rpmtt(m®š(iim * !Št./№ 2_februar/febbraio '95_letnik/anno V P0RT0R05KI Р05Т/\Л FE5TIVAL '95 .eto je naokoli in zopet pripravljamo tokrat že drugi tradicionalni portoroški pustni festival. Tako kot lani pričakujemo tudi letos jdeležbo etnoloških mask iz drugih krajev Slovenije: korantov in rusov s Ptujskega polja, ta lepih in ta grdih iz Drežnice. Iz nam bližnjih ,lt"j., r„,i r/.,, h,,/ hi hilo, rj,| hi hil lo pre Iv .cm m шшшва * Kje vse bomo lahko letos za Pusta odganjali zimo: PROGRAM PUSTNEGA FESTIVALA na strani 5 * Bo novi lastnik začel z obnovo bivših Hotelov Heliosa in Oriona v centru Portoroža? * PORTOROŽANOVA POTROŠNIŠKA TRIBUNA * PRAVNI NASVETI: Kje bomo tožili po novem? * Kako do podatkov za novo k.o. Portorož? * O društvu Sloga * Dve športni strani * Ne pozabite na napoved dohodnine za leto '94 * Program Avditorija za mesec marec hfbruer 1995 portoroian it. Z Un fiorc per ricordare un massacro Otto marzo, festa della donna, trionfo di mimose, il fiore giallo della speranza il primo che ricompare dopo il gelo dell'inverno. Perche' proprio I'otfto marzo? Successe^nel 1909, in America. In una fabbrica tessile, la "Cotton" di New York, .I conflitto che oppone-va le donne che li' lavoravano arrivo' a un punto cruciale. Le operaie si erano asserragliate nello stabilimento, il padrone fece sbarrare tutte le porte daccesso per imped.re ai sindicalisti di entrare per organizzare la lotta. Scoppio' un incendio che d.vampo con la velocita' del lampo. Le donne, impazzite dalla paura tentarono di fuggire, da fuon si organizzarono i soccorsi, ma inutilmente. Quelle porte restarono inesorabilmenre chiuse Morirono 129 donne. Da allora quella data non fu piu' dimenticata e divenne un punto dl riferimento del grande movimento che coinvolse un numero sempre maggiore di donne nell'impervio e doloroso camino sulla via dell' emancipazione e dell au-tonomia. Ma non bastano le mimose. Non impressionano piu' le "conquiste" che in tanti anni di battaglie hanno aperto alle donne molte delle profession! che erano conjugate al maschile. Da anni ormai sperimentano sulla loro pelle l'illusorieta' della liberazione di un lavoro extradomes-tico che le vede di fatto impiegate come lavoratrici affan-nosamente impegnate su due fronti: quello professionale dove comunque devono fare di piu' e di meglio degli uomini, per ritagliarsi il diritto di esserci; e quello famigliare di cui tocca loro sobbarcarsi il peso quasi per intero. La verita' e' che non basta con-quistare sulla carta il diritto alia parita' e al lavoro, se poi perdura una comoda mentalita' secondo la quale i lavori di casa ancora per molti uomini sono umilianti. La verita' e' che ancora oggi nascere donna vuol dire appartenere socialmente ad una categoria svantaggiata. E allora niente mimose, per favore. Ma opere di bene. Cesarina /I^^Q q^i |/v Bilo je mraz lani za pusta, a najpogumnejšl izganjalci zime se niso pustili odgnati burji (foto: Milan Clrk, 1994) Društvo prijateljev mladine Piran pa na soboto 25. februarja organizira pustovanje z naslednjim programom: popoldan ob 15. uri se maškare dobijo na Tartinijevem trgu in se nato odpravijo na potep (povorko) po piranskih ulicah, nato bodo od 16.30 pa do 20. ure rajale v telovadnici na stadionu, Цјег bodo najzanimivejšim maskam podelili tudi nagradel Podoben program bo tudi za samega Pusta (28.2 ), le da se bo pustno veselje zaključilo z rajanjem maškar na prosteml Prhruar 199* portorožan it. Z PUST V CENTRU PORTOROŽA Hoteli Palace pripravljajo na pustno soboto (25.2.) veselo pustovanje v restavraciji Grand Hotela Palace Veselje se bo začelo zvečer ob 20. uri, zanj pa bo še posebej skrbela glasbena skupina Dober dan. Najboljše maske pa čakajo lepe nagrade. Pustovanje bo na pustno soboto s pričetkom ob 20. uri tudi v restavraciji Ljubljana. Za zabavo ob dobri glasbi bo poskrbljeno. Kot višek svojih pustnih prireditev Palace hoteli pripravljajo VELIKO PUSTOVANJE na pustni torek zvečer ob 20. uri v restavraciji Ljubljana - kot zaključek vseh pustovanj. Za naj, naj maske - tako skupinske kot posamezne - so pripravljene zares čudovite nagrade... Ob dobri glasi in animaciji se obeta enkraten pustni večer! Tudi Metropolove družbe so pripravile pustovanja. Pustno veselo in norčavo ob glasbi in nagradah za najboljše pustne šeme bo v popularni Pivnici (nad marketom Lucija), v restavraciji Lucija in Taverna. Očistimo podstrešja Od 9. februarja do 6. marca letos teče v naši občini akcija za večjo požarno varnost (ki je zaradi vse pogostejših požarov prav krvavo potrebna). Akcija naj bj vzpodbudila čiščenje podstrešij, kletnih in drugih prostorov, sprožil pa jo je sam župan. Doslej je že bila v Piranu in Portorožu, trenutno pa poteka v Luciji, nazadnje pa se bo preselila še v Sečovlje, Strunjan in vasi (od 1.3. do 6.3.). To pa je le predpriprava v vsakoletno pomladno čistilno akcijo! DRUŠTVO INVALIDOV OBČINE PIRAN svoje članice in člane obvešča, da ima uradne ure vsako sredo od 10. do 11. ure v prostorih KS Lucija, Obala 107 (l.nad.). (Članarina Društva za leto 1995 je 400 SIT!) FILAMJOZA Preventiva in zdravljenje Kinološko društvo Portorož obvešča in vabi vse lastnike psov, da se udeležijo strokovnega predavanja o nevarni bolezni - pasji filarijozi, ki jo prenašajo komarji. Predavanje bo 14. marca ob 18. uri v mali sejni dvorani Krajevne skupnosti Portorož KD PORTOROŽ Minicoop i« z dobro zalosenostjo in i ugodnimi cenami popestritev trgovske in turistične ponudbe Bernardina Market Minicoop na Bernardinu uspešno posluje že več kot pet let - v zadovoljstvo predvsem bližnjih prebivalcev, poleti pa tudi obiskovalcev od drugod. Nekdaj, ko so bile trgovine večinoma v družbeni lasti (in so temu primerno (slabo) poslovale), je bil market na Bernardinu v Jestvininih rokah. Ni mu šlo ravno dobro od rok; vodilni v Bernardinskih hotelih izpred petih let pa so se ga hoteli celo znebiti, češ da se gostje -namesto v Bernardinovih restavracijah, s cenejšo hrano zalagajo kar v marketu! Ukinitvi trgovine so se uprli predvsem tamkajšnji krajani, ki so -skupaj s poslovodjo tedanjega marketa - dosegli, da je trgovina na Bernardinu ostala! Vendar se je market iz osrednje ulice bemardinskega kompleksa, ki se je potem prelevila v trgovsko ulico, morala preseliti v bolj skrit kotiček, ki naj ne bi gostom Bernardina bil toliko na očeh (da ne bi padli v skušnjavo in kupovali ceneje - hic!) Novo trgovino je prevzel poslovodja prejšnje Jestvinine trgovine Mihael Guzič, imenoval pa jo je Minicoop. Mihael Guzič, sicer doma iz Dragonje, podjeten lastnik marketa MINICOOP na Bernardinu (foto: M.J.) Kljub temu da mesto, kamor se je morala trgovina preseliti, nj bilo najbolj idealno, si je - potem torej v privatnih rokah - pridobivala vse več zvestih strank, saj se je njen lastnik, Mihael Guzič skupaj s svojo ženo, prizadeval za pestro ponudbo in ugodne cene. V Hotelih Bernardin se je medtem marsikaj spremenilo, zamenjalo pa se je tudi hotelsko vodstvo, ki ni imelo nič proti temu, da bi se trgovina vrnila v osrednjo trgovsko ulico. Za Minicoop lahko mirno trdimo, da je s svojo urejenostjo, založenostjo in prijaznim osebjem hotelskemu naselju samo v ponos in mu celo pomaga popestriti ponudbo in zadovoljiti še tako izbirčnega gosta. Zadovoljni pa so tudi domačini - in to ne le tisti, ki stanujejo v bližini - saj v Minicoopu lahko najdejo