Kal«li*k cerkven Ihl. Danica izhaja 1.. I", iu 20. dne vsaciga uu oli poli, in velja po posli /u trlo It iu »M., /a pol leia 1 gld. 60 ki . v liskarniri sprejemana na leto 2 eld 60 kr. in na pol l«>ta 1 sld. 30 kr.. ako uni dnrvi za.iri-.j.. v nedeljo ali praznik. izid.- Dani«-a dan poprej Tečaj \\. V Ljubljani 20. listopada IS<>'2. UM 33. Beseda v slavni spomin na slovstvene zasluge p|o-kojnega kneza in škofa Lava minskega Antona Martina Slomšeka. (Govoril gosp. Franci Ak Košar, špiritval v Marburškem semeniau. o shodu Marburške čitavnice 26. oktobra 1862.) (Dalje.) Od tiste dobe so začeli Anton Martin slovenske bukve marljivo prebirati in se vaditi v slovenski pisavi raznih sestavkov, ter so si v malo letih pridobili toliko izurjenost, da so stopivši v Celovško semeniše vse druge bogoslovce v slevrnšini tako daleč prekosili, da so na prošnjo takratnega semeniškega ravnatelja začeli slovensko slovnico bogoslovcem razlagali. Tako je bila utemeljena s to I i ca slovenskega jezika v Celovškem senienišu, ki se stoji do dnešnega dne, in Ant.Martin kakor bogoslovce so bili na njej pervi učitelj *). Ker so bili ob enem za knjižničarja v semeniški knjižnici postavljeni, so imeli priliko, se s cerkvenimi učitelji seznanili. Govorniška lepota njih spisov je mladega slovenskega učitelja, kteri je bil tudi sam z lastnostmi za govornika od Božje previdnosti tako bogato obdarovan, silno prevzela in nadušila. Veliko ur so prebili v knjižnici in si cele izpiske iz raznih cerkvenih učiteljev delali, ktere so potem v slovenski šoli učencem za prestavo v slovenski jezik podajali, in kteri od njih popravljeni so se potem ustmeno pred-našali in tako je postala slovenska šola ob enem tudi šola slovenske cerkvene zgovornosti, in zopet Anton Martin kakor bogoslovec nje pervi učitelj. Iz tega se vidi, da so bili pokojni vladika že kakor bogoslovec bolj podobni dozorjenemu možu, kakor pa mladenču; živili so, kakor njih verstniki terdijo, le edino za bogoslovske vednosti in slovensko slovstvo, za vse posvetno jim mar ni bilo, in ne bomo se čudili, da je pri takem obnašanji že takrat krožila med njih verslniki preroška govorica, da utegne bistro glavo tega verlega bogoslovca še kinčati ktdaj škofovska kapa. Po dokončanih šolah in prejetem mešnikoveni posvečenji 8. sept. 1824 so delali kakor kaplan na dveh farah: pri sv. Lorencu na Bizeiskem, in pri *) Med hlo\FU\mo zapuščino »m« našli ne govor, * kterim so to »lotensko volu mtd svojimi noueenci začeli. Njegov napis je: „Kingang»rede zum »lovenischen Verein Pisan je tc govor i nadušenosijo. ki je le mladim letom la«tna. V vod konca z besedami : „0 konnte ic h heute das Keuer der Begeislerung Tur die Spracbe Slo\enia'n durch mein bruderlichee VVort in euch anfnchrn, und e« *ahrend der Oucbtigen Tage dieses Jahree hicr in eurer Mitte iu bellro Vlatuoaen unterhalter Novi cerkvi poleg Celja. Sad marljive priprave za slovensko cerkveno zgovornost se je ročno prikazal, še pripovedujejo ljudje na obeli farah, kako so verniki od blizo in daleč skupaj hiteli, poslušat milo tekočo besedo navdušenega mladega govornika: od njih pridig se jc reklo, da ,,tako govorijo kakor da bi rožice sadili**. Tudi Njih bogata pevska žila. kipeča ljubezni do Boga iu slovenskega naroda, je tačas začela roditi. I« r je ohsadila slovenski 1'arnas z naj nježnišimi cvetlicami pobožnih in kratkočasnih, pa skor in skoz nedolžnih iu poštenih pesmic, ktere so še dosedrutje ure veselje nedolžne mladine in hogoljubnili Slovencov, pa hntlo gotovo šc tudi naše pozne po-tenire razveseljevale s svojo nadzcmcljsko dišavo. Iz te dobe izvira veči del njih niičnih pesem, v zbirki Ahacelnovi natisnjenih. med njimi posebno ,,lloštjan goljfan4*. in .Zvonov pesem** od M. šilerja. (llrobl. h 1H47. str. 1(56.), zložena na Bizeiskem, in večerna pesem ..Glejte že solnce zahaja**, ki se je skoz več let v Savinski dolini slišala pevati od pastirjev in pasteric za vsakim germičem. Taka izverstua delavnost ni mogla ostati brez daljnega slovesa: ime Slomšekovo se jc s pohvalo izgovarjalo žc tudi pri skolijskem sedežu v šent-An-dreji. Zato jim jc bila I. IH5>9 imenitna služba duhovnega voditelja ali spiritvala v zedinjenem kerškem in lavantinskem senienišu v Celovcu izročen*. Ne mor« si duhovnik lepšega polja za svojo delavnost želeti, kakor ga najde v službi spiritvalovi: zato so se tudi oklenili Anion Martin tega prelepega poklica s celo dušo, s celini sercom in z vsemi močmi. Vedši, da ho le listi dušni pastir za svoje verne po očetovsko skerbel. kteri jih po očetovsko ljubi, da je pa ljubezen do naroda neločljiva od ljubezni do njegovega jezika: — vedši, da bo le tisti govornik svojim slušateljem do serca segel iu serce presunil. kteri ima njih jezik v popolni oblasti in je sam vdotnačen v njegovem mišljenji in čutenji: vedši, da karse v mladosti zamudi, se redko kedaj v poznejših letih nadomesti: so špiritval Slomšek vse svoje moči napeli, kolikor so okolišine tiste za našo narodnost neprijazne dohe dopustile, bogoslovce po moči v slovenskem jeziku izurili, iu jim žlahtno mladiko rodoljub ja prav globokti v serce vcepiti. Zalo so naj poprej popušeno slovensko šolo vnovič obudili, prenovili in dostojno vredili. Vsak četertek od II - 12 ure so učili slovensko slovnico, in vsako nedeljo o ravno tem času pol ure so slovensko z učenci brali iu brano etimolo-giško in siovniško razlagali, pol ure pa so razlagali slovensko cerkveno zgovornost in vadili bogoslovce v slovenski deklamacii. tla bi pa slovenska šola in slovenski jezik veči veljavo zadobil. so napravili k sklepu šolskega leta vselej slovesen izpit, ki seje na- vadno tisto nedeljo pred razhodom bogoslovcov obhajal, in k ktereiau ao vse Celovške in bližnje rodoljube povabili, med temi sta zlasti alovela: Ahace! in Jarnik. Izpit so končevale pesni slovenske. Ker je govorniku spretnost v pisavi jezika, kterega rabi, čez vse potrebna, ao djanske vaje tako vredili, da so bogoslovci 1. in II. razreda male povestice iu pesmice v slovensko prestavljali, bogoslovci lil. razreda tako imenovane »krije44, bogoslovci IV. razreda pa popolne pridige izdelovali in slovesno govorili ali pred-našali. Te vaje so služile v gradivo za več knjižic, ktere so pokojni knez tisti čas izdali s pristavkoin: »Spisali mladi duhovni*4. Te knjige so: »Kratkočasne pravlice otrokom v podučenje. Iz nemškiga poslovenili mladi duhovni v Celovški duhovšnici." 1835. —»Prijetne pripovedi za otroke." 1836. — »Dve lepe reči za pridne otroke." 1838. — „Troje ljubeznjivih otrok4*. 