V soboto 30. novembra: Skupna prireditev naših društev v proslavo letošnje obletnice "Zedinjenja" v dvorani "Centro de Almaceneros", ulica Pte. Luis Sáenz Peña 242 - V nedeljo 1. decembra: Prireditev "Slovenskega doma" v proslavo "Zedinjenja" in "Izseljenske nedelje" pa v dvorani "XX. Setiembre" ulica Al s i na 2 8 3 2. - Rojaki k rojakinje! Udeležite se teh pomembnnik proslav! - Pokroviteljstvo obeh proslav je orevzel minister g. dr. Izidor Cankar! SLOVENSKI LIST COKREO ARGENTINO TAK.ITA REDUCIDA Concesión 1551 | • Periódico de la Colectividad Yugoeslava II Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. 1 NAKOčNINA: Za Ameriko in «a celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 8.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer. Dirección y Administración: GRAL. OfcSAEt, DlAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. / AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 23 DE NOVIEMBRE (NOVEMBRA) DE 1940 Núm. (Štev.) 187 ¡ POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Protibritanski blok Odkar je vojna na kopnem obtičala tako ob Rokavskem prelivu kakor v Afriki in se tudi italijanski napad na Grčijo ni mogel doslej še razgibati, je nemška diplomacija izredno delavna. Prizadeva si, da bi ustvarila velik protibritanski blok, ki naj bi, poleg Japonske, združil čimveč evropskih držav in v prvi vrsti tudi Rusijo. Tak blok na,j bi pod nemškim vodstvom proglasil nekakšno evropsko "Monroevo doktrino" in vplival na Združene države Severne Amerike tako, da bi preprečil njihovo udeležbo v sedanji vojni na strani Velike Britanije. Zveza evropskih držav naj bi prepričala severnoameriško javno mnenje, da je vsa Evio-pa proti Angležem in da torej Združene države nimajo pravzaprav no bene pravice vmešati se v angleško-fcemško vojno proti soglasni volji Evrope. Protibritanski blok se je začel snovati 27. septembra t. 1., ko so Nemčija, Italija in Japonska sklenile znani berlinski pakt, ki dopušča možnost pristopa drugih držav, katere žele, da se ustvari v svetu '' nov red' na račun Velike Britanije. Nemška diplomacija si je najprej Prizadevala, da bi za blok pridobila Španijo in Francijo. V ta namen se je Hitler osebno sestal s Petamom in fraacom izgledalo je, da bodo nemška prizadevanja dosegla glede Francije uspeh, saj je še 23. oktobra zunanji minister vlade v Vichyju javno izjavil, da je Francija pripravljena priključiti se "kontinentalni politiki", t. j. protibritanske-aitt bloku. Zunanji minister, Bau-doin, je dal te izjave brez PetaivuC-yega dovoljenja in je moral odstopiti. Sedanji vodja francoske države se je Baudoinovim in Lavaiovim načrtom uprl. Ker ni bilo izključeno, da bo Nemčija jezno reagirala ^ skušala s silo, t. j. z okupacijo Cple dežele spraviti Francijo v protibritanski blok, je Weygand odpotoval v Afriko, kjer je že nekoliko-^at imej takšne govore, ki v Berli-niso bili všeč. Dejal je na primer, da Francija ne bo odstopila Nikomur niti pedi svoje afriške zemlje. kar je razburilo posebno italijanske vladne kroge, ki smatrajo, ^a ima Italija pravico do enega dela francoskega kolonijalnega posestva plačilo za svoj vstop v vojno. Weygand je tudi izjavil, da bi mo-8?a Francoska Afrika postati rešiteljica Francije; te besede se dajo se-veda tolmačiti na različne načine In Zato so jih nekateri razlagali tako, «akor da je hotel Weygand povedi, da se bo kolonij alna Francija ^ela boriti proti Nemčiji in Italiji, bi razveljavili sedanje premirje ,er hoteli Francijo še bolj pritisniti . tlom. Nemška diplomacija ni torej t^ela mnogo sreče, kar se Francije v e- Morda je v tem treba iskati 2rok, da so Nemci brez predhodne-sporazuma z Vichyjem začeli izdati Francoze, ki so živeli v Lojeni jS šPanijo tudi ne gre vse tako I u5ko, kakor so Nemci pričakovali. era- Francovega zastopnika, POOSTRENA ZRAČNA UOJtlA NEMCI SO ZAČELI SISTEMATIČNO UNIČEVATI ANGLEŠKA MESTA — GRKI SO ŠE ZMEROM V OFENZIVI IN PRITISKAJO NA ITALIJANSKO VOJSKO V KORICI — BITOLJ SO BOMBARDIRALA ITALIJANSKA LETALA — RIMSKA VLADA JE IZJAVILA, DA SE JE TO ZGODILO POMOTOMA IN JE OBLJUBILA ODŠKODNINO Nemci so začeli s poostreno zračno vojno proti Veliki Britaniji, kateri doslej na druge načine niso mogli priti do živega. Nekatera angleška mesta so se že seznanila s tem poostrenim načinom vojskovanja. Po več sto letal prihaja v presledkih ene minute nad določeno mesto in spuščajo svoje razdiralne in vžigal-ne bombe, kamor pade. Tak napad traja po deset in še več ur, pa si torej vsaj približno moremo predstavljati, kaj pomeni. Tu se že ne gre več za iskanje vojaških objektov, za popolno in neizprosno uničevanje civilnega prebivalstva, tovaren, bolnišnic, cerkva, vsega, kar morejo bombe zadeti. Po dosedanjih poročilih prenašajo prizadeta mesta te strašne preizkušnje z vprav angleško hladnokrvnostjo, čeprav se vsak dan bolj ; oglašajo taki, ki zahtevajo, da se proti nemškim mestom uporabi prav takšen način vojskovanja. Vodstvo angleških vojnih operacij je sicer slejkoprej prepričano, da je obstreljevanje zgolj vojaških ciljev mnogo bolj izdatno in odločilno za nadaljnji potek vojne, vendar pa se najbrž ne bo moglo dolgo upirati zahtevam javnega mnenja, če bodo Nemci nadaljevali tako, kakor uspešneje braniti svoje pomorske zveze pred podmorskimi čolni. GRŠKA OFENZIVA Mnogi neverni Tomaži so trdili, da so vesti o grškem odporu izmišljene ali vsaj strašno pretirane, kakor so baje pretiravale obveščevalne agencije tudi tedaj, ko se je Finska branila pred rdečo armado. Te dni pa je sam Mussolini priznal, da je italijanska vojska naletela v boju proti Grčiji na resne težave, ki jih ni mogoče premagati s takšno lahkoto, kakor razlagajo "kavarniški strategi", ker tega priroda ne dopušča. Torej je sedaj tudi za neverne Tomaže res, da se Grki vprav junaško branijo proti velesili, ki jih je napadla. Prešli so v napad skoro vzdolž cele fronte in pritiskajo sedaj posebno na Korico, ki je važna strategična postojanka. O Korici so poročevalci že parkrat javili, da je padla, pa ni bilo res. Po zanesljivejših poročilih pa sedaj izgleda, da Italijani te svoje postojanke ne bodo mogli več dolgo časa držati. In poroča se celo, da so Grki že vkorakali vanjo. Grkom pomaga angleško letalstvo in vojno brodovje. Izgleda tudi, da je Anglija izkrcala nekaj čet, ki se s Hitlerjem. Nič ni bilo javljeno, kaj sta se pogovarjala. Značilno pa utegne biti, da so bolgarski listi brž po tem sestanku, kateremu je prisostvoval tudi bolgarski zunanji minister, začeli z novo kampanjo z& revizijo meje z Grčijo; zahtevajo izhod na Bgejsko morje, ki jim ga je Grčija zaprla. To utegne biti za Grke slabo znamenje. BITOLJ Jugoslovanska preiskovalna komisija je ugotovila, da so bila letala, ki so prvikrat obstreljevala jugoslovansko mesto Bitolj ter s svojimi bombami povzročila občutne človeške žrtve, italijanska. To ugotovitev j ko visoko, da ni bilo mogoče ugotoviti, kateri državi pripadajo. Tako so 17. t. m. tuja letala šla tudi nad JKičevo, kjer jih je pozdravila naša protiletalska artiljerija tako, da so v \aglici spustila svoje bombe na polje ter se oddaljila še preden so jih jugoslovanska letala, ki so se brž dvignila v zrak, mogla zasledovati. PREMESTITVE V NAŠI VOJSKI V zvezi s sedanjim napetim položajem, ki je nastal z