tako rekoč vse, kar potrebujejo v gospodinjstvu - in to po ne previsokih cenah! Ker v tej trgovini poleti kupuje tudi veliko tujcev, so se na to še posebej pripravili: kupcem lahko postrežejo v nemškem, italijanskem in angleškem jeziku. Soproga Mihaela Guziča ima veliko zaslug za uspešnost Minicoopa (foto: M.J.) Za letošnjo turistično sezono sta se Mihael Guzič in njegova žena odločila odpreti še bife na kopališču (pri bazenih) na zadnji strani trgovine. Pa še nekaj, kar bo najbrž v tem trenutku najbolj zanimalo nase bralke in bralce: v Minicoopu so znižali cene nekaterim prehrambenim artiklom: kavi, olju, sladkorju, alpskemu mleku in drugim. Preverili smo, ne bo vam žal obiska pri njih! Miloš Jovanovič, Livija Sikur Zorman тшмшж p® {р@ш©т©ш KJE BOMO LETOS LAHKO ODGANJALI ZIMO? Sta zdaj na vrsti Helios in Orion? vet skupščine krajevne skupnosti se je pri dajanju soglasja za rekonstruk-jjo bivših dveh hotelov Helios in Orion v centru Portoroža (pri tržnici Kaštel") odločil sklicati posvet najbolj "zainteresiranih" za ureditev ne le ibmočja teh dveh zgradb, ampak širšega (od Avditorija do avtobusne >ostaje oz. poslovne zgradbe Splošne plovbe). Obe že krepko raz-»adajoči hiši, kjer so nekaj let živeli delavci Hotelov Palace, je lani kupil jcijski podjetnik. Ta je k obnovi objektov pritegnil ljubljansko podjetje M BEX GROUP (oz. njihov kapital). lekdanji hotel - zdaj razpadajoči objekt Helios v centru Portoroža Drion je v njegovi bližini). Novi lastnik obeh objektov načrtuje njuno Imprejšnjo obnovo. Sta bivša hotela zametek novega ortoroškega turistično-trgovskega-poslovnega centra? oto: M. Jovanovič) ' krajevni skupnosti Portorož so že vrsto let vztrajali, naj občina naroči elovit ureditveni načrt za to območje, vendar ni nikoli zagledal luči /eta. V srednjeročnem planu občine Piran (iz srede 80. let) sta objekta )rion in Helios celo predvidena za rušenje. (Sicer ni povsem razumljivo, зко ie to mogoče, saj je del fasade Heliosa spomeniško zaščitene), ivestitorju adaptacije obeh objektov v portoroškem centru se zelo tudi, saj bi rad že do letošnje turistične sezone v pritličnem delu uredil oslovne prostore, v nadstropjih pa turistične apartmaje Idejno zasnovo >ga posega - ki bi bil seveda izredno pomemben za ves Portorož oz. a njegov izgled - so naredili v izolskem projektivnem studiu Arhitektura, e pa si bodo novi lastniki bivših hotelov uspeli pridobiti dovoljenje za Dlikšen poseg, kot ga načrtujejo, še m gotovo, saj je obstoječi sred-jeročni načrt še v nasprotju z njihovimi željami in načrti lekdanji hotel Orion tik ob Heliosu, skrit med drevjem - čaka na bnovo in na boljše čase' /n vJ {»jrtrjfj y v ff 'j'i1 \/' -j U.)'■>''' l'//'>k k гмтгм/.цнт |" >'.f4' чп, 'i'Y J^ \/ >'}-\J\\ f :Р'к]ј I ' п/ J [ fC' I /'/ril ' j'l ' /,t.|l \C [ »l^ ' ik' »Il '.!■ I/1 < 'ЈГ<М /'J J')/'//t f j,, f,,, lf, ,1 |/Ml!iriU'i i iff' 11 III tll'll ff lil'» /'J'/Vf i 1мЈЛ" frc-;.,/,< i.r, ',1-,'fi'W r * t n.i^'f/ I /' >//f " -il' > I Л< HM|I II I' i Г' cI ji j' Il • K ti /(,.)' lit" . ■. T I'' -ft' If >/•! Veh' j, II ■ r jor - j r j ' i 'l' i jk f,» i c * .' / j' , Iii' / ill i/' i' Л til i I' I t c I c lili I iivili, > // j' , C ' f,,1 ■ t,( «, Livija Sikur Zorman TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ orsanizira 1 tradicionalni PUSTNI FESTIVAL PORTOROŽ v95 Sobota, 25.2.1995 PRAZNIK FRITUL IN KROŠTOL Portoroška tržnica - KAŠTEL Bobnarčki iz Pirana v mimohodu skozi Portorož - Pust '94 (foto: M.C.) 14.00 Svečana otvoritev Pustnega festivala Razglasitev Praznika fritul in kroštol 14.30 Ustoličenje Pustnega admirala 15.00 - 20 00 Pustno rajanje za staro in mlado z nagradami za najbolj izvirne individualne maske - odrasle in otroške! Zabaval vas bo Duo Rosana in Vili! Program bo vodila: Irena Dolinšek 1. Pustni festival v Portorožu (februar '94): Škoromati (kleščarji) (foto: Milan Cirk) Nedelja, 26.2.1995 PUSTNA POVORKA SKOZI PORTOROŽ M 00 Start povorke tradicionalnih in aktualnih mask izpred Taverne v Luciji ob spremljavi nvižoretk in godbe na pihala ter častnim gostom v pustni preobleki - piranskim županom!!! Г» 00 Predstavitev uHrleženih pustnih skipin v Kästeln lr. M) - 90 00 Pustno rajanje za c,t' iif) H i mlf'ii lr> VAHl imi' < >' I srede, 22.2. | » 04Л 7>raoa Italijanska рШа ptlptaoljena o krušni pell £>paqetl, tetlellnl, taolell, petesnlkl... na eeč načlneo /Plese na iatn S a H*p Inj eni na žar* yl * H*. —- /Haxl palačinka 'fotgela ... In še ... ... In še ... Џа i&npma МЛМВО KINGS KRVODAJALSTVO V NAŠI OBČINI CELO RASTE ČLOVEK - ČLOVEKU KRI ZA ŽIVLJENJE; KRI DARUJMO DANES - MORDA JO BOMO ŽE JUTRI POTREBOVALI TUDI SAMI; NAŠA KRI REŠUJE ŽIVLJENJA; SAMO KRI NADOMESTI KRI... Taka in podobna gesla nas ves čas spremljajo,-včasih so že kar preobičajna in jih niti ne vidimo več, še manj pa pomislimo, kaj skrivajo za sabo. Ste kdaj pomislili, kdo daruje kri za vse, ki jo potrebujejo? Brez nesebičnih ljudi, ki so pripravljeni darovati del sebe, dati kri nekomu, ki jo potrebuje, bi nam ugasnilo že nešteto življenj... Neredko bi lahko le nemočni opazovali ugašanje včasih komaj začetega življenja. Danes - ko časi niso preveč rožnati, ko standard pada in je veliko brezposelnih, pa družbena klima ni najbolj naklonjena krvodajalstvu. Vse težje zagotovimo zadostno količino krvi Zato pozivamo vse, da pomagate sočloveku in darujete kri! Pridite, če ste zdravi - morda sami ali povabite svojce, sosede, znance - in naj se humanosti pridruži družabno srečanje ali vsaj prijeten klepet ob darovanju krvi. Tako kot vsako leto pa smo tudi letos pripravili skupno srečanje krvodajalcev Rdečega križa Pirana in Izole, ki je bilo 17. februarja zvečer v restavraciji hotela Delfin v Izoli. Ob tej priložnosti so bile zaslužnim krvodajalcem podeljene značke in plakete. Letošnji nagrajenec Zavarovalnice Slovenica iz Kopra je bil krvodajalec Danilo Štern iz Pirana, • kije doslej svojo kri daroval 59-krat. Lani je iz naše občine darovalo kri 471 naših občanov. Bolj kot ta številka pa je razveseljivo to, da kljub temu da je v Sloveniji trend upadanja števila krvodajalcev, pa pri nas celo narašča. Glede na leto poprej je naraslo kar za 34%. Valentina Klemše, Irena dr. Kramar V Centru za usposabljanje v Strunjanu na Valentinovo razstava z ljubeznijo Na Valentinovo je piranska območna organizacija Rdečega križa v avli Centra za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu odprla razstavo izdelkov mladih ustvarjalcev, ki delujejo v aktivih Rdečega križa vrtcev, osnovnih in srednjih šol v naši občini... Razstavljeni izdelki so risbe, kipi iz gipsa, pustne maske, fotografije, pa literarni sestavki... Pri pripravi razstave se je najbolj potrudila ga. Sonja Devič, ki je pri območnem Rdečem križu zadolžena za pridobivanje in vzgojo mladih aktivistov te človekoljubne organizacije. Nova predsednica krajevne organizacije RK v Sečovljah Na sedežu območne organizacije Rdečega križa Piran je bil 9. februarja letos občni zbor sečoveljske krajevne organizacije. Novi člani in članice izvršilnega odbora Rdečega križa v Sečovljah so zdaj: dr. Olga Somrak-Šinkovec, ki je tudi predsednica, Dolores Velikanje, Florjan Likar-Cveto, Danica Sirotič, Majda Školaris, Ada Bažec, Milojka Opara, Evelina Prodan, Vanda Škerk, Karmen Bertok, Milena Sabadin, Franc Benet in Neva Rodela. Sečoveljska krajevna skupnost je krajevnemu Rdečemu križu prepustila