1N38. — Posebno pa dvojno izverstno delo: »Keršansko devištvo44 I. 1834 pervokrat in I. 1858 sedmokrat natisnjeno, — in »Življenja srečen pot za mladenče44 I. 1837 pervokrat in I. 1859 četertokrat natisnjen. — Hazun tega so izdali tudi tisti čas zberko pesem z imenom »Ahacelnovih pesem4* znano, ki je bila I. 1838 pervikrat in I. 1838 pomnožena drugikrat in I. 1855 zopet pomnožena tretjikrat natisnjena. — Njih naj slovitiši delo iz te dobe pa je „Hrana evangeljskih naukov44 I. 1837 pri Ferstelnu v Gradci pervikrat in I. 1*45 pri Leonu v Celovci pomnožena drugikrat natisnjena. Ta knjiga, ki zapopada večidel govore, ktere so še kaplan imeli, priča oo enem, kako marljivo in vestno so se za svoj pridigarski poklic pripravljali, in oh enem tudi druge rodoljubne duhovne za slovensko slovstvo vnemali, zakaj tudi iz-verstne pridige drugih duhovnov so v to knjigo vver-stili, ktera se sme temelj Njih pisateljske slave imenovati, zakaj z njo je ime Slomšekovo med duhovni in ljudstvom tako daleč sloveti začelo, kakor daleč sega jezik slovenski. - še nekih zanimivih dogodkov iz te dobe ne smemo zamolčati, ki nam kažejo ta-casno stanje slovenskega slovstva in pokojnega značaj, skoz in skoz djanski ali praktični. Perve bukvice, ki so jih — že spiritval — dali natisniti, so bile: »Molitvice in potrebni nauki za pridne mladenče44, in enake tudi za žensko mladost. Ko jih bukvarju prinesejo in ga prosijo, da bi tudi založništvo prevzel, sc stanovitno brani z izgovorom, da slovenskih knjig nihče ne kupuje. Morali so jih na lastne stroške natisniti dati. Ali kupčija teh knjižic je šla tako izverstno, da ko nov rokopis k knjigarju prinesejo. založništvo že z veseljem prevzame, in od te dobe so se knjigarji za N jih rokopise v resnici pipati ali tergati začeli. — Matija A h a cel, iskren rodoljub slovenski, tiste leta Iccealni učitelj matematike in poljodelstva, seje že takrat silno veselil, ko so pokojni knez ko bogoslovec I. 1822 slovensko šolo začeli: ko so se pa zdaj ko špiritval v Celovec po-vernili, je bilo njegovo veselje popolnoma. Veselo jim roko poda, ter reče: ,,Zdaj bomo zopet slovensko začeli!*4 Prosi jih, da naj na njegove stroške vse slovenske bukve za semeniše nakupijo, kolikor se jih le dobiti da; kar se je tudi zgodilo. Že takrat so osnovali pokojni knez z Ahaceluom vred nekako malo slovstveno slovensko družbo. Od časa do časa so se namreč zberali Celovški slovenski rodoljubi in bližnji sosedje v Ahacelnovi gostoljubni hiši ob večernih urah, so tamkaj novo izdelane »ostavke in pesmi brali in jih po vzajemni kritiki popravljali in likali. — Tiste leta je bila tudi na Slovenskem znana abecedna vojska zastran Bohoričice in Metelčice. Knez so se poprijeti Metelčice in v svoji gorečnosti za napredek sloven- šine se tudi te vojske vdeležili, ter jo v posebnem sostavku zagovarjali, kar so nam še dva dai pred smertjo pravili kakor kratkočasnico iz svojih mlajših let. Obžalujem samo, da sem zamudil, jih poprašati, kje da so tisti sostavek natisniti dali. — Ta abecedna vojska je bila kriva, da so si tako dolgo pomišlje-vali, k sedanjemu pravopisu prestopiti, in da so še celo perve drobtinice I. 1846 v starem pravopisu natisniti dali, akoravno je bil takrat sedanji pravopis že obče priznan. Na večkratno prigovarjanje so odgovarjali: »Bojim se, da se bo sedanjemu pravopisu ravno taka godila, kakor Metelčici, ktera ni obveljala, akoravoo je bila celo od vlade zapovedana. Toda prijatel resničnega napredka, in vselej pripravljeni, osebne misli temeljitim željam drugih in občnemu pridu podvreči, so se tudi novega pravopisa brez da-Ijega pomislika poprijeli, berž ko se je pokazalo, da je pri mnogoteri pomanjkljivosti vender perva stopinja k vzajemnosti in književni edinosti Jugoslovanov. — Kako priserčna je bila zaveza med špiritvalom in bogoslovci, kaže naslednja zgodbica. Enkrat v god sv. Martina so obhajali bogoslovci IV. razreda godovno sošolca, in med pesmimi je nemška »od veselja44 posebno dopadla. Bogoslovci bi jo bili radi zapeli po slovensko: urno hiti eden k špirit valu in prosi za slovensko prestavo, in glej! preden dve uri pretečete, jim jo prinesejo lepo poslovenjeno nazaj. Natisnjeno najdeš v zbirki Ahacelnovi str. 112 (drugi nat.) pod naslovom: »Veselja dom44. — Kako daleč okrog in kako globoko v rane je gledalo že takrat Njih bistro oko, bo spričalo naslednje, Da je bila takratna osnova ljudskih šol na Slovenskem za mladost neizrečena muka in skoraj brez vse koristi, priznajo zdaj z nami vred tudi vsi pošteni Nemci. Toda takrat so bili le redki taki možje, kterim bi bil jasen ljudske šole pravi namen. Ali pokojni knez so bili že takrat prepričani, da omika naroda se da doseči le na podlagi narodnega jezika. Zato so že takrat izmislili krasno osnovo slovenskih nedeljskih šol, ktere so v naši škofii še v veljavi in gotovo še dolgo bodo kakor slaven spominek bistroumnosti in rodoljubja pokojnega kneza. Prosili so namreč leto na leto bogoslovce IV. razreda, da hi otroke, ki vsakdenske šole obiskovati ne morejo, zbirali v nedeljski šoli, ter jih na podlagi slovenskega jezika učili. Djansko so jim tedaj kazali, kako naj v organiški zvezi in napredovanji učijo otroke slovensko brati, pisati in številiti, in kako naj učenje delajo mično in kratkočasno z vpletovanjem petja in poljodeljskih in zdravilskih in še drugih potrebnih naukov. In menim, da se v sodbi ne motim, ako rečem, da je pri tem učenji dozorela v njih visoka ideja, zastran slovensko-nemških ljuških šol, ktero so pozneje v bukvah »Blaže in Nežica v nedeljski šoli" vtelesili. Tudi v petji za ta namen pripravnih pesem so jih sami vadili; za vodilo so jim služile »Pesmi Ahacelnove44. Naj poprej so bolj izurjene pevce pri svojem glasoviru napeve učili, in priučene pesmi potem v slovenski šoli z vsemi bogoslovci prepevali. Zlasti po Njih učencih in po nedeljskih šolah so bile »Ahacelnove pesmi44 med Slovenci naše iu kerške škofije razširjene, mnoge poprejšnjih nedostojnih, ali v jeziku popačenih ali pa srarnožljivost žaljivih pesem je bilo s temi srečno spodrinjenih in boljši in čistejši pevski kus je bil ljudstvu vcepljen. Zares zasluga siluo velika! Oj da bi hotli le tudi vsi slovenski pesniki sedanjih in prihodnjih časov skerbno *) Ta pesmica, v kteri pevec veselja zastonj po zemlji iše. io poslednjič svoje oči proti nebesnm povzdigne ter poje: ..Le tamkaj je prava veselje doma", ne jc po končanem govoru pokojnemu knezu in pesnika v spomin prav izverstno zapela. čuti, da bi se nekdanja ljulika pohujsljivih pesem po ocisenih slovenskih livadnh zopet ne zasejala! Potem ko so 9 let težko butaro špiritvalove službe tako krepko nosili, in — sme se reči — prenovili obličje Celovškega semeniša, so zopet želeli stopiti nazaj v pastirsko službo, za ktero je pred vsim in čee vse Njih bogoljubno seree gorelo. Na Njih prošnjo jim je bila I. 1838 Vuzeniška nadfara podeljena, in bili so ob enem postavljeni za dekana in šolskega ogleda Vuzeniske dekanije. Tako so se sicer po telesu iz semeniša ločili, ali Njih serce še dolgo ni moglo pozabiti ljubljenih učencov, in jih tudi pozabiti ni hotlo. Njim v spomin, da bi bila vez ljubezni med učiteljem in učenci vekovita, so tedaj brez odloga začeli spisovati