidel roke križem držalo in nič ni storilo o pravem času". To sicer ni po vsem res in reči smemo, da narodnjaki bi ne bili vjeli še polovice glasov, kar jih imajo, če bi bili duhovniki roke križem držali. Duhovniki so delali; če pa niso delali kakor nekdaj, jim najmanj sme to očitati „Slov. Narod", ki je svoje dni med drugimi od nemških liberalcev izposojenimi frazami imel tudi to, ,.da duhovniki naj se v politiko ne vtikajo." Zdaj je „Narod" spoznal, da slovenska stranka brez duhovnikov ne opravi ničesa, in to spoznanje je prvi korak k pravemu, odkritosrčnemu pora-zumljenju. Kajti kdor pripoznava, da pomoč duhovščine mu je potrebna, bode dosledno tudi pripoznal, da se mora duhovščini njen trud tudi povrniti, ker vsak delavec je svojega dela vreden.
Kaj pa duhovniki v plačilo zahtevajo? Sami za se nič. Dasi so primeroma z drugimi ljudmi jako slabo plačani, še niso nikjer moledovali, da naj se jim plače zvišajo, kakor so delali drugi ljudje; naša duhovščina skuša sama si pomagati ter je osnovala duhovske podporne družbe, da bi nadlege ne delala ljudem, ki so že itak z davki in drugimi stroški preobloženi. Kar pa duhovščina zahteva, zahteva za slovenski narod, čigar časni in večni blagor ji je pri srcu ter želi, da bi z enako vnemo kakor narodnost Slovencem ohranili tudi katoliško vero, ktera edina človeka obla-žuje. In če duhovščina to tirja, liberalizmu ne nasprotuje; kajti pravi liberalizem je doma le v katoliški cerkvi; liberalizem pa, ki se sedaj šopiri, je najhujši trinoštvo in je ravno pri nas pokazal, da ne zatira samo katoliške vere, ampak da hoče zatreti tudi slovensko narodnost. Da slovenska duhovščina ne zaničuje liberalcev samih, kot liberalcev, ampak da nasprotuje le lažiliberalizmu, ki hoče vničiti vse stare pravice ter eni stranki pridobiti vlado nad vsemi strankami, to je že večkrat pokazala pri volitvah za deželni zbor. G. dr. Zamik je bil ves čas liberalec, in vendar so ga duhovniki volili in priporočali ljudem za deželnega poslanca. Se le ko je hotel v zvezi z drugimi Mladoslovenci ta liberalizem tudi v javnem življenju narodu slovenskemu vsilovati, jela se je duhovščina obračati od njega. Naj tedaj naši liberalni Slovenci zase delajo kar hočejo, — vere jim vsilovati ne moremo, ker vera je poseben dar božji — a po britkih skušnjah
imeli so priliko prepričati se, da liberalizem, kterega nemčurski liberalci razširjajo, narodov ne bode osrečil, ampak da je zanje le pripomoček, s kterim hočejo svojo nenaravno stranko vtrditi, da bi potem tem ložej zatrli vse narode, zlasti slovanske, in dosegli svoje samo-pridne namene. Kdor hoče tedaj v resnici biti slovanski rodoljub, mora temu lažiliberalizmu in vsem od njega skovaniin pravnim načrtom nasprotovati, ki so v prvi vrsti obrnjeni proti katoliški cerkvi, ker liberalci dobro vedo, da ljudstvo, ki pride ob vero, ne bode imelo tudi poguma braniti drugih svojih pravic.
Veseli nas, da se nam od mnogih mlado-slovenskih strani razodevajo želje, da bi se porazumljenje med obema strankama srečno dognalo. Naj naši liberalni Slovenci le izreku, da glede verskih iu šolskih vprašanj hočejo ozirati se na naše ljudstvo, ki noče biti samo narodno, ampak tudi katoliško, in sprava bode kmalo dognana in svet nas bode pri vsih volitvah našel zopet složne in goreče delavne. To pa se mora kmalo zgoditi; kajti če potrdijo volitve za kupčijsko zbornico, bo naš deželni zbor gotovo kmalo razpuščen in vse žile bo treba napeti, če hočemo zmagati. Po izidu volitev za kupčijsko zbornico je pa vsakemu jasno, da gotovo propademo, če duhovščina ne bode delala. In če propademo zdaj, Bog ve, kedaj se zopet toliko opomoremo, da premagamo svoje protivnike, ki bodo čas svoje samovlade obrnili v to, da bodo vtrdili svojo stranko, Komur je tedaj res za slovensko narodnost kaj mar, naj si po moči prizadeva, da bodemo kmalo svetu zamogli naznaniti, da Slovenki smo zopet složni in edini in da se nemčurskih poskušenj ne ustrašimo!
Politični pregled.
V Ljubljani 20. januarja.
Avstrijske dežele.
\z Dunaj». O potovanju cesarjevem v Dalmacijo pišejo vladni listi: Cesar bo šel v Dalmacijo iz tega namena, da bi osebno se prepričal o razmerah te dežele. Po zadnji vstaji te razmere še vedno niso vravnane, dasiravno deželni načelnik baron Ilodič si prizadeva pridobiti ljudstvo za novo vojaško postavo, zlasti za deželno brambo. Cesar upa, da bo njegovo potovanje napravilo dober vtis in pospeševalo rešenje važnih vprašanj.
V pravdi OlIVnlK'iniovi se je primeril 19. t. m. grozen škandal. Predsednik prebere dva dopisa vodstev češke severne in pa turnav-kralupske železnice, v kterih je rečeno, da vse, kar je OlTenheim o razdelitvi dobičkov med ustanovnike teh železnic pravil, ni resnično. Na to pa Offenheim in njegov zagovornik zahtevata, da bi predsednik povabil več prič, ki bodo pričale, da je Offenheim
resnico govoril, med njimi pa tudi ministra Bauhansa, ki sicer med ustanovniki ni podpisan, a je dobil enako drugim ustanovni-kom od onih železnic delnic. — Čedalje lepše reči prihajajo na dan!