uporabo prostorov v stavbi stare italijanske šole na Gorgu, kjer bo odslej delovala postaja Rdečega križa in kjer bo potekala tudi večina aktivnosti sečoveljske organizacije. Območna organizacija Rdečega križa Piran pripravlja v ŠPORTNEM CENTRU LUCIJA 15. marca letos ob 17. uri AKADEMIJO, katere namen bo zbiranje dobrodelnih prispevkov za letovanje otrok iz naše občine. Na akademiji se bodo s kratkim programom predstavile sodelujoče vzgojno varstvene ustanove. Vabljeni! PORTOROŽANOVA POTROŠNIŠKA TRIBUNA! Odpiramo izložbo slabih izdelkov in storitev Najbrž se je že marsikomu zgodilo, da je kupil nek izdelek (tudi priznane znamke), pa je bil potem razočaran nad njegovo kvaliteto. Najpogosteje zaradi česa takega zgolj pri sebi bentimo in se jezimo - vse pa potem ostane pri tem! No, lahko bi slab izdelek vrnili trgovini ali proizvajalcu, se obrnili na tržno inšpekcijo ali na Zvezo potrošnikov v Ljubljani. Največkrat pa ne storimo ničesar od tega! Pri Portorožanu smo se odločili odpreti izložbo slabih, nekvalitetnih izdelkov, da bralke/bralce - potrošnike - vsaj opozorimo nanje! Izložba pa so seveda ostala prazna, nam je ne ^srJe Pomagali napolniti vi, <\ицр bralke m bral ci1 Zato лу, /abirno, da nam Opi'^tp (rumeno, r/j irJeUjf ti i) kaKrio od va',ih morebitnih i/h/enj / nekvalitetnim '/delkorn nh tu-uj k„trrek,h opravljene storitve (usluge). Za začetek vam bomo postregli z nekaj našimi slabimi izkušnjami. Na primer s spodnjim perilom in pidžamami, ki jih izdeluje tovarna Beti iz Metlike. Beti ima (ali je vsaj imela) pri potrošnikih sloves solidne proizvajalke. Naš sodelavec pa je bil nad njenimi izdelki zelo razočaran. Po nekajkratnem pranju so namreč Betino spodnje perilo in pidžama izgubili vso obliko - ker je vse skupaj neravno krojeno! Naš sodelavec tudi predlaga, naj "kontrola" kvalitete izdelkov tovarne nogavic Polzela na sebi preizkusi moške nogavice - izdelek svoje tovarne. Zagotovo bodo kontrolorji ugotovili, da je elastika premočna, kar seveda ovira dobro prekrvavitev. Nekateri uvozniki avtomobilov pa menda že rabljena vozila prodajajo za nova. Cene njihovih uvoženih avtomobilov so seveda zato provokativne - za nekaj tisoč mark nižje kot pri uvoznikih, ki se ne poslužujejo tovrstnih "trikov". Žrtev takšne nelojalne konkurence pa je Seveda nihče drug kot naivni kupec. loliko za začetek Kot že rečeno - vas vabimo k sodelovanju. Poiščimo slabe proizvajalce ali izvajalce, kajti kot potrošniki imamo pravico za svoj denar dobiti kvalitetne izdelke in storitve! 03 &§ШШШ lШХШВ * OS 8Ш1Ж Pri gostilni "Trattoria alia Buona via" je bila predzadnja postaja tramvaja na progi Piran Lucija (in nazaj) Hiše, v kateri je bila nekoč v Luciji znana gostilna Ravaliko, ni več. Na njenem mestu je danes zgradba, v kateri sta zdaj med drugim tudi banka in trgovina. Gostilna Maria Ravalika je bila "oštarija" starega istrskega stila in tradicije. Lastnik seje trudil ponuditi gostom čimboljše vino in pršut, njegova žena Danica pa je kuhala znane istrske jedi, ki so jih gostje - tako izvirne - našli le redkokje. Gostje Ravalikove "oštarije" so prihajali od vsepovsod, saj je bila prav tam predzadnja postaja tramvaja, ki je nekdaj vozil med Piranom in Lucijo. In bilo je tam tudi križišče poti proti Istri. Ljudje so pri Ravaliku radi naročali vino in pršut. Toda kdo je bil pravzaprav prvi lastnik tega gostišča? Kot smo izvedeli od njegovega vnuka, je bil to Sebastiano Tamburlini. Zaradi kraja, kjer je stala, je gostilni nadel ime "Trattoria alia Buona via" ("Gostilna na Dobri poti"). Imel je kar deset otrok in vsi so občasno poprijeli za delo v gostilni. Ker je bila pri stari "oštariji" predzadnja tramvajska postaja, so ljudje tu pogosto izstopali in se seveda v njej tudi okrepčali. Zadnje postajališče v Avstriji izdelanega tramvaja je. bilo nekdanja železniška postaja, ki jo zdaj rušijo. No, upamo, da bo občina držala obljubo in bo staro kamnito zgradbo - nekdanjo železniško postajo - ohranila in jo prestavila na drugo mesto! Vnük starega lastnika gostilne na predzadnji postaji nekdanjega tramvaja v Luciji -Bastiana (tako so klicali prijatelji Sebastiana Tamburlinija) pa se danes spominja: "Tako Portorož kot Sveta Lucija sta danes zame neprepoznavna, saj sta čisto spremenila svoj videz. Izginile so stare hiše, ni več tramvajske proge, ni več voz z vpreženimi osli, ki so jih lastniki pustili pred "oštarijo" mojega nonota, da so v njej lahko potešili svojo žejo z otavo belega vina... Ko sem bil zadnjič tu, se mi je zdelo, kot da Bastianove "oštarije" tukaj sploh nikoli ni bilo!" Miloš Jovanović Vrtičkarje oporečni pridelki ne skrbijo?! Po vseh znamenjih sodeč je pomlad že zelo blizu. To dokazujejo tudi lucijski vrtičkarji, ki že pridno okopavajo svoje vrtičke okoli svojih stanovanjskih stolpičev. Večina jih je že tudi posejala razno zelenjavo in cvetje. Pred nekaterimi bloki obdelujejo nekateri kar precej velike vrtne površine. Tem vrtičkarjem nekateri zavidajo, češ da pridejo do poceni zelenjave! So pa tudi taki, ki marljive vrtičkarje, ki gojijo zelenjavo v neposredni bližini prometnih cest (npr. blizu regionalne ceste, ki seka Lucijo), opozarjajo, da je tam zrasla zelenjava nezdrava, celo kanceroge-na, saj ji izpušni plini vozil zagotovo ne koristijo. A vrtičkarji - kot \ da jih to ne skrbi Ц - še naprej gojijo in uživajo svoje pridelke! M.J., L.S.Z. Bila je nekoč v Luciji Trgttoria alia Buona vid Batko skrbi za čistočo Odkar je podjetje AHEAD prevzelo vzdrževanje številnih stanovanjskih zgradb v Luciji in Portorožu sta v njih zavladala red in čistoča. Največ zaslug za to ima nadvse vestni delavec Batko, ki mu ni žal ne časa ne truda, da bi uslišal željam svojih številnih strank. Batko opravlja manjša popravila, skrbi za čistočo okolja, odstranjuje suhe veje grmovja in drevja, striže žive meje okoli hiš... Zdaj imajo Batko in njegovi tovariši polne roke dela; bliža se namreč pomlad in treba je spraviti v red vrtove, male parke in še kaj. Ko pa na primer pregorijo žarnice, jih pri Aheadu takoj zamenjajo. Sproti odpravljajo tudi druge manjše okvare. Lahko rečemo, da za hiše, ki so jim zaupane v oskrbo, zares dobro skrbijo. M.J. UGODNA PRODAJA KLIMA NAPRAV ZASTOPSTVO PRODAJA MONTAŽA SERVIS informacije in naročila: REN'S d.o.o. Portorož Bazoviška 5 _tel.:06674-163 UGODNI PIACILNI POGOJI Pred vrati Državnega zbora bo prihodnjič še gneča Precej časa sem se spraševal, ali naj sploh pišem o jezi, ki me razganja, ali pa naj jo v sebi potlačim in pišem o vsakdanjih težavah in problemih. Pa sem se odločil. Pisal bom o tej moji jezi, pa naj komu stopim na žulj, ali ne. V zadnjih mesecih, od volitev naprej, se je v naši ljubi Sloveniji marsikaj dogodilo. Skoraj ni meseca, ko ne bi imeli kakšne afere ali "odkritja". In vendar se pri vsem tem sprašujem, kako dolgo bodo ljudje še prenašali takšne "svinjarije". Morda še dolgo, ker za marsikatero zakulisno igrico in spletkarjenje niti ne vedo, ali je ne opazijo. In vendar menim, da naši politiki delajo z nami po tistem starem, preizkušenem rimskem reku: kruha in iger. Tu in tam je kakšen praznik, ko smo ljudje čisto evforični, npr. pred novim letom. Takrat niti ne utegnemo pomisliti na naše politike ter njihove igrice in darilca, ki si jih mimogrede "potalajo" kot nagrado za "uspešno delovanje". Drobtnic seveda ne pospravljajo. Te prepustijo podrejenim; da imajo tudi oni občutek, da so bili deležni dobrot z obložene mize. Da pa so ta "darilca" vredna po nekaj stotisoč tolarjev ali celo milijon, naših vodilnih seveda ne moti - kot smo lahko prebrali o zadnjem odkritem primeru v Ljubljani. A naj preiskava pokaže, ali so bili tisti sklepi legitimni ali ne! Mislim, da v prvi vrsti niso moralni! In mene moti to! Moti me zato, ker skoraj vsak dan naletim na reklamni spot, s katerim Rdeči križ Slovenije prosi državljane in državljanke, naj mu poklonijo svoj certifikat. 