tíhaj* Tífiki totrtek in vüljii a jioátnino vred i a v Muriboru s yosiljuijem □n dina nn. celo lato . 'i H. , rol Jeta . 1 fl. SO k. : \ - • -í-sok. Jiro se in.iíiljíinjú un tlfim zn celo lulo . i ti. 50 Ji. fl pol Isla . 1 II. 30 k. y< , . - Ü. dik, PotameziH list) sa Llnljijo firi kiijíga^y Novitku na vÉiikem trgu }!& ."i k. SLOVENSKI Poduči ven list za slovensko ljudstvo, „Poduk v go5pndnrstvo tognti ileiolo." ií uročili no t p rej ero n vred» nittvo v Mariboru. ltoiopÜJ »e na v ra ¿ajo, IlfJJrla.'fttii [¡Iti ce prijemajo, Oznanila ve prijemajo, jtlača íii vrstico je 10 k. iu žil bolele 80 k. Šiv. 1«. V Mariboru 16. aprila Í86& Tečaj II. Tiskova pravd» „HIov, Gosp." Hoiitn» razprava kazenska pri c. Itrokru/.« iu>j audniji Crljslicj. (Halje.) Po ostrih izrekali, ki večkrat značavago Nemce, Ogro in Lfllio kot sovražnike Slovencev , se gorko hrepeni |>o tem, da In z vsemi močmi se združili vsi Slovenci v „Slovenijo" z »k ujmo slovensko upravo, rekoč, da ide za bitek iu prepad ter | io dveh rnzjasunjočih prilikah, ki na naj veče napenjanje merijo, se Slovenci vitemajo, svoje -lovenske brate prositi, da jih podpirajo, tvonečno se nemško uredništvo iu befika vlada «lolžtijc nepošten j o, ki ne |iri*ideva poneinčevaii in zaničevati slovenski jezik in narodnost ter da hoče Slovence zbrisati iz števila živočih nandov, da jih hoče spremeniti a Nemce, kakor se spreminjajo v metulje gosenice ter i iko na račun Slovencev pomnoiiti Nemce. Tako delajo tudi Ogrt iu Lahi, kar pa več ne sme biti, uko je lioga in pravice. Ce imajo Nemci iri nemška vlada ic količkaj poštenosti i o pravičnosti za Slovence, ne smejo in ne morejo več z nami toliko krivično pOfltopati- Ves sestavek je tako raz d milji v in izreke t a k o p r e v d a r j e n c, da jih razume i n č u t i m n o ž i o «. Ker se iz ravno povedanega posnetka tega sestavka očitno razvidi pri ¡ta deva nje, da se uredovanje vlad« in jenih udov B ticntcrjeniiu pritoževanjem v nič de vije in pred drugimi zaničuje, in Z nerlovoljenim dolžen jem k sovražnostim soper razne narode ter k sovražnim razprtijam med seboj zapeljati in spodlmdati skuša, se je naj uienj v smislu §. 2S tiskarnegu zakona dne 17. grndna IM2 št, (J. drž. zak. lefa I8G3. tisti pregrešek soper javni mir iu red dogodil, ki se ima kaznovati po §£. 300 in 302 kaz. zak. in ker so vsled L'iS0. o. 7. HI koz. zak. rnznn do zdaj neznanega pisatelja vsi tisti teh jtregreškov krivi, kteri so pomagali tuj oklie tiskati, posebno kar se tiče odgovornega vrednika in tiskarja, tedaj gg. dr. Matiju Prelog iu Edvard Jan/.ič, ki imata te lastnosti, prvi kot odgovorni vrednik. drugi kot tiskar „Slovenskega Gospodarju", v k tereni je večkrat omenjeni sestavek natisne n, '¿a rud gori povedanih pregreškov po navedenih zakonskih stavkih in z ozirom na g, 11 zak. dne 17. grndna 1862 «t. 7 dri,, zak. leta 13G3. se tožita iu če bi tTeba bilo, se tožba proti prvemu tudi zarad prestopka po 32 in 33 tisk. zak. raztegne zato, ker je vrednik periodičnega časnika v smislu teh paragrafov, če zanemari dolžno skrb in pazljivost, zmirom odgovoren. Ker sem tako predložil, da se ves obkrivljcn sestavek prebere, nimam za zdaj nič več opomniti 'er si za drugo prid rži m knučno besedo. Prvosednik; Zdaj bere do polovice iu potem g. sodnik Marthijak do konca obkrivljcn sestavek. Prvo s.: Povejte tni g. dr." Prelog najprej: jelt ste plačali kaj zaloge "i lir. Prelog; Da! Prvo».: Saj list vsakih 14 dni it kaj a? Dr, Prelog: Ne, vsaki četrtek; založil sem 1000 gold, Prvos.: G. dr. Prelog, odgovarjajte tedaj na tožbo, klcrej podlaga je ravno čiUn sestavek slovenski. Dr. Prelog (slov.): Na ravno zaslišano tožbo — Prvos. (nrloški): Prosim g. dr. Prelog; že po|>rej sem Vas opomnil, da hi se zagovarjali nemški, ker drugi toženi ne razume slovenski, Vi pa ste nemškega popolnoma zmožni. Tedaj bi kaj znmndno Lilo, Vaš zagovor sotoženemn prestavljati : sicer Vam pa ne branim, da obkrivtjeue besedo iloveuskt tolmačite in razlagate, (ltaipravlja se tedaj nemški). (Dalj t prihodnjič.} Gospodarske stvari. Hali» rainati. da sadno drevje ver rodi* in sftdja l ei't'KA, IciKcga, in po|ircj dorasle i Na veji, ali tudi na deblu sadnega drevesa, se zareže obroček, 1 ali k večenm i'> črte (linije) širok, in vsa skorja se olupi do golega leša; To ravnanje sicer ni kuj novega, zakaj že 170Ö. leta ga je razglasil bo tanj kar A. Maguol, in mnogi sadje rejci ga že dolgo rabijo; pi v našib krajih, se meni zdi, o tem se nič ue sej«, ali h? pa bojijo, da bi se jini potem drevo ne posušilo. Nekaj enakega delajo na Nemškem, posebno v.Saksoniji in Šleziji, kjer veje ali deblo z železni in drenom trdno podvežejo, iti taku soku branijo, da skozi preveri ne more. Veja nad prevezam ali vrezanim obročkom kjer ji ve^ sok omsme, doheJja priraete, večin lepših cvetnih popkov požene, iu lepšega sadja runo — i do 3 tedne prej priredi , kakor druge. Hočeš kako drevo obročka ti, zapomni si to Le: 1. Obročkaj |>rve dni spomladi, kadar cvetni popki že debelji prihajajo, in kadar sok že dobro pod kolo teče, da kožo med zarezoni ei-^tti do nagega lesa Ichko obeliš. 2. Hočeš celo drevo prisiliti, da ti več rodi (— kar Li pa ue svetujem —) vreži obroček pod prvo v;a vrstico jc JO k. iu žn kolek 80 k. Šiv. 1«. V Mariboru 16. aprila Í86& Tečaj II. Tlskova pravd» ,,šsIov, Gosp." Hoiitna razprava kazenska pri c. Itrokrož« iu>j audniji I clj«. k e j. (Mje.) Po ostrih izrekali, ki večkrat značavago Nemce, Ogni in Lfllio kot sovražnike H iu vence v , se gorktt hrepeni po tem, da hi z vsemi močmi so združili vsi Slovenci v „Slovenijo" z »k ujmo slovensko upravo, rekoč, da hle za fatek iu prepad ter |io dveh rnzjasuajočih prilikah, ki na naj veče napenjanje merijo, se Slovenci vueraajo, svoj t >lovenske brate prositi, tin jih podpirajo, tvonečno nemško uredništvo ia liečka vlmhi «lolžnjc nepoSUmja, ki se prifcideva po ne m če vati in zaničevati slovenski jezili in narodnost ter da hoče Slovence zbrisati iz števila živočih unrodo v, da jih hoče spremeniti a Nemec, kakor se spreminjaj» v metulje gosenice ter i iko na račun Slovencev pomnoiiti Nemce. Tako delajo tudi Ofirt in Lahi, kar pa več ne sme biti, uko je lioga in pravice. Ce imajo Nemci iri nemška vlada ic količkaj poštenosti in pravičnosti za Slovence, ne smejo in ne morejo več z nami toliko krivično postopali. Ves sestavek je tako razdražljiv in izreke t a k o p r e v d a r j e n c, da jih razume i n č u t i m u o ž i e a. Ker se iz ravno povedanega posnetka tega sestavka očitno razvidi prizadevanje, da se nrcdovanje vlafraj in jenih udov B ncotcijeniiu pritoževanjem v nič de vi je in pred drugimi zaničuje, in Z nedovoljenim dolžen jem k sovražnostim soper razne narode ter k sovražnim razprtijam med seboj zapeljati in spodbndati skuša, se je naj menj v smislu §. 2S tiskarnegit zakona dne 17. grudna IM2 št, tj. drž. zak. leta I8G3. t i rit t pregrešek «oper javni mir iu red dogodil, ki se ima kaznovati po §£. 300 in 302 kaz. zak. in ker so vsted L'iS0. b. 7. 1*I knz. zak. rnznn do zdaj neznanega pisatelja vsi tisti teh pregreškov krivi, kteri so pomagali taj oklic tiskati, posebno kar se tiče odgovornega vrednika in tiskarja, tedaj gg. dr. Matija Prolog iu Edvard Jan/.ič, ki imata te lastnosti, prvi kot odgovorni vrednik. dragi kot tiskar „Slovenskega Gospodama", v k tereni je večkrat omenjeni sestavek natisneu, zarad gori povedanih pregreškov po navedenih zakonskih stavkih in ž oziram na g, 11 zak. dne 17. grudna 1862 ¿t. 7 drž. zak. leta 13G3. se tožita iu če bi tTeba bilo, se tožba proti prvemu tudi znrad prestopka po 32 in 33 tisk. zak. raztegne zato, ker je vredoik periodičnega časnika v smislu teh paragrafov, če zanemari dolžno skrb in pazljivost, zmirom odgovoren. Ker sem tako predložil, da se ves obkrivljcn sestavek prebere, nimam za zdaj nič več opomniti ter si za drugo pridriim končno besedo. Prvosednik; Zdaj bere do polovice iu potem g. sodnik Martinjak do konca obkrivljcn sestavek. Prvo s.: Povejte tni g. dr." Prolog naj prej; jelt ste plačali kaj zalogo? lir. Prelog; Da! Prvo».: Saj list vsakih 14 dni iibaja? Dr, Prelog: Ne, vsaki četrtek; založil sem 1000 gold, Prvos.: G. dr. Prelog, odgovarjajte tedaj na tožbo, kterej podlaga je ravno čiUn sestavek slovenski. Dr. Prelog (slov.): Na ravno zaslišano tožbo — Prvos. (nrmški): Prosim g. dr. Prelog; že poprej sem Vas opomnil, da bi se zagovarjali nemški, ker drugi toženi ne razume slovenski, Vi pa ste nemškega popolnoma zmožni. Tedaj hi knj zamudno biloh Vaš zagovor sotoženemn prestavljati : sicer Vam pa ne branim, da obkrivljeue besedo iloveuskt tolmačite in razlagate, (ltaipravlja se tedaj nemški). (Dalj t prihodnji i. j Gospodarske stvari. Hali» rainati. da sadno drevje ver rodi. in sftdja t ci't'Ka. lepiie^n, in poprej iloraste i Na veji, ali tudi na deblu sadnega drevesa, se zareže obr-.iček, 1 ali k večemu i'> črte (linije) širok, in vsa skorja se olupi do goiegu lesai To ravnanje sicer ni kaj novega, zakaj že 170Ö. leta ga je razglasil bo t anj kar A. Maguol, iu mnogi Hudjerejci ga že dolgo rabijo; pa. v naših krajih, se meni zdi, o tem se nič ue sejo, ali se pa bojijo, da bi se jim potem drevo ne ¡»osušilo. Nekaj enakega delajo na Nemškem, posebno v Saksnniji in Šleziji, kjer veje ali deblo z železnim droiom trdno po d vežejo, iti tako soku branijo, da skozi prevezo ne more. Veja nad prevezam ali vrezanim obročkom kjer ji ve^ sok ostane, doheJjapriraate, vet-in k-ji-ših cvetnih popkov požene, iu lejišega sadja rano — i do 3 tedne prej priredi , kakor einige. Hočeš kako drevo obročkati, zapuinni si to Le: 1. Obročkaj prve dni spomladi, kadar cvetni popki že debelji prihajajo, in kadar sok že dobro pod kožo teče, da kožo med zarczoui ei-^tci do nagega lesa. lehko obeliš. 