OscrNka. Dunajski časniki so naznanili, da se böte delegaciji zbrali že 25. avg. Na Ogerskem pa trdijo, da to ne bo mogoče, ker ogrski državni zbor do tje še ne bo tako daleč, da bi mogel voliti delegacijo.
Vnanje države.
.üciii&ka. Duhovsko semenišče vFuldi je deželna sodnija zaprla, učitelji in bogoslovci ga imajo naglo zapustiti. Škofovo premoženje je pograbljeno, nek župnik je bil iz dežele pregnan.
Francoska. Časnika „Gaulois" in „Figaro" sta dobila pisma od ministerstva v kterih se jima žuga z najhujšimi kaznimi, ako bosta še dalje napadala narodno skupščino in Mac-Mahona. — Zmerno središče in skrajna levica sta imela skupno sejo, pri kteri sta se izrekla zoper neosebni septenat. Zbor je bil po večini prepričan, da bi bile ustavne postave zavržene in da bi potem stopila zopet prejšnja večina na noge, ki bi se na verski in administrativni podlagi zedinila.
■z llayoiinc se piše, da 17. t. m. Nemci še vZarauzu niso stopili na suho. Karlisti pravijo, da bi se temu zelo ustavljali; da pa po ladiji „Gustav" niso streljali. Ladijo bi bili dali nazaj, ko bi bila hotela eolnino plačati.
N|»aiijska. Brž po svojem prihodu v Madrid je kralj Alfonso poslal svoji materi pismo, v kterem pravi, da ga je ljudstvo pozdravilo „kot očeta". Očetovsko veselje v teh letih je pa rado sitno za „očeta". — V uradniških krogih je velika nezadovoljnost zarad tega, ker se vse važnejše službe oddajajo odločnim Alfonsovim privržencem. Kakor poroča nek nemški list, ste sklenili Avstrija in Nemčija skupno enako se zadržati proti novemu kralju, kakor prej proti Serranu, kar se pa nam verjetno ne zdi; vsaj za Avstrijo bi ne utegnilo dobro biti, ker bi jo znalo spraviti v nepotrebne zadrege.
Na Čniigori še ni vse v redu. Turška vlada noče izvršiti sodeb po preiskalni komisiji izrečenih, dokler ne bo sodila črnogorska vlada onih Črnogorcev, kterih obnašanje je zdražilo obsojene Turke, da so tako krvavo razsajali. Črnogorski knez se temu ne ustavlja, zahteva pa, da bi nova komisija obravnavala v Če-tinjah, kamor bi imeli priti turški poslanci. Tega se pa turška vlada brani, češ, da bi bilo pripoznanje neodvisnosti Črnogore. Zato bo morda turška vlada zadovoljna s knezovo obljubo, da hoče sam preiskovati to reč. Turki se menda boje, da bi se med njimi in Črno-goro kaj ne vnelo, kar bi utegnili Rusi gasiti pomagati.
Inserat! He Bprejemajo in veljA tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
n n »i n " ii 16 ,, n |, ,, o ,,
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedieija na Starem trgu h. št. 16.
SLOVENEC.
Politimi list za slovenski narod.
Po poŠti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl.
r.H pol leta	. . 5 ./rfvOTUkr-
?.a če»rt leta	. .	L tft (
V administraciji veK: ^' i-.^ 'j
Za celo leto . . 8 K^Ä^I^S« za pol leta	4 „ TQfS^Jiä
za četrt leta . . 'J „ 10 ,, V Ljubljani na dom posiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Volitve za kupčijsko zbornico.
(Izvirni dopisi)
3*. ljubljanske okolice, 15. jan. No, to so bili pretekli dnevi vroči dnevi za c. kr. beriče, in dnevi polni strahu in upanja za nemškutarje. Naj za danes le en faktum povem, kako se je v našem kraju delalo. Berič Navoda pride v Tomišelj k g. P., kterega pa ravno ni bilo doma. Na njegovo prigovarjanje podpiše sopruga gospa P. legitimacijski list z nemškutarskimi kandidati, ter podpiše ime moža ne sluteča, da to ni po godu možu. Berič odnese list, kmalo na to pa pride gospodar, in ko zve, kaj se je zgodilo, napoti se za be-ričem v Ljubljano. Ker ga ne dobi, gre k c. k. okrajnemu glavarstvu, pove, kaj in kako, ter zahteva svoj list nazaj, se ve, da zastonj, kajti g. W., namestnik bolnega okr. glavarja, si je menda mislil: „Non omnia possumus omnes". (Vsi vsega ne moremo.) Naglo potem pošlje po beriča N., kterega pa niso dobili doma. Še le v četrtič posreči se tovarišem N. dobiti ga doma, in to zvečer ob 7 uri, in sicer v — postelji. Zakaj potem vkljub prigovarjanju svojih tovarišev ni hotel iti v pisarno k g. W., kteri ga je zelo težko pričakoval, mi ni znano, le toliko vem, da je bil g. namestnik okr. glavarja še le drugi dan tako srečen videti težko pričakovanega beriča N. Kako se začudi N., ko sliši iz ust svojega gospoda le mehke in ljubeznjive besede, kajti pričakoval je, da ga bode ostro ošteval, češ, da se je premalo trudil za vlovljenje podpisov. Gosp. W., namestnik okr. glavarja, naroči beriču, naj mu nemudoma prinese v pisarno legitimacijni list g. P., kajti g. P. hodi okoli, da bi list v roke dobil in predrugačil, tu pa gre za"feno „štimo". Berič gre domu ter prinese list svojemu paši, kteri ga dobro shrani. Pojasnila ta reč ne potrebuje, ker je jasna sama ob sebi. Vprašamo pa, če se postava od varuhov njenih tako spoštuje, kaj potem?
Iz Sele 15. jan. Tudi pri nas sta hodila dva z volilnimi listki za obrtnijski odbor od hiše do hiše, in sta boje 10 volilcev vjela. Od teh 10 bi bil eden za nasprotno stranko volil, eden je na obe strani, kakor naleti, vsi drugi bi bili pa gotovo narodnjake volili. Pa naš župan je ta dva moža brž vprašal, s kako oblastjo to delata, in ko mu druzega nimata pokazati, kakor „Zustellungsbogen" (po kteri postavni poti je ta v njih roke prišel, Bog ve!) ju zavrne: „Volitev je prosta, prinesite volilne liste meni in bom dal klicati, potem bo vsak volil, kakor bo hotel, po hišah loviti jih pa ni treba.1. In tako sta odšla proti domu.