izbruhom vojne med Grčijo in Italijo, je tudi Jugoslavija bila priinorana poskrbeti za večjo varnost posebno v južnem delu države. Po odstopitvi vojnega ministra generala Nedica, na čigar mesto je prišel general Pešic, so se izvršile razne spremembe v vrhovnem vodstvu nekaterih aimadnih zborov. Ojačene so bile tudi čete povsod, kjer je to bilo potrebno. Jugoslavija je nevtralna, vendar pa je sedanja vojna dokazala, da morejo ostati nevtralne samo take 80 , bore na albansko-grški meji. Vkljub j dosedanjim uspehom je pa zelo začeli. Velike skrbi povzroča Angležem j dvomljivo, da bi se mogli Grki tudi vojna na morju. Nemci so zgradili v zadnjem času mnogo novih podmornic in potapljajo že zelo občutno število angleških trgovskih ladij. Pomagajo jim pri tem tudi italijanske podmornice, katerim se je baje posrečilo srečno izmuzniti se skozi Gibraltarsko ožino, in v uničevanju ladij sodelujejo tudi letala. Anglija si sedaj prizadeva, da bi od Združenih držav dobila še šimveč starejših edinitv s katerimi bi mogla se dolgo upirati Italijanom, ki bodo, kakor je Mussolini napovedal v svojem govoru, storili sedaj vse, da brž strejo grški odpor in rešijo ugled svoje vojske. Za daljši odpor bi Grki rabili ojačenja v pehoti; takšna oja-čenja jim pa sedaj Velika Britanija ne more poslati. Polege tega je za Grke huda nevarnost tudi v možnosti, da jih nemška vojska napade preko bolgarske zemlje. Kralj Boris je bil te dni v Berlinu in se je sestal Cetinje, mesto Črne Gore, kjer so baje italijanska letala metala letake spremenil svoje dosedanje odklonil- Nemčiji bo pa seveda odvisna od no stališče. Z največjim zanimanjem je ves svet pričakoval zaključke posvetovanj, ki jih je imel Molotov v Berlinu. Ali je Hitler tudi Rusijo vabil, naj se priključi bloku, ki so ga začele ustvarjati velesile bivše proti-kominterne zveze? Mnogi so verjeli, da je res to storil in so potem ugibali, ali bo Rusija sprejela ponudbo ali ne. Teh ugibanj je bilo brž konec, ko je sam Molotov izjavil, da Rusija ostala nevtralna in se ne bo priključila nobenemu bloku. Moskva čaka. Zaveda se, da bo njena veljava tem večja, čim delj časa bo trajala vojna na zapadu. Ko bosta Velika Britanija in Nemčija do dobra izčrpani in se bo sklepal mir, bo Rusija imela veliko besedo, ker bo mogla groziti, da vrže na tehtnico svojo svežo vojsko. Ni neverjetno, da imajo prav tisti, ki trde, da bo Rusija pomagala Nemčiji z dobava 8Pet "i ""a,uuuvcS11 auaiupiiiivu, so mj fcivil in sirovin vse dotlej, dokler Hi ' Pričali v Berlin, vendar pa še ne fco prepričana, da je prišel pravi kako-' če bo Franco' tó doslei' trenutek za mirovne razgovore, t. j. Prič/ 12gleda' še ni P°P°lnoma Pre" I ko bosta Velika Britanija in Nemči-"•n o končno zmagi Nemčije, I ja že močno upehani. Takšna pomoč poteka vojne. Nobenega razloga ni za to, da bi mogli misliti, da Rusija želi, da bi zmagala ena ali druga od vojujočih se dveh največjih velesil v Evropi. Za Veliko Britanijo, predstavnico "plutokracije", se v Moskvi ne morejo navduševati, prav tako pa bi ojačena zmagovita Nemčija predstavljala za Rusijo zelo nevarnega soseda. Torej bo ruska pomoč Nemčiji izdatna, če bo položaj Velike Britanije postajal trdnejši, popuščala pa bo ali popolnoma odnehala, ko bo kazalo, da Nemčija zmaguje. Ker večjih držav, ki bi bile navdušene za protibritanski blok, doslej še ni bilo, se je nemška diplomacija zadovoljila zaenkrat s pristopom bivše zavešnice iz protikominternske-ga bloka, Madžarske, ki je 20. t. m. podpisala protokol, s katerim vstopa v zvezo, ki hoče narediti v svetu "nov red". Verjetno pa je, da se nemška diplomacija ne bo zadovoljila samo s pristopom Madžarske, marveč bo skušala "prepričati" tudi še katero drugo državo, da posnema madžarski zgled. svoje preiskovalne komisije je naša vlada sporočila v Rim s protestom, zahtevajoč poravnavo škode. Italijanska vlada je po par dneh priznala, da so Bitolj bombardirala njena letala, vendar pa je izjavila, da se je to zgodilo pomotoma in da ta incident resnično obžaluje. Obenem je sporočila, da je pripravljena poravnati škodo, ki so jo v Bitolju povzročile italijanske bombe. S tem je bil na miren način rešen nevaren incident. V Rimu izjavljajo, da je taka rešitev jasen dokaz, da so odnošaji med rimsko in beograjsko vlado dobri in so omogočili hitro in zadovoljivo likvidacijo te zadeve. Nad Bitoljem in sosednimi kraji so pa tudi pozneje že opetovano letela tuja letala. Povečini se je to dogodilo ponoči ter so avioni leteli ta- države, ki so v stanu braniti svojo nevtralnost. Tudi nevtralne države morajo imeti svojo vojsko vsak čas pripravljeno, če nočejo, da jih izne-nada zajame vojna vihra. LETAKI V ČRNI GORI Listi so prinesli iz Beograda vest, da so neznana letala metala na ozemlje bivše črne Gore letake, v katerih pozivajo prebivalstvo, naj se bori proti "srbskemu tiranstvu". Črnogorci naj bi po teh letakih poklicali na prestol daljnega potomca bivše vladarske hiše Mihajla, ki naj bi vladal s pokroviteljstvom in blagoslovom Italije. Možno je, da so te letale sipala italijanska letala, izključiti pa tudi ni mogoče možnosti, da so to storila letala sovražnikov Italije z namenom, da povzročijo zmedo in jezo, toda bolj verjetno je prvo. Jugoslovanska letala, ki so pregnala sovražna letala nad Bitoljem DE. SANCHEZ SORONDO ZOPET V STRANKI Matías Sánchez Sorondo, ki je že nekaj let izven demokratične stranke, kateri je pripadal, se bo najbrže povrnil v njo. Te dni je dobil namreč povabilo predsednika stranke v ¡Mendozi, v katerem ga predsednik Gilberto Suarez Lago prosi, da bi se udeležil volilne kampanje v Mendozi. OBLETNICA USTANOVITVE LA PLATE V torek je buenosaireška provinca obhajala 58 letnico osnovanja svojega glavnega mesta La Plata. Razen provincialnih osebnosti so proslavi prisostvovali tudi državni podpredsednik dr. Castillo in vsi člani kabineta. Ob tej priliki se je vršil tudi prenos kosti osnovatelja La Plate Darde Roche in njegove žene iz Buenos Ai-resa v La Plato ter shranjene v kripti laplatske katedrale. PREPREČEN SHOD V torek zvečer je organizacija Restauración imela v gledališču Avenida shod. Ta skupina je totalitarnih tendenc ter so govorniki v tem smislu tudi govorili. Navzoči na shodu so bili tudi ljudje, ki se niso Strinjali z izvajanji govornikov. A do rabuke je prišlo šele, ko je nek govornik prečital brzojavko, ki jo je ter organizaciji poslalo neko nacionalistično neargentinsko društvo. Vmes je morala poseči policija, ki je shod prepovedala in lokal izpraznila. Kukanje se je ponovilo tudi na nlici ter je tudi tu intervenirala policija in je okrog 15 oseb aretirala. parno je bilo tudi v sredo, dokler ni popoldne dež ozračje nekoliko ohladil. Dežja pa so polja že nujno potrebovala, ker je zemlja suha, a nič kaj prav ne kaže, da ga bo padlo toliko, kolikor ga je potrebno. V četrtek se je vročina spet vrnila ker je bil dež prejšnjega dne zelo kratkotrajen. GENERAL MOHR SE JE VRNIL Divizijski general in načelnik argentinske vojske Guillermo Mohr, ki se je na povabio načelnika generalnega štaba Združenih di'žav, Ge-orga Marshalla podal koncem oktobra v Združene države, se je v torek vrnil. Ž njim je dospel tudi polkovnik Roque Lanús, ki ga je spremljal po ! Severni Ameriki. Tej argentinski vojaški misiji, ki »ta