70.000 družin na robu preživetja, 110.000 brezposelnih ljudi, 1.000 brezdomcev. Poklonite svoj certifikat Rdečemu križu. To naših vrlih mož ne vznemirja, do njih ne seže... Mogoče niti ne gledajo televizije, pa za ta spot sploh ne vedo?! Pa poslanci Državnega zbora, ali tudi oni ne gledajo televizije in šele iz časopisov zvedo, da so si izglasovali povišanje plač?? Te naj bi sedaj znašale že kar 1.000.000 brutto SIT. Ne bi se čudil, če bi bila na naslednjih volitvah v Državni zbor velika gneča kandidatov za poslance vanj. Kako ne bi bila, ko pa boste - če boste prišli vanj - lahko odšli v pokoj že s samo dvema mandatoma v Državnem zboru in skupno dvajsetimi leti delovne dobe, na bančnem računu pa boste -če boste pridni - imeli kar zajeten kupček denarja. Le izračunajte si! 4 leta krat 12 mesecev krat itd... Pri vsem tem pa morate še vedeti, da se niti ne boste pretirano pretegnili, razen morda pri prenašanju kilogramov papirja (gradiva za seje zbora), a še zdaleč ne toliko, kot so se nekateri bivši funkcionarji bivšega družbenega sistema na mladinskih delovnih akcijah. Še stožilo se mi bo za prejšnjim sistemom! Če si se takrat vrgel v politiko, si se vsaj na delovnih akcijah moral izkazati, če že pri delu ne. In seveda, jezik si moral znati vrteti Sprašujem se, kaj neki si na primer misli prodajalka po 35 letih dela, ko povleče svojo ubogo penzijo in se vpiše med tistih 70.000 na robu preživetja? Ali pa kaj si misli železar, ko ga odpustijo iz službe kot tehnološki višek, doma pa ga čakajo nepreskrbljeni otroci? On pa je med tistimi 110.000 brezposelnimi. Kaj naj si misli policist s stalnimi nočnimi dežurstvi, pa zato njegova plačilna kuverta ni nič kaj težja, pa čeprav nosi svojo glavo v košu in mora prenašati vse te naše vsakdanje nespodobnosti? A naši vrli predstavniki si še naprej "talajo" nagrade in avtomobile in kredite po R+3 (ali še manj). Jih ni sram govoriti o mladih družinah brez stanovanj, medtem ko si delijö takšne kredite in stanujejo v udobnih stanovanjih? Medtem, ko bi morali biti vodilni ljudje vzor, nam ti ponujajo samo grabež in prevare. Pa saj se potem niti ne moremo čuditi, če pri nas kriminal narašča! Po vzore nam niti ni potrebno iti daleč v Evropo. Jo že imamo! No, kakorkoli, nam malim ljudem bo - kot vedno - ostal samo dolg nos, ki ga bomo tako kot leta poprej, lahko razkazovali na pustnem karnevalu in tako dali duška svoji jezi. Zdi se mi, da je ta tako imenovana demokracija ena sama velika potegavščina. Le ljudje so se zamenjali: privilegiji in bonitete so ostali. Naša družba se vedno bolj deli na sloje (od zelo revnih do zelo bogatih) in ne bi se čudil, če bi nekega lepega dne na vrata spet potrkala re-volucija. Boris Kočevar DAN ŽENA Ko pišemo o ženskah, moramo omočiti pero v mavrico in posipati vrstice s prahom metuljevih kril. Diderot Za naš praznik sem želela citirati nekaj lepih rekov o ženskah. Pobrskala sem po knjigah. Pa glej! Rekov o ženskah je res dosti, vendar so le redki, ki žensko hvalijo. Reke so pisali seveda moški. V rekih, domislicah, zapisanih mislih, ženskam očitajo nečimrnost, neumnost, lenobo, preračunljivost, primitivnost, bahavost, jezljivost, jezičnost, zamerljivost, maščevalnost, hinavščino, nezvestobo, lažnivost, zvitost m vse, kar je še takega. Žensko poimenujejo žival nižje vrste, lepa žival brez krzna, ljubek prijeten stvor... Primerjajo nas s kokošmi, kačami, opicami, pavicami, srakami, lisicami, harpijami in demoni. Res je, da priznavajo ženski lepoto, česar pa ne morem šteti za vrlino in res je, da so to "božansko" in "vilinsko" lepoto opevali mnogi pesniki, a kaj, k.o so hkrati zanikali njeno pamet Priznam! V nekaterih rekih je zrno resnice. A naključje nad naključji je, da o moških v istih knjigah ni nikakih strupeno-ciničnih, žajivo pikrih besed Ker so tako popolni? Zagotovo ne, le svet so tisočletja vodili m oblikovali oni in oni so tudi zapisovali zgodovino Osvajalec, zmagovalec in oblastnik "golo resnico'' vedno uklene in obleče v svoja paradna oblačila V razmislek vsern, posebno pa moškim, Če bodo to brali, pa le en rek - ki ga je (tudi; napisal moški Torv.edo di rnaledire le donne a guei soli che possono dimenti f arsi di avere avuto uria r nadre " "le t»Mirn, ki lahko r>o/abijo, da so imeli mat^r, dovoljujem, da preklinjajo žer^ke- fl Jgo h // olo j BODO RDEČI KRIŽ "VRGLI VEN" PRISILNO? V Piranu vendarle obnavljajo gimnazijo, bivšo bolnišnico, stolnico .), kdaj pa bo obnovo dočakala palača Trevisini? V njej domujejo še sodnik za prekrške, javno tožilstvo in - območna organizacija Rdečega križa Piran, ki ji je na začetku meseca sodišče poslalo odredbo o prisilni izpraznitvi prostorov! Prostovoljke Rdečega križa ne vedo, ali je to kakšen dober "Štos" ali jih bodo s pomočjo policistov res pregnali iz razpadajoče hišei?! (foto Miloš J) тбо ишши\ шмо* immwni urn-mi im S 1. januarjem 1995 so začela z delom okrožna in okrajna sodišča, ustanovljena z Zakonom o sodiščih (Ur.l. rs 19/94 z dne 13.4.1994). V Republiki Sloveniji imamo po novem naslednje vrste sodišč: 1. okrajna sodišča, 2. okrožna sodišča, 3. višja sodišča, 4. Vrhovno sodišče RS, 5. specializirana sodišča, ustanovljena s posebnim zakonom. A Pristojnosti okrajnih sodišč, kjer vodi postopek in sodi oz. odloča sodnik posameznik so: I. v kazenskih zadevah: 1. za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katere je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do 3 let, razen v zadevah kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja; 2. za opravljanje preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj iz prejšnje točke; 3. za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon; II. v civilnih zadevah na prvi stopnji: 1. v premoženjskih sporih, če vrednost spornega zahtevka ne presega 2.000.000, 00 SIT, če zakon ne določa pristojnosti okrožnega sodišča; 2. v civilnih sporih ne glede na vrednost spornega predmeta, če gre za spore zaradi motenja posesti, spore glede služnosti ali realnih bremen, spore iz najemnih ali zakupnih razmerij ter spore o zakonitem preživljanju, če se ne rešujejo skupaj z zakonskimi spori ali skupaj s spori o ugotavljanju in izpodbijanju očetovstva; 3. v zapuščinskih idr. nepravdnih zadevah ter za vodenje zemljiške knjige; 4. v izvršilnih zadevah ter za opravljanje KJE BOMO TOŽILI PO NOVEM izvršbe. Ill v drugih zadevah, kadar tako določa zakon. Na obalnem območju imamo okrajno sodišče v Piranu s sedežem v Piranu - za območje sodnih okrajev Izola in Piran, ter okrajno sodišče Koper s sedežem v Kopru - za območje sodnega okraja Koper. B. Okrožna sodišča so pristojna: I v kazenskih zadevah: 1. za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera niso pristojna okrajna sodišča; 2. za opravljanje preiskave glede kaznivih dejanj iz prejšnje točke; 3. za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih mladoletnikov; 4. za odločanje na prvi stopnji o izvršitvi kazenske sodbe tujega sodišča; 5. za izvrševanje kazenskih sodb iz 1., 3. in 4. točke ter za izvrševanje kazenskih sodb okrajnih sodišč; 6. za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine; 7. za opravljanje nadzorstva glede zakonitega in pravilnega ravnanja z obsojenci ter nadzorstva nad priporniki. II. v civilnih zadevah na prvi stopnji: 1. v premoženjskih idr. civilnopravnih sporih za katere niso pristojna okrajna sodišča; 2. v sporih iz družinskih razmerij, razen v sporih o preživljanju; 3. v gospodarskih sporih; 4. o priznanju tujih sodnih odločb; 5. o zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti sodišča, ter v sporih v zvezi z njimi; 6. v sporih o pravicah intelektualne lastnine. III. za vodenje sodnega registra Okrožno sodišče, katerega sodno območje obsega tudi teritorialno morje RS (t.j. Okrožno sodišče Koper) je pristojno tudi za odločanje v t.i. plovbnih sporih, t.j. sporih, ki se nanašajo na ladje in plovbo po morju ter spore, v katerih se uporablja pomorsko pravo, v sporih glede izkoriščanja morja in morskega dna ter za vodenje registra ladij. Za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine je na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, razen za spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami, tehničnimi izboljšavami. Na našem območju imamo okrožno sodišče v Kopru. C Višja sodišča so pristojna predvsem za odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč. D. Vrhovno sodišče odloča na prvi stopnji v upravnih in računsko upravnih sporih, razen če zakon ne določa pristojnost drugega sodišča prve stopnje, ter na drugi stopnji o pritožbah v navedenih sporih; na tretji stopnji sodi o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč druge stopnje; odloča o izrednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč, razen če zakon ne določa drugače. Toliko glede najbistvenejših novostih o vrstah in pristojnosti sodišč po novem zakonu. Odvetnica Vukica Jovanovič-Krevatin Neka nemška firma (ali zgolj nek nemški nadobudnež) poizkuša med našimi brezposelnimi in materialno ne ravno dobro stoječimi državljani rekrutirati delovno silo. Naš sodelavec iz Lucije je na svoj naslov v nemškem jeziku prejel ponudbo za delo, ki ga lahko človek opravlja kar v domači kuhinji. Ponudbi je bil priložen še krajši slovenski prevod. Nemški ponudnik se obrača predvsem na naše nezaposlene in revnejše državljane z obljubo, da bodo lahko, z ne preveč zahtevnim delom, dobro zaslužili! Ob prijavi (v Nemčijo pošljete s svojimi podatki izpolnjen nemški formular), hkrati kot kavcijo pošljete še vrednostno pismo (v vrednosti 40 ali 50 DEM), ki vam jo - kavcijo -po prvem zaslužku vrnejo. In kakšno delo ponujajo ? Pri "zanesljivi dejavnosti na domu" ne navajajo nič določenega (menda gre za razpošiljanje ne ve se česa), zaslužek pa naj bi Bi vi nasedli? bil 1000 DEM tedensko, pri razpošiljanju cenikov lahko vsak teden zaslužite 800 DEM, če imate doma pisalni stroj (!) - zdaj, ko se za zaslužite s pisanjem opominov, naslovov..., lahko se zabavate s polnjenjem vrečk z znamkami in pri tem še zaslužite ali pa s pisan- jem naslovov na samolepljive nalepke, s pošiljanjem informacijskega materiala, če pa ste prepričljiv telefonski sobesednik, vam je zagotovljeno zanimivo delo s 500 DEM zaslužka tedensko. Da pa katero od naštetih del dobite na dom, morate najprej plačati že omenjeno kavcijo! Kaj naj ob tej vabljivi ponudbi rečemo? Predvsem to, da se nam zdi silno sumljiva in da se za tistih 40, 50 DEM kavcije, če smo jo naivno dali od sebe, lahko za zmeraj obrišemo pod nosom. Pa da mora biti človek ali presneto naiven ali pa v zelo veliki materialni stiski, da takšni ponudbi nasede. Na koncu še, da bi se s takšnimi sumljivimi ponudbami morali "pozabavati" tudi naši organi javne varnosti in v javnosti tudi kakšno reči o tem. Da ne bo to novi "catch the cash". Če hočemo vrednost svojih prihrankov povečati ali vsaj obdržati, moramo svoj denar nekam vložiti. In že je seveda tu vprašanje, kam vložiti naš denar, da nam bo kaj "nosil". Osnovno pravilo je, da ob čim nižjem tveganju dobimo čimvečje obresti oz. donos. Še nedolgo nazaj to ni bil problem. Kupili smo marke, pa konec. Zdaj pa opažamo, da to ni vedno ravno najbolj donosno, celo nasprotno. Če smo v zadnjih letih naše prihranke pretvarjali v marke, smo redno izgubljali! Ko se torej odločamo, kam naložiti svoje prihranke, moramo upoštevati nekaj pravil: 1. Najmanj nosi denar, ki je shranjen doma. Če imamo tolarje ali tudi tujo valuti doma ("v nogavici", kot radi rečemo), od tega ne dobimo nobenih obresti. Zato ga nikar ne imejte doma! Mislim, da smo v naši državni dokončno prešli obdobja, ko nam je država preprosto "pobrala" devize in da se to ne bo več ponovilo. Mirno ji lahko zaupamo in prihranke brez nepotrebnih skrbi prenesemo v katerokoli bančno ustanovo. Prej pa je seveda dobro preveriti, kakšne pogoje nudi varčevalcem. 2. Dlje ko bomo imeli denar vezan, večjo obrestno mero nam bo banka ponudila. Če veste, da denarja ne boste potrebovali npr. eno leto, ga za to obdobje kar vežite! Dobili boste večjo obrestno mero, kot pri vezavi vsak mesec sproti (pa še čas boste prihranili). To FINANČNIK VAM SVETUJE: KAM NALOŽITI PRIHRANKE? seveda ne velja, če ste nagnjeni k špekuliranju. 3. Ko se odločite za vezanje denarja, najprej preverite ponudbo na trgu. Na Obali je trenutno kar nekaj bank in borznih hiš: povprašajte jih, kaj nudijo in kaj lahko dobite pri njih. Vaš trud bo gotovo poplačan. 4. Če pa ste nagnjeni k špekuliranju, morate iskati optimalno kombinacijo med različnimi možnostmi in zato torej ne vežite denarja na dolgi rok, temveč poizkusite z menjavami iz npr. tolarske vezave v marke (če so seveda za to pogoji) ustvariti večji donos. No, če se že ukvarjate s tem, vprašajte še o borzi. 5. Borza je mesto, kjer se trguje z vrednostnimi papirji. Različni vrednostni papirji lahko zadovoljijo vaše potrebe po špekuliranju ali zgolj varčevanju. Vredno se je obrniti na borzne posrednike, ki vam bodo lahko marsikaj svetovali o tem, kako in kam naložiti vaš denar. 6. Če pa posojate denar raznim povpraševal-cem, ki vam nudijo zelo visoko obrestno mero, vedite, da tvegate. Tisti, ki ponuja višjo obrestno mero, kot je na trgu, tega denaija na trgu ne more dobiti, ker mu tam ne zaupajo! Preden mu denar posodite, poizvedite, zakaj tega zaupanja nima! 7. Znebite se zastarelega prepričanja, da je marka edina varna naložba. Ozrite se okoli. Poglejte, kakšne so obrestne mere na banki in kakšni so pričakovani donosi na borzi. Nekaj truda bo zagotovo prineslo zadovoljive rezultate - če se le boste držali zgoraj navedenih pravil. In kakšno je trenutno stanje: devize so dokaj neperspektivna naložba in pričakovati je prej padec njihove vrednosti, kot pa rast. Kar pomeni, da je vsekakor kratkoročno pametneje investirati v tolarsko vezavo. Za mesec februar je to gotovo, v marcu pa tudi verjetno. Na borzi pa so dogajanja v glavnem pesimistična. To pomeni, da cene padajo in da bodo kmalu dosegle ravni, ko bodo začele rasti in bodo zaslužki zadovoljivi. Borza pa, žal, ni tako enostavna, da bi taka formula kar 100% držala, kar pa ji samo daje novo draž. Lep pozdrav! Če imate kakšno vprašanje, pišite. Odgovorili vam bomo v naslednji številki. Leon Klemše PIA STUDIO