Iz rndolišhega okrilja, 14. jan. O nepostavnostih pri volitvah pisati, je gradiva toliko, da je človeku težavno začeti. Skoraj da se je to povsod godilo, toraj za danes v kratkem le sledeče.
Kaže se, kakor da bi se bila vsa nem-čurska svojat zarotila, Slovence pozobati, naj velja, kar hoče. K temu ji niso nobena sredstva presramotna in preostudna, česar nas sedanja volitev za kupčijsko in obrtnijsko zbornico prepriča. Povsod so beriči volilne liste okoli nosili, pa jih niso hoteli volilcem izročiti, so volilce sleparili, naj se podpišejo, saj bodo zarad tega vprihodnje manj davka plačevali, pri podpisovanji so ljudi goljufali, ter dali pred ime križ narediti, ne da bi bil volilec o tem kaj vedel. Vprašam, ali to ni goljufija, ali to ni sleparija? Nek berič sam je to spoznal, ko je imel že nekoliko preveč špirita v glavi, plačanega od tistih 5 goldinarjev, ki jih je imel ko popotnico na dan.
3Va Jesenicah, 11. januarja Pri volitvah v obrtnijski oddelek se je pri nas ravnalo z največo zvijačnostjo; da bi jim kteri volilec ne bil odšel, je župan volilne liste namesto srenjskemu slugi dal uradniku kr obrtnijskega društva, in ta jih je s svojima služabnikoma v nedeljo med kršanskim naukom podpisovati okrog nosil. Z največo hitrostjo brez ugovorov so silili se podpisati, rekoč, da se mudi, ker v 24 urah mora biti že vse oddano itd. Le eden vse hvale vreden kovaški mojster F. P., ki se je še vselej značajnega pokazal, se je tej sili ubranil in rajši nikogar podpisal, kakor da bi zoper svoje prepričanje po sili volil. Veliko obrtnikov pa še volilnega lista ni dobilo. Kako je ta gorenjski „moloh" (kr. obrtnijsko društvo) naše sicer tako pošteno ljudstvo si odvisno storil in ga zdaj tako zbegal, da še proste misli izreči ne upa, to ni mogoče dopovedati. Bodi Bogu potoženo!
Iz Doline, 15. jan. Čeravno se pri volitvah na Dolince ni bilo nikdar dosti zanašati, kakor je že večkratna skušnja pokazala, vendar je zelo dvomljivo, da bi bili vsi dolinski obrtniki uemškutarske in od nasprotne stranke priporočane kandidate v obrtnijski oddelek volili, ko bi se bila volitev postavno vršila. Naj toraj svet zve, kako so Dolince na limanice vjeli. 5. t. m. je županstvo še le po-oblastilne liste prejelo; dva dni potem pa je prišel sluga gorenjske kmetijske družbe, je hodil okoli vsili tukajšnjih obrtnikov in jim tiskane liste z nemškutarskimi kandidati v podpis ponujal. Večidel še vedeli niso, za kaj tukaj gre. Zraven je pa znal posel tudi tako lepo govoriti, da se mu skoraj ustavljati ni bilo moč. Rekel je: „Le brez skrbi podpišite, tukaj gre za davke, ki nas (obrtnijsko družbo) ravno tako tlačijo, kakor vas. Tu na tem listu so pa že nasvetovani in priporočeni možje, ki se bodo za to potegovali, da ne bo toliko patenta plačevati." — In da bi se kdo ne upiral, je najprej dva bolj odlična moža za podpise vjel in potem je pri drugih kar pristavljal: „Saj se je ta in ta tudi že podpisal". Iu na ta način je vse tukajšnje obrtnike (18 glasov) oslepil, da so našim nasprotnikom glasove dali. Pozneje so se pač nekteri za ušesini praska li, ko so zvedeli, kako so bili opeharjeni.
Pač je tudi pri nas treba zaklicati: Luč, luč ! ker je v političnih rečeh neznana tema. Nasprotniki pa ravno temo ljubijo, ker vedo, da v kalni vodi se lože ribice love. Tiste pa, ki bi zamogli ljudem oči odpreti, duhovne, so s tem neškodljive storili, ker so ljudem v glavo vtepli: „Duhovnov ne volite! kaj ima duhoven opraviti s politiko! Duhoven naj se cerkve in svojih reči drži!" Kakor da bi ne bila dolžnost duhovnih pastirjev svoje farmane tudi v tem podučiti in jih pred zgrabljivimi volkovi svariti. — Saj vendar ni treba dosti možgan za to, da tudi naš kandidat ne bo za povišanje davkov; pač pa bo naš za korist in za potrebe domače dežele, med tem ko bo nem-škutar vedno našim pravičnim zahtevam nasproti. — Ako se v Dolini ne osnuje kmalo katoliško-politično društvo, bo za Kranjsko zgubljena! Toraj, možje, na noge! obrnite se do tistih, ki vas znajo podučiti, ki imajo srce za vas in vam bodo tudi radi pomagali.
■z Dolenjskega, od straže. — 14. januarja. y. — Nemčurska sleparija pri volitvah za obrtnijski oddelek je tukaj tako silna bila, da nam je nemogoče zmagati, ako se v drugih krajih bolje ne godi naši pravični reči.