svoj „Mncmosynon slavicum', kterega so I. 1840 s posvetitvo: ,,2Suis quondam aulitoribus et amici8 carissimis" na svitlo dali. Ta knjiga obsega v mični obliki nagovore, molitve in pesmi, pri raznih liturgiških opravilih potrebne, ali kaj da je že pred I. 1850 posla do poslednjega iztisa! — Kakor dekan in šolski ogleda pa so zdaj svojo pervo in največo skerb obernili na ljudske in sicer slovenske šole, zakaj pri tej gorati fari, kjer mnogim otrokom ni mogoče vsakdenske šole obiskovali, so potrebnost in korist zgoraj omenjenih slovenskih nedeljskih šol po lastni skušnji še bolje spoznali. Ha bi duhovski tovarši dostojno vodilo za te šole v rokah imeli, so spisali neprecenljivo knjigo „Blaže in Nežica v nedeljski soli", ktera se sme biser Njih pisateljskih del imenovati: v nji so vse, kar zamore šolo koristno in mično storili, tako bistroumno v oblike lepe povesti povili, da je začela ta knjiga v kratkem tudi čez slovenske meje sloveti in je bil« celo iz Moskove na Rusovskem več iztisov naročenih. Bila je I. 184SŽ v pervo, I. 1848 v drugo in I. 1857 v tretje natisnjena. — Tukaj so ludi spisali homilijc za vse liste nedelj in praznikov celega leta, ktere so pod imenom: ,.Apostoljska hrana" na svitlo dali. Kakor v „cvangeljskiu, tako so se tudi v „apostoljski hrani4* izverstnega cerkvenega govornika skazali, in dokler bo živel narod slovenski, bo slovelo tudi ime Solmšekovo med slovenskimi pridigarji. (Konec nasled.) JMtHirifnn — motiroaiorje. (Konec, j Človek je stvar in ne stvarnik, to pravi že pamet človeška. Človek ni tedaj sam od sebe od vekomaj, temveč on je bili pričel, in je. kakor nam razodeva po Mojzesu Stvarnik sam. vstvarjen po Božji podobi. Človek, ker stvar, ni potemtakem neomejen, ampak omejen, in sicer omejen po truplu in po duši. Truplo, omejeno že ko tvarina, sostavil je Stvarnik iz ilovice, vanj vdihnil dušo, ter ga oživil. Duša pa vender ui bila del Božji, to je, ni bila kaki drobec večnega iu neskončnega Duha, ki je ko duh že nam po sebi nerazdeljiv, temveč vstvaril, v življenje poklical jo je Bog v svoji vsegamogočnosti zunaj sebe. je vstvarjeno tiuplo navdihnil iu tako človeka oživil. Tudi duša. dasiravno duh, ni toraj neomejena, ampak, ker je vstvarjena, kakor stvar omejena, tedaj tudi ne neomejen, temveč omejen po truplu in duši človek ves. Ako je pa človek po truplu in duši omejen, je omejen tudi njegov uni, omejena je njegova pamet, in omejena tudi volja njegova; in če so omejene človekove dušne moči, potem je le prederznost, napuh in slepota, ako človek v ovoji omejenosti to zahteva, kar je mogoče le Neomejeueinu, Večnemu bitju; če stavi svojo pamet nad vre, če se perti ž njo Stvarnika in stvaritev zapopasti, razumeti, in vse zametoje, kar je čez meje uma človeškega. Taki zahteva nekaj, kar je zanj naravuost nemogoče. kar nasprotuje naši pameti, se toraj z zdravo pa- metjo krega, iu ravno zavoljo tega ni vreden mkakotsitega zaupanja; prazna zato je njegova veljava, nespametna in hudobua njegova prederznost. in zaničljiv in prismojen napuh njegov. Pamet človeška je dar neomejene pameti, ki je z neskončno popolnoma omam iu z nar boljši voljo bistevno lastna preuvetemu. nezmernemu Duhu. ki je sam od sebe vekomaj bitje uar popolniše. in ie uaš Stvarnik, naš Bog iu bospod. Pamet človeška, duši človeški bistevno lastna, pa je omejena, ker je z dušo vred Božja stvar, toraj ko taka uezmožua zapopasti to, kar jc zunaj njenih meja: pamet človeška pa je po odpadu človeka od Bo^a tudi nekako omamljena in sama sebi prepušeua se lahko zelo. zelo moti. Da si je pa naša pamet omejena in omamljena, nekaj veuder le je, kar se zgodili pri nji nikoli ne more. in to je: omejena pamet človeška, iu neomejena, neskončna pamet Božja si ne morete nikdar in nikakor navskriž biti ali uasprotvati. ker vničevati bi se mogle med sabo. kar je pa naravnost nemogoče. Pamet človeška se potemtakem utegne motiti, marsikaj ji utegne, in ji celo nezapopadljivo bili mora, ni pa v celi stvaritvi reči od Boga vstvarjene. ali razodele, da bi pameti zares nasprotvala. ali da bi si bile navskriž pamet iu reč. Ce je tu in tam kako tako nasprotje, ni tisto nikakor zuresuo, temveč in edino le videzno. S tem pa «mo piisii do tiste stopnje, na klen modro.slo v ec moia stati, smo dospeli do tistega načela, na kterega mora vse svoje preiskovanja in zasledvanja v zadevi resnice ope-rati. ako hoče, da ne zajde v mote iu zmote. Pamet človeška je umejeua, toiaj lic moie zapopasti. kar jc zunaj njenih mej; pamet človeška je omamljena, toraj -o ludi motiti zamore; nevarno potemtakem iu kar naravnost pogubivno za človeka je, če noče lahkomišljen zgrešiti poti resnice, prepustiti se brezskerbno edino le svoji pameti. Akoravno ni pa pamet sama zase človeku voditeljica varna, mu postane veuder ko laka, obsijana od solnčnosvitlih žarov svete vere, razodenja Božjega. V tem svitu, razsvitljena z žari takimi, ne moti se pamet več, ponižno spozna omejenost svojo iu ueoiuejeiiost Božjo, moli Božje veličastvo in veruje vse od Boga razodeto; preiskuje pa tudi ko zvesta prijatlica resnice iu razkazuje ue le samo, navskriž da si niste z neomejeno Božjo pametjo v zadevi stvaritve in pri-kazkov natvornih, temveč tudi pojasnuje iu kaže, uezapo-padijivc da so ji sicer marsikterc reči tako v oziru nasvet in časnost, kakor ludi in še posebno ua vero iu večnost, in to zavoljo njene omejenosti, da ji pa vender nikakor ne nasprotvajo, iu navidezna da je le navskri/.iiost, če se morda ktera tu ali tam prikaže. potemtakem, daje resnica, od Boga človeku v serce vsajena in spet o«l Boga razodel«, res resnica, iu *icer resnica svela, ncoveržljiv« iu večno veljavna. Pamet laka ne ise tedaj resnice, ker jo /e ima. in la je resnice keršauska, iu keršanskega modrijana dolžnost in naloga je le. da brani resnico uepre-trašen« /.oper hudobno napade, da jo vnema zuiiraj «vitlejšc v sercu človeškem. iu pojasnuje njene razmere v zadevi Boga. človeka iu vse stvaritve, v zadevi ča«uosti iu večnosti, ter se ti udi ua uesmemem polju svojem sicer v svoji omejenosti, toda varno iu brezskerbno v svete vere solneiiem svitu kteri del modroslovja koli naj tedaj obdeluje modrijan keršanski, v ktero reč tudi naj se vtopi preiskovaje j«. povsod iu vselej naj ima živo pred očmi. da *i zares navskriž pamet človeška in pamet Božja biti lic morete, omejene . novembra na graškcm vse-učiliši čast dohtaija pravstva. Iz Ljubljane. ..Novice-* pišejo zastran prcvzv. novega gospoda poglavarja Ljubljanskega: Pretekli teden so Njih »kseelencija gosp. deželni poglavar sprejeli deželni odbor, mestni odbor, kupeijsko zbornico, kmetijsko družbo, •tružbo za dnaruo pripomoe obertuikom iu rokodclcoin. zgodovinsko družbo, pravniško družbo, zdravilsko deželno komisijo in zdravniško družbo, odbor kazine, čitavnice. filharmoničnc družbe itd. Ne le. da so vse odbore prepri-jazno sprejeli, razodevali