Osnutek Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem plani- SRS, št. 13-298/74) je skupščina meata Ljubljane na ranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-225/72) ter 17., seji zbora združenega dela dne in na seji 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list zbora občin dne sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju generalnega plana ; urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za območje zazidalnih otokov ŠS 108/2, ŠS 109, Šl 5, ŠP 8 - Gunclje in ŠS 108/1, ŠS 110, ŠS 111, ŠS 112 in ŠP 9 — Vižmarje—Brod 1. člen Odlok o sprejetju generalnega plana urbanističnega r.azvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6 — 3'66) se tako spremeni in dopolni, da je sestavni del generalnega pla-na tudi urbanistična dokumentacija za območje, ki je na-vedeno v naslovu tega odloka, izdelal pa je to dokumen-tacijo Ljubljanski urbanistični zavod v juliju 1977, št. projekta 2300. Dosedanje sestavine generalnega plana veljajo le, kolikor niso v nasprotju s to novo dokumentacijo. 2. člen ' Dokumentacija iz 1. člena tega odloka je na vpogled občanora in organizacijam pri upravnih organih skupšči-ne mesta Ljubljane in skupščine občine Ljubljana-Šiška, pristojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi Ljubljana in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. - Ljubljana, dne Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone KOVIC, dipl. inž. Obrazložitev: I. CILJ IN NAMEN NALOGE Vrsta potreb, želja in iniciativ v zvezi z urejanjem območij KS Vižmarje-Brod in KS Gunclje je prerasla določila, ki jih za obe krajevni skupnosti predvidevajo Generalni plan in posamezni zazidalni načrti. Obseg kon-fliktov, ki se zaradi tega pojavljajo na območju obeh KS terja, da se osnovna prostorska problematika obeh KS obdeluje skupno ter v povezavi s sosednjimi območji. Zastarela dokumentacija ter niz sprememb, ki jih je po-vzročil tako razvoj obeh KS kakor tudi razvoj mesta samega so narekovali obdelavo, ki bo omogočila uskla-ditev veljavne dokumentacije z obstoječim stanjem ter s predvidenim razvojem območja. Cilj naloge je tako pridobitev dokumentacije, ki bo služila kot osnova za novelacijo obstoječih zazidalnih načrtov ter za izdelavo zazidalnih načrtov za območje, kjer ti načrli še niso bili izdelani ali so nepopolni. Hkrati naj bi se z obdelavo določilo območja, kjer ob-veznosti izdelave zazidalnega načrta zaradi pozidanosli območja ni več utemeljena in bi se nadaljnja izgradnja na takem območju urejevala z lokacijsko dokumentacijo. II. PROGRAM NALOGE Delo na nalogi je potekalo v več smereh in je ob-segalo: 0. Opredelitev lege in prostorskih značilnosti območ-ja (obstoječe urbanistične dokumentacije) 1. Analiza vseh obstoječih. individualnih ter skupin-skih lokacijskih dokumentacij 2. Upoštevanje obdelav Stanežič in Šentvida 3. Pridobitev želja in zahtev obeh KS ter usklajeva-nje z možnostmi 4. Obdelava programov nosilcev razvoja na območ-ju KS 5. Upoštevanje zahtev in sugestij Sklada za komu-nalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Siška glede na-daljnjega urejanja območja 6. Upoštevanje srednjeročnega programa razvoja po-sameznih dejavnosti na območju 7. Upoštevanje študije razvoja telesnokulturnih po-vršin občine Siška 8. Pridobitev in uskladitev programov posameznih komunalnih organizacij 9. Upoštevanje novo predloženih zvez avtocestnega sistema na območju in uskladitev z obstoječim režimom. 