2. Hočeš celo drevo prisiliti, da ti več rodi (— kar ti pa ne svetujem —) vreži obroček pod prvo v, Divjih (vodenih) vej ni Irelm odrezati; če jih obroč-kaš, jih siliš, drugo leto sadnih popkov pognati. 11. Si obročkauo vejo privezal, da se no odlomi, ni m al drugega več opraviti, kakor drugega leta pričakati, kjer boii s srčuo radostjo videl, obročkauo vejo vso belo v evetju, in potem '/. lopi m in večjim sadjem obloženo. 12. Celo drevo na deblu obročkati, ne svetujem, kajti ja prenevarno, pa polovico vej enega drevesa obročkaš brez ¡vso uevarnosti j samo ne vse na eni strani, temveč po vsem drevesu okoli. Tako ob rac kanje sadnega drevja, k tem sicer vsako leto cveti, pa malo sadja rodi, brez velikega truda bodo v krat- kom veliko dobička dalo- Ravno lo tudi pripomore, da oti drevesa, ktcro Sc tii rodilo, zveš, kakšnega plemena je, da že drugo leto veš, ali zasluži drevo svojega prostora, aliue: tako si prikrajšaš dragi fias, da ni treba veliko let čakati, in na zadnje videti, da kako drevo slabega1 sad:: rodi. Oif imaš v drevesnici drevo, ktcro še ni rodilo, dobiš z obročkanjem sad prihodnje leto; imaš pa drevo, ktcro je že. več let rodilo, iu ga obročku A zavoljo večjegn, lepšega in obilnejšega sadu- dosežeš svoj namen še to leto. Obroč k nuje tndi pomaga, dn drevo lepši vrb, in Če jc v koreninah slabo, močneje korenine dobi. ¿'rr*i]ji> iti slive brez lio*lc. V spomladi rnzcepi drevue, fclero je iz košiec izrastlo, od zgorsj doli na dvoje do korenin, iztrebi % gladko obrezanim lesenim klinekom stri, pa varno, da les debla uomniS, potem združi razcepljeno deblo sopet vknpej, zatnaži rano s cepivu i m vozkom, in ovij deblo 3 kakim trakom, klorega pa pozneje spet odvezali motaš, kod ur je rana spet zarasli, i. Sad lakeua drevesa ima, da se bo i čudil, namesto trdo kožice, majhno, belo iu mehko hunkieo, pa je za drugo navadnemu sadju svojega plemena čisto cuate velik-tóii, okusit in lepote. Drag, V. Ripsl. Bnfclarsliro na Kunkcti). Z bučelarstvom se prehivavci ogromnega ruskega oarstva sploh in radi pečajo. Posebno so pa Malornsi v tem poslu jako marljivi tu skrbni. V srednjem iu južnem liuskem se nahajajo naj veee Inmelarije. V lesnulili ^ubcrmjnh ruskih iu sibirskih je pridelek od p.drsnih bnčel velik, veii kikor kder koli. Naseljenci po stepah se skoraj povsod i pečaj z bfcSeUrstvoui, vendar jut koČevniškoiu načinu, raznalajc in rnzstavljaje ule svoje poletnega i'-;¿t>a pu stepali. Po zimi jih pa zakopavajo. V Harkovskem in Poltavslteni so gospodarji. Eter i imajo po lit* in več ulov. Pri razširjenosti cursiva se sicer ne da letni pridelek na medu in voska z številkami natančno povedati: vendar jo vsaj mogoče nekoliko sodili po tem, da ua primer crkev pravoslavna u;t jedinem Itnskem potrebuje ua naj uianje za 1,300.000 rublje v voska na leto m tla ga vrh it' ogromne porabo še vendar vsako leto nad 110.000 pudov črez meje prodajo. Pridelek na medu mora pa z ozirom na velike pidrebe medovarnte (ietetarij) vsako leto naj mauj okoli pol mi liona pniiov iznašati. Leta 1 SO I Se =e ¡»potrebovalo v ruskih medovurnieuh 227.705 veder meda VCdar. Ogla s. Izvrsten svilo- iu sadjersjcc g. D Čcluik oznanja steni, da še ima lepega iu zdravega iemena iiajčic) svilnih črvičev in da je pripravljen vsakemu slovenskemu gospodarju imena* vnuegu semena poslati, ki se pri njem oglasi. — Bavno tako tudi cepiče v od žlahtnih dreves. Podvi/ajte tedaj slov. gospodarji iu oglasite se talil pri imenovanem rodo ljub ti, ker čas ho že za svilue črvi te za letos ako rej pri keneu. Skusite vsi, ki imate muni i iu drevtrsa iu bodite prepričani, da "Boste imeli v kratkem lepega dobička za imli trud. Napis iu pismo se naj napravi: N. p. Čitst. g. Dom. Čolnik, posestnik pri sv, Benediktu pri Sv, LenarLu SL g. per Marburg, Vavuili k narod nemil gospodarstvu. I)d III. (1'nljo.} 15. Ker je pa ta razmera takšna, tedaj ne more hiti težave, po tem pravilu družbo čl ovc h ko vravnati. Gotovo se nikomur nobena krivica ne zgodi, če se družim tako osnuje, da vsakdo naj si izvoli delo in za nje plačilo, ali lenobo in za njo kazen: nasprotno pa, bila bi velika krivica vzeti komu vlastnino, za ktero sc je trudil, iu dali jo drngcutu, ki je lenobo pasek Ba\uati se moramo tukaj po prejšnjih vodilih, namreč: da je vsa v lastnina porazdeljena, in daje vlasljiikova pravica zavarovana. Ko je vlastniua porazde* Ijena, vsaki vlastnik ima svoje, kar si jc pripravil, kdor pa ■) Pod sí! iniunuiu ni vit» vnyfa, ktorí it pwllii'ijejo Tí&otoíft, J'Liil ¡mu raalih ali '24 tluíil] J i bor. si nič ne pridela, nima nič : ko jc vlaetnikova pravica varovanji, ta dc more ne krasti ne ropati: zato edini p om oče k si svoje potrebščine pridobiti je delati za nje. IB. Iz tega previdimo, da zvesto zvTševanje dohrih postav je ua dva načina mnogo koristno in dobrotno: varuje marljivem« in poštenemu človeka vsak dobiček, ki si ga je z svojim delom in svojo zvedenostjo pridobil, lenuh sc pa sili delati s I i m, da se mu brani si kaj vzeti, kar si nt pošteno pridelal. Pošteni, brižljivi in delavni ljudje so zato vedno za postave; le lenuhi, potepuhi in zločinci so proti njim- Človek ki pošteno svoj posel opravlja, ki za svoj živež in druge potreba rad dela, nc mrmra proti temu, dajevlnst-nina porazdeljena in se po ostrih postavah vsakemu svoja varuje; proti tema tožijo le oni. Storim za delo ni mar, a zato želijo, da bi bilo vso blago obče, da bi ga mogtj brez truda, z klerim sc pripravlja, vživntt; zato o nekakšnem ko-muniamn sanjajo in po njem zdi Imjej«. 17- Pri vsem toni pa se lehko vpraša: kaj je storiti z ubožci in siromaki? Poprej ko na In vprašanje odgovorimo, naj so nam pove. kako iu zakaj je ubožec iu siromak i Poglejmo, je ii revež in slahci na tdu in duši, je bulcn, slep, brez roke ali noge, jc !i sirečuo iu zapuščeno dele, ali vdova / lil njimi I ni oiroel? Ali pa je revež alt revk:t pri tem, da ie pri zdravju, vendar pa zdravih rok rabiti tioče ter leno in nemarno živi? Ako so prvi virotd, tedaj se potrebnim mora vsdaj pomagali, to zahtevi človeška cul iu dolžnost; pa pomagali se jma potrebnim Je toliko, kolikor jim je v resnici potreba: Ce n. p. kdo si polovico za svoj živež sam prislužiti more, dodajmo mu drugo polovico; pa zato ni nobenega vzroka, da bi takšen človek, ktercmn se miloščina daj a delati nehal in si toliko kolikor mu le mogoče ne sam prislužil. Ako je kdo zato vbog in revež, ker nimt delu iu pusia, tinj bi mu se hi priskrbelo; ko pa pri vsem tem noče del «lili, naj sc pusti brez milosti in miloščine nasledkom lenobe svoje. Po tem načina n - človek naj leži hrižljiv iu delaven stori, ker vidi, da sta mu le dva pota. ali delati, ali stradati. Naj nas nikakor no moti -.ino evangeljsko pravilo, „kur ubogim sioiile Bogu storite", ktcro pravilo je vsem beračuno m popoten list; poznavati imamo poštene nesrečneže in za te vse, kar nam mogoče storiti, pa ne Boga z lenuhi družit!. 1*. Zlo narobe je imeti kde takšne občinske zavode, kder se kakoTŠui bodi ljudje bi brez vsega dela živili, s tiči da drugi, ki so delavni za nje davke plačujejo. Takšne naprave so delavnim ua mnogo pohujšanje, ker vidijo, da morajo tudi za lenuhe delati; pa tudi vboicem sc s tim škoduje: človek ju mnogo srečnejši, častiti vej si, poštene jši zdra-vejši, krcpofituejšr, kedar si sam z svojim delom kolikor moro vsakdanji kruh pripravlja, Ni kaj sramoltiejšcga, kakor videti zdravega in čvrstega človeka beračiti iif cigani ti; pa kdor sc jc le nekoliko po svetu ogledal, lehko previdi, kolika množica ljudi živi samo z nesramno beračijo; ti gn pisni beračuni pa plodijo ju izrejajo h roj ne otroke svoje za ravno takšno življenje. Ti ljudje so vsi razuzdani, nezmerni, revt ii dn gnjnfla, gčdobtd ua tciu iu duši: nepripravljajo ničesar, škodijo marljivim po v ¿i vaje jim jiho ve pridelka; kolikor boljo bi bih) pustiti vsakega takšnega človeka pravični osodi, naj bi delal ali stradal, prisilil hi se tako k marljivosti, postal hi pošten, čustljiv in vreden ud družbe človeške. 19. Mnogo ljudi je vendar tako nevednih, da niti ne znajo delati, niti ne previdi jo dobiček, kierega bi jim delo doaašalo: zvedenost iu znanje ju tedaj prvi navodlunaj veči nagon k marljivosti in delovanja, it. tega vidimo, da zveden človek, ni samo pri vsaki stvari bolj prebrisan in previden, Icmoč mnogo bolj marljiv nego neveden. Jasno pa je dalje, da kar velja za enega človeka, velja za celo dražbo, občino, narod, državo. Bolj ko se kdo izobražuje, izačnjo iu izuri a srečnejši more hiti, ugodnejše in prijetnejše si življenje pripraviti : srečnejšo ko tedaj ktcro deželo ali narod imeti hočemo, bolj Imamo skrbeti da narod v izve danost i napreduje. (Daljc prihodnjič.