so sc tudi. kolikor je nam znano, moža. kakor ga ustavni čas sedanji tirja. Deželnemu odboru so rekli, da iskreno želijo vzajemno delavnost vlade in deželnega zbora v materialni in duševni blagor dežele, in da dobro vejo. da vsaka dežela ima svoje razmere iu potrebe, kterim jc vstreči treba; mestnemu odboru so obljubili varovati dostojno avtonomijo ( saiiiostojr.oM j; pri družbi kmetijski iu družbi za dnarno pripomoe obertuikom so blagovoljno protektorat prevzeli. Kako pa so se -— bojo radovedno pra-ali naši biavei tukajsui in vuanji — novi deželni poglavar pokazali o narodnih zadevah, ki so za slovenski narod na Krajnskcm ravno tako imenitne kakor za vsak drug narod v uovoprerojeni ustavni Avstrii po slovesnih besedah Njih Veličaustva: ..enake bremena, enake pravice"? Radostni rečemo, da to. kar so rNovicc" v 43. listu po naznanilu iz Koroškega rekle, smo popolnoma poterjeno našli v več kot pol ure dolgem pogovoru. ki ga je odbor čitavnice ž njimi imel. ko se jim je v petek poklonil. Ko je predsednik čitavnice gosp. mestni župan Ambrož predstavil odbornike in priporočivši tudi či-tavuico njih blagovoljnosti razložil namen te mlade Njim še morebiti neznane družbe, ki si je omiko slovenskega jezika na djanski poti besede in pesmi napisala na svoj čelo. so gosp. deželni poglavar odgovorili. da tak namen je hvale vreden iu tudi potreben, ker dolgo zanemarjeni jezik v resnici oinike potrebuje; takemu nanieuu bojo oni vsigdar *) »Pravo modroznanstvo. dobro obračano, je izmed nar mogoi- B'ših varhiaj >i vere."" pravi Mtorclienau. radi podpornik; da pa se doseže lo. kar prava praktična potreba terja za narod slovenski, mora po njih mislih omiko-vanje jezika vedno v teh mejah ostati, da jezik ostane ljudstvu domačemu razumljiv in «e jezik slovenski ne potopi v narečje, ki bi si prilastoval kako diplomalično veljavo; zato — so rekli — sem zadovoljeu v poslednjih ..Novicah" bral neko kritiko, ki odvrača uamestovaujc nam zuaoih besed z neznanimi; nasproti — so pristavili — pa so tudi ugovori tistih ljudi smešni, kteri bolj omikanemu slovenskemu jeziku pripisujejo, da je on kriv. ako vsak prosti človek nc razume slovenskega deželnega zakonika skozi in skoz. ker je vender dosti dobro znano, da tudi prosti nemški narod ue razume v vsem nemškega zakonika, ako se mu ne razloži. Očituo je iz vsega tega bilo. da gospod deželni poglavar ue razumejo le slovenski jezik. temuc tudi razmere slovenskega jezika so jim dobro znane. Dr. Bleivveis je tianasaje se na te prijazne besede za svojo dolžnost spoznal. Njih ckscelencii ob kratkem ra/odeti. kaj zahtevajo Slovenci na Krajnskcm v šolah, uradnijah in javiiem življenji, da se tudi njim spolne beseda Njih Veličanstva, pa se ne žali pravica nobenemu druzemu narodu, ker vse, kar oni zahtevajo, sc natanko derži postavnih inej ravno-pravnosti. cez ktero ne stopinice še nikdar niso storili in je tudi nikdar ne bojo; oni so zadovoljni, da dobijo, kar je po naravi in postavi njihovega, in kot vsigdar zvesti AvHtrijauci. poterjeni v viharnih časih, so so se drugi v kotc poskrili ali černo vojsko snovali, se deržijo tudi sedaj svojega starega pravičnega gesla: ..vsakemu svoje." Tudi o teh zadevah so blagovolili Njih ckscelcucija sc spustiti v globokeje pretresovanje, iz kterega se je vidilo, da jim ravnopravnost narodna ni prazna beseda iu da djauska potreba liudslva je povsod ujih vodilo; tako. na priliko, so tudi oni prepričani, da ljudske šole le dosežejo svoj namen, ako so osuovaue ua čisto narodni podlagi, da pa v drugih šolah nemški jezik se nikakor ne more brez velike škode zanemariti. Gospod dr. Ahačič jih prosi. zagotovilo sprejeti, ki se opira ua dogodbe preteklih časov, da nobenega naših narodnih mož ne navdajajo tiste panslavistne misli, ki jih protivniki ravuopravnosti slovenske kot strašilo po svetu trosijo, da bi toliko lože spodkopali nam pravice ustavnega časa. po kterem tudi slovenski narod ima pravico zahtevati, da sc za narod spozna iu se mu dodeli vse to. kar drugi narodi vživajo; narod slovenski se po pravici sponaša z neoskrunjeno svojo zvestobo do prestola avstrijanskega. in slavni polkovnik Kuhu sam je o povernitvi našega polka v l.jubljano očitno spoznal, da velik del slave njegove grč verlemu obnašanju polka našega domačega. Gospod deželni poglavar so radostni sprejeli to zagotovilo in rekli, da o zvestobi Slovencov nikdar uiso dvomili. ker sc še dobro spomiujajo avstrijanskega nadusenja Kranjcov v letu 184K. iu da so njiin samim v viharnih časih tudi Slovenci na Koroškem krepka podpora bili. Iii tako se je odbor čitavnice radosten poslovil z Njih ekscelcncijo. Ker Slovenec le pravico zahteva in nic druzega nc kot le pravico, se je lahko porazutneli z gospodom, kterega geslo jc pravica, in ki samostojno sam presoja, da pozna resnico. V Kranji je gosp. Janez Globočnik poterjen učenik veroznanstva. Iz Loke, 3. listop. Naj povem prigodbo. ki se je tod blizo pred kratkim pripetila, ktera pa bi se tudi dobro podala za predpust. Človek res ue ve, ali bi se smejal ali jezil, ko vidi de pri tolikim prizadevanji le vse podučevanje nič ue izda. in de gerde, če tudi še tako neumne vraže še zmeraj svoje vernike imajo. Krava je zbolela. Gospodinja gre vprašat nekiga mazača za svet. Ta ji med drugim čeučuri in prigovarja . de naj dobro pazi na to, kdo jo bo kaj na po-sodbo prosit prišel, in kaj vein še kaj. — Na kmetih, se ve, zmeraj potreba nanese, de mora sosed sosedu kej po- soditi; — — in res pride sosedinja kmalo potem iu prosi, de bi ji to in to posodili. Pa namesto prošeue reči jc nekaj druziga dobila. Razserden^ gospodinja, terdno vcro-vajoča. ki je perva prišla na posodo prosit, de po maza-čevih besedah mora tista biti. ki je kravi naredila, plane vanjo, ji puli lase, jo davi. s copernico pita itd. —; in zdaj je med obema hišama hudo sovraštvo. To vse je naredil vrazljivi mazač; — de bi se bil pač trikrat prej v sobe ugriznil — preden jo je hleknil tako! — Bog daj pamet že skorej! — Iz Slovenskih goric. 11. listop. f Ker ni omenila — ljuba Danica — v listu 31 nove moštrance izdelane po g. Mat. Sreinerji. ktera je bila za sv. Lenart v Slovenskih goricah, ti hočem več kaj od nje povedati. Ko so pretečeno leto naš ljubljeni — oh težko težko zapišem — zdaj rajni Anton Martin pri sv. I.enariu in po vsi ondotni dekaniji delili sveto birmo, so najšli vse v pravem redu in pohvale vredno. ..Vse jc dobro pri vas;" tako so. iz Maribora povernivši se domu. pisali k sv. Lenartu, cerkev in šola ste v dobrem redu. samo eno edino se še pogreša; za tako lepo cerkev, ko je vaša, ni v nobeni primeri prosta moštranca, ki je veden tron naj svetejšega Kralja nebeškega. To je bil pervi kamen in podloga nove moštrance. ktero smo pred kratkim prejeli iz bele Ljubljane. Skerbni oče fare šent-Lenarske. visokoč. g. dekan, vneti za čast Božjo in poštenje duhovnije. so farmaue nagovorili, naj pripomorejo, da se dopolni pobožna želja ljubega škofa, in hvala bodi pridnim Lenarčanom! poprijeti so za besedo duhovuega pastirja, prinesli so svoje dare iu napravili dra-gocenato prebivališč ljubemu Jezusu. Tudi teržani niso zaostali, nekteri so obilno v mošnjo segnili in darovali. In gotovo srečna je ta daritva. Kaj bi zamogel človek lepšega storiti, in kam kak krajcar ua boljše obresti izposoditi. kakor če pripomore s kako drobtinico svojega premoženja, postaviti lično in spodobno prebivališe milemu Zve-ličarju. kteri stanuje v naj svetejšem altarnem sakramentu? Taka dobrotljivost gotovo brez plačila ostala ne bode. — Minilo nedeljo. 