d.o.o. Portorož projektiranji:, inženiring, arhitektura Vilfanova 25, Portorož, tel./fax.: 066 75535 Opravljamo storitve s področja ARHITEKTURE. INŽENIRINGA. PROJEKTIRANJA URBANIZMA, CENITEV NEPREMIČNIN Pooblaščeni smo za izdelavo lokacijskih dokumentacij za legalizacijo črnih gradenj v občini Izola in Piran. Izdelujemo arhitektonske načrte za stanovanjske, poslo\ 'ne, upravne, javne in industrijske zgradbe, vršimo nadzor pri gradnji objektov, zbiramo soglasja, priskrbimo projekte za vse vrste instalacij in statiko, ocenjujemo vrednosti nepremičnin "Jaz pa meditiram frecj slabim letom rjm u< > vHj.i /ah imel tudi V1 skokov in 1 blokado Vsekakor pa domaO ko',arka'.i vabijo ranjeno občinstvo, da pride bodrit ehrxj ria poti k slavi Vstopnine m, zato naj obvelja nov moto. V soboto popoldne na basket iphno v I ik ija (jarden' Razpored naslednjih tekem: 25.2. Portorož: BP 93 11 i Rudar: Portorož 1H i Rogla: Portorož Dolgoletno uspešno delovanje bo konec letošnjega februarja BALINARSKO DRUŠTVO LUCIJA kronalo z velikim delovnim uspehom - ob sedanjih dveh bo dogradilo še dve balinarski stezi z betonsko podlago. Aktivnosti so se začele najprej "v glavah" nekaterih entuziastov; a do uresničitve zamisli je bilo še daleč! Najprej so si lucijski balinarji morali pridobiti soglasje MARINE, d.o.o. (oz. Šport centra Lucija), kot lastnika zemljišča, nato je bilo treba izdelati načrte, si pridobiti zemljiškoknjižne izpiske in na koncu še soglasje Republike Slovenije - Upravne enote Piran. Posodabljanje balinišča v Luciji, ki ga uporablja in z njim upravlja Balinarsko društvo Lucija Društvo ima skoraj 100 članov, med katerimi jih je vsaj 30 izredno delavnih, v vsakem trenutku pripravljenih (tudi v sedanjih časih!) udarniško zagrabiti za lopato, kramp, čopič, varilni aparat, "fleksarco" itd. Pri razširitvi balinišč niso pozabili na okolje, saj so presadili vsa drevesa (hraste, jelko) in precejšnje število oleandrov ob peš poti pri kanalu. Ker pa nameravajo posaditi še nekaj novih dreves, predvsem cipres, bo potem okolica zgledala neprimerno prijetnejša kot doslej. Urejeno štiri-stezno balinišče bo osnova za še boljše tekmovalne uspehe. Zanimivo je, da bo Balinarska zveza Slovenije v bodoče od vseh balinarskih društev oz. klubov v Sloveniji obvezno zahtevala štiri balinarske steze na isti lokaciji, če bodo hotela tekmovati. Zaenkrat bo na Obali od 22 aktivnih društev oz. klubov takšna balinišča imela le Lucija. Tako bo Balinarsko društvo Lucija lahko organiziralo vse od velikih turnirjev do državnega prvenstva. Lucijskemu balinarskemu društvu oz. njegovim delovnim članom so pri urejanju novih balinišč pri tenis igriščih v Luciji pomagali: MARINA d.o.o. (zemljišče), ga. Marina GOLOB iz Pirana (načrti), gradbeno podjetje NIMM d.o.o. Portorož (gradbena dela), avtoprevoznik Renato LISJAK iz Parecaga (izkopi, prevozi), FELOLUX d.o.o. Padna (elektro dela), Toni POROPAT s svojim gradbenim strojem, betonarna Lucija (TODOROVIĆ Milan), PROCAFFE Koper, M - DEGRO PORTOROŽ in še kdo.. Balinarji iz Lucije pa tudi po teh delih ne bodo mirovali. V njihovih glavah se že poraja nova ideja - POKRITJE TEH IGRIŠČ. Sicer vedo, da bo za uresničitev te želje potrebno precej truda oz. dela, vendar se tega ne bojijo. DRUŠTVO UPOKOJENCEV OBČINE PIRAN OB DNEVU ŽENA: PRVI ŽENSKI BALINARSKI TURNIR NA BALINIŠČIH HOTELOV BERNARDIN Društvo upokojencev Občine Piran organizira v sodelovanju z Društvom invalidov Piran in Balinarskim klubom Pnjatelji Seča, v soboto, dne 11.3.95 s pričetkom ob 09.00 un prvi ženski balinarski turnir ob počastitvi dneva žena. Turnir bo potekal na baliniščih hotelov Bernardin v Portoiožu. Na turnirju bo sodelovalo 6 ženskih ekip. Vse občane in občanke ter ljubitelje balinanja vabimo, da si turnir ogledajo m Športno navijajo za svojo ekipo ORGANIZACIJSKI ODBOR za Zdravko TAŠKAR I. F;@llil f l&W tSl K^l f /1 r'l iJ II11 № nJ "''^: ^ DVA POKALA IN DVE MEDALJI ZA PIRANSKE AKROBATKE Kar nekoliko neprijetno so se mlade akrobatke Osnovne jjj^ K^mača,- in ^naz^ ^^^ gg* ko so se znašle med drugimi tekmovalci na DRŽAVNEM predstavijali sodnikom na treh akro- Ljubljani. Med 300 akrobatkami in akrobati iz slovensk.h osnovnih m srednjih sol, k. so svoje vesc. p batskih stezah istočasno, so bHe edine, ki so se šolskega tekmovanja udeležile prv.c. V središču pozornosti pa niso bile le zaradi tega, ampak in predvsem zaradi estetike in elegance, ki so jo naše akrobatke vpletle v svoje težje elemente in zaradi prijetnega, športnega odnosa naših gimnazijk do svojih mlajših kolegic - kar so si nedvomno pridobile v PAS Flip - kjer skupaj trenirajo za Akrobatska ekipa OŠ Cirila Kosmača Piran (z leve: Mojca Pušpan, Dijana Stanišič, Aja Golja, Martina Glasnovič, mentorica Mojka Mehora, Jerica Zeljkovič, Brina Klemenčič; sedijo: Vesna Ivelič, Mitja Mehora in Ingrid Jelen) foto: FLIP nastop na letošnji Svetovni gymnaestradi v Nemčiji. Osnovno šolo iz Pirana so, pod vodstvom njihove športne pedagoginje Mojke Mehora, zastopale učenke tretjega in četrtega razreda iz Pirana: Jerica Zeljkovič, Mojca Pušpan, Martina Glasnovič, Ingrid Jelen in Vesna Ivelič iz Portoroža pa Dijana Stanišič, Brina Klemenčič in Aja Golja. Pokal za drugo mesto ekipno in srebrna medalja skoraj desetletne Dijane Stanišič, Portorožanke, ki je svoj talent prav gotovo podedovala pri svojih starših, uspešnih športnikih (na sicer povsem drugih področjih-, plavanje in vaterpolo), sta nedvomno odraz resnosti in zavzetosti piranske osnovnošolske ekipe in njihove učiteljice. Do desetega mesta so se namreč uvrstile še Brina, Anja in Jerica, druge pa tja do devetnajstega mesta. Da se v slovenskem športnem prostoru ponovno uveljavlja tudi piranska gimnazija, pa so dokazale gimnazijke Debora Klemše, Maja Pušpan, Teja Čelhar, Mojca Maslo in Sabina Murtezič, Eva Krže ter Tanja Tul. Zlat pokal za 1. mesto ekipno je nedvomno velik uspeh, še bolj pa so se dekleta razveselila iskrenih čestitk njihovih profesoric in ravnateljice ter prijateljic iz Flipa, ki so doma Iskreno veselje piranskih gimnazijk ob zmagi (z leve: Maja Pušpan, Debora Klemše, Tanja Tul, Sabina Murzetič, Eva Krže, Mojca Maslo, Teja Čelhar) foto:FLIP stiskale pesti za uspešen nastop. Med posameznicami sta se odrezali Debora Klemše iz Portoroža s 3. mestom in Tanja Tul s 4. mestom. Tekmovanje je minilo, za dekleta pa se nadaljujejo aktivni treningi pri Flipu in vaje v otroški in mladinski gledališki skupini KUD Karol Pahor Piran. d.o.o. Podjetje zo gradbene storitve in inženiring ^ Obala 55, 66320 Portorož j Mobitel: 0609-618-541, Tel.; 066/70-920, Fax: 066/70-602 \ ŠIFRA PROMET Z riEPREMIČriiriAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14, 66310 IZOLA, tel./fax: 066/63-211 podjetje za oskrbo z energijo - oziendo per il fornimento di energio Fornoče 33, Piran, tel.: 79-895 мш Majda Miklavec wqoimo POMÖVM егит Ök-Љ t tU, lucija. tel.: 70-929 цшцаевпргш ШШШШШ PORTOROŽ LUDVIK KRIŽMAN, Liminjanska 111, 66320 Portorož, tel./fax 066/70-873, mobitel 0609/610-132 Prevozno podjetje Street tour Portorož, ki je po zaslugi prejšnjega izvršnega sveta SO Piran dobilo (brezplačen) monopol za opravljanje avtobusnih prevozov v občini Piran, je občinskim uradnikom in delavcem KSP Okolja poslalo res širokogrudno ponudbo, saj jim nudi 25% popust za vožnje z lokalnim avtobusom (Street tourjevim!). Lepo, a zakaj ne bi bili