} Pod Lipo. PoJiiciciii in cijodni pogovori, [Iglič in Debelko stojita pri topli peti in sn pogovarjata,) De belko: Kdo bi si hi| mislil pred nekimi dani, da bo še toliko snega padlo in da bomo morali spet kožuhe oblačiti. kom veliko dobička dalo- Ravno lo tudi pripomore, da oti drevesa, ktero Se tii rodilo, zveš, kakšnega plemena je, da že drugo leto veš, ali zasluži drevo svojega prostora, aliue: tako si prikrajšaš dragi čas, da ni treba veliko let čakati, iu n». zadnje videti, da kako drevo slabega sad:: rodi. Če imaš v drevesnici drevo, ktero še ni rodilo, dobiš z obročkuiijem sad prihodnje Leto; imaš pa drevo, ktero je že. več let rodilo, iu ga obročkaš zavoljo večjegn, lepšega in obilnejšega sadu. dosežeš svoj namen še ti> leto. Ohroč k nuje tudi pomaga, do drevo lepši vrh, in Če jc v koreninah slabo, močneje korenine dobi, ¿'rr*i]ji> iti slive brez lio*lc. V spomladi razcepi drevce, ktero je iz košicc izrnstlo, od zgorsj doli na dvoje do korenin, iztrebi z gladko obrezanim lesenim klinčkom suž, pa varno, da les debla ne raniš, potem združi razcepljeno deblo sopet vkitpej,, zamaži rano s cepivu i m vozkom, in ovij deblo 3 kakim trakom, klorega pa pozneje spet odvezali moraš, kod ur je rana spet zarasli, i. Sad takcua drevesa ima, da se hoi čud ti, namesto trdo ko-šice, majhno, belo iu mehko hunkieo, pa je za drugo navadnemu sadju svojega plemena čisto cuake velik-tsii, okusa in lepote. Drag, P. liipšl. Bnfclarslvo na Itn s kom. Z bučelarstvam se prebivavci ogromnega ruskega carstva epi ob iu radi pečajo. Posebno so pa Mulornsi v tem poslu j ako marljivi in skrbni. V srednjem iu južnem liuskem se nahajajo uaj veče Imeelarije. V lesnulili gubcrmjoh ruskih i n sibirskih je pridelek od poletnih buče! velik, voii kikor kder koli. Naseljenci po stepah se skoraj povsodi pečoj z bučelarstvoui, vendar jut kpifevmškoiu načinu, raznalaje m razstavlja je ule svojo poletnega raba tj o stepah. Po zinit jih pa zakopavajo. V Harkovskem in Poltavslteni so gospodarji, sferi imajo po 100 in več ulov. Pri razširjenosti enrstvn se sicer ue da letni pridelek na meda in voska z številkami natančno povedati: vcudar jc vsaj mogoče nekoliko sodili po tem, da ua primer crkev pravoslavna ikl jedinem Itnskcm potrebuje ua naj uianje za 1,300.000 rublje v voska na leto m tla ga vrli il- ogromne porabe še vendar vsako leto nad 110.000 pudov črez meje prodajo. Pridelek na medu mora pa i. oairom na velike pulrebe medovarnte (ieeetarij) vsako lelo naj manj okoli pol uiilioiia pudov iznašali. Leta 1 SO I 6C jc spotrebovulo V radtifn medovuriiienh 2Í7.7Q5 veder meda Včdar. Ogla s. Izvrsten svilo- in sadjerejec g. D Golnik oznanja steni, da ši1 ima lepega in zdravega iemena (iajfic) sviLnih črvičev in da jc pripravljen vsakemu slovenskemu gospodarju imenom vnuegu semona /.aatoiij poslati, ki se pri njem oglasa. — Savno tako tudi cepiče v od žlahtnih dreves. Podvizajte -it- tedaj s l o t. gospodarji iu oglasite se t alii pri imenovana® rodo ljub n, ker čas bo ze za svilue drvite- za letos ako rej pri kemcu. Skusite vsi, ki imate murvi na drev . i u bodite prepričani, da noste imeli v kratkem lepega dobička za mali J rud. Napis iu pismo se naj napravi: N.p. £;tst. g. Dum. Čolnik, posestnik pri sv, Benediktu pri Sv. Le i ur tu SL g. per Marbuvg, Navudi k uarodiicmii gospodarstvu. I)cl III. (1'nljo.} 15. Ker je pa ta razmera takšna, tedaj ue more biti težave, po tem pravil® družbo človeško vravaati. Gotovo se nikomur nobena krivica ne zgodi, če se družba tako osnuje, da vsakdo naj si izvoli delo iu za nje plačilo, ali lenobo in za njo kazeu : nasprotno pa, bila bi velika krivica vzeli komu vlaslnino, za ktero se je trudil, iu dali jo drugemu, ki je lenobo pasek Ravnati se moramo tukaj po prejšnjih vodilih, namreč: da je vsa vlastnina porazdeljena, in daje vlaslnikova pravica zavarovana. Ko je vlasluiua porazdeljena, vsaki vlastnik ima svojo, kar si je pripravil, kdor pa ■) Pod sí; iniLObuiu ni vit» vnyfa, ktors it pwlui'ijejo veíeteíe, J'ulI ¡mu ruatiih ali -24 nuíil] libar. si nič ne pridela, nima nič : ko jc vlaslnikova pravica varovana, ta dc oí ore ue krasti ne ropati: zato edini pomočeksi svoje potrebščine pridobiti je delati za nje. H¡. Iz tega previdlmo, da zvesto zvTševanje dobrih postav je na uva načina mnogo koristno in dobrotno: varuje ue marljivem« in poštenemu človeku vsak dobiček, ki si ga je /- svojim delom in svojo tVcdenostjo pridobil, lenuh sepa sili delati s I i m, da se mu brani si kaj vzeti, kar si nt pošteno pridelal. Pošteni, brižljivi tu delavni ljudje so zato vedno za postave; le lenuhi, potepuhi in zločinci proti njim- Človek ki pošteno <*voj posel opravlja, ki za svoj živež in druge potreba rad dela, ne mrmra proti temu, (lajevlnst-nina porazdeljena in se po ostrih postavah vsakemu svoja varuje; proti temu tožijo lo oni. k t ari m za delo ni mar, a zalo želijo, da hi biio vso hlago obče, da bi ga mogtj brez truda, z klerim se pripravlja, vživati; zato o nekakšnem ko-muuiamn sanjajo iu po njem zdihujtjjo. 17. Pri vsem toni pa se lehko vpraša: kaj je storiti z ubožci iu siromaki? Poprej ko na In vprašanje odgovorimo, naj so naiu pove. kako iu zakaj je ubožec iu siromak i Poglejmo, je li revež in slahei na tela in duši, je bulen, si p, brez roke alt noge, jc !i siročno iu zapuščeno dele, ali vdova / majhnimi o I reci ? Ali pa je revež ali revka pri tem, da ie pri zdravju, vendar pa zdravih rok rabiti noče ter leno in nemarno živt? Ako so prvi VJtrold, tedaj se potrebnim mora vuela j pomagati, to zalile va človeška cul iu dolžnost; pa pomagali se ima potrebnim Je tolike, kolikor jim je v resnici potreba: Ce n. p. kdo si polovico za svoj živež sam prislužiti more, dodajmo mu drugo polovico; pa zato nI nobenega vzroka, da bi takšen človek, ktere mu se miloščina da j a delati nehal in si toliko kolikor mu le mogoče ne sam prislužil. Ako je kdo zato vbog iu revež, ker nimt dela iu pi>sia, naj bi mu se to priskrbelo; ko pa pri vsem fem neče, delali li, naj se pusti brez milosti in miloščine nasledkom lenobe svoje. Po tem načinu se človek naj leži brlžljiv in delavca stori, ker vidi, da sU mu le dva pota. ali delati, ali stradati. Nuj nas nikakor no tnoti -.ino evangcljsko pravilo, ^kar ubogim storile Uogu storite"; klero ¡navilo je vsem heručuno m popoten list; jioziiavoti imamo poštene nesrečneže in za te vse, kar nam mogoče siortti, pa ne Boga z lenuhi družiti. 1*. Zlo narobe je imeti kde takšne občinske zavode, kder se kakoT.šui bodi ljudje bi brez vsega dela živili, s ti m da drugi, ki so delavni za nje davke fdačnjejo. Takšne naprave so delavnim ua mnogo pohujšanje, ker vidijo, da morajo tttdi za I on uho delati; pa tudi vbožcem se s tim škoduje: človek ju mnogo srečnejši, častiti vej šl, poštene jši zdra-vejši, krcpofituejšr, kedar si hudi z svojim delom kolikor moro vsakdanji kruh pripravijo. Ni kaj sramoliiejscga, kakor videti zdravega in čvrstega človeka beračiti iit cigani ti; pa kdor se je le nekoliko po svetu ogledal, lehko previdi, kolika množica i j ud i živi samo z nesramno beračijo; ti gn jasni beraču ni pa jiiodijo iu izrejajo h roj ne otroke svoje za ravno takšno življenje. Ti ljudje so vsi razuadani, nezmerni, revtii do gnjnfla, grdobui ua tciu iu dnši: nepripravljnjo ničesar, škodijo marljivim po v ¿i vaje jim jiho ve pridelka; kolikor boljo hi biio pustiti vsakega takšticga človeka pravični osodi, naj M delal ali stradal, prisilil bi st tako k marljivosti, postal bi pošten, čustljiv in vreden ud družbe človeške. 10. Mnogo ljudi je vendar tako nevednih, da nili ne znajo delati, uiti ne previdi jo dobiček, klerega hi jim delo do naš alo: zveden ost iu /nanje je tedaj prvi navedlo naj veči nagon k marljivosti iu delovanja, it. tega vidimo, da zveden človek, ni sanio pri vsaki stvari bolj prebrisan in previden, lemoč mnogo bolj marljiv nego neveden. Jasno pa je dalje, da kar velja za enega človeka, velja za celo družbo, občino, narod, državo. Molj ko se kdo ¡z ob raí nje, iznčnje iu izuri a srečnejši more biti, ugodnejše in prijetnejše si življenje pripraviti : srečnejšo ko tedaj ktero deželo ali narod imeti hočemo, bolj Imamo skrbeti da narod v Uve denos t i napreduje, (linije priboil&jie.