jo napravila Lanús in Mohr, pri kateri so bile udeležene tudi druge vojaške osebnosti ameriških držav, pripisujejo veliko važnost. NEZRELO SADJE PREPOVEDANO Mestno županstvo namerava prepovedati in preprečiti razpečavanje nezrelega sadja, ki je zdravju škodljivo. Razpečavanje, oziroma prodaja še nezrelega sadja bo dovoljena samo za gotove proizvode. Imejitelji takšnega sadja bodo morali sadje porabiti le v tiste svrhe, za katere so ga prijavili. V nasprotnem slučaju pa bodo kaznovani in sadje uničeno. GIBANJE PARNIKOV Tudi ta teden ni dospel noben prekmornik iz Evrope. Angleška parnika "Avila Star" in "Highl. Brigade", ki bi imela prispeti že pred 14 dnevi, ju še sedaj ni in tudi se ne more za gotovo reči kdaj bosta priplula. Ta zakasnitev ima gotovo svoj tehtnični vzrok. Pa tudi španski parnik " C. B. Esperanza", ki bi tudi imel pripluti začetkom tega tedna, ni prispel. Tudi pri temu parniku je vzrok negotovost. Španija do sedaj sicer še ni v vojnem stanju, a vse mogoče je, da bo na pritisk Nemčije in Italije stopila na njihovo stran proti Angležem. V tem slučaju bi bila pretrgana zveza Evrope z Južno A-meriko tudi od te zadnje dežele, ki je še imela zvezo s tem delom sveta. Ker španske družbe, oziroma vlada ne bo tvegala parnikov, ki bi jih Angleži zamogli na poti zajeti. Kakor sploh zadnje čase, pa prihajajo japonski in severnoameriški parniki v velikem številu. TOPLO VREME Prejšnje tedne smo imeli nekaj prav hladnih, pa tudi prav toplih dni. Tako je bilo tudi ta teden. Nedelja je bila v splošnem hladna, posebno proti večeru in ponoči na pon-deljek. V ponedeljek podnevi pa je kar naenkrat postalo silno vroče, ter je kazal toplomer ob 2 uri popoldne nad 27 stopinj Celzija. Vročina se je stopnjevala ter je bila v torek popoldne že nad 29 stopinj. Silno so- BREZSKRBNA BODOČNOST ZA NA STAROST Za $ 1400 na prodaj kmetija s kokošnjakom, zemlje 4% ha blizu železnice F.C.C.P. Skozi teče bister potok, je posebej tudi vodnjak. Na čakri se sedaj gojijo gosi, kokoši, čebele, konji in drugo govedo. Črez 250 vrst sadja, največ češpelj. Je tudi primeren gozd. eJ pa tudi več drugih zemljišč poceni na prodaj. Za pojasnila se je obrniti na: Franc Abe, Sapuray, República Paraguay. Slovenska restavracija ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo. Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejfin#r, ZIMSKO in USTNO KEGLJIŠČE. MARIJA SANCIN JORGE NEWBERRY 3372 DELO DOBE GOJITELJI HMELJA V mestu Quilino F.C.C.C. v prov. Córdobi je začela gospa Josefa Ari-jón de Zinny z nasadi hmelja. Ker rabi za to delo precej delavcev, bi mogel marsikateri naš rojak dobiti pri tem zaposlitve. Biti mora seveda saj nekoliko vešč gojenja hmelja. Pogoji so precej ugodni. Rojaki, ki bi želeli iti na to delo, naj se pismeno ali osebno zglase pri lastnici: ulica Santa Fe 1123, Rosario. Krojačnica Izdelujem obleke po najnovejši modi. — Cene zmerne. Rojakom se priporoča Peter Capuder AYACUCHO 975, U. T. 41-9718 Buenos Aires TALLER DE CARROCERIAS "EL RAPIDO" IVAN CERKVENIK Barvanje sistema "Duco" — Tapeciran je — Pre vlaka — Ka-bine — Karoserije — Popravljanje blatnikov ENTRE RIOS 310 QUILMES U. T. 203 - 1298 Quilmes DOMAČE VESTI Smrt rojaka v Córdobi V Córdobi je umrl 1. novembra 46 letni Franc Franc Furlani, rodom iz Prvačine pri Gorici. Pok. Furlani se je priselil v Argentino 1926. leta. Bil je dober zidar ,radi tega pa ni bil nikoli brez dela. Zdravega pa se ni počutil, vedno je občutil neko bolezen, ali kljub temu je v delu vztrajal. Pred nekaj meseci pa je le moral opustiti delo radi rastoče bolezni. Podal se je v bolnišnico San Roque, kjer je bil devet dni. Ker so pa zdravniki izjavili, da je vsaka pomoč zaman, zaželel si je, da se ga spravi na dom k družini. Njegovi želji so ustregli in po 24 urnem bivanju doma je izdihnil dne 1. novembra, na Vse Svete. Franc Furlani je bil poročen s hčerjo Italijana, iz katerega zakona ima troje otrok tu v Argentini, doma pa zapušča mater, enega brata in sestro. Naj mu bo lahka tuja zemlja! žalujoči družini pa naše sožalje! Društvo "Edinost" ■* Rojaki so se tudi spomnili uboge družine našega rojaka Franca Fur-lanija ter nabrali zanjo 52 pesov. Darovali so sledeči rojaki: Felice Zigmond $ 1.—, Stepan Anton 1.—, Franc Gec 6.—, Gregorič Josip 1, Francetič Josip 1, Kukanja Edvard 4.—, Nardin Anton 2, Faga-nelo Alojz 2.—, Franc Furlani J; Krpan Tomaž 10.—, Alojz Sulič 1.—, Gregorič Karol 1.—, Gregorič Alojz 2.—, Zom Josip 1.—, Černeka Anton 1.—, Mozetič Josip 1.—, Gorše Ivan 1.—, Marega Evarista 1.—, Gregorič Andrej 2.—, Semolič Mirko 1—, Sulič Josip 1—, Gec Karol 10.—. Skupaj 52.— pesov. Vsem darovalcem najlepša hvala v imenu družine Furlani in društva "Edinost". SLOVENSKI DON VABI" NA SVEČANO PROSLAVO ZEDINJENJA in IZSELJENSKE -NEDELJE ki se bo vršila v nedeljo 1. DECEMBRA ob 4 uri in pol pod pokroviteljstvom ministra g. dr. IZIDORJA CANKARJA v dvorani XX. Setiembre, ulica ALSINA 2832. SPORED: 1. Argentinska in jugoslovanska himna. 2. I. DECEMBER — deklamira A. Lakner (Slov. šola). 3. POZDRAVNI PLES — gojenci vrtca s Paternala. 4. H. Volarič: SLOVAN NA DAN — mešan zbor. 5. JUGOSLAVIJA TI NAŠA MATI — dekl. O. živec (Slov. šola). 6. JUGOSLOVANSKO KOLO — Slovenska šola Paternal. 7. Harmonika — igra 6 letni Fausto Zadra. 8. RAJANJE DEKLIC Z ZASTAVICAMI — Slov. šola Paternal. 9. TEŽEK RAČUN (dvogovor) — Ida Pečenko in Ada Gregorič (Slovenska šola Paternal). 10. J. Aljaž: DNEVA NAM PRIPELJI ŽAR — moški zbor. 11. SVINČENI VOJAKI (ples) — Lili Tomaseo. 12. A. Hajdrih: MORJE — mofški zbor. 13. MODRA DONAVA — ples fantov in deklet "Slov. doma"; petje Z. Sulič, klavir M. Mavec. 14. Harmonika — igra Fausto Zadra. 15. COPELLA (Valček) — Irena Vidmar. 16. Zaje: SLOVENEC, SRB, HRVAT — moški zbor. 17. S. Gregorčič: V PEPELNIČNI NOČI — dekl. Darinka čehovin. 18. VESELA VDOVICA (ples) — Lili Tomaseo in Nelly Rizuolo. 19. V. V.: KNEZOV ZET — mešan zbor. 20. H. Volarič: NEZAKONSKA MATI (solospev) — Z. Sulič. 21. H. Aljaž: TRIGLAV — mešan zbor. PO SPOREDU BOGAT SREČOLOV IN PLES SVIRA ORKESTER "ISTRA". K obilni udeležbi ponovno vabi ODBOR SILVESTROVO bomo praznovali v dvorani XX. Setiembre, ulica Alsina 2832. "Lipovci" pridejo naj Objave poslaništva Paternal Slov. Babica FILOMENA BENEŠ BILKOVA Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 Naš izseljenski duhovnik se je preselil Slovenski izseljenski duhovnik Janez Hladnik se je 24. t. m. preselil v j novo župnijo. Nastopil je mesto ka-! plana v cerkvi Sv. Roze, ulica Pasco 431. Cerkev se nahaja na vogalu ulice Belgrano. Njegov naslov kakor tudi uredništva "Duhovnega Življenja" je torej: Pasco 431, Bs. Aires — U. T. 48-0095. Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOSA: Kronini izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO SILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA BIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ÉIVÓNE BOLEZNI: Nevrasteniju, izguba spomina in Šibkost. J REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nem- | ikem načinu. 