tega popusta oz. podobnih privilegijev deležni npr. delavci Degroja in vsi ostali, ki delajo v Piranu ali Portorožu, pravzaprav zakajene kar vsi občani, ki živijo v občini Piran? (ŠIROKOGRUDNA PONUDBA IMA TUDI SVOJO RAČUNICO...) Sploh pa je dejavnost lokalnega prometa lep primer, kako občina "favorizira" posamezna podjetja - seveda v škodo občinskega premoženja. BREZPLAČNA koncesija, MONOPOLNA DEJAVNOST, pridobljena brez javnega razpisa, občina pa ostaja brez pre-potrebnih finančnih sredstev. Upamo, da se sedanji župan ne bo obnašal tako velikodušno do občinskega premoženja in pri podeljevanju koncesij, pa bo v občinsko blagajno prikapljal kakšen tolar več. (RADO-DARNOST BIVŠEGA IS SO PIRAN JE BILA NEIZMERNA) Občina Piran mora po razsodbi sodišča plačati izolski bolnišnici 1, 9 milijona mark, ki jih je pridobila s prodajo piranske bolnišnice. A kaj, ko je denar od prodaje že porabila -kupnino je namreč vložila v nadaljnjo izgradnjo piranske osnovne šole Ker je prejšnji IS znan po tem, da je rad kršil pogodbe ali jih malce prikrojil po svoje, bo prav zanimivo, k.ako se bo "zadeva piranska bolnica" razpletla oz. kaj bo treba zdaj prodati, da bo občina lahko poravnala svoj dolg do Bolnišnice Izola. (VEŠ PIRAN SVOJ DOLG? ALI RAČUNI PRIHAJAJO 1) Občina Piran si je na grbo nakopala še en greh. Sodišče je razveljavilo njeno pogodbo o prodaji piranske vile Rog, nekdanje komunistične letne rezidence, ki jo je prodala malce naivnemu podjetniku iz Ljubljane. V meglo zavita je tudi višina odškodnine, ki bi jo morala občina odleti femu naivnemu hipcu, menda pa se nevarno približuje vi'.im ocKkodmne, ki jo morala odšteti i/oKh i (RAČUNI PRIHAJAJO 2 ALI KO Z OBČINSKIM PREMOŽENJEM UPRAVLJA KDORSIBODI) občina Piran plačati najmanj 5 milijonovmark kot odškodnino podjetju SCT, ker so mu preprečili D (obro ob/e'/eni /in trdijo, do tudi / nesrečno he-/, rn ц/ \ * by m ОНЕТМ"\ VS TEVO Ш чУ ÜE^ViO I premoženje bolj malo brigalo, je pa nerazumljivo, da ga je enako malo brigalo osebno premoženje njegovih članov! Še lepša cvetka pa je, da Razvojni center ni sprejel zaključnega računa ne za leto 1992 in ne za 1993. leto. Vprašanje pa je, če ga bo sploh lahko sprejel za leto 1994. (AGENCIJA ZA PLAČILNI PROMET (BIVŠA SDK) PA NIČ) kavarna GALERIJA Tel.: 74-063 Kavama Tarfini v Piranu vam nudi sladice, jrappeje in koktc-jle, posebno izbiro kav in veliko ponudbo drugih pijač. tmSfflüSM® JANEZKOVA DOMAČA NALOGA: POMLAD TRKA NA VRATA (Prosti spis) Zima še traja, vendar so dnevi daljši in jutra manj siva. Zagotovo se bliža pomlad, saj moj tata pravi, da občinski tiči spet nekaj pletejo,-najbrž si pletejo gnezda, četudi mi ni čisto jasno, katere tiče misli in razen tega se mi zdi še malo prezgodaj za gnezdenje; da ne bo kateri zmrznil! Ko sem ga prosil, naj mi pojasni, se je malo namuznil in nato rekel, da pravzaprav niso tiči, ampak srboriti petelinčki, ki brez ravsanja sploh ne znajo več živeti. Kmalu bo tudi pust in zelo se ga veselim. Ne morem se odločiti, kako naj se našemim. Moj tata mi predlaga, naj se našemim v politika, češ da sem ravno prav majhen in ravno prav gobezdav. Na te besede je moja mama pripomnila, da bi se v politika moral našemiti tata, saj troši preveč denarja za reprezentanco (tata se je branil, češ da gre za protokolarna srečanja s starimi znanci), razdira laži ob jutranjih povratkih domov in se ne drži nobene obljube glede boljše prihodnosti. Ob tem se mi je utrnila čudna misel, pa sem vprašal tata, če se tudi politiki našemijo. Naglo mi je potrdil in rekel, da se bo letos cel državni zbor našemil v Ali Babo in 4o razbojnikov (več jih namreč nikoli ne pride na sejo), občinska oblast pa v Sneguljčico in sedem palčkov. Malo pred izbruhom pomladi je še en zanimiv dan: 8. marec, dan žena- Menda so ga svoje čase še kar hrupno proslavljali. Moja mama pravi, da je bil to predvsem moški praznik in dan hinavščine. Na take in podobne besede moj tata zmeraj molči, kar se mi zdi čudno, saj ima drugače zmeraj pripravljen odgovor. Ker vsak od njiju govori drugače, sem ondan hotel stvar razčistiti in sem tato vprašal, čigav praznik je pravzaprav bil to. Tata se je najprej prepričal, če ni slučajno mama v bližini, nato pa mi je povedal, da je bil 8. marec resnično namenjen počastitvi žena, a ob tej priliki so seveda tudi moški hoteli dati duška svojemu veselju - v čast ženske enakopravnosti, kar si je nežni spol, vključno z mojo mamo, zmeraj napačno razlagal. Ko sem ga vprašal, kako da je tako priljubljen praznik izgubil svoj pomen, je moj tata žalostno odvrnil, da je pač tako pri spremembah političnih sistemov: da se otresemo slabih stvari, žrtvujemo tudi nekaj dobrih. Hotel sem vedeti, katera je bila najslabša, pa se je za tatovim hrbtom z ostrim glasom oglasila mama in povedala, da je to verjetno bilo dejstvo, da nismo imeli nobenega uradnega dneva mož. Tata je kajpada utihnil, jaz pa sem razmišljal takole: zakaj ne bi, konec koncev, praznovali dneva mož in žena? Mar moški nimajo pravice do enakopravnosti? Sonja Požar, Lucija MINI QUIZ Ta je zadnji pred nagradnim žrebanjem 30.2.. Pohitite s pravilnimi odgovori! Hidravlika je: - nauk o uporabi vodne sile v - poseben postopek, s katerim gostinci večajo zaloge vina Dualizem je: - dvojnost; zveza dveh držav ali vlad - navidezna podvojenost predmetov, motnja v vidni zaznavi po večji količini zaužitega alkohola Zemljemerec je: - strokovnjak gradbene ali geodetske stroke - oseba, ki po večji dozi maliganov izgubi ravnotežje in se premika pretežno po vseh štirih S.P. SPOROČILO ZA JAVNOST Srečanje socialdemokratk slovenske Istre iz občin Piran, Izola in Koper v Izoli dne 6.2.1995. Pogovarjale smo se o mnogih problemih. Glede predloga zakona o šolstvu menimo, da je površen, da nima jasno opredeljenih ciljev, da je podaljšanje bivšega zakona o usmerjenem izobraževanju. Zato ga je treba popolnoma na novo sestaviti. K temu delu je treba pritegniti strokovnjake različnih mišljenj in prepričanj. Zakon o šolstvu ne more biti samo zadeva liberalne demokracije. Socialdemokratke slovenske Istre se tudi sprašujemo kdo - ali bolje, če sploh kdo - kontrolira, kako se trosi šolski tolar. - Članice podpiramo predlog o podaljšanem porodniškem dopustu, vendar naj bo materam omogočeno, da same odločajo o tem, ali bodo izkoristile ves čas porodniškega dopusta ali ne. - Glede pokojnin: naj se povečujejo vsem enako, pač glede na rast življenjskih stroškov. Pokojnina po umrlem partnerju naj se izplačuje živemu zakoncu 100-odstotno, če ta nima svojih dohodkov. Če pa jih ima, naj prejme tudi pokojnino umrlega v višini 60-ih odstotkov. - Socialdemokratke slovenske Istre se tudi .sprašujemo, zakaj na obali plačujemo najvišjo ceno za potrošeno vodo. Preveri pa naj se revalorizirani znesek neplačanih računov za vodo v Hotelih Bernardin iz preteklih let. - Nadalje: protestiramo proti nazivu, ki si ga je prisvojila stranka prenoviteljev od nas socialnih demokratov. - Na tem srečanju smo tudi sklenile, da bomo budno spremljale, kakšni so na tem področju odnosi med delodajalci in delavkami. SOCIALDEMOKRATKE SLOVENSKE ISTRE, OBČINE KOPER, IZOLA, PIRAN © O&Q O ( л ISEH VEDEU * J E h} ,0UM-DE>(0M u yQuovtjt&K 1 K. A- .PAVEL <& Restavracija Pavel h -O s Г Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovicef jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočamo. S PDSfflQÄ Р@[Ш©111©&Ш]Ш