} Pod Lipo. PoJiicivlii in cijodni Jtogtitrfriv. [Iglič ia De bel k o stojita pri topli peti in sn po^evutjata,) De belko: Kdo hi si bil mislil pred nekin.i dani. da bo še toliko snega padlo in da bomo morali spet kožuhe oblačiti. kom veliko dobička dulo. Ravno to tudi ^r ipomorc, tln oti drevesa, ktero Se ni rodilo, zveš, kakšnega plemena je, da že drugo leto veš, ali zasluži drevo svojega prostora, aliue: tako si prikrajšaš dragi čas, da td treba veliko let čakati, iit n». zadnje videti, da kako drevo slabega sadu rodi. Če imaš v drevesoid drevo, itero še ui rodilo, dobiš z obročkanjeiu sad prihodnje leto; imaš pa drevo, ktero je že. več let rodilo, i o ga obročknš zavoljo večjega, lepšega in obilnejšega sadu- dosežeš svoj namen še to leto. Obročka njo tndi pomaga, do drevo lepši vrli, in Če je v koreninah slaba, močneje korenine dobi. ¿'rrinje iti slive brez lio*lc. V spomladi razcepi drevue, ktero je i Z košicc izrastlo, od zgoraj doli na dvoje do korenin, iztrebi z gladko obrezanim lesenim klinčkom suž, pa varno, da les debla uomniš, jjotem združi razcepljeno deblo sopet vkttpej,, zamaži rano s cepivu i m vozkom, in ovij deblo s kakim trakom, ktorega pa pozneje spet odvezali moraš, k C tur je raua spet znrasila. Sad takega drevesa ima, da se ho i čud d, namesto trdo k«-šice, majhno, belo iu mehko hunkico, pa je za drugo navadnemu sadju svojega plemena čisto cuaae velik-tóii, ukusit in lepote. Drag, P. Bi pal. Bnfclarslvo na Kunkcti). Z bučeluTotVom se prebivavci ogromnega rn s k ega oarstva epi ob in radi pečajo. Posebno so pa Mulorusi v tem poslu jako marljivi in skrbni. V srednjem iu južnem Iluskem se nahajajo naj veče buMófíje. V lesmilili gnbernijah ruskih iu sibirskih ji- pridelek od polesuih bnčel velik, voči kikor kder koli. Naseljen« po stepah se skoraj povsod i pečaj z baSeUrstvoin, vendar jut kpčovniškoiu načinu, raznalajo jn rnzstavljaje ule svojo poletnega časa po stepah. Po zimi jib pa zakopavajo. V Harkovskem in Poltavskem so gospodarji, sferi imajo po 100 in več ulov. Pri razširjenosti enrstvu se sicer ne da letni pridelek na meda in voske z številkami natančno povedati: vendar jo vsaj mogoče nekoliko soditi po tem, lia na primer crkev pravoslavna ikl jedinem Ruskem potrebuje na naj uianje za 1,300.000 rublje v voska na leto m da ga vrh it- ogromno porabo še vendar vsako teto nad 110.000 p udu v ") črez meje prodajo. Pridelek na medu mora pa z ozirom na veliko piNrebe medovarnte (leeetarij) vsako leto naj mauj okoli pol mi liona puiiov iznašati. Leta 1 SO I ae je spe tre hov al o V ruskih tuedovurnieah 2Í7.7Q5 veder meda Včdar. Ogla s. Izvrsten svilo- in sadjerejec g. D Golnik oznanja s tem, da še ima lepega in zdravega iemena (jajfic) sviLnih črvičev in da je pripravljen vsakemu slovenskemu gospodarju imeuo* vnuoga semona /.aatoiij poslati, ki se pri njem oglasi. — Savno tako tudi cepiče v od žlahtnih dreves. Podvizajte -it- tedaj slo t. gospodarji iu oglasite se t alii pri imenovanem rodo ljub u, ker čas bo že za s\ilue črvi t c- za letos akorej pri kemcu. Skusite vsi, ki imate murvi na drevtrsa iu bodite prepričani, da boste imeli v kratkem lopega dobička za mah J rud. Napis in pismo se naj napravi: N. p. Čast. g. Dom. Čolnik, pos ustni k pri sv, Benediktu pri Sv. Lomu tu S>L g. por Maiburg- Navuili k narod nemil gospodarstvu. I)el III. (t>nljo.J 15. Ker je pa ta razmera takšna, tedaj ne more biti težave, po tem pravilu družbo čl ovc h ko vravnati. Gotovo se nikomur nobena krivica no zgodi, če se družim tako osnuje, da vsakdo naj si izvoli delo in za nje plačilo, ali lenobo in za njo kazen: nasprotno pa, hila bi velika krivica vzeti komu vlastnino, za ktero se je trudil, iu dati jo drugemu, ki je lenobo pasek Itavnali se moramo tukaj po prejšnjih vodilih, namreč: da je vsa v lastnina porazdeljena, in daje vlaslnikova pravica zavarovana. Ko je vlastniua porazdeljena, vsaki vlastnik ima svojo, kar si je pripravil, kdor pa ■) Pod sí! iniunuiu ni vit» vnyfa, ktoríit pwllíi'ijejo Tí&otoíft, J'Liil iiii,i raslih ali '24 uühIi libar, si nič ne pridela, nima nič : ko jc vlaslnikova pravica varovanji, ta dc more ne krasti ne ropati: zato edini p om oče k si svoje potrebščine pridobiti je delati za nje. IB. Iz tega previdimo, da zvesto zvTševanjo dobrih postav jc ua dva načina mnogo koristno in dobrotno: varuje marljivem« in poštenemu človeku vsak dobiček, ki si ga je z- svojim delom in svojo zvedeno»! j o pridobil, lenuh se pa sili delati s I i m, da se mu brani si kaj vzeti, kar ¡d ni pošteno pridelal. Pošteni, briiljivi iu delavni ljudje so zato vedno k a postave; le lenuhi, potepuhi in zločinci p" proti njim- Človek ki polteno svoj posel opravlja, ki za svoj živež in druge potrebo rnd dela, ne mrmra proti temu, dajevlnst-nina porazdeljena in se po ostrih postavah vsakemu svoja varuje; proti temu tožijo le oni. Storim za delo ni mar, a zalo želijo, da bi bilo vso blago obče, da bi ga mogtj brez truda, z klerim se pripravlja, vživati; zato o nekakšnem ko-ninmsinu sanjajo in po njem zdiImjejo, 17. Pri vsem tem pa se lehko vpraša: kaj je sloriti z ubožei iu siromaki? Poprej ko na lo vprašanje odgovorimo, naj so nam pove. kako in zakaj je ubožec iu siromak i Poglejmo, je H revež in slabe/, rm tdn in duši, je bolen, slep, brez roke ali noge, jc li siručno iu zapaSčeiio dete, ali vdova / majhnimi olroci? Ali pa je revež ali revka pri tem, da ^ pri zdravju, vendar pa zdravih rok rabiti noče ter leno in nemarno živi? Ako so prvi vzroki, tedaj se potrebnim mora vsclaj pomagati, to zahtevi človeška cul iu dolžnost; pa pomagali se jma potrebnim Jc tolike, kolikor jim jc v resnici potreba: Ce n. p. kdo si polovico za svoj živež sam prislužiti more, dodajmo mu drugo polovico; pa zato ui nobenega vzroka, da bi tak6en človek, kteremu se miloSčina daj a delati nehal in si toliko kolikor mu le mogoče nc sam prislužil. Aku je kdo zato vbog in revež, ker nimt dela iu pusia, naj bi mu se to priskrbelo; ko pa pri vsem fetn noče del «liti, naj 60 pusti brez milosti in miloščine nasledkom lenobe svoje. Po tem načinu človek naj leži brižljiv iu delavca stori, ker vidi, da sta mu le dva pota. ali delati, ali stradati. Naj na* nikakor na tnoti -.ino evangcljsko pravilo, ^kur ubogim storile Bogu storite"; ktero pravile je vsem beračuno m popoten list; poznavati imamo poštene nesrečneže in Za te vse, kar nam mogoče sinrtti, pa ne Boga z lenuhi družiti. 1*. Zlo o a robo je imeti kdc takšim občinske zavode, kder se kakoTŠui bodi ljudje bi brez vsega dela živili, s tiči da drugi, ki so delavni za nje davke plačujejo. Takšne naprave so delavnim ua mnogo pohujšanje, ker vidijo, da morajo tudi za lenuhe delati; pa tudi vbnžcom so s tim škoduje: človek ju mnogo srečrajSi, častiti vej si, poštenejši zdrave ji i, krcpofitnejšr, kedar si sam z svojim delom kolikor moro vsakdanji kruh pripravlja, kaj sramot ne j sega, kakor videti zdravega in čvrstega človeka beračiti iu ciganiri; pa kdor so je le nekoliko po svetu ogledal, lehko previdi, kolika množica ljudi živi samo z nesramno beračijo; ti gn pisni beraču ni pa plodijo in izrejajo h roj ne otroke svoje za ravno takšno življenje. Ti ljudje so vsi razuzdani, nezmerni, revt ii do gnjnfla, grdobui na tciu iu duši: nepripravljnjo ničesar, škodijo marljivim povživaje jim jihovo pridelka; kolikor boljo bi bilo pustiti vsakega takšnega človeka pravični osodi, naj bi delal ali stradal, prisilil bi se tako k marljivosti, postal bi pošten, čustljiv in vreden ud družbe človeške. 19. Mnogo ljudi jo vendar tako nevednih, da nili ne znajo delati, niti ne previdi jo dobiček, kierega bi jim delo donašalo: zvedenost iu znanje je tedaj prvi navodili naj veči nagon k marljivosti in delovanju, it. tega vidimo, da zveden človek, ni samo pri vsaki stvari bolj prebrisan in previden, Icmoč mnogo bolj marljiv nego neveden. Jasno pa jo dalje, da kar velja za enega človeka, velja za celo dražbo, občino, narod, državo. Bolj ko se kdo izobražuje, iznčnje iu izuri a srečnejši more hiti, ugodnejše in prijetnejše si življenje pripraviti : srečnejšo ko tedaj ktero deželo ali narod imeti hočemo, bolj imamo skrbeti da narod v izve danost i napreduje, (linije prihodnji£.} Pod Lipo. PoJiiciciii in cijodni pogdvCtfit [Iglič in De bel k o stojita pri topli peti in&n po^evutjata,) De belko: Kdo bi si bil mislil pred nekimi dani. da bo še toliko snega padlo in da bomo morali spet kožuhe oblačiti. kom veliko dobička dulo. llavno to tudi ^r ipomorc, tln oti drevesa, ktero Sc ni rodilo, zveš, kakšnega pleutena je, da že drugo leto veš, ali zasluži drevo svojega prostora, ali ne: tako si prikrajšaš dragi čas, da ni treba veliko let Čakati, iit ii». zadnje videti, da kako drevo slabega1 sadu rodi. Če imaš v drevesnici drevo, itero še ui rodilo, dobiš z obročkunjetu sad prihodnje leto; imaš pa drevo, ktem je že več let rodilo, i o ga obtučknš zavoljo večjegn, lepšega in obilnejšega sadu- dosežeš svoj namen še to leto. Obroč k nuja tndi pomaga, da drevo lepši vrh, in Če je v koreninah slabo* močneje korenine dobi. ¿'rriuje iu slive brez košle. V spomladi razcepi drevue, klero je iz košice izrasllo, od zgoraj doli na dvoje do korenin, iztrebi z gladko obrezanim lesenim klinčkom sni, pa varno, da les debla nc raniš, potem združi razcepljeno deblo sopet vkttpej,, zamaži rano s cepivu i m vozkom, in ovij doblo s kakim trakom, klorega pa pozneje sj>ec odvezali moraš, kod ur je rana spet zarasli, i. Sad lákcua drevesa ima, da se hoj čud ti, namesto trdo kožice, majhno, belo iu mehko hunkieo, pa je za drugo navadnemu sadju svojega plemena čisto cuaae velik-tóii, ukusit in lepote. Drag, V. Ripsl. Bnfelarslvo ita Itn s kom. Z bučelurotvom sc prebivavci ogromnega ruskega oarstva epi ob in radi pečajo. Posebno so pa Malorusi v tem poslu jako marljivi tu skrbni. V srednjem iu južnem Uuskem se nahajajo naj veče buMtttfje. V letalih gnhernijab ruskih iu sibirskih ji- pridelek od polesuib bnčel velik, veii kikor kder koli. Naseljenci po stepah se skoraj povsodi pečaj z bučehu^tvooi] vendar jut kpfSavniškoiu načinu, raznalajo jn rnzstavlj¡t je ule svojo poletnega é¡¿ba pu stepah, po zimi jih pa zakopavajo. V Harkovskem in Poltavskem so gospodarji, steri imajo po Kf.J1 in več ulov. Pri razširjenosti enrstvu sc sicer ne da letni pridelek na medu tn vosku z številkami natančno povedati: vendar jo vsaj mogoče nekoliko soditi po tem, da na primer crkcv pravoslavna ikl jedinem Ruskem potrebuje na naj uianje za 1,300.000 rublje v voska na leto m da ga vrli to