10. Prometna ureditev območja glede na nov zakon o cestnem prometu. Na podlagi pridobljenega gradiva in njegove analize je sledila — ugotovitev programskih deficitov posameznih de-javnosti — ugotovitev posameznih konfliktov na območju — ugotovitev potrebnega nivoja urbanistične doku-mentacije po posameznih območjih. V splošnem je bilo ugotovljeno, da je za celo vrsto aktivnosti potrebno veljavno dokumentacijo na novo opredeliti, da pa hkrati obstaja vrsta potreb in konflik-tov, ki nastajajo zaradi nerealiziranih zazidalnih načrtov. Po drugi strani obstaja vrsta spremenjenih predpi-sov in odlokov, ki preprečujejo realizacijo posameznih elementov teh zazidalnih načrtov in ki predpisujejo zazi-dalnim načrtom dodatno obvezno vsebino. Tu mislimo predvsem na spremenjene predpise o ob-veznih prometno-tehničnih elementih cest v naseljih, na odlok, ki predpisuje zazidalnemu načrtu reševanje potreb ljudske obrambe, na predlog odloka o zavarova-nih površinah za mestni vodovod, ter na predlog nove avto-cestne trase (»U« varianta) ipd. III. DOSEDANJI URBANISTICNI RAZVOJ OBMOCJA Krajevna skupnost Vižmarje-Brod in Krajevna skup-nost Gunclje obsegata območje med Sentvidom in vodo-vodnim rezervatom, Savo in Stanežičami. Tu se je okoli starih vaških jeder Vižmarij, Broda in Guncelj pričela gostiti individualna stanovanjska zazidava, pogojena z bližino mesta, njegovih delovnih površin ter z ugodao povezavo z mestom, po Celovški in Tacenski cesti. Za to stanovanjsko zazidavo je do leta 1965 značilen popolno-ma stihijski razvoj, po letu 1965 pa je bilo za območje izdelanih nekaj zazidalnih načrtov, ki so bolj ali manj uspešno urejevali njegov razvoj, v glavnem pa zapol-nili razpoložljive zazidljive površine. Na območju so posamezne relativno majhne industrij-ske površine, od katerih je največja ŠM-2, ki je name-njena skladiščnim površinam »Metalke«, dalje ŠP-8 Skip ter ŠP-9, ki jo zasedajo Bombažna tkalnica in predilnica, Mobilia, Elektroservisi in Elektrarna Brod. Sl-5 je povr-šina Turboinštituta. V stanovanjskih površinah Šentvida se razvija Sportoprema, v SM-2 pa so trenutno še skla-diščne in prodajne površine Slovenija-les, ki pa so po preselitvi Slovenija-lesa namenjene Metalki. Generalni plan mesta Ljubljane je leta 1965 omejil za-zidljive površine na območju z vodovodnim rezervatom na vzhodnem robu, po celotnem robu Vižmarij in Broda pa z zelenimi in rekreacijskimi površinami v sklopu re-kreacijskih površin ob Savi. Hkrati poteka preko območja gosta mreža daljno-vodnih in cestnih koridorjev, ki so območje notranje raz-delili v manjše gradbeno zaključene površine. V neposredni bližini je za območje Stanežič v pri-pravi dokumentacija, ki to območje na novo opredeljuje kot stanovanjsko območje za ca. 20.000 prebivalcev z vsem pctrebnim spremljajočim programom ter delno z industrijskimi površinami. Te industrijske površine so predvidene v izkopu gramoznice in oddaljene ca. 80 m od Guncelj. Industrija, ki naj bi se tu namestila, je podvržena omejitvam, ki jih po eni strani diktira veliko število prebivalcev na tem območju, po drugi strani pa za celotno območje izdelana mikroklimatska študija. De-javnosti v tej industrijski coni morajo imeti veliko šle-vilo delovnih mest ob pogoju, da ne povzročajo nika-kršnih škodljivih emisij, tranport zvečer in ponoči bo omejen. V pasu ob Celovški cesti je v sklopu teh površin predvidena t. i. večnamenska cona, ki bo lahko prevzela tudi manjše proizvodne, servisne ali poslovne dejavnosti. Ob 6.751 prebivalcev je na območju KS Vižmanje Brod in KS Gunclje aktivnih 3.445 prebivalcev, od tega v Guncljah 814 prebivalcev in v Vižmarjah Brodu 2.631 prebivalcev. Od tega je na samem območju 62 obrtnikov in 10 kmetov, od tega v Guncljah 24 obrtnikov in 3 kmeti, v Vižmarjah Brodu 84 obrtnikov in 7 kmetov. IV. PREDLOG UREDITVE 1. Stanovanjske površine Stanovanjske površine se načeloma ne povečujejo. Predlagane spremembe se nanašajo na korekcije kontur