V nedeljo pride v Čatež brič iz Jesenic z volilnimi listi, ktere je imel volilcem izročiti. Ali gosp. gozdar Svoboda, pred par leti,
pravijo, še narodniak, sedaj pa hud nemčur in zagrizen liberalec, ki je neki prejel pismeno inštrukcijo od Dežmana, — če smo resnico čuli, — ta Svoboda se je predrznil volilne liste konfiscirati in na tihem po briču v svoje stanovanje pozvati volilce. Nekteri volilci pridejo, in gospod gozdnar jim prav po liberalno ukaže, naj se na prazne liste podpišejo za 12 odbornikov, ktere bodo v Ljubljani volili, druzega nič. Tako nekaj nevednih strahopotnežev brž vjame v mrežo, drugi pa se mu ustavijo, ne vede, kaj da pomenjajo podpisi. Ko vidi, da se mu sleparija noče prav posrečiti, pošlje drugi dan k volilcem na dom svojega „agenta" Zevnika, kteri je imel nalogo previdne može s sladko svojo besedo preslepiti, da bi podpisali prazne liste in tako nemčurjem izdali svoj narod; pa zastonj, hvala Bogu! —
Še dalje je segala Svobodova sila in sleparija. Janez Lopatič in Matija Kožar, oba mlinarja v Malenci, prideta k Svobodi in zahtevata volilna lista. Prvi ga dobi, drugemu pa zaničljivo reče nemčurski gozdar: „Menda ste že stari 24 let in ne potrebujete jerofa", in mu noče izročiti volilnega lista, izgovarjaje se, da ga je poslal gosp. Kodriču, kteri je tudi bolj nemčurske krvi. Vsled tega silnega ravnanja sta se dva druga ustrašila, da nista zahtevala volilnih listov. Pri taki volilni prostosti ni čuda, da smo v vsi fari le 3 glasove vjeli! Vi nemčurji, je mar postavno tako sle-pariti pri volitvah? Gosp. Svoboda, ste mar vi jerof našim volilcem, ker ste jim uplenili volilne liste? Tako skrbite za ljudstvo, kterega žulji so vam pomagali k bogastvu in veljavi? Zakaj so se tako tiho vršile volitve? Zakaj ni bilo oklicano, da imate vi volilne liste? Menim zato, da bi duhovni ne izvedeli vaše sleparije ter ne mogli podučiti nevednih volilcev! Vi, nemčurski liberalci, ste nam lepo pokazali, da je vaše ravnanje pri volitvah nepošteno in krivično, ker si niste upali v očitnost ž njim.
Naše ljudstvo ima še kaj malo narodne zavesti. Na meji so mu bratje Hrvatje, kteri so se mnogo trudili, da so si priborili nekoliko prostosti in pravic, pa se ne zdrami. Du-hovšina ga vzbuja, kar je mogoče, toda vspeli je majhen, in temu se ni čuditi, kajti ljudstvo je še polno tlačanskega duha in vajeno v svoji revšini poslušati one, kteri mu iz denarnih zadreg pomagajo in potem žugajo s tožbami, ako bi ne bilo pokorno.
Iz Črnomlja, 17. jan. Veliko si že pisal, ljubi „Slovenec", o nepostavnostih, ktere so se godile po naši ljubi slovenski deželi o volitvah za obrtnijsko zbornico; ali kar se je godilo v črnomeljskem okraju, posebno v Poljanah, to presega vse. Ker so Poljanci, kakor se čuje, vložili protest, boš tako zvedel in lahko svetu naznanil.
Povem ti danes le to, da se strašno hu-duje naša gospoda in ta sveta jeza leti najbolj nad Poljance. Ako bi ti to čul, mislil bi, da se ti gospodje potezajo za „svetost postave", ktero so tako grdo ravno oni z nogami teptali. Bil je pretečeni teden tukaj Peter Jonke, posestnik iz Dola št. 9, in prosil za „pasoš" (pas), ker je pohišni kramar, pa gospoda ni mu ga hotela dati, ker je mislila, da je bil tudi on zraven, ko so volilci zahtevali volilne liste, ki so bili nepostavno podpisani in prazni, nazaj. Moral je še enkrat storiti čez 4 ure dolgo pot, in prinesti od župana potrdilo, da ga ni bilo zraven. Res čudno! Župana, ktera sta že precej dolgo časa v preiskavi zaradi goljufije, imata pri gospodi postave pravico. Posebno se usti tudi tukajšnji ranocelnik g. I Pavlin in pravi, da so Poljanci zato protesti-
rali, ker so volilni listi žuti (rumeni), kar kaže, da bi oni — to je nemškutarji, kmetu pomagali. Kak papir bi pač moral biti, da bi gospodu ranocelniku k pameti pripomogel, da bi se zavedal svojega posla, ne pohujševal ljudi s svojim umazanim jezikom, in se ne obnašal tako, kakor najbolj divji š-r.
Toliko za danes! Imamo še polno torbo, ktero bomo pa nekoliko pozneje iztresli, in lahko, da se med to šaro bo našlo tudi kako vretence, ktero bo tudi na belem papirju zna-biti nekteri m prineslo tisto, s čemur se zdaj drugim grozijo.