ogromno porabo še vendar vsako leto nad 110.000 p udu v ") črez meje prodajo. Pridelek na medu mora pa z oairom na veliko potrebe medovarnic (ietetarij) vsako Ido naj manj okoli pol milioiia pudov iznašati. Leta 1 SO I Sc =e ¡»potrebovalo v ruskih metlo v urni en h 227.705 veder meda VCdar. Ogla s. Izvrsten svilo- in sadjerejec g. D Čolnik oznanja steni, da še ima lepega iu zdravega iemena (jajfic) svilnih črvičev in da je pripravljen vsakemu slovenskemu gospodarju imena* vnuoga semona poslati, ki se pri njem oglasi. — Savno tako tudi cepiče v od žlahtnih dreves. Podvizajte -it- tedaj slov. gospodarji iu oglasite se t alii pri imenovanem rodo ljub li, ker čas bo že za s\ilae črvi t c- za letos skorej pri kemcu. Skupite vsi, ki imate murviu a dre v trsa iu bodite prepričani, da noste imeli v kratkem lepega dobička za imli J rud. Napis in pismo se naj napravi: N. p. Čast. g. Dom. Čolnik, posestnik pri sv, Benediktu pri Sv. Lomu tu S>L g. per Marburg. Vavuili k narod nemil gospodarstvu. I)el III. (I>nl ju. j 15. Ker je pa ta razmera takšna, tedaj ne more biti težave, po tem pravilu družbo čl ovc h ko vravnati. Gotovo se nikomur nobena krivica no zgodi, če se družim tako osnuje, da vsakdo naj si izvoli delo in za nje plačilo, ali lenobo in za njo kazen: nasprotno pa, bila bi velika krivica vzeti komu vlastnino, za ktero se je trudil, iu dali jo drugemu, ki je lenobo pasek Uavnaii se moramo tukaj po prejšnjih vodilih, namreč: da je vsa v lastnina porazdeljena, in daje vlasljiikova pravica zavarovana. Ko je vlaslniua porazdeljena, vsaki vlastnik ima svojo, kar si je pripravil, kdor pa ■) Pod sí! imunuiu ni vit» vnyfa, ktors it poidui'ijejo Tí&otoíft, i'uil iiii,i makih ali '24 hühIi libar. si nič nc pridela, nima nič : ko jc vlastnikova pravica varovanji, ta dc more ne krasti ne ropati: zalo edini p om oče k si svoje potrebščine pridobiti je delati za nje. IB. Iz tega previdi mo, da zvesto zvTševanjo dobrih postav jc ua dva načina mnogo koristno in dobrotno: varuje marljivem« in pnštenemu človeka vsak dobiček, ki si ga je z- svojim delom in svojo tVcdenosljo pridobil, lenuh se pa sili delati s I i m, da sc mu brani si kaj vzeti, kar ¡d m pošteno pridelal. Pošteni, brižljivi tn delavni ljudje so zato vedno za postave; le ienuhi, potepuhi in zločinci p" proti njim- Človek ki pošteno svoj posel opravlja, ki za svoj živež, in druge potrebo rod dela, nc mrmra proti tenuij dajevlnst-nina porazdeljena in se po ostrih postavah vsakemu svoja varuje; proti temu tožijo le oni. Storim za delo ni mar, a zato želijo, da hi bilo vso hlngo obče, da bi ga mogtj brez truda, z klerim sc pripravlja, vživnti; zato o nekakšnem ko-mnuiamn sanjajo in pu njem adihujejo. 17. Pri vsem tem pa se lehko vprašal kaj je storiti z ubožei in siromaki? Poprej ko na I o vprašanje odgovorimo, naj so nam pove. kako iu zakaj je ubožce iu siromak i Poglejmo, je ii reve/, in stabež na tela in duši, je bule ¡t, slep, brez roke ali noge, jc Ii sirbčno iu zapuščeno dele, ali vdova / majhnimi olroci? Ali pa je revež ali revka pri tem, da ^ pri zdravju, vendar pa zdravih rok rabiti noče ter leno in it en i ara o živt? Ako so prvi varold, tedaj se potrchniin mora vselaj pomagat?, tn zahteva človeška cul iu dolžnost; pa po-tu.igrili se jma potrebnim Jc toliko, kolikor iim jc v resnici potreba: Ce n. p. kdo si jjojovieo za svoj živež sam prislužili more, dodajmo mu drugo polovico; pa zato ui nobenega vzroka, da bi takšen človek, kteremu se miloSčina da j a delati nehal in si toliko kolikor mu le mogoče nc sam prislužil. Aku jc kdo zato vbug in revež, ker nimt dela iu |n>siar naj bi mu se trh priskrbelo; ko pa pri vsem tem noče del ali ti, naj sc pasti brez milosti in miloščine nasledkom lenobe »Vojo. Po tem načinu * ■ človek naj leži brižljiv iu delaven stori, ker vidi, da sU mu le dva pola. ali delati, ali stradati. Naj naa nikakor na moti -.ino evangcljsko pravilo, ^kar ubogim storite Bogu storite"; klcro pravilo je vtem beračuno m popoten list; poznavati imamo poštene nesrečneže in za te vse. kar nam mogoče storiti, pa ne Boga z lenuhi družiti. 1*. Zlo narobe je imeti kdc takšim občinske zavode, kder se kakoršni bodi ljudje bi brez vsega dela živili, s tiči da drugi, ki so delavni za nje davke plačujejo. Ta kine naprave so delavnim ua mnogo pohujšanje, ker vidijo, da morajo tudi za I on uho delati; pa tudi vbnžcom so s tim škoduje: človek ju mnogo srečnejši, častiti vej ai, poštene jši zdrave ji i, krcpostuejšr, kedar si sam z svojim delom kolikor moro vsakdanji kruh pripravlja, Ni kaj srauiotuejscga, kakor videti zdravega iti čvrstega človeka beračili lit cigani ti; pa kdor so je le nekoliko po svetit ogledal, Jcbko previdi, kolika množica ljudi živi samo z nesramno beračijo; ti gnjusni beraču ni pa plodijo in izrejajo h roj ne otroke svoje ¿a ravno takšno življenje. Ti ljudje so vsi razuzdani, nezmerni, revt ii du gnjnfla, grdobui na tciu iu duši: nepripravljajo ničesar, škodijo marljivim pov ii vaje jim jihovo pridelka; kolikor boljo bi bito pustiti vsakega takšnega človeka pravični osodi, naj bi delal ali stradal, prisilil bi se tako k marljivosti, postal bi pošten, čustljiv in vreden ud družbe človeške. 19. Mnogo ljudi je vendar tako nevednih, da nili ne znajo delati, nili ne previdi jo dobiček, kierega bi jim delo donašalo: »vedenost iu /obilje jc tedaj prvi navodiunaj veči nagon k marljivosti in delovanju, it. tega vidimo, da zveden človek, ni samo pri vsaki stvari bolj prebrisan in previden, Icmoč mnogo bolj marljiv nego neveden. Jasno pa jo dalje, da kar velja za enega človeka, velja za celo dražbo, občino, narod, državo. Bolj ko se kdo izobražuje, izučit je iu izuri a srečnejši more biti, ugodnejše in prijetnejše si življenje pripraviti : srečnejšo ko tedaj ktero deželo ali narod imeti hočemo, bolj imamo skrbeti da narod v izvedenosti napreduje, (linije pribod&jič.} Pod Lipo. PoJiiciciii in cijodnt pogavCtfL [IgliG in De bel k o stojita pri topli peti in&n po^evutjata,) De belko: Kdo bi si bil nudil pred nekimi dani. da bo še toliko snega padlo in da bomo morali spet kožuhe oblačiti. Iglic: To pri nas na Štajerskem ob tem času celo D i nič nenavadnega. Pohor se začne na enkrat kaditi, potegne mrzel veter in snega imamo na enkrat zadosta, jeden topel dan ga vendar spet vsega požre in postane toplo, Pa zdaj isc ic naj pada, saj nam še zdaj nobenega kvnra ne napravi. Debel k o, Kiy nobenega ki ara ne? -— Iz tega se vidi, da vi o gospod a rs tu eelo nie no veste, Jaz pa vam povem, da mi je prav lepega k vara napravil. Ig t i č: Kakega neki V Morebiti niste dom« bili in ste domu grede mokri postali. DeboLke: Vi imate same burke v glavi. Ali Ln ni zadosti ki ara, da .so moje žlabtne breskve, ki so že tako lepo cvele, pomrrie. lglič: Drevesa gotovo niso pomrznola, samo cvetje je čuk vzel iu letos sada ne boste dobiii to je vse, ali je po to vredno, da toliko o tem govorite, saj brez breskev jedno leto tudi lahko živite. Debel ko: Živim že brez breskev tudi, ali žal mi je vendar zanje I g I i e: Pustiva zdaj to ua strmi in mi rajše rešite sledečo zastavico, ki mi je ravno na misel došla : „Itrez perot so tiče priletele, — So brez njg se na drevesa vselil, — .le brc v, mk jih hudi mož pregnal: — Iu brez ust še hujši jih pojcl. — No povejte, kaj je to? D ehe l ko i Hodite k čuku z vašimi zastavicami, saj to ni mogoče, da hi tiee bm porot letale. Iglič: Vi pač uimate eelo nič poetičnega duha. To je tukaj rečeno samo v prenesenim pomenn in tiee pomenijo sneg, mož brez tok veter iu moi brez ustje so I ne e, — Morate tudi večkrat malo na poezijo misliti ne samo na breskve, posebno v zdajuih časih. I> e b el k o: Kavno v zdajnib časih celo ne, ker zdajui ča^i nimajo celn nič poetičnega. L j H bo tu i T naatof»' z mnojimi drtigitni kmuti)-. No, kaj pa vidva začneta, ali sta že brala „Slov. narod" in kako se vama dopadaV Iglič: Urala sva ga brala, in meni se je naj bolj do-pal on sestavek, feteri spet I,, iivetca malo tepe in radoveden sem, kaj bo Svctee na to rekel. Se nt enk o: Kaj more na to reči, ceio nič, saj je gola resnica, ktera se mu je /.e večkrat povedala, iu g. poslanec, tlozdnj nam ni dal odgovt ra, s kletmi bi svoje postopanje opravičil. Ljubomir (hitr»): Ker mu to ni bi bilo mogoče, iu zaloraj molil. Postimo venflar zdaj Svctca iu govorimo rajši dalje o drugi politiki. Blago t ič: Tako je prav. Razlagajte nam spet dalje, kaj je država, zadnjikrat ste nam rekli, da nam hočete z Erimerleji pokazati razliko me i stavo in novo državo, inite teda) danae to, prosimo. Ljubomir: Dobro, tako poslušajte. Razlika med novo iu staro državo vam bodo naj bolj jasna, Če si mislite človeka ud svoje prve otToeje doba do moške in jegovo obleko, klero je v vse h teh dobah nosil, namreč, kakor otrok, fant, mladeneč in mož, Kolikrat človek ledni dobi odraste, se mu da druga obleka, obleka namreč, ktera ima dobi primerno podobo in kroj. Iglie: O to jaz kot krojač naj bolj znani, to je gola resnica. Semen k o s roko pomignv naj niolflij : Kar o posameznem človeku, to tudi velja o državi, ktera je sicer društvo ljudi, ktero si vendar tudi moramo misliti kakor osebo. Stara država so je bila ali v plenicah ali .