zazidljivih površin na mestih, kjer je zazidavo izven teh kontur možno vključiti v zazidljive površine brez škod-ljivih posledic. Predlog takih sprememb velja za površi-ne na zazidalnem otoku SS 110-2 ob Miheličevi cesti ter za stanovanjske objekte izven zazidljivih površin otoka ŠS 109-2 med Gunceljsko cesto in hribora. Za nadomestne stanovanjske objekte, ki bi jih po-trebovali zaradi rušenj ob Celovški cesti, zaradi rekon-strukcij starih Vižmarij ali Guncelj ali zaradi drugih posegov na območju, ki bi zahtevali rušenja stanovanj-skih objektov sta predvideni dve površini: — površina mcd starimi Guncljami in Celovško cesto (do sedaj nezazidljiva površina) — površina med Tacensko cesto, Taborsko cesto in cesto na Rojah. Ti površini sta predvideni predvsem za stanovanjske objekte z obrtnimi delavnicami. Stanje v starih Guncljah in starih Vižmarjah zahteva, da se k obnovi obeh starih vaških jeder pristopi načrt-no in organizirano. Obe površini sta zato predvideni za celovito prenove, ki naj v Vižmarjah obseže tudi ob-močje »nemških hiš«. Stanovanjske površine v Šentvidu ŠS 108-1, kjer ve-lja trenutno prepoved gradnje in parcelacije naj se zaradi privlačne lokacije in potreb, ki izvirajo iz širšega območja, prekvalificirajo v centralne površine. More-bitna stanovanjska gradnja na tem območju naj bo pod- rejena javnemu programu. V to območje je zajeta tudi obstoječa površina »Šport-opreme«. Isto velja za stanovanjske površine ob Savi pri Ta-censkem mostu. Nepozidane stanovanjske površine ob Brodski šoli, ostanejo namenjene družbeni stanovanjski gradnji. Ostale stanovanjske površine so neproblematične. Predvidene novelacije zazidalnih načrtov bodo obsegale ureditev prometnih površin, zelenih in otroških igrišč ter zagotovitev potrebnih lokacij za zaklonišča. Gradnja naj bi se na teh območjih urejevala z lokacijsko dokumen-tacijo. 2. Družbeni center KS Gunclje bo imela tudi v bodoče sedež svoje de-javnosti v zadružnem domu. KS Vižmarje Brod potrebuje novi center s tako loka-cijo, ki bo zagotovila širitev in postopno dograjevanje centra v največji možni meri. Lokacija je predvidena južno od samopostrežne trgovine. Z gradnjo vseh treh trgovin na že predvidenih loka-cijah bo potrebam po osnovni preskrbi na območju za-dovoljeno. Lokacija nove trgovine ob Martinovi poti naj se za-radi nemotenega dela VVU poraakne za ca. 80 m proti jugu. Na parceli 590/1, to je v neposredni bližini obstoječe trgovine naj se organizira manjša tržnica (prostor za stojnice), ki bo zadovoljevala potrebe prebivalcev ob-močja in izletnikov na poti na Smarno goro. V Guncljah je v sklopu lokacije nove trgovine pred-viden kiosk za sadje in zelenjavo. 3. Gostinstvo in turizem Krajevni skupnosti mejita na turistično in izletniško privlačna območja Save in Smarne gore ter Polhograj-skih Dolomitov. Kljub temu se lahko ponaša z dvemi urejenimi gostišči samo KS Gunclje: »Am-Am« in »Je-len«. Obstoječi gostilni v KS Vižmarje Brod sta premajhni, goslilna v Brodu pa je potrebna prenovitve. Predlog ureditve V KS Vižmarje-Brod je predviden gostinski lokal v sklopu centra krajevne skupnosti. Območje ob Savi, kjer že obstaja gostilna naj se obdela z zazidalnim načrtom in ob obdelavi naj se iz-loči zemljišče za gostinski lokal z balinišči, kegljišči ipd. Urediti je potrebno dostope do Save ter izločiti del zemljišča ob Savi za javno uporabo. Pri VVZ ob Martinovi poti je že predviden objekt družbene prehrane (mlečna kuhinja in topla malica). Lo-kacija se ohrani s tem, da se jo uskladi s premaknitvijo lokacije za trgovino proti jugu. Na območju KS Vižmarje-Brod je potrebno ohraniti eno rezervirano lokacijo za VVU z maksimalno kapaci-teto, to je 200 otrok (0,5 ha). Na območju KS Gunclje je potrebno določiti novo lo-kacijo za VVU s kapaciteto 130 otrok (0,33 ha). Na območju KS Vižmarje-Brod bo z realizacijo pred-videne vzgojnovarstvene ustanove zagotovljeno varstvo za 71 % otrok, na območju KS Gunclje pa za 72 % otrok. Z realizacijo novega vrtca na območju KS Vižmarje-Brod bi bilo na celotnem območju zagotovljono varstvo za 54% otrok: Obe lokaciji zagotavljata torej zadostne kapacitete vzgojnovarstvenih ustanov tudi za dolgoroč-no obdobje. 