Dragic pri Čabni, 11- pros. (Volitev pri luči.) Včeraj v nedeljo 10. t. m. vršila se je pri nas volitev v trgovinsko zbornico za obrtnijski oddelek, in sicer tako čudno tako nenadoma in v tako nenavadnem času, da se pač sme vprašati, je-li to postavno? Včeraj namreč v nedeljo 10. t. m. primaha že precej pozno popoldan žandar iz Pirč blizo Broda v Drago, in jo krene urno, kar se je dalo, v Podpresko k našemu g. županu. Prišedši v hišo županovo, odpre besago, izleče iz nje pisma in — 10 volilnih legitimacij ali glasovnic obrtnikov tukajšnje županije leži na županovi mizi. Začuden ga vpraša gosp. župan, kako da mu tako nenadoma doide ta prikazen. Žandar mu odgovori: „Dobili smo včeraj 9. t. m. na postajo v Pirčah iz Kočevja te liste z nalogo, jih precej drugi dan raznositi po raznih županijah in v ponedeljek 11. t. m. podpisane poslati nazaj v Kočevje. Naj skrbi gosp. župan, da se ta reč še danes izvrši, ker ima dolgo pot (dobre 4 ure) nazaj v Pirče, da se glasovnice, kakor je naročeno, že v ponedeljek odpošljejo v Kočevje." —
Kaj je storiti tako naglo? Časa ni zgubljati, torr.j urno na delo. Glasovnice v Stari-in Novivinkel pošiljati, ali pa volilce k županu poživljati pri tako pozni uri in toliki daljavi ne kaže, kajti niti gosp. župan niti žandar v tako poznem času, pri takem snegu iu pri tako težavnem potu tega nista zavezana. Tri glasovnice se tedaj kar „skartirajo", uni dve v Drago hitro odpošljete iu volilci iz Podpreske k gosp. županu pokličejo. Že v mraku se snidejo, in gosp. župan jim ob kratkem razloži namen volitve. Sedejo k mizi in pri poliču hrvata, pri svitu berleče sveče začno se pomenkovati, kaj je storiti. A pove se jim, da reč mora biti že danes končana in jutri v Kočevje odposlana, dalje čakati ni mogoče. Pa čemu dalje premišljevati, saj leži pred njimi na mizi listič, na kterem se svetijo z debelimi črkami tiskaua imena 12 nemčurskih moži-celjuov. — Možje jih ogledujejo — berejo in berejo ta čudna imena, a vsak precej pravi: „Jaz teh ne poznam in jih tudi ne volim". Sklenilo se je potem enoglasno nobenega teh na lističu „tiskanih" ne voliti. Za gotovo vem, da v dveh naših županijah ni bil niti eden od ljubljanskih nemškutarjev postavljen in nasvetovan kandidat izvoljen, kar je tem bolj pomenljivo, ker s to volitvijo so se nemčurji še celo med Kočevarji strašansko in sramotno „blamirali!" —
V ponedeljek zjutraj smo videli, kako je „das Organ der öffentlichen Sicherheit", ko je svojo nalogo izvršil, korakal nazaj proti Kočevju. *)
Domače novice.
Ljubljana, 21. januarija
(O Vile zu Vesteneehu), je se
vedno vse tiho, dasiravno se ne ve, kako je volilna komisija Klasove štela.
*) Dopisi nam bodo vselej dragi. Vred.
(Podlost in nesramnost nemčurskih lite-ratov) po domačih in tujih nemčurskih časnikih je po volitvah tako grozna postala, da se pošten človek res že sramuje tak list v roke vzeti, če ga kdo vidi. V prvi vrsti med tem izpuhom vse gnjilobe je garjevi ,;Tagblatt", kteremu strežejo „špiceljni" in drugi brez-zuačajni ljudje, ki bi težko dokazali, da se na pošten način žive. Taki ljudje so navozili v oni ostudni list v ponedeljek toliko gnoja iz vseh kotov, da se je čuditi, po kakih kanalih in kloakah se ga dandanes še more toliko najti. Z gnojnimi vilami ga potem mečejo po vseh bolj odličnihjiarodnjakih, zlasti po vodniku našem gosp. dr. Bleiweisu. Kreature, ki se pred vsako zvezdico, zlatim zavratnim robom, celo pred vsakim beričem po trebuhu plazijo, ki niso vredne, da bi le dr. Bleiweisova senca na-nje padla, se drznejo tega častitljivega moža, v čegar pošteni obraz ves narod spoštljivo in zaupljivo gleda, imenovati „den allen Stänker!" Pred tako predrznostjo nam pač um zastane. Kreature take podlosti, poulične pobaline zavračati, za to pač ni pero pravo orodje, marveč pasji korobačv zavihani roki kakega trdnega hlapca. Mi se ne čudimo, kako da politična policija takega razgrajanja ne ustavi; to namreč ne spada več v njeno področje, ampak v področje navadne mestne policije, ki ima za to skrbeti, da žganja pijani „šnopsarji" javno po ulicah ne razgrajajo; čudimo pa se tem bolj, da se načelnik mestne straže, ktera lovi razgrajajoče pijance in jih spravlja čez noč na trde deske, da se tam zopet strezujejo, ne zmeni za to, kar se v „blatnih ulicah" počenja. Na gospoda Ahčina se mu ni treba zanašati, kajti ta ima posel z nami, ki še spadamo v njegovo področje; s pijanimi „šnopsarji" se on ne bode pečal. Toraj, gospod Bertolo, pozor! — Mi tu zdaj za vselej povemo, da sami ne bomo lovili fantaliuov, ki iz oken na memogredoče pljujejo, če bi nam tudi izvrstna državna policija in c. k. pravdništvo ne spodnašala pristavljenih lestev, kedar bi radi kakega takega pobalina za lase prijeli; naj mestna policija skrbi za javni red, kajti nas je sram pretepati se s tako surovo pijano drhaljo „štenkarjev", ker „quo-tiescunque cum stereore certo . . ." itd.
(„Novice') stavijo na laž „Tagblatt" z avtentičnim poročilom o pogovoru g. dr. Blei-weisa z vladnim načelnikom vit. Widmannom. Bomo videli, če se ne bo gospod Widmann ustavil temu, kar „Tagbl." o njem piše, namreč, da je g. dr. Bleiweisa on imenoval „einen alten unverbesserlichen Stänker und Volksverhetzer" in če bo pustil veljati za resnico laži, ktere je „Tagbl." poročil kak „špicelj!" — Tudi beremo v „Novicah", da je po „Tag-biattu" nesramno napadeni in razžaljeni deželni uradnik g. Kreč vložil tožbo zoper ta list pri deželni sodniji. Pred takimi ciganskimi literati, kakor so „Taglattovci, pač ni noben poštenjak več varen.
(Slovenski poslanci) v Ljubljani bivajoči, namreč dr. Poklukar, dr. Zarrnik, Kramar in Ilorak so preteklo soboto poslali ministru Banhansu telegram, ki pritrjuje telegramu Blei-weisovemu, a ,n£ laž postavlja telegram Dež-mana, Schafferja in Suppana. Dr. Itazlag tega telegrama ni hotel podpisati, kar bolj natanko spodej pretresamo.