9. t. m., se je ravno obhajal glavni praznik farnega svetnika, sv. Lenarta, in takrat sc je pervopot blagoslov delil z novo moštranco. Sto in sto oči je ko svetlih lučic po cerkvi migljalo in vse so bile vpertc v lepo moštranco. Marsiktera sirotica, ki je tudi kak krajcar podarila, je bila iz serca vesela, viditi zdaj pervokrat hliskcčo svetišč, pripravljeno Bogu vsemogočnemu. Žc na licu jc bilo brati dobrodaruim furmanom, kako veselje so občutili pri sercu. gledati to lepoto Prišli po bili tudi k ti slovesnosti preč. g. korar Vošuak iz Maribora, ter so s svojo pričuiočnosfjo k veksi radosti farmauom mnogo pripoinoli in svetičuost povzdignili. Hvala bodi pridnim farmanom. Bog daj! da bi obilno zlival mili Jezus če* nje iz novega svetlega trona blagoslov nebeški. Iz Zngrel»a. I.. T. Slavnoznaoi dobrotnik uboziga človeštva, čast. gosp. apost. misijonar Olivieri. kteri po Ugiptu sužnje zamurce odkupuje in jih potem raznim katoliškim mestom v kerščausko odrejo izročuje. je bil pre-tečeni teden tukaj s svojim tovaršein. č. g. Blažam Verri. navdanim z enakim blagočutjem ). O ti prilici obiskal je tukajšnji samostan usmiljenih sester, v kterem sc njegove dve odkupljenici odgojivate. in z veseljem je opazil, kako lepo napredujete v kerščanskih in drugih potrebnih ztian-stvih. Zbiral je dobiovoljue darove za svoj misijon iti nam povedal, kar je gotovo v slehernem milovanjc obudilo, da se zelo slabega čuti. da dolgo časa žc boleha. Ravno med tem časom najdli so tukaj pri Savi utopljenca. na trebuhu ležečega, z globoko rano ua persih. v kterem so spoznali tukajšnjega tergovca P. Se zdaj se nič ne ve, od kod in kako je ranjen? Za terdno se tudi •) Pozabili smo bili takrat pristaviti, dc ta zala moštranca jc <*o-tiško delo ••) Bila st* ravno poprej tadi v Ljubljani. Vr dozdaj še skleniti ne more. je li si nesrečnik sam življcr.ie vzel. ali je po nesreči to žalostno smert naletel ? Iz Tersta. U. listop. V praznik vsih Svetnikov je vrela velika množica ljudi v stoljno cerkev sv. .lusta. nekteri iz pobožnosti. drugi pa tudi iz vedičnosti, kajti prejšnjo noč je bila dala mestna gosposka na prednjo cerkveno stran postaviti tri bronaste dopersnike. ki so na troške zapuščine pokojniga dr. Roseta Dominika od tukajšnjiga mojstra prav lično vliti. Obrazijo pa ti doperstiiki tri bivše teržaške škofe. Pervi jc Knej Silvij Pikolomini. ki je bil potlej papež, imenovan Pij II.; drugi je Rinald Skarlič. ali po laško Scarlichio, ki jc povikšau bil pozneje ljubljanski knezo-škof; iu tretji Andrej zl. Rupicio ali po ilirsko Ravica (Repiea). Pravijo pa. dc šc nekoliko drugih do-persnikov jc umišljenih, ki bodo s casam ravno tudi pri stoljui cerkvi dobili svoj prostor. (■reške prckucije. zastran hlagiga kralja Otona vsim pravičnim neprijetne, smo tukaj prav merzlo sprejeli, zakaj kdor zgodovino tega pred trideset leti oprosteuiga. iu de hi rekli, malo hvalc/niga ljudstva bolj na tanko pozna. jc vsaki hip kaj taciga prica*"val. Nad jati se pa je. dc katoliška Francija. protestautovska Anglija iu pa raz-kolna Rusija, ki so omenjeno krahestvice \temelile. in pa katoliškiga parskiga kraljeviča mu kralja, temu pa protc-stautiško vojvodičnjo za ženo-dale. — iz nju pa razkolniga zaroda pričakovale, sc zdaj pač za ušesi praskajo, ker spoznati morajo, dc vse človeško djanje brez Boga nobene stanovitnosti nima. Res je sicer, dc vsaka teh treh vlad za tako junaško sprazujeni prestol še svojiga knežiča v torbici pripravljcuiga ima. pa nobena se ue prederzne s svojim kvasam greškiga testa brez vse nevarnosti nesiti. — Govori sc pa zraven tega tudi. de Grcki ua Garibalda iiamahujejo. de bi ga svojiga kralja oklieali. No! če r(oinc cerkve llo/jiga groba, ki ima dve veliki kupli. Pri altarji žalostne Matere llozje sim 29. listopada lauskiga leta maševal za vse dobrotnike naše ubožne velehradske cerkve, ki je tolikanj potrebna podpore od vrdh darežljivih Slovanov. Pravi lložji grob ima za sc posebno kapelo z lepo kuplo; tukaj jc truga iz beliga marmorja; 4-1 luč nepreiiehama nad njo gori. lo. giudiia sim imel srečo, ua Božjim grobu slovesno sv. mašo opravljati med asistcncijo 2 oo. frančiškanov. «. Vacslava Ne-therda iu o. Ilcribcrta Vic-a. Veliki petek sim pridigal v nemškim jeziku zvečer pri krizevim potu v pričo prcčaol. patriarha jeruzaleinskiga. njegoviga duhovstva. iu veliko poslušavcov iz vsih narodov iu krajev. Pri vsakim štaci-jonu se je v drugim jeziku pridigalo. Cerkev Božjiga globa v Jeruzalemu jc brez ugovora nar imcuituiši cerkev na zemlji, zakaj ua mestu kjer stoji ta cerkev, sc jc pred 19 stoletji daroval listi kervav i dar. ki sc zdai nekervavo daruje na naših altarjih. To cerkev sta zidala ccsar Konstantin iu njegova mati, sv. Alcna ; lic obsega pa le samo uekda-njiga moriša Golgotc. ampak vse kraje, ki tičejo terpljcuje in smert Jezusovo: kraj. kjer jc bil Zvcličar zapert. prej-den so ga križali; kraj. kjer so za njegovo obleko vadljali; kamen, na kterim sta Jožef Arimalcjic iu Nikodem presveto telo inazilila; pravi grob; kraja kjer se jc bil Jezus po vstajenji prikazal Marii Magdaleni in njegovi sveti Materi. V to veliko cerkev se gre skoz velikanske vrata; ua levi •trani vidiš šest turkov na divanu tobak puhali iu kavo piti; le-(i ho — o sramota za vse keršanstvo! — ti so stražniki Božjiga groba. Kdor si da posebej za-se vrata odpreti, mora za to plačali dva terdnjaka (škuda), to je, kacih pet goldinarjev. Ta silo prostorna cerkev se ne more od nobene strani prav pregledati, ker zavolj mnozih preuare-d o vanj. ki so se sčasama godile, je močno nepravilno zidana. Kadar človek stopi v to imenitno svetiše, pride — naravnost grede — k moža dolgimu. od vsih strani v marmor vdelanimu kamnu; na tem kamnu pta Jožef Arimatejic iu Nikodcm Kristusovo telo mazilila. Seično siuo ga počastili ter šli dalje ob desnici po stopnicah na Golgoto. Tukaj je kapela. 20 stopinj dolga in 15 stopinj široka, s stebri v dve strani razdeljena: med dvema velikima altar-jema v sredi stoji majhen altar. Na mestu desniga altarja je bil Kristus Gospod ua kriz pribit; levi altar je mesto, kjer je bil kriz z Zveličarjem v zemljo zasajen in postavljen: mali srednji altar je pa mesto, na kterim je .