4. šolstvo Na območju obeh KS deluje ena samostojna šola Ivan Novak-Očka. Po srednjeročnem programu je predvidena v letu 1978 v II. fazi gradnje dograditev 4 učilnic. Učenci Guncelj gravitirajo v šolo Alojz Kebe v Sentvidu. Kapaciteta lokacije šole Ivana Novaka-Očka zado-stuje za dodatno širitev, tako, da obstaja možnost, da tudi ta šola preide na celodnevni pouk. Z izgradnjo Sta-nežiške terase in na njej predvidenih šol, bodo učenci iz Guncelj verjetno obiskovali šolo v Stanežičah. Na obdelovanem območju zato ni potrebno zagotavljati no-vih lokacij za osnovne šole. 5. Obrt Glede na dosedanje zaostajanje razvoja obrti v občini Siška, predvsem pa še deficitarnih dejavnosti, bo potreb-no razvoju obrti v prihodnje posvečati večjo skrb, pred-vsem pa jo bo potrebno tudi programsko usmerjati. Obrt se je na obdelovalnem območju dokaj praviloma grupirala ob Tacenski, Brodski in Miheličevi cesti (KS Vižmarje-Brod), ter ob Celovški in Gunceljski cesti (KS Gunclje). Na območju prevladuje obrt z raaloserijsko proizvod-njo v kooperaciji z večjimi delovnimi organizacijami, primanjkuje pa uslužnostne obrti. Obrtna dejavnost na območju ne povzroča konfliktov razen avtoprevoznikov, ki s težkimi kamioni vozijo po stanovanjskih cestah. Nadaljnji razvoj obrti je potrebno prostorsko zagoto-viti na štiri načine: 1. V sklopu novopredvidenih centralnih površin za KS Vižmarje-Brod je predviden uslužnostni center. 2. V trikotniku med Tacensko cesto, Taborsko cesto in cesto na Rojah je predvidena za razvoj obrti površi-na 1,35 ha. Za obstoječo kmetijo je predvidena nado-mestna lokacija ob cesti Na gmajni. 3. V Guncljah je za nadomestne lokacije in nove lo-kacije obrtnih delavnic predvidena 1 ha velika, samo deloma pozidana površina ob Kernovi cesti. 4. V sklopu prenove starih vaških jeder Vižmarij in Guncelj je predvideti razvoj obrti kot eno od bistvenih možnosti za preobrazbo in prenovo teh vasi. V Brodu je za avtoptevoznike predvideno parkiri-šče za novopredvideno bencinsko črpalko ob Tacenski cesti južno od Bombažne predilnice. Tu je potrebno ure-diti parkirišče za vsaj 10 vozil. V Guncljah je v sklopu izdelave zazidalnega načrla potrebno zagotoviti prostor za vsaj 5 tovornih vozil avto-prevoznikov. 6. Proizvodne površine Industrija na obravnavanem območju nima prostor-skih možnosti za širitev, razen v že predvideni širitvi cone ŠP-9. Po posameznih zemljiščih, ki jih zasedajo različne dejavnosti pa obstajajo še precejšnje možnosti za racionalnejšo izrabo teh zemljišč, saj je samo povr-šina za skladišča Metalke s predvideno gradnjo maksi-malno izkoriščena. Proizvodne dejavnosti so deloma v konfliktu z okoljem in to predvsem: — dejavnost Skipa, ki z obstoječo tehnologijo ne ustreza zaradi bližine stanovanjskega območja — dejavnost Šport-opreme, ki v dotrajanih objektih izrablja atraktivno lokacijo ob križišču Tacenske in Ce-lovške ceste — dejavnost Bombažne predilnice, ki z neprimerno tehnologijo moti bližnje stanovalce — dejavnost Elektroservisov, ki se širi preko meje svojega zemljišča, ne da bi tega racionalno izrabila. Skipu je potrebno z zazidalnim načrtom določiti meje širjenja ter predpisati tehnologijo, ki bo v skladu s sta-novanjskim okoljem. Na notranji strani