1 PLJUČA: KaSolj, Šibka pljuča. OREVA; colitia, razširjenje, kronična zapeka. OBLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brei operacije ln bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO | fc- NA TEDEN Nad zavod a svojimi modernimi napravami ln * Izvrstnimi SPEGIJAUSTI je edini te vrste v Argentini. — Ločen) zajamčeno. — Ugodno tedensko ls me-plačevanje. OD 0—12 OB NEDELJAH OD 8—12 Rivadavia 3070 PLAZA ONCE V nedeljo 24. novembra pop, pridejo na Paternal na obisk otroci iz zavoda "LIPA", da se skupno po-vesele z našimi Paternalčki. Povabljeni ste radi tega vsi, mali in veliki, da se udeležite pop. molitve na av del Campo 1653, kjer nam bodo "Lipovci" lepo zapeli, nato jih bomo spremili do naše šole na Paternalu in jih tam pogostili. Pridite vsi! NAJ SE JAVI! Albin Močnik, doma iz Kala pri Kanalu naj se javi radi važne zadeve Štefanu Lipičarju, ulica Gral. César Díaz 1657 — Buenos Aires. Buenos Aires — Avenida de Mayo 1370/m. GOSP. PODPOR. DRUŠTVO NA RADIO URI V nedeljo je lia Jugoslovanski ra-dio-uri nastopil pevski zbor Gosp. podp. društva iz Ville Devoto, ki se je dobro izkazal. Dr. Nicolás Martin ODVETNIK ZA TRGOVSKE ZADEVE Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno: ARENALES 1361 U. T. 41-3520, Buenos Aires Ugodna prilika PISALNE in ŠIVALNE STROJE, RADIO APARATE, KUHINJE in PEČI na petrolejski piln DVOKOLESA, DRAGULJE, KALEFONE, PORCELANASTO in ALUMINJSKO POSODO i. t. d. dobite lahko po isti ceni kakor v trgovini na mesečne obroke. Obrnite se pismeno na: " A GEN TU RA ", SARMIENTO 299, ofic. 358, Bs. As. — ali pa po telefonu na 31 - Retiro - 1637, od 9—12 h. Deučman Martin iz Zagreba. Le-ta 1933 se je nahajal v Colonia Pedro Luro F.C.S. Lipanovič Nikola iz Koroga, srez Vukovar. Zadnje znano bivališče: ulica Córdoba 972, Ramos Mejía F.C.O. Djerasi Elija iz Sarajeva. Meseca marca t. 1. se je zadnjikrat zglasil i i-Mar del Plata. Erceg Jožo pok. Ivana iz sela Du-sine, občina Vrgorac. Leta 1929 se je zglasil iz Rosaría. Antonió Juraj iz Zagreba. Leta 1939 se je zglasil iz Rosaría. Kdor bi pa od rojakov vedel zft naslov katerega zgoraj imenovanih je naprošen, da ga javi poslaništvu. ŽENITNA PONUDBA Jugoslovan, star 33 let, postave». f imam stalno službo z mesečno plač<» 240 pesov. 2elim znanja v svrho želi itve z dekletom v starosti.od 23 d" 30 let. Naslov: "Ponudba", G. C■ Díaz 1657, Buenos Aires. Krojačnica 'Gorica' Franc Leban WARNES 2191 Bs. Aires Nasproti postaje La Paternal iiavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo. Rojakom se priporoča PETER FILIPČIČ no 9[J WARNES 2101 esq. Garmendi» U.T!"3P^ 2266 La Paternal Bs. Airea 's t i M ' iz organizacij u. Prireditve "Slovenskega doma" V NEDELJO 1. DECEMBRA, katerega dne praznujemo "Izseljenski dan' in "Zedinjenje" se bo vršila proslava teh dveh dnevov v ulici Alsina 2832. SILVESTROV VEČER se bo vršil letos tudi v dvorani ulice Alsina. j Igra je bila v režiji našega mla-í dega»a nadebudnega Emila Lozeja. Po" igri je bil ples in prosta zabar va. Zál>ava je bila dobro obiskana^ Opazili smo tudi precej članov Ljudi-; skeg,a odra in članov (Josp. podp. dru.&íya iz Ville Devoto. Domača zabava "Slovenskega doma' V nedeljo 17. t. m. se je vršila v društvenih prostorih domača zabava "Slovenskega doma". Na-sporedu je bilo petje in igra. Pri petju je nastopil moški zbor z dvema pes-mama in mešan zbor z eno. Kljub pomanjkanju glasov, kér je nekaj pevcev namreč bolnih, sta yba zbora dovolj dobro zapela ter jih je navzoče občinstvo za to tudi primerno nagradilo s ploskanjem. Izven programa pa je zapela "Pogled v nedolžno oko" še Zofka Suli- Proslava Zedinjenja IN'"IZSELJENSKE NEDELJE" V'nedeljo 1. decembra bo "Slovenski dom praznoval "Izseljensko nedéljo". • Í - * Ob tej priliki bo "Slovenski dom" obhajal tudi praznik "Zedinjenja" ter bo dal priložnost onim izseljencem in družinam, ki se sobotne proslave ne bodo mogli udeležiti, da bodo le zamogli tá pomembni praznik obhajati. Natančen spored te lepe prireditve priobčujemo na drugem mestu današnje številke.. Razpored proslav Zofka Suličeva, izborna pevka "Sloveskega doma" čeva, ki je izborno zapela. Pri petju jo je na glasovir spremljala Marica Mavčeva. Spremljanje glasovirja je jako harmoniziralo, in je lepo petje Zofke prišlo še bolj do veljave. No pa zapela je tudi res krasno. Slovenski dom je lahko ponosen, da ima tako izborno pevko v svoji sredi. Zofka bi morala večkrat nastopiti kot solistka, saj njeno petje občinstvo kar očara. Po končanem petju je prišla na oder igra v dveh dejanjih "(íospa Kordula". Igra sama na sebi ni bog-ve kaj. Igralci so v splošnem prav dobro igrali. Vendar je treba pri tem opomniti, da bi moral "duh" govoriti s povdarjajočim in nizkim pa z navadnim glasom. Če bi se to zgodilo, bi tudi "gospa Kordula" bila bolj boječa in bi radi tega prišel prizor bolj do izraza. Kakor pa ze rečeno, je bila v splošnem igra dobro podana in je občinstvu ugajala, saj so se pri nji dodobra nasmejali. Lily Tomaseo, ki bo nastopila na proslavi Zedinjenja "Slovenskega doma" rr Praznovanje tega praznika je "Slovenski dom" obhajal, le v manjšem obsegu v društvenih prostorih, letos pa bo "Izseljensko ne-cfšljo" praznoval bolj sijajno. Praznoval jo bo v dvorani XX. Setiembre, ulica Alsina 2832. V SOBOTOE30. NOVEMBRA ob 9 uri zvečer se-bo vršila, proslava vseh izseljenskih društev v dvorani "Centro de Almaceneros", ulica Pte. Luis Peña 242. V NEDELJO l! DECEMBRA ob 10 uri svdčan prenos Jugoslovanske radio-ure, katero bo otvoril ^prilož-: nostnim govorom minister g. dr. Izidor Cankar. Ob 10 uri in 10 min. bo svečana maša v ruski cerkvi, ulica Brazil 315. Ob 10 uri in 45 minut pa bo maša v katoliški cerkvi Santísimo Sacramento, ulica San Martin 1039 (spodnja cerkev). Po maši takoj pa bo g. minister sprejemal čestitke jugoslovanskih izseljencev v prostorih poslaništva, ulica Charcas 1705. Popoldne ob 4 uri in pol se bo vršila proslava Zedinjenja, ki jo bo priredil "Slov. dom" v dvorani XX Setiembre, ulica Alsina 2832. Jugoslovanski izseljenci brez razlike mej in mišljenja, udeležite se teh proslav polnoštevilno! Nelly Rizulo, ki bo nastopila na prireditvi "Slovenskega doma" 1. decmebra IZ ROSARIA PRENESENA OTVORITEV PLESIŠČA DRUŠTVA "TRIGLAV" Svečana otvoritev plesišča D. D. "Triglav" v Rosariu se vrši v nedeljo 24. novembra ob 6 uri popoldne, ulica Gral. Mitre 3924. Fantje se pripravljajo z velikim navdušenje, ker se zagotavlja veliki uspeh. Bodo polavljena vsa društva in sploh vsi prebivalci Barrio Suizo, v katerem se nahaja Slovenski Dom. Vstopnina: člani $. 0.55, ne člani $ 1.05. Nasvidenje torej 24. .novembra. S pričakovanjem Vas bratsko pozdravlja Odbor. (V slučaju dežja če vrši otvoritev nedeljo pozneje.) *♦> •;♦> •:♦> <♦> <♦> •;♦> •;♦> <♦> »:• <♦> »:■ :♦> <♦> ,»> 1 MEDDRUŠTVENI ODBOR v i f? i I' I VABI NA «5 & v it S? i i PROSLAVO ZEDINJENJA ki se bo vršila v SOBOTO 30. NOVEMBRA ob 9 uri zvečer, pod pokroviteljstvom ministra g. dr. IZIDORJA CANKARJA, v dvorani "CENTRO DE ALMACENEROS", ulica Pte. Luis Sáenz Peña 242 (biizu trga Congreso). SPORED: 1. Argentinska in jugoslovanska himna — orkester "Ljudskega odra". 2 Pozdravni govor — preds. in tajnik prireditvenega odbora gg. Pavle Popovič in Drago Bogdanovic. 3. Petje — mešan zbor "Ljud. odra". 4. Proste vaje — naraščajke Sokola Dock Sud-Boca. 5. Deklamacija — "Slovenski dom". 6. Petje — "Slovenska Krajina". 7. Deklamacija — "Ivan Cankar". 8. Ritmične vaje — člahice Sokola Dock Sud-Boca. 9. Ruske narodne.iere ~ "Jugoslovanski demokratski klub". 