(O dr. Razlagu) zvemo iz sicer nezanesljivega „Tagblatta" sledeče, kar bo njegove volilce na Notranjskem gotovo mikalo. Ko so na znani dr. Bleiweisov telegram do ministra Banhansa nemčurski poslanci Schaffer, Suppan in Dežman odposlali svojo nespodobno telegra-
fično neresničnost na Dunaj, se je podaio ne» kaj mladoslovenskih narodnjakov k dr. Razlagu prigovarjat mu, da bi tudi on — enako dr. Poklukarju, Kramarju in dr. — o nepo-stavnostih pri volitvah do ministerstva poslal telegrafično pritožbo, ki bi oporekala temu, kar so telegrafirali nemčurski poslanci. Ali pa mislite, volilci njegovi Notranjci, da je Vaš poslanec uslišal prošnjo svojih prijateljev? Ni je uslišal, ni se pritožil zoper volitve, marveč ostal tiho doma, kakor da bi ga vse nič ne brigalo, kar se je zdaj na Kranjskem godilo. „Tagblattt" ga za to — se ve da — na moč ivali, mi pa ga priporočamo volilcem njegovim, ki zdaj menda so že spoznali, koliko je ura pri dr. Razlagu.
(Gr. Samassa) je Zadobrovcem pisal, da jim hoče zvon preliti, če mu toliko doplačajo, kar bo novi zvon težji od sedanjega. To je prav, pa tudi potrebno, če hoče g. Samassa kot zvonar ohraniti si dobro ime. Kajti ravno slabi njegovi zvonovi so največ pripomogli, da so jih jeli naročevati drugej. Veseli nas, da naše opazke niso bile zastonj, da bi le tudi kaj koristile glede cerkvi nasprotne politike g. Samasse.
(Neopravičena jeza.) Tukajšnji nemčurski dopisnik graške „Tagespošte" in „N. fr. Pr." se huduje nad slovenskimi listi, ki kritikujejo ravnanje nekterih nemčurskih kupcev in obrtnikov, zlasti ljubljanskega zvonarja g. Samasse. In vendar Slovenci v tej reči posnemamo le svoje nemčurske protivnike. Ko se je zidala velikanska nova realka, naši nemčurji domačim obrtnikom največ zarad tega, ker so po večini narodnjaki, niso hoteli dati nobenega zaslužka, ampak so vsa dela raji izročili dunajskim mojstrom, ki so se pa tako dobro ohnesli, da že zdaj vse reži, in da namerava mesto, kakor smo čuli iz zanesljivega vira, poslopje hranilnici nazaj dati. Tudi nam je še dobro v spominu, kako je pri zadnji volitvi za deželni zbor g. inženir Z. g. Dolharju žugal, da ne dobi od njega nobenega dela več, če ne voli nemčurskega kandidata. Najmanj vzroka pa ima g. Samassa pritoževati se, da se mu godi krivica. G. Samassa je s cerkvenim denarjem obogatel, je pri duhovnih iskal svojega dobička in vendar je ostentativno vedno držal s stranko, ki hoče katoliško cerkev čisto zatreti, je pred 6 leti podpisal glasovito spomenico, ki je duhovne dolžila, da zapeljujejo ljudstvo itd. itd. Mi smo vse to dobro vedeli, pa smo molčali. Tudi to smo vedeli, da so njegovi zvonovi jako slabi, odkar jih vliva iz japaneških topov, v kterih je veliko svinca, pa smo — molčali, ker smo pričakovali, da bode g. Samassa sam previdel svojo korist ter kot previden mož ravnal. Če tega ni storil, naj nasledke pripiše sam sebi, nam pa se je zdelo potrebno ljudi opomniti na to, da jih obvarujemo škode.
(„Narod") je bil v torek zopet konfisciran zarad dopisov izpod Krima in iz kamniške okolice, ki sta popisovala, kako se je o volitvah tam godilo. Iz tega se vidi, da bi bilo vladi najljubše, če bi o volitvah brž vse potihnilo. Pa ne bo!
(Slovensko gledišče.) Zopet lepa predstava, pa prazni prostori! Prva igra „Garibaldi" je zbudila dosti smeha, gospod Kajzelj je vedno enako izvirno komičen. — „Obžetnice" prvi del je bil malo dolg, zato občinstvo mrzlo; v drugem s petjem prepletenem delu so slovanske noše in plesi ogreli gledalce, ki so ob koncu ploskali. Veče naloge v tej igri ste imeli gospodičini Ledarjeva in Podkrajšekova in gospoda Jeločnik in Nolli, ki so jih tudi dosti dobro izpeljali; gospod Kajzelj je kot učitelj
s svojo šolsko mladino zopet veliko smeha napravil. Sploh pa bi bilo igranje lakko malo gladkeje in urneje. — Omeniti nam je še tu, da vodja nemškega gledišča je odrekel sloveu-skim igralcem vso pomoč, zlasti rabo garderobe. In vendar nosijo naši Slovenci pridno denar v nemško gledišče, dasiravno se splošno še mnogo slabše igra, kakor včasih v slovenskem! Kdaj se bomo spametovali!
(Ljubljanski porotniki) za prvo letošnjo sesijo so bili že 11. januarja izžrebani v navzočnosti c. k. dež. sod. preds. dr. Lusehina, svet. Perka, v. Zhubra, drž. pravdnika Peršeta, in dr. Suppantschitscha iu zapisnikarja Antona Višnikarja. Glavni porotniki so: Kraljič Anton, posestnik iz Kremence; Pezdir Andrej, posestnik iz Brezovice; Židan Janez, posestnik iz Sela; Ilabe Štefan, posestnik iz Goč; Achtschin Albin, ključ, mojster iz Ljubljane; Vari Tomaž, posestnik iz Črešnovice ; Obreza Adolf, trgovec iz Cerknice; Škofic Franc, trgovec iz Ljubljane; Žumer Jakob, mlinar iz Podholma; Vevar Martin, posestnik iz Lukavice; Dekleva Alojz, posestnik iz Postojne; Tomšič Miha, posestnik iz Hriba; Millitz Rud., hišni posestnik iz Ljubljane ; Pikuš Gregor, mlinar iz Bistrice; Mat-jan Janez, mizarski mojster iz Ljubljane; Wakonigg Janez, trgovec iz Litije; Mayer Alojz, vel. posestnik iz Zg. Šiške; Smolinar Sini., posestnik iz Koprivnika; Jelovšek Marko iz Vrhnike; Samsa Andrej, mlinar iz spodnjih Semon; Eržen Franc, posestnik iz gornje Lip-nice; Vadnov Josip, krčmar iz Postojne; Oven Janez, krčmar iz Brezovice; Plautz Jan. jun., trgovec iz Ljubljane; Rus Lovro, posestnik iz Št. Vida; Petrič Anton, posestnik iz Blok; Zupan Matevž, trgovec iz Ljubljane; Ledenik Alfred iz Ljubljane, trgovinsko društvo; Ver-hunec Andrej, posestnik iz Bleda; Jeklar Matevž posestnik iz Bleda; Vernik Tomaž, hišni posestnik iz Ljubljane; Ilieng Henrik, trgovec iz spodnje Šiške; Hartman Janez Alfred, agent iz Ljubljane; Tome Janez, hišni posestnik iz Ljubljane; Jamšek Jan., trgovec iz Ljubljane; Gamš Janez, posestnik iz Iške Loke. Namestniki pak so: Förster Anton, pevski učitelj; Lozar J., kramar; Jeras Josip, hišni posestnik; Bilina Hipolit, gostilničar; Lavrin Josip, hišni posestnik; Hansel Vincencij, hišni posestnik; Svetel Avgust, pek; Koren Franc, hišni posestnik; Kotnik Anton, hiš. posestnik; — vsi iz Ljubljane.