SLOVESNOSTI ob 50-letnid osvoboditve nekdanjih načističnih taborišč: Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran nam je poslalo naslednje obvestilo: V prvi polovici leta 1995 bo ves svet, predvsem pa Evropa, praznoval 50-letni-co zmage antifašistične koalicije nad nacističnimi silami v drugi svetovni vojni. Del te koalicije je bilo tudi naše osvobodilno gibanje oz. narodnoosvobodilna vojska Slovenije. V sklop te jubilejne obletnice sodi tudi osvoboditev nacifašističnih koncentracijskih taborišč, ki so bila večinoma osvobojena v času marec - maj 1945. leta, v katerih je trpelo in umiralo po nepopolnih podatkih preko 100.000 Slovenk in Slovencev. KOLEDAR MEDNARODNIH SLOVESNOSTI ob 50 - letnici osvoboditve nekdanjih nacifašističnih koncentracijskih taborišč v letu 1995: Taborišče: Datum slovesnosti: Auschwitz Muchenwald Bergen - Belsen Dora Flossenburg Ravensbruck Sachenhausen Dachau Neuengamme Mauthausen Natzweiler - Struthof 3. do 7. april 1995 9. april 9. april 11. april 23. april 23. april 23. april 30. april 4. maj 7. maj predvidoma septembra Predvideni stroški potovanja bodo znašali od 500 do 800 DEM na osebo. Prijave sprejema Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran, Župančičeva 14, telefon 73-780. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: za to številko PORTOROŽANA so prispevali: gospa iz Portoroža, ki ne želi biti imenovana 2.000 tolarjev, aktivistka Rdečega križa Piran 1.500 tolarjev in Darko VOLK s Prečne poti 1.000 SIT. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". Številka/numero 2 * februar/febbraio 1995* letnik/anno V * Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990 * predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ * UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gl. in odg. urednika), David BOŽIČ, Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIĆ, Snežna REŠEK, Irina STEGEL, Livija SIKUR ZORMAN * oblikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVŽELJ, dia * računalniški prelom Edi * tisk/stampa PiGRAF, d.o.o. Piran * nakladaAiratura: 3.000 4 izdajatelj/editore: KS PORTOROŽ/ CL DI PORTOROSE ♦ NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/Lungomare 16, Portorose * tel.: 066/73-046 * cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. v TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO. Valentina KLEMŠE, Irena dr. KRAMAR, Miloš JOVANOVIĆ, Vlasta IVANIČ-TURK, Cesarina SMREKAR, Sonja POŽAR, Aleksander JOVANOVIĆ, Leon KLEMŠE, Andreja HUMAR-FATORIČ, Vuklca JOVANOVIČ-KREVATIN, Franc BERGANT, Sandra KUMP, Alberto PUCER, Dušan KRIŽAJ in še kdo Vinjete: Sandro SAMBI. штпо IjJlA тмт NE POZABITE NA NAPOVED DOHODNINE ZA LETO 1994: DO 31 * MARCA Čeprav je do poteka roka za napoved dohodnine za leto 1994 - 31.03.1995 -še nekaj časa, pa je potrebno že sedaj vedeti, kako napoved izpolniti, da bo zadoščeno zakonskim predpisom in da bo vsak zavezanec plačal toliko davka, kot je potrebno. Kar pomeni - da uveljavi vse olajšave, ki jih zakon omogoča in za katere izpolnjuje pogoje.. Ker je zdaj že četrto leto, odkar je uveljavljen takšen način obdavčenja, tokrat ne bomo ponavljali zakonskih določb, ki jih najbrž že poznate, temveč se bomo omejili na tiste, ki so se medtem spremenile. Nekoliko bolj podrobneje bomo zato obrazložili način in pogoje za uveljavljanje olajšav. Z dohodnino obdavčeni dohodki so našteti v 2. členu zakona o dohodnini (osebni prejemki, dohodki iz kmetijstva, dohodki iz kapitala, dohodki iz premoženja, dohodki iz premoženjskih pravic). Vsak, ki je takšne dohodke imel, mora vložiti napoved za dohodnino. Večino podatkov o višini teh dohodkov boste prejeli od izplačevalcev (ali odločba pristojne izpostave RUJP*, ki jo le-ta izda na podlagi vaše napovedi za odmero podvrste dohodnine: npr. oddajanje v najem, dobiček iz kapitala.) KOMU NI TREBA VLOŽITI NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE: - zavezancem za dohodnino, katerih osnova prejemkov (seštevek prejemkov po 2. členu Zakona, vendar znižani za plačane prispevke) ne presega 11% povprečne plače**; - zavezancem za dohodnino, ki so imeli prejemke za začasno ali občasno delo učencev in študentov preko študentskih ali mladinskih organizacij - posredovalnic dela na podlagi koncesije - če osnova za dohodnino ne presega 51% povprečne plače**; - zavezancem, katerih EDINI VIR (nimajo drugih dohodkov iz 2. člena zakona) je pokojnina, če med letom niso plačali akontacije dohodnine (imajo le FIKTIVNO obračunani davek). V kolikor imajo le-ti še katere druge dohodke iz navedenega člena pa morajo prijaviti le-te in pokojnino. S spremembami zakona o dohodnini se vsakemu zavezancu osnova za dohodnino zakonsko zmanjša (brez dokazil) za 11% povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji (kar se je upoštevalo že med letom pri obračunu davka iz osebnih prejemkov). Dohodnino pa je mogoče, na podlagi verodostojnih dokazil, znižati še za nadaljnjih 3% (za namene iz 9. člena zakona). Čeprav to znižanje znaša "le" 3% vaše osnove za dohodnino, pa lahko bistveno vpliva na vašo obveznost doplačila razlike dohodnine ali morebitnega vračanja razlike. Prav tako ne pozabite uveljavljati olajšave za vzdrževane družinske člane (11. člen: za otroke 10% povprečne plače za prvega otroka, za vsakega nadaljnjega pa še 5% olajšave, torej: za prvega otroka 10%, za drugega 15%, za tretjega 20% itd...; za zakonca, ki nima lastnih sredstev za preživljanje: 10% olajšava, enako za druge vzdrževane člane). Znesek olajšave za vzdrževanega člana se zmanjša za višino njegovih lastnih dohodkov, razen pri naslednjih vrstah dohodkov: - pri prejemkih iz 4. točke 19. člena zakona: varstveni dodatek k pokojnini, denarna pomoč za brezposelnost, družbena pomoč otrokom in denarna pomoč kot edini vir preživljanja,- pri prispevkih za preživljanje otrok, - pri štipendijah in plačilih učencem in študentom za opravljeno obvezno praktično delo v okviru vzgojno izobraževalnega procesa; - pri prejemkih študentov in učencev za začasno ali občasno opravljanje dela preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki so za opravljanje dejavnosti posredovanja dela dobile koncesijo; - pri sorazmernem delu družinske pokojnine, ki jo prejema vzdrževani družinski član PAZITE!!! TEH DOHODKOV OZ. PREJEMKOV NE VPISUJTE V OBRAZEC ZA NAPOVED DOHODNINE V RUBRIKO LASTNIH SREDSTEV VZDRŽEVANEGA DRUŽINSKEGA ČLANA. OLAJŠAVE LAHKO UVELJAVLJATE LE DO POTEKA ROKA ZA ODDAJO NAPOVEDI DOHODNINE ZA LETO 1994. PO TEM ROKU JIH NI VEČ MOGOČE UVELJAVLJATI. DA BI SE IZOGNILI KASNEJŠIM NEPRIJETNOSTIM, PA TUDI PLAČILU NEPOTREBNIH KAZNI, KI SO JIH - ŽAL - NEKATERI MORALI PLAČATI (ker napovedi niso oddali ali so jo oddali prepozno) - tudi po 100.000 SIT, VAM SVETUJEMO, DA TO SVOJO - ZDAJ ŽE VSAKOLETNO - DOLŽNOST VZAMETE RESNO. ČE IMATE KAKRŠENKOLI DVOM, RAJE VPRAŠAJTE OSEBE, KI SE STROKOVNO UKVARJAJO S TEM PODROČJEM (IZPOSTAVE RUJP, RAZNI SERVISI...). ČE SE BOSTE ODLOČILI, DA NAPOVED DOHODNINE ZA LETO 1994 ODDATE PO POŠTI, TO STORITE OBVEZNO S PRIPOROČENO POŠILJKO. NA POŠTNO POTRDILO PA ENAKO KOT NA KUVERTO POŠILJKE - NAPIŠITE: "NAPOVED ZA DOHODNINO". Hf| uiMiška uprava /a javne puh« >dkr IZPOSTAVA PIRAN, vodia i/postavr Franc Bergant, dlpl.lur. * PI MP Rr| nil Mka u| >iava /л lavnr piilux Ike l'nvpifVnd pLv4a zaposlenih v RcpiiHiki Slovcniii ic Ula o4avl|ena v / uVikii Ida l'/Л