10. Deklamacije — sola Dock Sud. Petje-j—tfnladinski zbor "Ivan Cankar?.v. Deklamacija — "Jugoslovanski demokratski klub". Vaje na bradlji — člani Sokola Buenos Aires I. in Sokola Dock Sud-Boca. Koračnica — "Hej Slovani". PO SPOREDU PROSTA ZABAVA IN PLES. I4s 12. 13. V ■ v I i J? É I ■ $ r. $ 'i ? $ h $ v i ¥ i I v5 « Mcoaec mmmsm» mm *♦> *ec >m< >mmmm&m&m SLAVNOSTNA VEČERJA V proslavo 22 letnice zedinjenja Jugoslavije se bodo 30. novembra sestala v hotelu "España", v Rosariu, ulica Sarmiento 8^0 vsa tamoš-nja slovanska društva, kjer bodo i-mela skupno patriotsko večerjo. Ob tej priliki bodo razni priložnostni govori in sviral bo hrvatski tamburaški zbor "Zagreb". Na to večerjo se je prijavilo že veliko število Slovencev in drugih. Oni, ki se še niso, zamorejo to storiti pri T. Krebelju, Pr. Kastelicu in Fr. Mircu. Do petka 29. novembra pa tudi v hotelu. Rojaki prijavite se v čim večjem številu. Slavnostni odbor LETOPIS (Koledar) za 1941 Koledar, ki je po mnenju strokovnjakov nekaj posebnega, je že izšel. Letopis se prodaja: v Banco Holanda Unido, Mm'é. Mitre 234; Slovenski dom, Gral. César Díaz 1756; G. P. Društvo Slovencev, Villa Devoto, Simbrón 5148; Almacén V. Kovač, Villa Progreso; Almacén V. černič, Vila Devoto; Pizzeria Fi-lipčič na Patelnalu; Društvo "Slovenska Krajina" taa Avellanedi; pri F. Kurinčiču, Garay 3910; Sovenski Krožek, Monevideo in Društvo "Triglav" v Rosariju. ... .Hotel sem te neffij vprašati, dragi prijatelj; , želel bi poslati ^denarno nakazilo. Ker je jako nujno, mislim, da bi bilo najboljše z "zračno pošto". Katero banko mi ti priporočaš? Pojdi na Banco Holandés <1 Unido Bmé. Mitre 234. Postrežen boš z največjo ljubeznivostjo in pažnjo v našem jeziku. Delajo hitro in boš lahko brez skrbi, da bo tvoje nakazilo prišlo hitro in gotovo na svoj cilj.... JUGOSLOVANSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CASA CENTRAL: 25 DE MAVO B 1 AGENCIA N ° 1: CORRIENTES 1900 DIRECCION GEHtRAL: CURASAO ao¡ sonso: aoi Jugoslovansko šolsko društvo v Rosariu VABI vse Slovence in Hrvate ter vse prijatelje slovenske šole in lepega slovenskega jezika na veliko šolsko prireditev v PROSLAVO ZEDINJENJA, ki se bo vršila dne 8. DECEMBRA ob 4 h. popoldne v dvorani 1. de Mayo 1159. S PO R E D : 1. — Argentinska in jugoslovanska narodna himna. 2. — Pesma junaštva (Aleksa Santič), deklamacija. 3. — Petje (Pojo otroci Slovenske šole): a) Skrjanček poje (narodna) b) Junak iz Like (hrv. narodna) c) K polnočnici (P. H.,Satner). 4. — Mi (Ivan Lah), deklamacija. 5. — Lutkarski oder (lutke vodijo šolski otroci): a) Koncert b) Pepelka — Igrica v 3 dejanjih. 6. — Miklavžev večer. — Obdarovanje otrok. Muzikalni del prireditve v oskrbi Bertice in Iva Rubeša in Sonje Sarjanovič. Po sporedu prosta zabava, ples, šaljiva pošta. 0 O D o 0 o B o D o GODBA HRVATSKIH TAMBURAŠEV Vsi iskreno vabljeni 30E 30E 10E ODBOR IOE3QC iooi D Prva slovenska radio-tehnicna delavnica Naznanjam cenj. rojakom, da se nahajam s svojo radio-teh-nično delavnico v ulici MAURE 3571 — U. T. 54-4650 (prej Andrés Argtiibel 14,68). kjer sem na razpolago cenj. kli-jenteli. :1 7 ' Konstrukcija prvovrstnih aparatov lastne znamke "Iliria " _J. KREBELJ =omoE=aoEaoc= aoi 301 o io D o n Zemljišče na prodaj a o Po ugodni ceni se proda zemljišče v VILLA ALIANZA, blizu CASEROSA F.C.P. Lot meri 500\ár in jfe na njem že skoro do streh^dvignjeno zidovje za eno sobo 4x4, enoLr^H^o, J™-hinjo in hal. — Informacij« od 6 ure in pol naprej vsak dan Calle ACEVEDO 1780 (Encargado). IOC IOC Slovenci doma in po svetu •SKÜ I \m< mm *♦> <«• ::<♦> VESTI IZ PRIMORSKE IN JUGOSLAVIJE France Bevk - petdesetletnik Dne 17. sept. je naš pisatelj France Bevk praznoval 50-letnico življenja, na žalost menda zaradi sedanjih težkih časov ne v domačem krogu. Pisatelj Bevk je sin naših Gora, ki so dale že zelo veliko naši literaturi. (Naj omenimo samo Preglja!). Ne bo odveč, če s temi skromnimi vrsticami osvežimo nekaj iz Bevkovega življenja. Je ¿in bajtarskih staršev. Njegov oče je bil čevljar. Ko je doma dovršil enorazredno ljudsko šolo, je bil potem pet mesecev trgovski vajenec. Tudi očetu je pomagal pri čevljarskem delu. Od tega življenja se je kmalu iztrgal in šel na pripravnico, potem na učiteljišče in je tako postal učitelj. Vojna vihra ga je vrgla na fronto, po vojni pa se je vrgel v žurnalizem in pisanje knjig. * Pričel je pisati strašno zgodaj, kakor sam pravi. To je bilo še v ljudski šoli, ko je začel pisati na hrapav papir, v kakršnega so zavijali sladkor. Sprva je pisal strašne povesti in pri eni taki povesti ga je zasačila teta ter ga je bilo sram. Na pripravnici je pisal pesmi. Svoje izdelke je pošiljal na vse strani, že takrat se je torej pri njemu opazila značilna plodovitost. Lahko si predstavljamo njegovo veselje, ko je bila prva njegova stvar objavljena v tržaškem "Družinskem prijatelju". To je bila črtica "Vstajenje". Takrat mu je bilo komaj 16 let in prvi uspeh ga je še znatno podžgal k vztrajnemu delu. S pesmimi je zalagal "Vrtec" in druge dijaške liste. Takrat je tudi že pisal podlistke za naše časopise. Kmalu pa je prišel tudi že v "Dom in svet". Toda njegovo pravo resno delo se je pričelo v 1. 1914., ko je prevzel uredništvo "Dom in sveta'" Izidor Cankar. Tedaj je nastal "Grešnik", "Iz leta 1914" in "Most samomorilcev". Prva njegova tiskana knjiga je bila mladinska zbirka "Pastirčki pri kresu in lesu", kateri je precej naglo sledilo še osem drugih kniig. Največji vpliv na njega je gotovo imel Ivan Cankar, ki ga je vsega prevzel in omamil. Ko ga je enkrat dobil v roke, ga ni odložil, dokler ga ni vsega prečital. Ker je sovražil slovnico, mu je bil Cankar tudi učitelj jezika. Drugi pisatelji niso na njega toliko vplivali. Najljubši pesniki so mu bili Prešern. Župančič, Kette in Murn. •:♦>•: :•>:•:<♦> ¡fotografija! 1 "LA MODERNA" I V $ VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU S p Ne pozabite $ ú foto"la moderna"| S. SASLAVSKY % % Av. SAN MARTIN 2579 k Ú Telefon: 59-0522 - Bs. Aires f Od tujih pisateljev je vzljubil Gorkega. Globoko je posegel tudi v rusko literaturo. Strindberga pa je posebno vzljubil zaradi njegove brezobzirne odkritosrčnosti. Znano je za Bevka, da je najplo-dovitejši pisatelj, zato nas bo zanimalo, kako dela. Piše zelo lahko. Krajše stvari (novele in črtice) napravi takorekoč v enem samem zaletu. Ko izgradi temeljno misel, mu gre pero naglo izpod rok. Pri daljših stvareh si napravi še načrt posameznih poglavij. Bevk smatra, da je vsakemu lite-ratu potrebna tudi pridnost poleg talenta. Tudi razpoloženje ni vse, ker to prihaja od časa do časa in bi bilo treba predolgo čakati. Zaradi tega se je moral malo posiliti. Določil ?i je uro in dan in tako je pričel pisati. Ko je sedel, se je delu privadil in tudi razpoloženje je prišlo. Njegov hitri tempo narekuje obilica snovi in zamisli. Med eno snovjo se mu kar sproti porajajo že novi načrti. % Iz cankarjanstva je šel Bevk mimo naturalizma v realizem. Piše, kar čuti in kar vidi. Pisanje mu vodi zdravo realno gledanje. O načrtih le nerad govori. Socialnost je tudi njegova značilna plat. Za življenski cilj si je postavil: napisati v ciklu povesti slovensko zgodovino. France Bevk je najlodovitejši slovenski pisatelj. Na Primorskem in v ostali