-tata žalostna Mati Marija ter je v brilkostib svojiga umirajočiga Sina gledala. Sleherna ploša pokriva izdolbljeno jamo v skali, kjer je križ stal; ob desni in levi 2 kamna za/nanitiujela mesti, kjer sta razbojnika na križih umerla. Po stopujicah navzdol se pride h Kristusovimu grobu. Je pa grob pod veliko kuplo. pod ktero je 12 stopinj dolga kapela iz dra-ziga marmorja. Kavno ko to popisujem, je ta kupla v silo revnim stanu. Spolnujtjo se zopet besede Kristusove: ,.l. i s i c c imajo svoje jame in tiče pod n e b a m s v u j e g n j e z d a; Sin človek o v pa nima. k a m o r bi položil svojo glavo (Mat. S. 20)." Ta kapela ima prav za prav 2 razdelka; na pervim je prosior za kacih 10—15 ljudi, in tukaj je kamen, na kterim je bil angel Kristusovo vstajenje oznanil; na drugim dosti manjšim je prostora y.a 1—5 ljudi; marmorna truga jc grob Kristusov, prav za prav pokrov gole skale. \ Meri je bil giob. Na ti raki ali meitvašnici Gospodovi se velikonočno nedeljo sveta maša bere. Nad grobam vise zraven 14 svetiinic tudi 3 podobe, ki vstajenje kažejo, in je ena katoličanov. I/, kapele Božjiga groba sc gre ob levici v Irugo, 19 stopinj dolgo; tukaj se j« bil Gospod po svojim vstajenji Magdaleni prikazal. Ako gremo proti severu iz kapele svete Magdalene, pridemo v malo cerkev, ki je čuvajev Božjiga groba. čč. oo. frančiškanov; tukaj se je bil Jezus svoji Materi Marii prikazal. Slikama s to cerkvico stoji samo-stanček, v kterim prebiva ♦> mašnikov in ravno toliko redovnih bratov; stopimo vanj! Iz cerkve pridemo na prav temen in vlažili mostovž, v kterim skazena sapa veje. Res je. de smo na samostanskim mostovžu, vender pa tudi ob enim med turško - vojaškimi konjskimi hlev i ( ! j. Obednica ali refektorija je temačna zaduhla sobica, v ktero skoz preduh od zgorej nekoliko svitlobe sije. Tukaj se zbirajo oo. frančiškani k svojimu trezuimu obedu, ki se jim vsak dan donaša iz samostana presv. Zvt-liiarja. ki jc četeit ure od tod. ter se jim daje skoz dušek, ki je i/.dolbljen v silne \rata cerkve Božjiga groba. Njih stanicice so po 3 stopnje dolge: brati ali pisati zamore ubogi Pater le pri luči: postelja je vsa naprava; dvorišč je le 7 stopinj dolgo iu l> stopinj široko! Iu v tem revnim stanovanji mora vsak nar manj 3 mesce nepretergama prebiti. Brat sakristan Gia-»•oiiio (Jakop) ondi živi že petnajsto leto; sveto spoštovanje do Božjiga groba mu vse zopernosti lajša iu sladi. — Kapela sv. A lene sloji ua tistim mestu, kjer je stala pobožna cesarica, ko je križ Kristusov dala iskati in ga jc našla. — Silno velika cerkev Božjiga groba, kakor sim že rekel, je zlo nepravilno zidana; nar bolj žalostno pa je, de je ta cerkev kakor zvesta podoba versko-keršanskih razkolnišlev, ki se tukaj znajdejo, ker vse ločine imajo tukaj svojo božjo službo po svoji šegi iu obredih, in le pre-dostikrat se tudi zmešnjave razodevajo. Nar veči slovesnost pri bo/ji službi kažejo greki; to sim vidil. ko je 1$. prosinca patriarh Ciril v božjegrobni co; k vi h svojim obil- nim spremstvam očitno obhajal praznik ss. treh Kraljev. Vse se je lesketalo zlata in drazih kamnov. Na južni strani hriba Morija" stoji džamija ali mošeja ..el-Aksa," na tistim mestu, kjer je Marija Jezusa darovala. Več stopinj od mošeje visi na vervici kamen z droga, v znamnje. de se nobeu kristjan ne sme prederzniti, k mošeji se približati. (Gerdi, prenapeti izlam!) Ne deleč od Sionovih vrat. v sredi med mestnim ozidjem. je armenski samostan, nar veči in nar lepši keršauski samostau; ima dve cerkvi, v kterih so prelepe malarije in druge imenitne reči. Proti severu od tega armenskiga samostana je stala hiša Marije, matere sv. evangelista Marka; tukaj imajo sirski kristjanje svojo cerkev. Na mestu, kjer je bil sv. Peter v ječi, je razdjana cerkev 12 aposteljnov. Ako skoz jaffa- vrata na južni strani mesta izidemo. zagledamo 10- 20 silo revno oblečenih moških in ženskih, ki z besedo havadža. havadža (gospod, gospod!) milovšine prosijo. Njih glas je hripav. obličje vse razdjauo, oči so komej znati — o grozili pogled! To so nesrečni, kterih prednikov je eden zaupljivo klical: „Gospod. ako hočeš, me zamoreš očistiti." Živijo pa gobovi v malih revnih kočah blizo Sionovih vrat, med seboj zakone sklepajo, in tako otroci za starši gobe dedvajo. Voda je v Jeruzalemu le po kapuicah. ki se jeseni z dežnico napolnijo in se pač le prevečkrat usušijo. — Vidil sim njivo ,,IIak - cl - dama." Prepričal sim se. de v jeruzalemskim okrogu so tudi osli brez ušes. Kako je to mogoče? Ako namreč lastnik ka-ciga polja zasači tatinskiga osla. mu (gerdin in trinog) kar precej z naglo sodbo uho odreže; akp ga kdo v drugič dobi. zgubi revše šc drugo uho. Zdaj pa sklenem izpisek iz popotniga popisovanja svojiga brata, in želim, de bi si častiti bravci ,.Zg. Danice** iz njega saj slabo podobico od Jeruzalema pridobili Moj brat prav pridno spisuje svoje popotvanje, ki bo naše česko-slovansko slovstvo s prav mikavnim delam obogatilo. Namen njegoviga dela je: učiti, buditi in razveseljevati. Z Bogam! Frid. Ch me liček. Miranfttko fe lepo J (K r a t k o č a s n i ca.) Samec. Ccško mi je težko. Ni mi znano laško. 1'versto je hervasko : Nemško ni slovensko; Kranjsko je lepo! kranjsko je lepo ! Zb. /bor. To jc vse pol kranjsko ; Pa je res lepo; Kranjsko je lepo ! Kranjsko je lepo! S. 2. /.».. Pa je res lepo: .Mešano kerčmarsko — Kranjsko je lepo .' To je pan-šnsmarsko; Kranjsko je lepo ! S. Poljsko jc gospu*ko. /b. Rusovsko modrovsko : Pa jc res lepo ; Kranjsko je l^po ! Kranj-ko jc lepo ! Zb. S. To je vse skor kranjsko .le koroško moško. Kranjsko jc lepo ! Miljeno jc štirsko: Krajnsko je lepo ! Cisto, lično kranjsko -To je res slovensko; Z b. Krajnsko j»- lepo! 5>ej jc vse to kranjsko; Zb. Kranjsko je lepo ; Kranjsko je lepo .' 2. Z S. Pa j-* re«. l^po.' ! Pa je res lepo; Kranjsko je lepo ! I! *) Prav lepa hvala Vam, predragi gospod: za mikavni popis, ki je marsiktero serce razveselil, pa tadi k dobrima ginil. Vrrd Razgled po keršanakim svetu. Zastran povišanima češenja ssv. Cirila in Metoda so djakovski mil. škof prečast. gospod Jo žef Strosmajer poslali povabilo do hervaško- slavonskih škofov, uaj bi v Kimu prosili, de bi se po njih škofijah za prihodnje leto iu za zmiraj zauaprej god svetiga Cirila iu Metoda povzdiguil med prazuike perviga reda z osmino (ritu duplici primae elasis cum octava). (jčeui korar dr. Kački v ..Zagreb, katol. listu" med drugim pravi: Kavno zato, ker nain ja sama Cerkev pokazala pot, po kteri uaj se spoštujejo narodovi prosvetitelji i ali učeniki J, ko nam je ona s svojim blagodišilain pomazala narodovim vprašanje, de ue zabrede na '.rive pota ali de se ue zverže v neversko sovraženje do druzih uarodov: se naui je potruditi, de se češenje naših aposteljnov v našim narodu vkoreniui, razširi iu dopolni. Iu ako nam je mogla ta ojstra dolžnost kdej ua sercu biti, nam uiora na nji mnogo ležeče