še je nosila eelo otročjo obleko, nova država pa nosi obleko moža. Kar sc pri obleki pravi pod ob a ali kr o j to se pri državi imenuj 0 v r a v n a 1 a države. Žalec: Kaj pa to je državna vravnava? Ljubomir: Državna vravnava je zunaj na predstava države. Kavtlo kakor sc vsaki človek po svoji obleki predstavlja iu s tem bolj prikupi, Čim lepše se mu obleka prilega in čim čistejša je, tako ravno tudi pri državi, i-ije vrednost se ceni samo po njeni v ravna vi, Semcnko: Če sem vase razlaganje dobro razumel, se mi zdi, dn morajo biti različne državno vravnave. Ljubo mir: Tako Indije, in razlika med državnimi vravnavami se nahaja posebno v razliki, kako različne države i zviša vaj o državno oblast, Žale'.1: Kaj pa je državna oblast? Ljubomir: Državna oblast je pooblastilo v imenu države io storit r, po čem se namen in cil države ilusegne. Razlike državnih oblasti činijo tedaj različne državne vratna ve- Semcnko: Ktcrc posebno državne vravnave pa tedaj imamo 'Í Ljubomir. O tej prihodnjič in sicer danas teden, če borno imeli časa. Z Bogom I Prêt» I va vc i svetil. Na zemlji biva milionov ljudi. Med njimi je 300 mil. kavkaskega plemena, 5S;? mil, mongolskega, 1ÔQ mil. etiopskega 200 mil, malajskega in I mil. amerikattSkegB plemena, Govorijo 3604 jezikov in imajo 1000 različnih ver. Čez leto umrje okoli 33 mil. ljudi, v jcducin dnevu &LÇS.1, v jedrn uri 87iiO in v jed ni minuti 60, — Toliko piv se jih tudi rodi, če ne več, - Ji?maje srednjo premere živi jeden sama 33 let. Jeden četil ljudi umrje pred 7. letom, polovica pred 17, letom. — Od 10000 ljudi doživi samo jedcu P'"J let od ¿00 jedcu SO let od S 00 jeden 65 let. — Od vseh prebil avcpv sveta sam '/s llu' monj lll,s'E' ornžje. 335 milje kristjanov, 5 mil. Židov, 600 mil. aaiatske vere, 100 mil. tanliomedaneev iu 200 mil, ajdov. Sled kristjani je 170 mil. rimske, 7G mil, grške vere tu ,SO mil. protestantov. Dopisi. V lliu'il>r»ru 14. aprila. Na veliki petek in sobot1 t je pri nas padlo spet mnogo finega in se danas ga je po vinogradih zadosti, ledi mraz je bil zadost oster, ki ara vendar skoraj nobeuego ni napravil. Na polju se vse lepo kaže. t, m. je imela takajena kmetijska podružnica sejo, pri kleri seje mnogo članov vdeležiln. (Spočetka su Je 11111 >g.i časano-liatilos zatožbo proti predsedniku dr. Mulle-ju; ker mtt vmJar nasprotniki tega niso mogli dokazati, za^tran česar 80ga zatopili, namreč da bi on bil zares nasproti deloval 0utrniti odbora, ki seje poprijel mitnic rtih zadev, so tc-ibo spet odstranili. — Ouditi je se, da je g. dr. Mul le bil s tem zadovoljen, ker ga je ravno ta stranka prej po časnikih hudo ogovarjala! -V tej seji sejo tudi sklenolo, naj so mi podlagi doBedejnih skušenj osnuje nov mitničen red glede na ¿ojtpodnnjkG vožtye jn naj se natanko odloči, ktere vožnje sn gospodarske. V ta namen izvoljen odbor (gg. Bvandsrettcr, dr. Dnmmkuš in stotnik Seidl) iuiu tudi preiskavah, kako bi se duii sedanji dohodki od mitnici nadomestiti. 17, Kilntiee, Ko sem v 13. listu KSIov. Gospodarji" bral dopis iz Koroške, v kterem jc stalo, da koroški deželni odbor celo ne gleda na §. ID temeljnih postaj iu dn »loven skim srenjam samo nemški dopisnje; mi jo naenkrat nehote ua misel do.š!o, da morehiti imotiovaai n vinogradih zadosti, tudi mraz je bil zadost oster, kvara vendar skoraj nobeuego ni napravil. Na polju se vse lepo kaže. t, m. je imela takajena kmetijska podružub.-a sejo, pri kieri seje mnogo članov vdeležilo. Spočetka su Je iim>g.i časa po-iratiloszatožbo pvotipredsedniku dr. Mullo-ju; ker mtt vmJm* nasprotniki tega niso mogli dokazati, za^trau česar so ga zatožili, namreč da hi on bil zares nasproti deloval onemu odbora, ki seje poprijel mitnic nih zadev, t&Žbo spet odstranili. — Ouditi je se, da je g. dr. Mul le bil s tem zadovoljen, ker ga je ravno tu stranka prej po časnikih hudo ogovarjata! - -V tej seji sejo tudi sfcienolo, naj so na podlagi doBedamih skttšenj osnuje nov mitničen red glede na gospodarske vo/njc! jn naj se natanko odloči, ktere vožnje sn gospodarske. V ta namen izvoljen odbor (gg. Hvandsrettcr, dr. Dnmmkitš in stotnik Seidl) imu turi i preiskovati, kako hi se d mi sedanji dohodki od mitnic nadomestiti. I*/, Kilmiee, Ko sem v 13. listu KSlov. Gospodama" bral dopis iz Koroške, v kterem jc stalo, da koroški deželni odbor telo tie gleda na §. ID temeljnih postaj in da »loven skim srenjam saaio nemški dopisnje; mi je nacukrat neholo na misel došlo, da morehili ime ti o vaši odbor ne dobiva postav v svoji „Amtssprachi", temoč v slovenskem jeziku. -Mogoče hi bilo, ker naše slovensko srenje dobivajo postave v nemškem jeziku, morebiti zato, da jih nebi razumele. Čnli smo, da se v Bcču tiskajo postave v nemškem iu slovenskem jeziku, mogoče je tedaj, da sc je pri razpošiljanju vrinola kaka pomota, in da Sloveuei dobivajo nemško liskane postave, Nemci pa slovensko tiskane, Celovški deželni <"dbor pa ne bere Slovenščine, ker ni jegova „Amtsspracha" iu za-toraj je tudi mogoče, da še §. 19 ne pozna. Pred jediiim mefleeem jo srenja j:Jaii že v vrh A rlc a" pisala v „Amls-sprache" okrajnemu uradu, in prosila naj bi ji blagovolil oznaniti, kje se dobivajo nove, vsaki srenji potrebne postave v slovenskem jeziku liskane; mesto vsakega odgovora je vendar dobila slovenska srenja postave v nemškem jeziku t. j. v „Am tssprae h i" tiskane, Prebirali smo jih, kolikor nam je bilo mogoče iu res smo našli v njih prav lepo na-tisaen i?, i!) in smo se po tem takem z lastnimi očesi prepričali, da se Jj. 10 res nahaja na papirju. — Kadi pa bi vendar (udi izvedeli, k a j n aši slo ven s k i državni poslanci prav za prav n n Dunaju delajo? — Politični ogled. Dunajska vlada je razglasila po svojih časnikih, da hoče za zdaj ostati pri svojih dcuarslvenih predlogih. — Min i-ter Hrestel pa jc naznanil, da hoea stopiti iz minisiterslvu če ne bi mogel vpeljati davek na premoženje. V Pes tu bodo prej ko ti o v kratkem imele zvnuajne države svoje konsule, začne se s francoskim in turškim kon-itilom. Srbski rumuuski poslanci ogrskega zbora so skleunii, da se hočejo le tedaj vdele zevati posvetovanja in sklepanja o narodnosti, če ho temu podlaga osnova srbskih poslancev, Moravsko ima dobiti novega deželnega namestnika; ki bode ministru Giskri celo po volji. Francoski minister Moustier govori zmirom o samem mirti, i GrcnobJu pa se vedno razlaga glas ^boj tiranom Iz Angleške se je telegrnliTalo, da hočejo ministri odstopili. Glasi se, da sc hoče Viktor Emanucl vLadarstva odpovedati in novo Italijo prepustiti princu Humbertu. Na Grškem sc mogočno pripravljajo vse stranke za prihodnje volitve. Kralj želi, da bi se vlada ne vtikala v volitve in da naj vsak! voli po lastnem prepričanja. Lopec izdajec cesarja Maksa je v Meksiki zaprt. Mck-sikanei so spoznali. da postava, po kleri je bil cesar Maks obsojen, tii ustavna. Prekesno I Govori se, da boče Luka Vnkalovid zopet sc postaviti na čelo črfiogorske vstaje. Med Črnogorci, posebno med Piv-Ijanci se pripravlja ju resne stvari. Osman Pafia jo |ioslal nekoliko redne vojaščine s i topovi na črnogorsko mejo. „Slov. narod." \ov i car. — Srenjski odbor v Levovn je v svoji izvunrcdni seji sklennl, da sc naj pošlje državnemu zboru ugovorno pismo proti predlogu, po kterem bi se naj upeljal aivek od pre-mo2Nya. — V Postojni zdaj imli snujejo čitalnico, imajo že tudi več let moški pevski zbor, kteri pe je lani, ko so obiskali bratje Hrvati Postojno, že prav krepko obnašal, in je - prav lepimi slovanskimi pesmami razveselil tako, da ga je vse hvalilo. Tako je prav, le vsi krepko naprej, kolikor nam je na j več mogoče. — Iz Solkana smo zvedeli veselo novico, da so lamo volili za srenjskega predstojnika prav narodnega gospoda, namreč M. Doljaka, in da je zatoraj upati, da se bode prihodnjič pri srenj i samo v slovenščini uriufovalo, kar hi p opre k s ve slovenske srene čini ti morale, te hočemo napredovati. — V Ljubljani bodo v kratkem spet nove volitvo v mestni zbor, pri kterih, upamo, da hode spet zmagala narodna stranka. Da bode nasprotna stranka soper to vse mogoče strune nepels, je gotovo, upamo pa vendar, da narodna stranka Imlt ne bo spala. — Onjc se, da sc bodo sklicali deželni zbori že meseca junija, ne bodo vendar dolgo zborovali, kerkesneje se bodo spet sklicale delegacije. — Pripoveduje se, da bode cesnr Napolcou prihodnje poletje obiskal ruskega cesarja v Petrogradu. V Hrudimu (na Češki) so na konjski sejem pripeljali blizo 6000 konj na prodajo. Pokupi j eni so bili hitro in naj več so jih kupili ogerski cigani in jih plačali z pruskimi s rebeinimi tolar; i. — Karati pisem, za ktera se vzame r c e e p i s na poŠti ali ktera se reko m an d i raj o, je dalo ministerstvo novo postavo, po kteri (razun tafcib, ki obsegajo menične proteste ali ki bo imajo poslati po ekspresn) n i več treba, da bi se na pečatno stran zapisalo ime in stanovanje izročitelja; tudi sc taka pisma t, voskom, oblati ali kakor koli zapečatijo, ako ta pisma nc grejo v vuauje dežele. — Tretja postava, enakega duha kukor zakonska in Šolska, je v državnem zborit že tudi rešena: imenuje se med verska postava: jeno jedro je to, da vse vere, ki jih priznava država, i C: njo prihodnje biti/ našem cesarstvu rav n o p t avn e; Avstrija, čeravno so jena večina katoličani, ne bode več jired vsem katolika, Soper to so govorili pFoi Jiiger, Grenter in Baricvviei, ki so pogumno zagovarjali katoliško