Sloveniji je občinstvo že navajeno, da mora dobiti vsako leto nekaj njegovih knjig. Snov je vedno nova in izvirna, čeprav dela "na tekočem traku". V zgodnjih letih je bil pesnik. Toda še sedaj mu ni zamrlo to v njemu. To se pozna tudi iz proze. Pravi, da za pesem bi mu bilo treba miru in predvsem časa, obojega pa mu 1 primanjkuje. ! življenje mu nudi največ snovi. To kar ga zanima, si nakratkc napiše. Vselej izbere tisto snov, ki najbolj odgovarja trenutnemu duševnemu razpoloženju. Včasih pa mu ne gre in začeto stvar odloži tudi za leto dni. Potem pa mu gre delo gladko izpod rok, kakor da je ves ta čas samo ob sebi nastajalo v podzavesti. Svoje najbolj št stvari je vrgel na papir v najkrajšem času. Zadnja leta prepiše vsako delo najmanj dvakrat, dokler mu ne da končne oblike. * Orisali smo v glavnih potezah, kako je začel naš pisatelj z delom in kako ga je nadaljeval. Podali smo v par vrsticah kratek življenjepis. Ob polovici stoletja svojega življenja se lahko France Bevk s ponosom ozre na svoja dela, ki gredo že v desetine Kar preveč bi bilo,-če bi jih vsa tukaj naštevali. Njegova plodovitost pa ni nikoli šla na rovaš manjvrednosti. Z vso težo oblikuje svoje kmečke like in njih duševno življenje. Instinkti in tradicije obvladujejo čustva pod navidezno lenim pre- KLINIKA ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah. obistih. ietrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem ženske bolezni. Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo. RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. Zdravniški pregled $ 3.— Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in , , ( praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 (1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900) takanjem življenja divjajo v osebah njegovih del trdovratne strast; in deminična usoda. Francetu Bevku želimo še mnogo plodnih, srečnih in zadovoljnih let v domačem kraju! S KOLESOM SE JE UBIL 17 letni Emil Matejčič iz Opatije je dirkal s kolesom po cesti proti Voloski. Nepričakovano ga je zadela nesreča in jepadel. Pri padcu je zadel z glavo ob rob obcestnega kamna in obležal v nezavesti. Komaj so ga pripeljali v bolnišnico na Reko. je izdihnil. DUHOVNIŠKE VESTI IZ TRŽA-ŠKO-KOPRSKE ŠKOFIJE G. Jože Milič, župni upravitelj v Lindaru v Istri je premeščen v Po-vir na Krasu; g. Šime Milanovič, župni upraviteilj v Ceru pri Žmi-nju, je premeščen kot kaplan v mesto Isola; g. župnik Tomo Banko je bil postavljen najprej v Piran, potem pa v Trst. NOV DOKTOR BOGOSLOVJA Na gregorijanski visoki šoli v Rimu je bil proglašen za doktorja bogoslovja g. Alfonz Čuk, glavni pre-fekt v bogoslovnem semenišču v Go- | rici. Mladi doktor, je doma iz Bilj pri Golici. DISPENZARIJ ZA MATERE IN OTROKE V KOJSKEM Fašistična dobrodelna ustanova "Mati in deca" je opremila pri nas v pritličnju občinskega doma di-spenzarij — prostore za zdravljenje obolelih mater in otrok. V nedeljo 4. avgusta je bila ta hvalevredna novost, slovesno otvorjena. Navzoč je bil tudi goriški prefekt s številnimi odličniki. Lepo urejene prostore je blagoslovil domači gospod župnik. NOVI OBČINSKI ZASTOPNIKI Za štiriletje 1940—1943 so bili kot občinski zastopniki posameznih podobčin idrijskega županstva imenovani sledeči gospodje: za Sp. Idrijo Fr. Sartori, za Vojsko Peter Von-čina, za Dole inž. Anton Sede j, za Ledine Julij Bogataj, za Čekovnik Fr. Podobnik. * Letos kakor prejšnja leta KROJAČNICA LEOPOLD UŠAJ vam nudi najmodernejša blaga znanih to varen C AMPER in SAINFIELD. Vedno kakor vam je znano delo prvovrstno in cene nepretirane! GARMENDIA 4947 PULJ DOBI NOVO DEŽELNO PALAČO Uprava puljske pokrajine je odobrila sklep puljskega župana, s katerim se proda zemljišče, potrebno za zgradbo novega deželnega dvorca. Nova palača, za katero so že izdelani načrti, bo stala v središču Pul j a in bo mestu v okras. Zanimivosti o Seno- v v zecah Senožeče so bile zadnji trg na notranjskem delu bivše Kranjske. Pet kilometrov po glavni cesti od Senožeč proti Trstu, onstran slovitega Gaberka, je bila velika kamnita piramida z nemškim napisom: Kranj-sko-primorska meja. Od tam dol proti Trstu se prične pravi kamniti Kras, dočim imajo Senožeče bolj mehak teren ter rodovitno zemljo. Pod senožeško faro spada pet vasi: Dolenja vas, Potoče, Sinadole, Gaber-če in Laže, ki tvorijo sedaj skupno občino Senožeče. Senožeška dolina je prav mikavna, zrak je zdrav, zato priporočajo zdravniki Senožeče kot letovišče, in res je poleti vse polno letoviščarjev, posebno iz Trsta. Senožeče so krog in okrog obdane z gozdovi: na severu Brda s hrastovi-no, r.a jugu Vremšica (1028 m) z bukovino, na zahodu je borov gozd, na vzhodu pa velika planjava z ob-širniki Jelenje, v ozadju pa bukov gozd, imenovan Loza. Lovišča so malokje tako idilična kakor senožeška, ki merijo najmanj 8000 ha in so bogata na zajcih, srnjadi, jerebicah itd. Zadnje čase lov peša, ker ga i-majo v najemu ljudje, ki z lovom prav po volčje gospodarijo. Leta 1928 je bilo v Puli j ski Krajini ukinjenih več sodišč, med njimi vipavsko, dočim je senožeško ostalo. Ukinjena so bila tudi vsa okrajna glavarstva (podprefekture). Sredi prejšnjega stoletja si je bližnja vas Razdrto prizadevala, da bi se senožeška sodnija preselila v Razdrto. Leta 1867 so to res dosegli, toda le za malo čas, ker se je sodišče zaradi neprimernih prostorov v Razdrtem še isto leto vrnilo nazaj v Senožeče v grad kneza Porcia. Leta 1912 se je sodnija preselila iz gradu v no-vozidano krasno poslopje. Zadnji sodni predstojnik do prevrata je bil g. dr. Konda, sedanji predsednik najvišjega sodišča v Ljubljani. Ko-j nec 16. stoletja je bil pred senože-I šfio sodni j o za malenkostno tatvino 1 neki mož iz Laž obsojen na smrt na I vešalih. Vešala so bila, postavljena na gaber škem hribu, kamor so hiteli številni radovedneži. Obsojenec je to videl in zaklical: Ljudje božji, kam se vam tako mudi, saj dokler mene ne bo tam, ne boste ničesar videli. V Senožečah živi 96 letni posestnik Jože Meden, večni podžupan pod dolgoletnim županovanjem Franca pl. Garzarollija. Njegov sin pa je se daj že 16 let podestat (župan) seno-žeški in ga imajo ljudje zelo radi. Stari Meden je bil dober kovač in je koval do svojega 85. leta. Lansko leto je umrl v Senožečah občinski tajnik Emil Šturm, ki se je prekrstil v Stormi. Pridobil si je veliko premoženje, ljudstvo ga pa nima v posebno dobrem spominu. Senožeško pivovarno je ustanovila leta 1820 znana družina Dejakova in je bila last te družine do leta 1870, nakar je pivovarna večkrat menjala svoje gospodarje. Pet let pred svetovno vojno je bila pivovarna modernizirana, dobila je nove stroje, zidala je novo klet, dolgo 100 in široko 10 m. V kleti so bili sodi, ki so držah po 50—300 hI. Vse to je takrat financirala tržaška Jadranska banka. Po prevratu je kupil pivovarno graški pivovarnar Goss. Pod njim je dobro uspevala in zvarila letno okrog 60.000 hI piva. Ker pa je pivovarna zaradi nečednih špekulacij višjih uslužbencev kmalu začela izkazovati izgubo, se ie Goss naveličal in prodal pivovarno tržaškim Židom, ki so vse stroje in drugo prodali. Pivovarna je nehala obratovati leta 1926. Danes štrle v zrak prazni zidovi. Kaj so Senožeče izgubile s pivovarno, najbolj pove to, da je prebivalstvo padlo od 1000 na 700 