biti o tisočletnim spominu na ss. aposteljna našiga naroda, ki se bo obhajal prihodnjiga leta 18G3. — — Cisto nič ue dvomimo, de se bodo ua ta temeljili poklic djakovskiga ordiariata oglasili drugi hcrvaško-sloveuski or-diuariati, pač pa bi še želeli, de bi sc jim pridružili tudi dalmatinski iu slovenski škofje. Kdo drugi bo stopil na čelo pobožnimu ljudstvu, ako nc oni, .,ktere je sv. Duh postavil vladati cerkev Božjo — Kavuo pišej i časniki, dc so kardinal vikši škof zagrebški privolili v nasvet djakovskiga miloslljiv. škofa, ter bodo v imenu hervaško-slavonskiga škofijstva v Kimu prosili privoljenja. de naj se god ss. Cirila in Metoda prihodnje leto in zauaprej praznuje za praznik pervega reda z osmino, iu dc naj sc god od 14. svečana prenese ua njun smcrtiii dan, t. j., 6. mal. travuja. Poznanjski vikši škof so uapravili bratovšino, ki ima namen, z molitvijo iu milošnjo pomagati Bolgaram k spreoberujenju. lmcuujc sc bralovšiua sv. mučeuika Jo-zafata. Po Ogerskim iu že tudi v Slavonii sc gnjezdi neko novo krivoverstvo, kteriga sledniki se „Xazarejci" imenujejo, iu jc čutiti, de se je iz kalviuslva izleglo, ker pravi, de ne veruje nič kakor le kar je v sv. pismu, pa sc ludi tega ne derži zaverže sv. kerst. V Driliopolji je žc dozidana nova prelepa cerkev za spreobernjene greke. V Jeridiju v Maeedoiui jc napravil iu začel neki sprcobcriijeu mašnik veliko solo. V Solunu sc vstav spreobcmjeiicov lako lepo razcveta pod vodslvam nekiga lazarista, de tudi razkolniki k njemu pošiljajo svoje otroke v odrejo. V Plodivu goreče za zedi-novanje dela latinski škof Kanova. Zidati cerkve, ueilnc in dobrotne vstave, to mu je vedua skeib Poglavitni vir. od kodar dobiva stroške, mu jc veliko uasajenje murb. ki jih ima blizo mesta, torej on murbe imenuje svoje ,,do-biotnice.** (Katol. list.) Pi*mo iz Mordina v Mczopotumii pripoveduje, dc jc autijohijski patriarh v Sirii, poverilivši sc iz Evrope, do 2000 razkolnih Jakobilov s katoliško Cerkvijo zcdiuil. Ni dolgo popred, kar je hil ravno ta patriarh 100 jakobi-tovskih deržin z njh duhovstvam v vasi Azoh-u pridobil za katoliško vero. Iz Sirije sc sliši veliko veseliga, kako se nezedinjeni greki povračajo v katoliško Cerkev. V Zablct-i se jc spreo-bcrnil veliki namestnik ra/.kolniškiga greškiga škofa, in po njegovim zgledu več druzih. Katoliški škof jc šel potem z O. Fencch-am iz Jezusove družbe v misijon po Libauu; ljudstvo je prečudno ginjeiio z njegovo pričujočnostjo, vse k njemu vrč in celc vasi zapušajo razkolništvo. Govorilo se je, de v 2 mescih bi utegnila gg. misijonarja pridobiti do 15.000 raz-kolnikov za katoliško Cerkev. To veliko gibanje v prid katoliške Cerkve v Sirii raste od dne do dne; po vsih krajih se je veliko razkol- niških grekov spreobernilo k katoliški Cerkvi, posebno pa po ravnini Damaskovi iu po okrajinah ob l.ibanu. ki so proti Balbeku. To gibanje podpira posebno spreobernjenje greško-razkoluiškega škofa v Homs-u. mestu z več tisoči prebivavcov. V JefTerson-Cilv, v severni Ameriki, sc je v katoliško Cerkev vernil protestanški pridigar C a in p e, vse-učilišni prijatel letaš v Berlinu k nam prestopivšiga protc-stanškiga pridigarja l.aake. V novi firanadi v južni Ameriki je dal diktator Mosqucra vse cerkve zapreti, jc pregnal duhovne in nune. poropal vse cerkveno iu samostansko premoženje, ki ga je vlada na prodaj postavila. -— Kakor so briči pod križem za Kristusovo obleko vadljali. lako vadljajo od tistih časov gotovo zmiraj v kakim kraji za obleko njegove neveste, sv. Cerkve, iu njegovih mašnikov. \a otoku .>ladag;askaru jc viditi. dc jc bil smermi dan kraljice Kauavalo rojstni dan katoliške Cerkve. Naslednik. njen sin Kadama II.. je ves vnet za keršaintvo; v ponižnim pismu do sv. Očeta jc svojo vernost in podlož-nost razodel, in misijonarjem je dal oblast, po vsim otoku sv. evangelij oznanovati. šole napravliati itd., ter jc serčno željo razodel, svoje ljudstvo z resnico in oliko osrečili. Mil. škol Strosmajer so kranjski gimnazij 73 zvezkov raznih bukev podarili. — 23. t. m. bo zavolj srec-niga pričetka nove čitavuicc v l.oki o poli 12 sv. maša; zvečer perva beseda. (Nov.) — Preteklo nedeljo je med veliko pazuostjo obilnih poslušavcov v ljublj. citavnici gosp dr. Bleivveis bral gosp. Kosarjcv govor o slovstveni delavnosti raujc. škofa Slomšcka. Kavno ta izverstni govor se bo bral prihodnjo nedeljo v Celji. •Mabetka i a tesni ka. Pravica angleške politike jc ta: ..Proč papeža, Sulau naj živi!" In to politika ima svoje pravdosrednike na nemškim, . . .u pišejo ..llistor.-polit. Blaltcr I ur <1. kathol. Dcutschland" v Monakovim, ska/.avše. de je Anglija protestirala zoper Garibaldov napad nad Turčijo, obljubila pa mu podporo zoper Kini. v čimur se jc pa (■arihaldi tolikanj hudo opekel. -- O Ictašnjih Binkoštih je bilo v Kimu do 50.000 gostov, praznika sc je vdelezilo 43 kardinalov, 5 patriarhov, 53 vikših škofov. 195 škofov, skupaj 300 cerkvenih poglavarjev, zraven njih do 100 prelatov s pa-peževiga dvora iu z rimskim duhovstvam vred do 900 duhovnov. Desiravno ima Kim 100 cerkev, je bilo vender duhovnam dostikrat tesno s sv. mašo zverstiti se. O veliki slovesnosti je 1200 zvonov zvonilo. Toliko je bilo število iu tolika slava, desiravno so italijanska roparska vlada iu portugalski freiinavrarji pod sodbiuo oprezo oudotuim škofam ubranila vdclcžili se. Nespodobni Džoii-Bullov ( angleški ) vpliv ima uad tem tudi svoj delež. — V Varšavi na ..ulici tvvardi" je bil S. t. m. o mraku poiicajni vradnik Felkncr potuhnjeno umorjen. Take strašne djanja v sredi plemcnitiga poljskiga naroda so v resnici grozovitne. Brez vsiga poliii.škiga ozira rečemo, naj bi slchcrn narod pomnil, dc po polih hudobije in pregrehe nc bo nikoli nič dosegel za svojo narodno slavo in velikost; zakaj take pota so preklete iu nimajo blagoslova Božjiga. Čednost, kakor posameznim ljudem, tako celim narodam pomaga k slavi; pregreha (rovarstvo. morije, prešeštva. strašne klet-vinje. nasilstva, krivice ...) narode iu vlade v nesrečo pahuc! Krepost nar o d ovna p c I j e z a njim njegovo slavo. — Iz Ogerskiga se poslednji čas prav pogosto slišijo ropi iu tatvine. Take divjaštva skrunijo celi narod — Po avstrijanskih frančiškanskih cerkvah se že začenjajo zahvalnice zavolj posvečeuja 23 japonskih m učeneov: v Solnigradu, Kalternu id. so slovesnosti že minule. — Korar stoljuiga kapitelua v Tarnovu, vitez žl. Galccki, je od papeža izvoljen apostoljski namestnik avstrijskiga dela krakovske škofije, iu 19. a. m. je bil v Rimu v cerkvi ..Air A nima" po Kardinalu Heisach-u za škofa v Amathus-u in part. infidel. posvečen. — C. k. dvorni kaplan dr. Schvvetz je izvoljen c. kr. dvorni fajmošter in vodja duhovskiga vstava pri sv. Avguštinu. — V kratkim ima v Rimu znani I*. Canisiu-4 med blažene pri-let biti. — Na parniku „Gol-den Gale .