reč j nasproti pa so govorih protestant Suhncider, ¿iti Knramla in Sebiudicr. Sprejeta je bila vsa po duhu „nove dobo"; samo to sc je dodalo, da med službo božjo i nedeljah se ne sme očitno delnti : sice* prestauijo po tej novi posla vi reverzi znrad ii tej e otrok, tadar so starši dvojne vere; zlahkoma bode ko menjavala vera itd. Zdaj še bo šla tu postava v gosposko zbornico, kjer jo hode večina gotovo radostno sprejela. Po tem grejo vse tri postave do eesaija, ker po tem še so le veljavne, ako Jih ,Iih Veličanstvo potrdi. — Neki časniki pišejo, da so si novi ministri že zlo navskriž. Grof Potočki in Taafle tzostajata mnogokrat iz ministerekih sej in grof Potočki hoče iz mimsterstv» stopiti. — Od 13. do 28. marcu t, 1. ee je izvolijo h Ljubljane v Trst po železnici 1407 ccntov moke. Razun tega pa iz Štajerskega in Kranjskega 13LH centov. -- Mnogo seje govorilo o pismn, ki je došlo od Papeža na našega cesarja; zdaj pa se spet glasi, d:i je pismo samo podtakneno. Tržiia cena pretekli teden. Hotnem i ftj?au (drevenka) , ttii „ Ječmena. „ H vin „ , i J uriics fknnue) vagfln Ajde Prosu „ liroinniijit n Hi, v ud t ne funt Tsltiine „ . . Svinjijiiiu* erstvo funt Drv trdih acieoj lilulter 1M „ SG" mehkih „ . Oy] tilija li Lrdt^rt Int vrtgnu „ „ nittkogu „ „ Seiin cotit. Sluiue coni V ftopuli , „ r.n silijo Slanino {Spita) coni Jsjio, pet it . ii k It. k^il.fV ii. it. 5 70,5 85" 040;: 440 4 SO S 60 a so —!— S —!' 2 1.0 1 SQ dsr> » 80 S10 4 20. a j? 3 — 3 — fl 50 3 — 2 jo 3 30 iso t £ i eo . _ _ 28 —'S5 i — j* KH6 — 26 10'— __ 1— 22 — lJfi — 24 ,— 23 — ac!— 22 ■H---S —1 -- 4 . r ^:--s —— 3 &0-- — SO — C i I 50 -- 66 -OD j ro i — — 50!— 6S 1 — M0 — or, — Cesarski zlat velja 5 11. 5S kr- a. .V/.ijo srebra 115.— . %»r»rlnn drž. posojilo 62.50. 1 30] 1 211: — 9« | r.;r}'_ SO-- 40 —sS4i—S® — 38 — - 10';—1 r. - s - g v. liOterijKf jircfit«'. Gradcu 8. aprila t^68: 13 14 «S Prilmdnjo E.rptikaiije je 22. fif-rik HG5. S3 r»r*i porocba. Mnogoletna prodajuluica n S t. ■it Vsem kupovalceni in odjemmkom, ki so mliij kupovali »uka^, platno, robce in drugo manufektmno blago v moji p rodii j a In i ci, ki že obstoji više od 40 let in je po domače znana imd Hišnim imenom .pri (halcn'. v Graškem predmestju, naznanjam v o hi am bo kakih pomot, da stoji moja prodajalnica fštacuua) na svojem dosedanjem mostu in da ni v niltakorStti zvezi ali dotiki z novo, v soseščini nastalo kupčijo, ki si je prilastila moje hišno itn«. V Mariboru, aprila mesca ISŠs. Jožef Wundsam, kupec z maiftdakturmni blagom. Nova kupčija! Dovolu jem si p. n. občinstvu naznaniti. da sem v 6roškem predmestiju v Hciscr-jevi hiši kupčijo z maiinfak-turnim in platnenim bbtgom pod štai-unskim imenom „pri tkalcu ' odprl. Pri ti priliki priporočam svoje veliko skladišče Rumhurškega in kreuškega platnu, belega in barvanega, platnenih rubcev, blaga za oblačila, perkala, vseh Vrst aukna, peruviemi, toskinrt, tiilla, blaga hiaie in suknje, ttilare in vseh v to h i ni s padajočih rob. Prizadeval 3 i bodem častitem kupcem in odjemu i ko m vrlo in ilobro | j ost reči in prosim tedjij nuj me prav obilno z svojimi n amebami počastijo. Kokoiinek. pri tkalcu. IzdntL'lj, zuložmk in odgovorni VHHlnik lir. ilultja Prelttg. Tiskar llcliinrd JallŽI^ V Mnribijnl. V Pes tu bodo prej ko ti o v kratkem imele zvanajttfi države svoje konsnle, začne se s francoskim in turškim kon-sulom. Srbski rum trnek) poslanci ogrskega zbora so skleueii, da se hočejo ie tedaj vd o) e zevati posvetovanja in sklepanja o narodnosti, če ho temu podlaga osnova srbskih poslancev, Moravsko ima dobiti novega deželnega namestnika; ki hode ministru Giskri celo po volji. Francoski minister Monstier govori zmirom o samem mira, i Grenobln pa se vedno razlaga glas ^boj tiranom i" h Angleške se je telcgra limiti, da hočejo ministri odstopili. Glasi se, da se hoče Viktor Emanucl vladarstva odpovedati in bo V» Italijo prepustili princu Humhertu. Na Grškem se mogočno pripravljajo vse stranke za prihodnje volitve. Kralj želi, da bi se vlada ne vtikala v volitve in da naj vsak! voli po lastnem prepričanja. Lopec izdajec cesarja Maksa je v Meksiki zaprt. Mck-sikanei so spoznali. da postava, po kleri je bil cesar Maks obsojen, ui ustavna. Prekesno I Govori se, da hoče Luka Vnkalovid zopet se postaviti na čelo črfiogorske vstaje. Med Črnogorci, posebno med Piv-Ijanei se pripravljajo resne stvari. Osm«n Pafia jo poslal nekoliko redne vojaščine s i topovi na črnogorsko mejo. „Slov. narod." \ov i car. — Srenjaki odbor v Levovn je v svoji izvunredni seji sklennl, da rc naj pošlje državnemu zboru ugovorno pismo preti predlogu, po ktorem bi se naj upeljal aivek od pre-možet\ja. — V Postojni zdaj tudi snujejo čitalnico, imajo že tudi več let moiki pevski zbor, kteri se je lani, ko so obiskali bratje Hrvati Postojno j že prav krepko obnašal, in je - prav lepimi slovanskimi peimami razveselil tako, da ga je vse hvalilo. Tako je prav, le vsi krepko naprej, kolikor nam je naj več mogoče. — Iz Solkana smo zvedeli veselo novico, da so lamo volili za srenj s k eg a predstojnika prav narodnega gospoda, namreč M. Doljaka, in du ju zatoraj upati, da se hode prihodnjič pri srenj i samo v slovenščini uriufovalo, kar bi p opre k s ve slovensko srčne činili morale, če hočemo napredovati. — V Ljubljani bodo v kratkem spet nove volitvo v mestni zbor, pri kterih, upamo, da bode spet zmagala narodna stranka. Da bode nasprotna stranku soper to vse mogoče strune nepela , je gotovo, upamo pa vendar, da narodna stranka tudi ne ho spala. — Tuje se, da se bodo s lil i cul i deželni zbori žo meseca junija, ne bodo vendar dolgo zborovali, kerkesneje se bodo spet sklicale delegacije. — Pripoveduje se, da hoda cesar Napoleon prihodnje poletje obiskal ruskega cesarja v Petrogradn. V Hrudimu (na Oeski) so na konjski sejem pripeljali blizo 6000 konj na prodajo. Pokupljcni so bili hitro in naj več so jih kupili ogerski cigani in jih plačali z pruskimi s rebarnimi tola r j i. — Zarad pisem, za ktera se vzame r c c e p i s na poŠti ali ktera se reko m an d i raj o, je dalo ministerstvo novo postavo, po kteri (razun lakih, ki obsegajo menične proteste ali ki se imajo poslati po ekspresn) n i več Ireba, da bi se na pečatno stran zapisalo ime in stanovanje izrnčitelja; tudi se taka pisma z voskom, oblati ali kakor koli zapečatijo, ako ta pisma ne grejo v vuauje deželo. — Tretja postava, enakega t[nha kukor zakonska in Šolska, j« v državnem zboru že ludi re&ena: imenuje se med verska postava: jeno jedro je Io, da vse vere, ki jih priznava država, imajo prihodnjo hiti v našem cesarstva ravnoprnvnei Avstrija, čeravno so jena večina katoličani, ne bode več pred vsem katolika, Soper to so govorili piot. Jiigcr, Greuter in Baricvvicz, ki so pogum no zagovarjali katoliško reč j nasproti pa so govorih protestant. Sebncider, ¿iti Knramla in Sebiudlcr. Sprejeta je bila vsa po duhu „nove dobo"; samo to se je dodalo, da med službo božjo i uedeljulj se ud sme očitno delati : sicer prestanejo po tej novi posla vi reverzi z a rad izieje otrok, kadar so starši dvojae ver®; »lahkotna bode ko menjavala vera itd. Zdaj še bo šla ta p ob tava v gosposko zbornico, kjer jo hode večina gotovo radostno sprejela. Po tem grejo vse tri postave do eesaija, ker po tem še so le veljavne, nko jib Jilh Veličanstvo potrdi. — Neki časniki pišejo, da so si novi ministri že 7.1o navskriž. Grof Potočki in TaafTe (¡¡ostajata mnogokrat iz mimsterskih sej in grof Potočki hoče iz ministeretva stopiti. — Od 13. do 28. marcu t, 1. se je izvolijo iz Ljubljane v Trst po Železnici 1407 centov moke. Razun tega pa iz Štajerskega in Kranjskega 13LH centov. -- Mnogo seje govorilo o pismn, ki je došlo od Papeža na našega cesarja; zdaj pa se spet glasi, da je pismo samo podtakneno. Tržim cpiiii pretekli teilen. Hotnem i ftj?au (drevenka) , ttii „ Ječmena. n Ovsn „ . i J uriics (knraae' vagfln Ajde Prosu „ tirom ph j it n HiiVnJine ftitit Tsltiine „ . . Svinjijiiiu* črstvo fiiut Drv 86" trdih acieoj lilulter IS'1 „ SG" mehkih „ . Oy It; n j a li irdegrt Ini vrtgnu „ „ inttkegu „ „ Sen n čuti t. Slutile cunl V liopuli , „ r.n silijo Slanine (ipebft) coni Jsjic, pet it ii k It. k^ll.fV il. js. 5 70,5 85" H 40;; 440 i 30 it 60 a w — !— 'J —« 2 to 1 sq dsr> » so s JO 4 20. a j? 3 — 3 — s 50 3 — 2 jo 3 30 ISO 16 1 Šo . _ _ 28 —'S5 i — j* f— w — 26 io1— __ 1— 22 — ljfi — 24 ,— 23 — ac!— 22 ■H---S —1 -- . T ^:--s —— 3 00-- — so — c i i 50 -- 66 -od j ro i — — 50!— 6S t — M0 — cr, — Cesarski zlat velja 5 11. 5S kr- a. .V/.ijo srebra 115.— . %»r»rlnn drž. posojilo 62.50. 