duš. POLIGLOT Nekega večera v že bolj poznih urah je orožniška patrola, ki je krožila po ulicah tržaškega starega mesta, pogledala tudi v neko preprosto krčmo — betulo. Ob točilni mizi je slonel in dremal že sivolas Tržačan. Vstop patrole ga je vzdra-mil in nagovoril je može postave v, nemško besedo. Ti pa niso razumeli in so zahtevali, da naj svojo beseda pojasni v italijanščini. Moža v rožcah je to nekoliko razgrelo in jih je objestno zavrnil: "Ne nadlegujte me!" Radi tega in ker je mogoče še kaj pridejal, je prišel te dni pred kazenskega sodnika. Najprej je povedal, da ni imel namena žaliti orožnikov, nato se je pa med njim in sodnikom razvil sledeči dvogovor: Sodnik: "Ali ste pili?" Obtoženec: "Seveda! Saj v krčmo se gre, da se pije." Sodnik: "Zakaj ste nagovorili orožnike nemško?" Obtoženec kratko: "Sem poliglot!" (Človek, ki govori mnogo jezikov.) Sodnik se mu .je nasmehnil in ga radi pijanosti obsodil na 6 dni zapora, radi žalitve uradnih oseb ga je pa oprostil. Mož si bo pa vseeno zapomnil, da je nevarno v poznih lirah znati preveč jezikov. V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barkah. Odprto tudi ob nedeljah. At.elie MARKO RADAU facundo (¿uiroga l&áo U. T. 22 - 8327 DOCK S U D SLJIVOVICA ŽGANJE PELINKOVEC VERMUT Zlatko Badel Avenida Maipú 3146-5« Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304 NESREČA S STRELIVOM Trst. — V zelo težkem stanju so prepeljali v tržaško bolnišnico 11-letnega šolarja A. Rutarja iz Novega grada v Istri. Deček je imel številne rane na obrazu, prsih, zmečkano levo roko in ranjeno oko. Oče, ki ga je spremljal, je povedal, da se je njegov sin igral v nekem gozdu v bližini Novega grada, kjer je našel neeksplodiran projektil. Ker ni vedel za veliko nevarnost, je deček t pričel tolči po predmetu s kamenom, dokler ni nastala eksplozija. V bolnišnici so izjavili, da je le malo u-panja, da bi deček ozdravil. KAZNOVANE MLEKARICE Trst. — Kaznovane so bile sledeče mlekarice, ker so prodajale slabo mleko brez predpisanega odstotka maščobe: Ogrin Sabina iz Dekanov, Glažar Marija iz Lokev, Kermac A-lenka iz Marezig, Petelin Mariza iz Devina, Mavhinje, Bonac Antonija iz Šmarja nad Koprom, Furlan Ana iz Černotov, Košane Antonija iz Dekanov, Čak Milena in Mihalič Josi-pina iz Doline, Kocjangič Marija iz Sv. Marije Magdalene. vijo, kar je imelo spet ugodne posledice za utrditev dobrih odnošajev med obema državama in so bile s tem razpršene razne govorice, ki jih je neprijateljska propaganda trosila okrog tudi po naši deželi. Proti koncu meseca je nemški tisk, govoreč o odnošajih z Jugoslavijo, izrecno podčrtal, "da z Jugoslavijo ni nobenih zapletljajev in jih tudi ni treba pričakovati". VISOKO CERKVENO ODLIKOVANJE G. Fr. Kerhne, župnik in dekan v Postojni, je bil imenovan za častnega papeževega komornika. radi južnega vetra — slabo pečen kruh Neki tržaški pek je bil poklican pred sodnika, ker je prodajal slabo pečen, vlažen kruh. Zagovarjal se je: "Priznavam, da je bil kruh slabo pečen, kriv je bil pa tega "široko" (tržaška južna burja), ker je bil zrak prav močno vlažen." Mokrota v zraku pa peku ni dosti pomagala, ker ga je sodnik obsodil na 120 lir globe. NOVA CESTA V ALBANIJI Pred poldrugim mesecem so italijanske oblasti prisostvovale svečani otvoritvi nove ceste, ki gre od Tirane preko prelaza Priska do notranjosti. Cesto so zgradile vojaške tehnične čete. Poročilo pravi, da bo nova cesta rešila važne komunikacijske probleme v tem delu Albanije, ki Lnia lepo panomarom in možnost za razvoj turizma. Gotovo so imeli Italijani drugi turizem v mislih... Jugoslavija pripravljena braniti svojo zemljo Pretekli mesec sta imela predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič in bivši vojni minister general Nedič ob priliki letalskih prireditev v Skoplju značilne patrijotične govore, ki so odjeknili po vsem našem predelu Evrope. v teh govorih sta naglasila, da je južna Srbija prena-Pojena s krvjo junakov, ki so u-stvarjali našo državo in da današnji u&š rod ne bo zaostajal za predniki, bi bilo treba braniti to zemljo. Oba govora sta bila ugodno sprejeta doma in v tujini. dobri odnošaji med Nemčijo in jugoslavijo V preteklem mesecu so bila za obe strani uspešno končana trgovinska Pogajanja med Nemčijo in Jugosla- Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, ■obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 ZOBOZDRAVNIKA dka. samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Prehrana in cene Vlada je bila ves zadnji teden preteklega meseca pridno na delu in se je prvenstveno bavila z vprašanji, ki se tičejo kontroliranja cen in potrošnje raznega blaga, ki se je nekoliko zredčilo in je pokazalo težnjo, da se mu cene neprimerno dvignejo. Vprašanje ljudske prehrane so bila tudi predmet ministrskih posvetovanj in je bilo ugotovljeno znatno zboljšanje pri kontroli nad živilskimi potrebščinami kakor tudi pri tehnični organizaciji oskrbe ljudstva z živežem. V tem oziru je treba s pohvalo omeniti posamezne banovine, ki so v lastnem območju podvzele koristne ukrepe. Naša banovina je ustanovila svoj "Prehranjevalni urad", ki mu predseduje Franc Snoj in ki bo kot samostojna ustanova, podrejena neposredno banu, prevzela nalogo nakupa, shranjevanja in pravilne razdelitve najnujnejših živilskih potrebščin. Naš prehranjevalni urad bo pri razvoju svojega dela nujnostno razširil svoj delokrog in mu bodo prisojene brez dvoma še druge pristojnosti, če bi se izkazalo potrebno, da bi pri cenah ne zavladala red in disciplina, odnosno, če bi se izkazalo, da potrebuje nadzorstvo na pravilno porazdelitvijo živežnih potrebščin še bolj radikalna sredstva. Vprašanja uvedbe kart za nekatere proizvode in izdelke stopa na obzorje vsega državnega gospodarstva. katerega bo nova stavba objela in pokrila. Večino denarja so zbrali pravoslavni verniki, kar pa manjka, pa še upajo zbrati. Ko bo dograjena bo največje-pravoslavno svetišče na Balkanu. znesku 100.000 din. Pri sveča- ša na uvoz parafina. Poslej bo mo- ukrepi proti židom Zelo zaželjen in koristen korak naprej pri čiščenju našega javnega življenja od raznih kvarnih tujih vplivov je napravila vlada z novimi uredbami, ki so bile napovedane, in s katerimi bo Judom onemogočeno sodelovati pri mnogih prosvetnih panogah, kot so na primer tisk, kino, gledališče in radio. Na polju svoje duhovne kulture si mora vsak narod rezati svoj lasten duhovni kruh ter mora imeti voljo in sredstva, da se ubrani razkrajevalnih strupov, pa naj prihajajo od koder koli. pomirjenje med strankami Na čisto političnem polju v preteklem mesecu tli bilo novih razvojev. Po državi so sicer zagnali govorice o nekih spremembah, ki da se pripravljajo toda hrvatski listi, ki so bili v ta nainen pooblaščeni, „ so objavili zelo jasne izjave, da je politični položaj miren, da je sodelóva-nje v vladi v vsakem pogledu slož-up aaj ouiunzBJods muoujodod ui oh ni nobenega razloga za to, da bi se kaj spreminjalo. Politično zanimivo na območju banovine Hrvatske je, da se pripravlja resna borba proti komunistični propagandi in da bodo prišli v sarajevski svet tudi muslimanski Hrvati, ki so člani Hrvatske seljačke stranke, na območju Srbov pa. da se "zbiranje Srbov", kakor to časopisae imenuje, le počasi razvija, marveč da z ozirom na mednarodni