(Nemčurski „volilni odbor") se zahvaluje v „Laib. Ztg." in „Tagblatt-u" ošabno „kranjskim volilcem", ki so pomagali nemčurski ko-teriji do zmage. Ali ni taka zahvala prava bedarija? Naj bi se prav ponižno zahvalil beričem in drugim c. k. osebam, ter nevednosti preslepljenih volilcev, ker brez vsega tega ne bi bili nikdar „zmagali".
Razne reči.
—	Postojnska čitalnica napravi v nedeljo 24. t. m, v prostorih g. J. Doxat-ovih „besedo" v spomin Valentina Vodnika s sledečim programom: 1. Slavnostni govor, 2. petje zbora, 3. komičen prizor, 4. petje zbora, 5. tombola, 6. ples (svirala bode domača godba). Začetek ob '/s7- uri zvečer.
—	Iz Sel c, dobili smo sledeče pojasnilo: V št. 5 „Slovenca" je delovodja v Palmerjevi parketni fabriki, ki je tovarša strelil, popisan kakor surov človek, kteri za božjo službo, molitev i. t. d. ni nič porajtal. Pa tukaj je bil ob nedeljah in praznikih gotovo pri očitni božji službi in mu tudi na sv. Itešnjega telesa dan
ni bilo preveč, da bi ne bil šel v vrsti z drugimi za procesijo. Sploh pravijo tukaj od njega, da je bil pravšen človek, samo silno hude jeze; pa tudi vzrok, za kterega je na tovarša ustrelil, je bil, kakor se pripoveduje, tak, da bi bila tudi bolj hladnemu kri zavrela. Čvrsti mladeneč, od kterega nadalje „Slovenec" pripoveduje, je bil sicer 27. grudna pr. 1. hudo ranjen, ker mu je bila kost na plečih prebita in je bil globoko v pljuča zadet, pa 12 ur potem ni umrl, temveč še zdaj živi, in od dne do dne je več upanja, da bode okreval. Nasprotno pa je ranjeni v Soteski, o kterem dopis pravi, da še živi in trpi velike muke, čez 21 ur umrl, tedaj že zdavnej zakopan.
—	Mrtvega človeka so 18. t. m. pri papirnici v Vevčah izvlekli iz Ljubljanice. Bil je doma v Sostrem in pogrešali so ga že 6 tednov. Natolcevali so dva človeka, da sta ga umorila in vrgla v vodo; a ker je ves denar imel pri sebi, je skoro gotovo v pijanosti sam padel v vodo in utonil.
—	Dolgo spanje. Učence v neki odgo-jilnici so zbujevali s pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus", na kar so učenci odgovarjali navadno: „Na večne čase ! Amen." Nekega dne, ko je bil predstojnik že vse poklical, gre še enkrat po sobah, da bi se prepričal, so li vsi vstali, ali ne. Pa, oh, koj prvi je še sladko spal. „Kako dolgo boš pa še spal?" zavpije. „Na večne čase! Amen", odgovori učenec, ki se ni spominjal prvega klica.
Prihajajoči in odhajajoči železnični vlaki v Ljubljani.
Južna železnica.
Iz Dunaja poštni vlak ob 3. uri 4 min. popoldne.
„ ,, brzovlak „ 6. „ 8 „	zvečer.
„ „ hitri pošt. vi. „ 2. „ 48 „	ponoči.
„ „ zmešanivlak „ 9. ,, 17 „	zvečer.
Iz Trsta brzovlak	10. „ 81 ,,	zjutraj.
„ „ poštni vlak 12. „ 57 „	opoblne.
„ „ hitri postni vlak 3. ,, 43 ,,	ponoči.
„ ., zmešani vlak 4. „ 45 „	zjutraj. (Brzovlaki stoje po 4 min., navadni vlaki po 10 min., zmešani po pol ure.)
Kudolfova (gorenjska) železnica.
Odhajata na dan po 2 vlaka; prvi ob 3. uri 65 min. ponoči.
drugi ,, 4. ,, — „ popoldne. Prihajajo pa trije: ob 2. uri 30min. ponoči izsv. Valentiua. „11. „50 „ zjutraj
i» »i »> „ 7. ,. 5 „ „ od Lesec (pa le tržne dneve, t. j. ob sredah in sobotah.)
Listnica vredništva.
Došlo nam je o volitvah, pa tu di o drugih rečeh, toliko dopisov, da ne moremo vseh ob enem natisniti. Zato prosimo potrpljenja, bo prišlo vse na vrsto.
Umrli so:
18.	jan. Anton Lunder, krojača otrok, 33/4 1., za vnetjem vratu. — Tomaž Dornik, delavec, 50 1., za razlivom v pljuča. — Matej Kastelic, delavca otrok, 2 '/3 1., za škrlatom. — Ana Elsner, hči tobak, oskrbnika 23/4 1., za vnetjem vratu.