ograje, s katero meji na stanovanjsko območje je potrebno zasaditi 4—6 m široko zeleno bariero. V kolikor bi bil prostor med objekti SKIP-a in stanovanjskimi objekti v nepo-sredni bližini preozek, je potrebno, da Skip te objekte in zemljišča odkupi in uredi varovalni pas med svojo dejavnostjo in stanovanjskim območjem. S prekvalifikacijo inštitutske cone v industrijsko co-no, obstaja možnost preselitve Šport-opreme v to cono. V tem primeru je dosedanja lokacija Šport-opreme pri-merna za centralne dejavnosti bodisi celotnega območja skupaj s Sentvidom, bodisi za dejavnost mestnega po-mena. Možna je tudi proizvodnja dejavnosti, ki pa v ne-posredni povezavi s svojo trgovino primerno koristi privlačno lokacijo. Bombažna predilnica je dolžna zagotoviti tehnološki proces, ki ne bo motil stanovanjskega območja. Pred predvidenim širjenjem na novo prekvalificirane površine je potrebno v maksimalni meri izkoristiti ob-stoječe zemljišče in to predvsem območje stanovanjskih objektov ob Tacenski cesti, ki leži v proizvodni coni. Elektroservisi ne koristijo racionalno svojega dose-danjega zemljišča zato je potrebno pred predvidenim širjenjem pripadajočega zemljišča preveriti vse možnosti, da se obstoječe zemljišče v maksimalni meri izkoristi. 7. Rekreacijske in športne površine Temeljne spremembe odnosa do telesne kulture se odražajo tudi v težnji, da se urbanistično dokumentacijo bolje opredeli in zagotovi več površin za gradnjo in razvoj rekreacijskih in športnih površin. Obstoječih igrišč je v celotni občini veliko premalo in večina od njih je plod entuziazma športnih delavcev in športnikov samih. Novi programi, ki so izdelani za razvoj telesne kul-ture, predvidevajo za razliko od dosedanjih gradnjo objektov in ureditev površin za vse kategorije občanov od najmlajših do najstarejših. Objekti naj bodo name-njeni športnikom brez velikih aren za gledalce, pouda-rek je na funkcionalnosti in več namembnosti objekta. Objekti naj se združujejo v centre, ki so vsebinsko pri-lagojeni možnostim in potrebam. Študija razvoja telesnokulturne dejavnosti v občini Šiška je postavila čez območje občine sistem telesnokul-turnih centrov različnih obsegov in pomembnosti. Po tej študiji naj bi v Vižmarjah-Brodu obstajal cen-ter več krajevnih skupnosti s poudarkom na rekreacij-skem športu (vključujoč tudi tekraovalni šport), z objekti manjših dimenzij ter s programom odprtih rekreacijskih površin. V Guncljah naj bi deloval osnovni telesnokulturni center z rekreacijskim progratnom odprtih igrišč s sla-čilnicami in umivalnicami. 8. Promet Na območju predvideva srednjeročni načrt občine Ljubljana-Siška realizacijo naslednjih projektov: — ojačitev moderniziranih vozišč na odseku Celov-ške ceste med Stanežičami in Šišensko cesto — izgradnja podvoza na Tacenski cesti — gradnja novega Tacenskega mostu — izgradnja nove 4-pasovne Celovške ceste mimo Sentvida od Ziberta do križišča s Tacensko cesto — ureditev semaforiziranega križišča s Celovško ce-sto pri Metalki v Vižmarjah — priprava za novo 4 pasovno Celovško cesto od Guncelj do Mednega. Meja koridorja »U« variante pomeni novo Iogično me-jo možnega širenja zazidljivih površin in na tem delu naj bi tudi izvedli edino večje širjenje zazidljivih povr-šin obdelovanega območja. Motorni promet Glavne ceste na območju naj bi torej v bližnji bodoč-nosti doživele preobrazbo, ki naj bi odpravila zastoje in povečala propustnost. Tako ostane odprto vprašanje vseh sekundarnih in stanovanjskih cest. Večina cest in ulic je neasfaltiranih, profili posameznih prometnic pa ne do-voljujejo dvosmernega prometa, oziroma je zaradi oz-kega ceslnega prostora večkrat problematična celo uved-ba enosmernega prometa. Obstoječa