** ki »e 21. mal. serp. iz Saii-Franciska v Kali-fornii odrinil iu 27. tistiga mesca na valovih zgorel, so bili med več ko 200 ljudmi tudi 1 mexikanski duhovni. V list i in strašnim trenutku. ko so popotniki od ognja siljeui v vodo skakali, so mašniki vsim kaioličauam v njih nar veči dušno tola/.bo odvezo delili. Ker so našli, de ui moč priti v o te v ne čolne, so sklenili k bregu plavati, in ko so suho dosegli, so blagodušno »tevali druge, ki so jih valovi vse utrudeue sem ter tje. gori in doli podili, in niso mogli do (erdiga. Mexikanska »enerala Alfaro in llare sta pravila vredniku ..Moniteui-jevimu" v S. Francisko, de sam padre 4'ardenas je bil 21 ljudi o ti priliki rešil. — Kakošen namen naj imajo slovanske okrajine? — Po ..Donau-Zlgi." naj bodo sredstvo, dass ..Deutschland nicht verkummere." Naj bi bila že rekla ..Oesterreich;*' skerbite tudi sami kaj za svoj ljubi „Deutschiand": sej so za vam Slovani dosti branili in kri prelivali v vojskah zoper kervoločniga turka, za kteriga se zdaj poganjate zoper kristjane Slovane. — ..Presse." ki ji Cerkev, skolje z duhovstvatn in katoli-čanstvam presedajo, kakor bi jih bila veliko žc pojedla, je brala v ..Kram e-i." de bi bil š!i«»f ali delegat v Velletri judam zapovedal. de morajo do jeseni mesto zapustiti. Presse še ne ve prav. če je to naznanilo resnično, in ce je resnično, ne pomisli, de bi bili judje utegnili tega vredni biti: pri taki uegotovosti se pa vender šelina^ta ..frajla Presse" v dolgim spisu tako repenči. de se ji kar paleci ogorki iz u.-t utriiijajo, kakor: ..loinische Missrejiierung— theokratishe \Villkiihrherrschalt — Acte der rohesten Gevvalt — Judenhetze - schreckliche Verkuppelung der geistl. und vveltl. Gevvalt" itd. ..t'e je tudi resnična una dogodba, pravi ..Volkslrd. .*• bi to ue bila ..Grauelthat mittelalterli-cher GI a u b e u s vv u ! h ." ampak prosta p o I i t i š k a n a-redba zoper nevarne podložne, kakor so po dru/.ih der-zavah vse ojstrejsi. ... De rimski judje. iu zlasti lini v Velletri. pod klobtikam z rovarstvam delajo in zoper svojo pravno vlado rogovilijo. je skazana reč". Rusovski car take /.a vse manjši prestopke pošilja v Sibirijo; „Kmpeur" (Napoleon I v ravenne in l.ambesso. ... in pa ne še le po dovoljenim odlogu, ampak kar precej. De pa od tega inol-eimo: kaj je neki to. de .Presse" nima nobeniga zdihljeja /a barbarsko preganjanje jezuitov in drugih mnihov. /.a oropane »amo-iaue itd. v ..novi Italii?" Kdor ima dvojno oiero iu va. uj| sc nikar ue napihuje nad naredbami katoliških vlad. še zlasti doklei so dvomljive. Drug dunajsk easnik pristavita k ..Pressini" godlji dokazano in znano resnic«. de v iim«kih deželah -»ploh -e judam vse boljši g«di. kol po veliko druzih evrnpejskib derzavali; celo pregovor imeuuie Rim ..judovsko /.lato deželo** ali ..eldorado". Rim sicer z m o i o c e r t i. z osebo, ki je v zmoti. pa v-clej usmilieuje ima. I'rav neumno se ..Presse" o ti priliki na lerde po-lave zoper iude na Španskim ozira in pika l-abelo s primkam ..die Katholische"; tode tudi nar bolj liberalni iu celo prolesianški zgodovinarji so neoverz-l|ito »pričali. .te judie so b.li iz Španije izgnani zavolj izdajstva. ker s» bili Spani|o Mavra m prodali; njih mlajši, skrivni judje. pa «*« bili postavljeni pod inkvisieiju. Ravno v tem preganjanji judov pa uteude tudi ..Presse" ne ve. «le so izmed vsih vladarjev edini papeži imeli usmiljenje in so se za jude potegovali, lerde inkvisitorje odstavljali. akoravno so se le-ti na svoje kralje opirali in tudi Rimu vkljub v svoji službi ostajali. Judje sami so dostikrat v Rimu o tacih prilikah pomoči iskali in jo našli, — ravno ker Rim zmoto sovraži, z zmotenci pa usmiljenje ima. Koliko hvaležni so pa judje Rimu za take dobrote, to med drugimi ..Presse'* kaže. — Diakovski škof, mil. gosp. Strosmajer, bodo zidali novo prelepo stoljnico; že se za njeno podstavo koplje. - Južnoslovenski listi skorej zmiraj vedo kaj pripovedovati o turški gerdobii in neusmiljenosti zoper kristjane. „Nar. Nov.** pišejo, de so turški panduri (zaptije) v krupski nahii vjeli kristjana Blagoja Opačica. ter ga vsega oropali; turške oblasti pa svojim panduram za to hudodelstvo niso nič prizadele. V starim Majdauu so v ječo vlekli osem naj iinenitnejših kristjanov, ki niso ue krivi ne zadolžeui, in mogli bodo ondi ostati, dokler se z velikim denarain ne odkupijo. — V tako imenovani zedinjeni Italii je zdaj 43 škofij izpraznjenih, in če *e k tem še privzamejo škofje v pregnanstvu in v ječah, ima nesrečno „osrečena" Italija kacih sto škofij brez pastirjev. To če reči: Chiesa li-bera in libero stato: svobodna Cerkev v svobodni deržavi!! — Sardinskih vitezev ss. Mavricija in Lazara v nekim laškim koledarji 45 strani, in na vsaki strani 114 vitezov. — Neki zauikeruež v oddelku „S. Carlo ali' Arena*' v Neapeluu se je bil zaklel, in je očitno rekel, de odločen dan bo umoril tega in tega duhovna, svojiga soseda, ki ga je cenil reakcijonarja (nasprotnika novo-italijanov.^) Tode v predvečer ravno tistiga odmenjeniga dneva človeka mer-tuil zadene. Njegova deržina, viditi, de zdaj in zdaj bo po njem, je komaj imela čas poiskati naj bližnjišiga duhovna. I.e-ta, ves Ijubeznjiv in prizanašljiv, priteče iu deli verske tolažila teinu nesrečoimu, ki je dušo izdihnil v dau, ob uri in v naročji duhovna, ki si ga je bil v klavšino izvolil. (Corresp. de Rome.) — Drobtinica. Neka skopa žena ni hotla nič v žvenkuljico za cerkev dati. Ko pride domu, vidi de ji je mošnjica z denarain ukradena: „Bog ni mogel najti pota do mojiga serca, zato je pa hudoba našla pot do mojiga žepa4'. Dutiomke spremembe. V ljubljanski škofii. Gosp. Toni. Kikelj-na je slavni križanski red z Vinice vzel in v drugo službo dal; g. Jožef Do ii cel j gre iz Teržiča v Vinico; g. Jan. Ju-v a ii iz Cirkclj v Teržič za duh. pomočnika in vodja; g. .lak. Vindišar iz škocjana pri Turjaku v Cirklje. V teržaški škofii. Novo vtemeljena fara Rojan. v ter/.aški okolici, je podeljena gosp. Francu te metu 1'merla sta gg.: Ant. Gregov, farni namestnik v Kozli-jaku. in .leruej Vrankar. podružnik v Dragi Naj v miru počivata ! V I a v a n t i ii s k i škofii. Prestavljeni so g£. kaplani. Joan Sim o u i c v šent-Toiuaž; Matija Kosi v Šmarjeto pri Pesnici; Mihael Pergei v Kapele pri Radgoni; Kram V r ii u /. v l.eskovee v llalozih Dobrotni itarori. Neka dobrotuica za mis go*p. Cebulju v Amerik! lo gld. Za gosp. Oliveri-a: Dobrotniea I gld. 20 kr : druga I gld. — Za afrik. mis. Iz Komende 3 gld Pogorori z gg. ftapimorarci. G Š: Lepa hvala in pok. p. g. I.. — G. T.: Vse hvaležno prejeli, obljubljeno ljubo iu drago, zaostalo se bode porabilo po zmožnosti, /.a liste bomo govorili. — G. S: Vse prav dobro, in bode prav. kadar pride. — G. Ben. J. na Pt.g.: Danica Vam je naročena za celo tekoče leto; tedaj manjka še f gld. — G. K. v M.: Smo ravno po pošti m\ar. _ vč. g. K.: Željno pričakovani - dobro došli! — G. M.: Hvaležno prejeli. —