19.	jan. Marko Okom, sin lajt. vdove 11 1., za prsno vodenico.
Eksekutivne dražbe.
25.	jan. 3. Miroslav Vilhar-jevo iz Ivalca (36883 gl.) v Ljubljani. — 3. Lukež Gorjanč-evo iz Hrenovice (1423 gl.) v Senožečah. — 2. Tine Maternik-ovo iz Ljubljane (2400 gl.), obe v Ljubljani. — 2. Andr. Net-ovo iz Kokrice (19820 gl.) v Kranju.
26.	jan. 3. Jan. Osvald-ovo iz Seče (1200 gl.). — 3. Jur Lipovc-evo iz Seče (525 gl.), obe v Kočevji. — 3. Jan. VVeitz evo iz Gorič (2525 gl.) v Senožečah. — 3. Janez Mcrvar-jevo iz Preske v Trebnjem. — 3. Andrej Švigel-novo iz Spodnje vasi (1141 gl.) v Planini. — 2. Simon Drinovc-evo iz Sterževcga (210 gl.) v Kranju. — 2. Jak. Kahoric evo iz Matož (600 gl.) v Kočevji. — 1. Ane Praprotnik-ove iz Občine v Litiji. —
3. Jož. Lavrenčič-evo iz Verbov, — 3. RI. Roš-evo iz Knježaka, obe v Bistrici. — 3. Marija Sašovc-evo iz Volčjega potoka v Kamniku. — 3. Jurij Rigler-jcvo iz velikih Poljan (520 gl.), — 2. Tone Pirnat-ovo iz velikih Poljan (520 gl.) obe v Ribnici.
27.	jan. 3. Jože Pirc-evo iz Podlubnega (473 gl.) v Rudolfovem. — 2. Jan. Petrič-evo iz Dul v Ribnici.
28.	jan. 3. Janez Ban-ovo iz Stare vasi (3480 gl.) v Mokronogu, — 2. Mili. Jeršin-ovo iz Zavertač (1750 gl.), — 1. Jož. Škufie-evo iz Police, — 1. Ton. Zupančič-evo iz Kozlevc (1346 gl.), vse v Zatični. — 2. Jan. Zakrajaek-evo iz Planine (1460 gl.), — 2. Marija Izatič-eve iz Kočevja (310 gl.), — 1. Ant. Lazer-jevo iz Pirč (885 gl.), — 1. Fr. Erjave-evo iz Zallnern (225 gl.), — 1. M. Kofler-jeve iz Mačkove Vasi (610 gl.), vse v Kočovji.
IVIricrullčii«1 drimrnc fene
20. januarja.
Papirna renta 70.10. — Srebrna renta 75 50. — 18601etno državno posojilo 111 50. — Bankine akcije 936 — Kreditne akcije 225.25. — Londor. 111.10. — Srebro 105 70.— Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 8.91.
DcnarMvcne cene. 19. januarja.
Državni fondi.	Uenar. B'ago.
5°/0 avstrijska papirna renta ....	70.—	70.10
5% renta v srebru..............75.50	75.40
Srečke (loži) 1854. 1..............104.50	105 —
„ „ 1860. 1.. celi.....112,—	112.25
„ „ 1860. 1., petinke . . . 114__115—
Premijskl listi 1864. 1.,............138,—	138.50
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5%................93.50	94—
Kraujske, koroške in primorske po 5°0	86.50	—.—
Ogerske po 5%................78.20	78.60
Hrvaške in slavonske po 5°/0 ....	79.75	80.15
Sedmograške po 5"/0 ............76 40	76.75
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke..............946	948
Unionske banke................103 50	103.75
Kreditne akcije................224.50	224.75
Nižoavstr. eskomptne družbe ....	850.—	855.—
Anglo-avstr. banke.......134.78	135—
Srečke (loži).
Kreditne po 100 gld. a. v. .	164,—	165—
Tržaške „ 100 „ k. d. .	107.—	107.50
„ „ 50 „ „ ., .	52.—	53.
Budenske „ 40 gld. a. v. .	25.—	25.50
Salmove „ 40 „ „ „ .	32.—	33.—
Palffi-jeve „ 40 „ „ „ .	24—	25.-
Clary-jeve ,. 40 „ „ „ .	26.25	26.50
St. Genois „ 40 „ „ „ .	25.50	26.50
Windischgrätz-ove „ 20 „ ,, „ .	22—	23.50
Waldsteiu-ove „ 40 „ „ „ .	22.50	23.50 Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . •............5.25	5.20
Napoleonsd'or..................8.91	8.91'/,
Srebro . . . ...............105.70	105-80
ifi'odpisani si šteje v čast slavnemu ' občinstvu naznaniti, da je napravil v Ljub- < ljani zalogo
| prelepih z oljnatimi barvami
| tiskanih podob
( cerkvenega in svetnega pomena. -
f Podobe brez graje in napake v lesenih
1	lepo pozlačenih okvirjih se prodajajo ko-
i	likor mogoče po nizki ceni. Ima podoba
I	kako napako, ali če je bila na potu po-
I	škodovana, se vzame nazaj brez ugovora, .
i	ter se z drugo nadomesti, da se nam le
>	v osmih dneh to naznani.	1
>	Podobe so vsakoršne velikosti, tedaj	1 J	pripravne za cerkev, za nizke in visoke	-I	sobe. Zato jih priporočamo tudi kakor	, I	prav prilične spominke, darila za godove
)	itd. — Da si zamorejo tudi manj pre-
V	možni podobe omisliti, ne tirjamo vsega
I	plačila na enkrat, ampak smo zadovoljni I
(	z mesečno plačo v osmih obrokih.	,
I Zaloga podob je pri gosp. Ludoviku ■ ( pl. Marclictti-ju, nasproti zvezdnega , ( drevoreda v hiši banke „Slovenije".
( (67—8)	Ferdinand Rudi.
^ ^^^^^^^^^^^^ .—■—■* - ^^^^ ^^^^	^^^	L
Natisnili Blainikovi dediči v Ljubljani.
izdajatelj in ca vredništvo odgovoren: F. Pevec.