dokumentacija je namreč predvidevala izgradnjo stanovanjskih cest, kate-rih profil pa danes ni več v skladu s predpisi. Po infor-macijah prometnega urada bo možno pridobiti soglasje za ureditev stanovanjskih cest z naslednjimi elementi: — enosmemi promet vozišče 3 m + 1 m hodnika (min. 0,75), kar znaša skupno 4 m cestnega prostora (3,75) —• dvosmerni promet vozišče 5 m + 2 X 1 ni hodnika (min. 0,75), kar znaša skupno 7 m (min. 6,50 m) cestnega prostora. Gunceljsko obračališče Problem priključevanja Gunceljske ceste na avto-busno obračališče pri SKIP-u bo z razširitvijo Celovške ceste še bolj pereč. Nesmiselno prebijanje mimo SKIP-a in čakajočih avtobusov na obračališču motornih vozil bi lahko odpravili z interpolacijo semaforiziranega križiiča na Celovški cesti med križišči Celovške z novo Tacen-sko in novim križiščem pri izvozu Metalke in gramoznice Stanežiče. Ritem križišč bi bil tako enakomeren od novopredvi-denih križišč naselja Stanežiče mimo Sentvida do mesta. Novo križišče bi koristili prebivalci Guncelj na eni strani, na drugi strani pa tovarnjaki Metalke, ki bi tako skrajšali vozne poti znotraj območja Metalke in mimo stanovanjskih objektov v Malih Vižmarjah. Promet iz SKIP-a naj bi se priključeval na obračališče v Guncljah z ustrezno korekturo priključne ceste. Predlog ureditve motornega prometa Za nemoteno delovanje motornega prometa na ob-močju obeh krajevnih skupnosti prikazuje predlog na-slednje uvedbe novih tras. Opomba: za nove trase štejemo — trase ceste, ki niso predvidene z obstoječo doku-mentacijo, pa na terenu obstajajo v neurejenem stanju — trase cest, ki jih obstoječa dokumentacija predvi-deva, pa niso realizirane — novo predložene trase KS Vižmarje-Brod — priključek vzporednice Tacenski cesti na Novako-vo pot — bencinsko črpalko s parkiriščem za tovornjake južno od 'Bombažne predilnice — zveza Ulice bratov Knapič s Tacensko cesto — zveza ceste na Rojah in ceste v Kladah — Praznikova ulica — Artačeva ulica, Ulica bratov Kraljič, Hodoščkova ulica — Praznikova ulica — zveza Medenske ceste in ulice Manice Komanove — dovozne ceste z Bognarjeve poti — podaljšek Medenske ceste na spodnjo teraso — dovozi z Breznikove ulice k vrstnim hišam — Kocjanova ulica, Pretnarjeva ulica, Jerančičeva ulica, Pot na Zduše, Pot za razori, Pipanova pot, ter vzhodna povezava teh ulic z Miheličevo cesto. KS Gunclje — desni uvoz in izvoz Rožančeve ceste — obračališče na Skerljevi ulici — desni uvoz in izvoz ulice Rezke Dragarjeve — Trebušakova ulica z obračališčem — obračališče na Pestotnikovi ulici — povezava Gunceljske ceste mimo starih Guncelj s Stanežičami — povezava Ceste v Dvor z novo obvoznico ob hri-bu — povezava Kolesarske poti z dovozno cesto v sepa-racijo (Stanežiče) — vzporednica Celovški cesti od Švegljeve ceste do podaljška Poti k skakalnici — razširitev obračališča v Guncljah ¦— desni uvoz in izvoz Kosijeve ulice — vzporednica Gunceljski cesti (pod hribom) od Uli-ce R. Vsenik do poti na Gradišče, — ostali manjši predlogi. Kjer razpoložljivi cestni prostor ni dopuščal speljave dvosmernih cest ali dvosmerna prometnica ne bi bila smotrna, so uvedene enosmerne ceste z nakazano smer-jo. Ceste z obračališčem so seveda dvosmerne in zato širše. Niz cest po celotnem območju potrebuje cesto, ki »pobira« vse enosmerne ceste, zato je nekaj predlogov novih cestnih tras na zaključkih stanovanjskih cest. (Vzporednica Gunceljski pod hribom ter nekaj manjših predlogov.) Peš promet Predlog se omejuje na uvedbo tras za dva glavna po-teka peš poti. 1. Peš pot ob Savskem bregu (sprehajalna pot, re-kreacijsko izletniška pot) 2. Peš pot ob vznožju Gunceljskega hriba (izhodišče za Polhograjske Dolomite, peš pot za zvezo Stanežič, Guncelj