1 30] ] 2tl! — 9« I ea-- 40-'.t4' — 3{j- s8 — - 10';—1 r. - s - g v. liOtcrijKf jircfii«'. Gradca 8. aprila 13 14 «S Prihodnje srpikaiije je 22. fif-rik I^GS?. S3 r»r*i porocba. Mnogoletna prOtU\j alnioa n S t. ■it Vsem knpovaluem in t+dj en mikom, ki so ziluj kupovali »aka^, platno, robe a in drugo man [fakturno blago v in nji p rodu j nlnici, ki žc obstoji više od 40 let in je po domače znana jmd hišnim imenom .pri lUnltir. v G l aškem predmestju, naznanjam v obrambo kakih pomot, da stoji moja prodajalnitn (¿tacama) na svojem dosedanjem mesta in da ni v ni kakor Sni zvezi ali dotiki z novo, v soseščini nastalo kupčijo, ki si je prilastila moje hišno initf. V Mariboru, aprila mesca IStfs. Jožef Wundeam, kupec z mmrtdakturmm blagom. Nova kupčija! Do vol njem si p. n. občinstvu naznaniti. da sem v Grškem predmestiju v Keiaer-jevi hiši kupčijo z manulkk-turnim in platnenim blngom pod štacunskim imenom „pri tkalcu ' odpri. Pri ti priliki priporočam svoje veliko skladišče ilumhiirSkega in kreuškisga phitmj,. belega in barvanega, piatneriib robcev, blaga za oblačila, perkala, vseh vi>t aukna, peruviena, toskina, tiilla, blaga za hlače in snkrije, tnlare in vseh v to h i ni s padajočih rob. Prizadeval 3 i bodein častitem knpcem in odjemu i ko m vrlo in ilohro | j ost reči in prosim tedaj naj me prav obilno z svojimi n amebami počastijo. Kokoiinek. pri tkalcu. Izduti-lj, zuložmk in adgtm » so a JO 4 20. a j? 3 — 3 — fl 50 3 — 2 JO 3 30 1 SO J 5 1 eo . _ _ 28 —'S5 a;ao i — j* f— w — 26 10'— __ 1— 22 — lJfi — 24 ,— 23 — ac!— 22 ■H---S —1 -- 4 to.-:. r ^:--s :,o —— 3 DO-- — SO — C i I 50 -- 66 -00 j ro i — — 50!— 6S J — t JO — or, — Cesarski zlat velja 5 fl. 5S kr- a. .V/.ijo srebra 115.— . %»r»rlnn drž. posojilo 62.50. 50i i aa; ] 211: — 9« i ea-- 40S« — S8 — - 10';—1 r. - s - g v. liOtcrijKf jircfii«'. Gradeu 8. aprila t^68: 13 14 «S Prihodnje sreikaiije je 22. nf-rilu I S3 r»Jt*i porocba. Mnogoletna prodajuluica n S t. ■it Vsem knpovaluem in odjemnikom. ki sn zdaj kupovali »uka^, platno, robce in drugo man'[fakturno blago v moji prodii jalnici, ki ¿c obstoji više od 40 let in je po domače znana pod Hišnim imenom .pri (Ivalcn". v Graškem predmestju, nazinunam v o hi am bo kakih pomot, da stoji moja prodajalnica fštacuua) na svojem dosedanjem mostu in da nt v ni kakor Sni zvezi ali dotiki z novo, v soseščini nastalo kupčijo, ki si je prilastila moje hišno im£, V Mariboru, aprila mesca I SB*. Jožef Wundeam, kupec z maifldakturram blagom. Nova kupčija! Do vol ujem si p. n. občinstvu naznaniti. da sem v G roškem predmestiju v Keisar-jevi lnsi kupčijo z imiiinfitk-t urnim in platnenim blngom pod i tac iraškim imenom „pri tkalcu ' odprl. Pri ti priliki priporočam svoje veliko skladišče Rumburškega in kreaškega platna, belega in barvanega, platnenih rubcev, blaga za oblačila, perkala, vseb vrst ankna, peruviena, tosknia, tiilla, blaga hiaie in suknje, ttLlare in vseh v to h i ni s padajočih rob. Prizadeval 3 i bodem častitem kupcem in odjemu i ko m vrlo in dobro | j ost reči in prosim tedaj naj me prav obilno z svojimi 11 amebami počastijo. .T. Kokoiinek. pri tkalcu. Izdnti'lj, zuložmt ill ad go v urn i vnulnik lir. ilultja I'relttg. Ti alt ar l-iitiinrct Jallili v Mariboru- V Pes tu bodo prej ko ti o v kratkem imele zvnnajne države svoje konsule, začne se s irnucoskim in turškim kon-iulom. Srbski rum noski poslanci ogrskega zbora ao skleuoii, da se hočejo ]e tedaj vdele zevati posvetovanja in sklepanja o narodnosti, če bo temu podlaga osnova srbskih poslancev. Moravsko ima dobiti novega deželnega namestnika; ki bode ministru Giskri celo po volji. Francoski minister Moustier govori zmirom o samem miru. i GreuobJu pa se vedno razlaga glas ^boj tiranom h Angleške se je telegralimlo, da hočejo ministri odstopiti. Glasi se, da so hoče Viktor Emanucl vladarstva odpovedati in mivo Italijo prepustiti princu Humbertu. Na Grškem se mogočno pripravljajo vse stranke za prihodnje volitve. Kralj želi, da bi se vlada ne vtikala v volitve in da naj vsak! voli po lastnem prepričanja. Lopec izdajcc cesarja Maksa je v Meksiki zaprt Mek-sikanei so spoznali. da postava, po kleri je bil cesar Maks obsojen, ni ustavna. Prekesno I Govori se, da hoče Luka Vnkalovič zopet se postaviti na čelo črnogorske vstaje. Med Črnogorci, posebno med Piv-Jjanei se pripravljajo resne stvari. Osman Paša jo poslal nekoliko redne vojaščine s i topovi na črnogorsko mejo. „Slov. narod." \ov i car. — Srenjski odbor v Levovn je v svoji izvunredni seji sklennl, da se naj pošlje državnemu zboru ngovorno pismo proti predlogu, po ktorem bi se naj upeljal aivek od pre-možeiya. — V Postojni zdaj tudi snujejo čitalnico, imajo že tudi več let moški pevski zbor, kteri se jo lani, ko so obiskali bratje Hrvati Postojno, že prav krepko obnašal, in je - prav lepimi slovanskimi pumami razveselil tako, da ga je vse hvalilo. Tako je prav, le vsi krepko naprej, kolikor nam je naj več mogoče. — Iz Solkana smo zvedeli veselo uovieo, da so tarno volili za srenj s k trgu predstojnika prav narodnega gospoda, namreč M. Doljaka, in da je zatoraj upati, da se bode prihodnjič pri srenj i samo v slove ušč ¡ni uranova lo, kar bi p opre k s ve slovenske srčne čini ti morale, če hočemo napredovati. — V Ljubljani bodo v kratkem spet nove volitvo v mestni zbor, pri kterih, upamo, da bode spet zmagala narodna stranka. Da bode nasprotna stranku soper to vse mogoče strune pepela , je gotovo, upamo pa vendar, da narodna stranka I udi ne bo spala. — Tuje se, da sc bodo sklicali deželni zbori že meseca junija, ne bodo vendar dolgo zborovali, kerkesneje se bodo spet sklicale delegacije. — Pripoveduje so, da bode cesar Nnpolcou prihodnje poletje obiskal ruskega cesarja v Petrogradu. V Hrudimu {na Oeski) so na konjski sejem pripeljali Mizo 6000 konj ua prodajo. Pukupljcni so bih hitro in naj več so jih kupili ogerski cigani in jih plačali z pruskimi s rebernimi tolar; i. — Zarati pisem, za ktera se vzame r c e e p i s na poŠti ali ktera se reko m an d i raj o, je dalo ministeretvo novo postavo, po kteri (razun lakih, ki obsegajo menične proteste ali ki se imajo poslati po ekspresn) n i več I roba, da hi se ua pečatno stran zapisalo ime in stanovanje izročitelja; tudi se taka pisma z voskom, oblati ali kakor koii zapečatijo, ako ta pisma ne grejo v vuauje deželo. — Tretja postava, enakega iluha kukur zakonska in Šolska, j« v državnem zboru že tudi rešena: imenuje sc med verska postava: jeno jedro je lo, da vse vere, ki jih priznava država, imajo prihodnje biti v naSem cesarstvu rav h o p t avn e; Avstrija, čeravno so jena večina katoličani, ne bode več pred vsem katolika, Soper to so govorili piot. Jiigcr, Grenter in Baricvvici, ki so pogumno zagovarjali katoliško reč; nasproti pa so govorih protestant Suhncider, ¿iti Knramla in Scbiudlcr. Sprejeta je bila vsa po duhu „nove dobo"; samo to sc je dodalo, da med službo božjo i nedelj ulj se ud sme očitno delati : sicer prestani o po tej novi posla vi reverzi z a rad ia reje otrok, fcadarso starši dvojno vere; rinhkoma bode ko menjavala vera itd. Zdaj še bo šla I a postava v gosposko zbornico, kjer jn bode večina gotovo radostno sprejela. Po tem grejo vse tri postave do eesaga, ker po tem še so le veljavne, ako jib ,iih Veličanstvo potrdi. — Neki časniki pišejo, da so si novi ministri že zlo navskriž. Grof Potočki in TaafTe ¡¡¡ostajata mnogokrat iz uiinisterekih sej in grof Potočki hoče iz mimsterstv» stopiti. — Od 13. do 28. marcu t, 1. ee je izvolijo h Ljubljane v Trst po fceleznici 1407 centov moke. Razun tega pa iz Štajerskega in Kranjskega 13LH centov, -- Mnogo seje govorilo o pisma, ki je došlo od Papeža na našega cesarja; ztiaj pa se spet glasi, da je pismo samo podtakneno. Tržiia wna pretekli teden. Pi-e tile i iftt?au (drevenka) , ttii „ Ječmena. n Ovsn fl . i Juriica (kuraje1 vagfln Ajde Prosa „ Kroaoniija n H mudi ne ftmt Tsltiine „ . . Svinjijiiiu* erstvo funt Drv 86" trdib acieoj lilulter IS'1 „ SG" mehkih „ . Oy linija li (rdi^rt Int vagnu „ „ mefcltogB „ „ Seiin con t Slntue eunl v liopuli , „ r.n steljo Slanine {Spita) coni Jsjic, pet it . ii k It. In "ll-TV ¡3. js. 5 70,5 85" 040;: 440 4 SO S 60 a so —!— S —!' 2 1.0 1 8Q dsr> » 80 S10 4 20. a j? 3 — 3 — S 50 3 — 2 JO 3 30 iso i £ i eo . _ _ 28 —'S5 i — j* K06 — 26 10'— __ 1— 22 — lJfi — 24 ,— 23 — ac!— 22 ■H---(J — -- . T ^:--s —— 3 &0-- — SO — C i I 50 -- 66 -OD t ro i — — 50!— 6S I — M0 — cr, — Cesarski zlat velja 5 fl. 5S kr- a. .V/.ijo srebra 115.— . %»r»rlnn drž. posojilo 62.50. 1 30] ] 211: — 95 | r.;r}'_ SO-- 40-^—30- sa — - 10';—1 r. - 8 - g v. liOtcrijKf jircfii«'. Gradcu 8. aprila t^68: 13 14 «S Prihodnje sreikaiije je 22. fif-rik 1 S3 porocba. Mnogoletna prodajuluica n S t. ■it Vsem kupovaluem in odjemmkom, ki sn z il a j kupovali »aka^, platno, robae io drugo iaanu&ktuiJkp blago v ni nji pro (bij alnici, ki že obstoji više od 40 let in je po domače znana pod hišnim imenom .pri (halca". v Graškem predmestju, naznanjam v obrambo kakih pomot, da stoji moja prodajalnica (¿tacama) na svojem dosedanjem mostu in da ni v ni kakor Sni zvezi ali dotiki z novo, v soseščini nastalo kupčijo, ki si je prilastila moje hišno initf. V Mariboru, aprila mesca ISŠs. Jožef Wundeam, kupec z maifldakturmm blagom. Nova kupčija! Do vol njem si p. n. občinstvu naznaniti. da sem v G ruškem predmestij u v lici ser-je v i hiši kupčijo z mmiulkk-t urnim in platnenim blagom pod 5 tac iraškim imenom „pri tkalcu ' odprl. Pri ti priliki priporočam svoje veliko skladišče Rumluirškega in krea&kcga platna, belega in barvanega, platnenih robcev, blaga za oblačila, perkala, vseh vnst siikmi. peruvienn, toskina, tiilla, blaga hiače in suknje, tnlare in vseh v to bin; s padajočih rob. Prizadeval 3 i bodem častitem kupcem in odjemu l ko m vrlo in dobro p ost reči in prosim tedaj naj me prav obilno z svojimi nuročbami počastijo. Kokoiinek. pri tkalcu. Izdnti'lj, zuložmt in odgovorni vnulnik lir. Jlullja I'relttfi. Ti ali ar Bdllnrd Jallili v Mariboru-