in Sentvida). Predlog navaja dalje še peš zvezo med Prašnikarjevo ulico in Kosmačevo ulico (Nova Tacenska) ter ureditev dostopa k taborskemu spomeniku. Z zazidalnimi načrti je potrebno definirati mesta peš podhodov (pri obstoječi trgovini in v Vižmarjah med klancem). Mestni javni promet Z izgradnjo novega Tacenskega mostu in podvoza Ta-censke ceste pod železnico je po informaciji Viatorja podana možnost za uvedbo nove linije do centra mesta. Linija bi se končala na drugi strani Mostu z obrača-liščem, ki mora biti opremljeno s čakalnico in sanitari-jami. V tem primeru bo potekala linija javnega prometa samo po Tacenski cesti do Celovške ceste in naprej v mesto. Linija, ki ima obračališče pri Guncljah, bo z izgradnjo Stanežič podaljšana do novega naselja. Za progo na liniji Medvode—Ljubljana je predvideti postajališče pri novem semaforiziranem križišču pri uvo-zu v skladišča Metalke. Postajališče bodo lahko koristili prebivalci Stanežič, Dvora in Guncelj. Komunalna problematika Za obdelovano območje so obdelani programi, po ka-teiih naj bi rešili nepopolno komunalno opremljenost območja. V. POTREBNE SPREMEMBE TEMELJNE DOKUMENTACIJE (GUP) Za zagolovitev realizacije predlaganega programa so na območju potrebne naslednje spremembe in dopolnitve GUP-a: KS Vižmarje-Brod — površina južno od čislilne naprave in zazidalnega otoka ŠS 112-1 se prekvalificira iz zelene površine v za-zidljivo površino za nadomestne kmetije — površine za centralne dejavnosti krajevne skupno-sti severno in severovzhodno od osemletke v Brodu (ŠS 111 vzhod) — površine za centralne dejavnosti KS Vižmarje-Brod med Tacensko cesto in osemletko Brod (ŠS 111 vzhod) se prekvalificirajo iz zelenih površin v zazidljive — bencinska črpalka ob Tacenski cesti južno od Bom-bažne tkalnice in predilnice (ŠP 9-1) namesto predvidene črpalke na cbmočju SS 111 zahod (premik za 300 m proti severu ob Tacenski cesti) — zelena površina ob Taborski cesti, zahodno od in-dustrijske cone SP 9 se prekvalificira v zazidljivo povr-šino za nadomestne kmetije — pozidane površine starega Broda ŠS 112-2 po GUP-u zelene površine se prekvalificirajo v zazidljive površine za stanovanjsko gradnjo •— zelene površine zahodno ob industrijski coni ŠP-9 se prekvalificira v proizvodno cono — izdelava zazidalnega načrta za območje ŠS 110-1 (stare Vižmarje) namesto urbanističnega načrta in LD-ja — površina zazidalnega otoka SS 111 na jugu, vzhod-no od Tacenske ceste, se zaradi cestnega koridorja ne-koliko zmanjša, na račun zazidljivih površin. KS Gunclje — površina med starimi Guncljami (SS 109-1) in Ce-lovško cesto se prekvalificira iz zelene površine v za-zidljivo za nadomestno gradnjo in obrt — korektura zazidljivih površin med Guncljami in hribom, ki naj vključi črne gradnje v stanovanjske po-vršine (po predlagani dokumentaciji) — uvedba semaforiziranega križišča na Celovški cesti med Gunceljskim obračališčem in novim križiščem pri uvozu v območje Metalke (ŠM-2) ter na območju gramoznice Stanežiče — zelena površina, kjer ne pride do izkopa gramoza (žep med Guncljami in novo Celovško), kar sledi iz ob-delave predvidene industrijske cone ŠP 11, se prekvali-ficira v proizvodno cono ŠP 11-1 — korektura zazidljivih površin novih Guncelj proti zahodu, naj vključi delno pozidano območje v stano-vanjske površine — izdelava zazidalnega načrta za zazidalni otok No-vih Guncelj (109-2) namesto določil UN in LD. Izvršni svet je osnutek spremembe in dopolnitve ge-neralnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane obravnaval na 203. seji dne 18. 1. 1978, ter ga v predlo-ženi obliki posreduje skupščini v obravnavo; le-ta naj osnutek dokumenta priporoča skupšfini mesta Ljubljana v sprejem.