položaj tamkaj prihaja vedno bolj do izraza prepričanje, da je treba vladi delati čim manj težav in čim bolj zbirati tvorne sile za ohranitev tega, kar imamo, namreč svoje lastne domovine. govor predsednika vlade svetkoviča v moravski banovini Na seji banovinskega odbora JRZ za moravsko banvino je imel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič daljši govor, v katerem je med drugim dejal: "Na zadnji naši seji sem razložil osnovne smernice naše notranje in zunanje politike. Če bi na kratko povzel to, kar sem tedaj dejal, in primerjal z današnjim položajem, bi vedeli, da v osnovnih smernicah naše politike ni bilo nobenih sprememb in da se je to, kar sem tedaj dejal, tudi v celoti uresničilo. To pomeni da smo hodili v določeni smeri in da smo imeli pred seboj jasno sliko dogodkov iz mednarodne in naše politike. Mislim, da to lahko razumete in odobrite, če upoštevamo, da je mednarodni položaj tak, da imamo povsod okoli nas države, ki so v vojnem stanju, dalje da so razmere na splošno izredne, pa zato smatram, da nam je v takšnih trenutkih nalagala naša dolžnost naše notranje razmere popolnoma urediti. Tu je pri nas nastopilo politično zatišje, ker v izrednih mednarodnih razmerah ni modro, da bi uganjali strankarsko politiko. To bi bilo greh in mi v tem primeru ne bi bili postopali tako, kakor nam naše osnovne dolžnosti do države velevajo. Naša glavna dolžnost pa je obvarovati interese države in naroda. Dolžnost kr. vlade je bila, da v teh viharnih dneh ohranimo naši državi mir. Ljudstvo neprestano sprašuje: "Ali bomo ostali v miru?" Temu vprašanju, ki nam ga zastavljajo po vsej državi, posvečamo največjo pozornost. Hvala Bogu, dogodki so se zdaj prilično izkristalizirali. Mi i-mamo danes jasen mednarodni položaj. Naš položaj je danes tak, da moramo svojo zunanjo politiko še dalje voditi v istih, smereh kakor smo jo do danes, t. j. da se varujemo vsake pustolovščine in vsega, kar bi nas moglo spraviti iz mirnega stanja, v katerem živimo. Zato smo pazili in pazimo na to, da z našimi sosedi ohranimo dobre in prijateljske odnošaje na način, ki je najboljši, t. j. da storimo vse, da se naši gospodarski in drugi odnošaji z njimi v ničemer ne spremene, z ničemer ne skale, ker se v tem smislu tudi njihovi interesi v celoti ujemajo z našimi. To je potrebno ne samo zaradi ohranitve, prijateljskih so sedstvenih odnošajev, temveč tudi zaradi tega, ker je vse naše gospodarsko življenje, vsa naša nacionalna proizvodnja navezana na velika tržišča,naših sosedov. Naša dolžnost je bila tudi z vsemi silami delati na to, da se duhovna edinost našega naroda čim bolj okrepi. Narod, ki hoče živeti neodvisno, svobodno in mirno, mora biti duhovno zedinjen. Moralno edinstvo vsega našega naroda je prvi pogoj za to, in v tej smeri smo storili mnogo." ro v nosti so bili številni odlični predstavniki, med njimi kraljev zastopnik ad.jutant polkovnik Ciril Danda, ministri zunanjih zadev, pravosodja in za javna dela, nemški poslanik von Iieeren in vrsta drugih. E-vangeljsko cerkev sta zastopala berlinski nadškof dr. Heckl in zagrebški škof dr. Filip Popp. Predsednik beograjske evangeljske cerkvene občine je industrijalec Ferdinand Gramberger, načrt za cerkev pa je napravil arhitekt dr. Barklin. pogajanja med jugoslovansko in nemško gospodarsko delegacijo Na Dunaju so se vršili razgovori med jugoslovansko in nemško gospodarsko delegacijo. Nadaljevala se bila poganja o vprašanjih, o katerih so govorili spomladi že na sestanku na Bledu, in sicer o izvedbi spomladanskih sklepov ter o razdelitvi količin lesa, ki ga bo naša država izvozila v Nemčijo, za prihodnje trimesečje. Obenem so skuhali narediti program za izvoz lesa v Nemčijo za daljši čas. Slovenske in-dustrijce je zastopal tajnik industrijske zbornice Adolf.Golia. \ omejitev izvoza gume v Prvo odredbo, ki spada v okvir nadzorstva nad uvozom in izvozom iz naše države, je izdal trgovinski | minister dr. Andrés. Odlok se nana- j gla parafin uvažati saino taka tvrd-ka, ki je registrirana pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino ali pa pri zavodu, katerega ravnateljstvo za zunanjo trgovino pooblasti. Vsi dosedanji uvozniki parafina bodo morali v 15 dneh predložiti ravnateljstvu za zunanjo trgovino svoje prošnje i nvložiti tudi jamčevino 30.000 dinarjev za to, da se bodo držali odredb uredbe o nadzorstvu nad zunanjo trgovino. Vlada je nadalje izdala novo uredbo, s katero je omejila trgovi-noz gumo. Povod za ta ukrep so dale težkoče, ki se pojavljajo pri uvozu gume v našo državo. Od zunaj, čez morje tega blaga ni mogoče dobiti, iz Evrope pa še težje, ker se guma proizvaja iz snovi, katerih pa Evropa sama nima. Obenem je bilo potrebno, da se uvede točno nadzorstvo nad tem blagom, da bi se zaloge pravilno porazdelile in da bi se z gumami v zadostni količini oskrbela tista vozila, ki so zares potrebna vsej javnosti, zlasti pa za avtomobilski promet v krajih, kjer ni železnic. ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? Vaš Božični dar bo dospel pravočasno cerkev sv. save grade v beogradu V Beogradu grade monumentalno pravoslavno cerkev, katera bo posvečena spominu srbskega prosveti-telja sv. Save. Cerkev je začel zidati pokojni pravoslavni patrijarh Varnava. Cerkev bo izredno velika in bo veljala okrog 35 milijonov dinarjev. Zgrajena bo v bizantinskem slogu. Bogato bo okrašena tudi s stebri, katere so nabavili v Italiji. Samo to okrasje je veljalo nekaj manj kakor 3 milijone dinarjev. Stavba raste zelo počasi, kar je razumljivo spričo razsežnosti prostora, Znamenita listina mesta Zagreba Hrvatska prestolnica se pripravlja na proslavo 700 letnice svoje avtonomije. Kakor znano, je bila Za grebu podana avtonomija z znamenito zlato bulo, s katero je kralj Bela povišal Zagreb v kraljevsko, svobodno mesto. V proslavo 700 letnice bo prirejena v Zagrebu razstava znamenitih listin, med katerimi bo zlata bula vzbujala nedvomno največjo pozornost. Zdaj je zlata bula shranjena v nfeki vitrini banovinskega arhiva na Maruličevem trgu. Široka je 36 cm, visoka 41 cm, napisana pa je v latinščini na pergamentu in je še zelo dobro ohranjena. nemci v beogradu bodo imeli novo cerkev Za novo nemško evangeljsko cerkev v Beogradu so bili preteklo nedeljo blagoslovljeni temelji na oglu ulice kneza Miljutina in Drinčičeve ulice. Beograjska občina je brezplačno odstopila zemljišče, gradbeno ministrstvo pa je določilo podpo- Ako želite nakazati denar v Jugoslavijo ali Italijo, pomnite da naš način nakazovanja potom ZRAKO- i PLOVA in BRZOJAVA je najugodnejši. Naznačena vsota bo izročena prejemniku v gotovini brez kakih stroškov ali odbitkov, a Vam bo dostavljena povratna priznanica s svojeročnim podpisom prejemnika-Izkoristite ta ugoden način nakazovanja. Posetite še danes naš Jugoslovanski Oddelek - v katerem Vas bodo uradniki Vaše narodnosti hitro in vljudno postregli. Naš način nakazovanja s povratno priznanico je HITER, VAREN in UGODEN. Izkoristite se vedno ž njim THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562 Alsina 999 - Pueyrredón 175 - Bdo. de Irigoyen 1578 Avda. Oral. Mitre 301 (Avellanada), Córdoba 1223 (Rosarlo) POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST - BRZINA m 10)88-8* ZA POUK IN ZABAVO NAŠI MOŽJE Andrej Smole Kdor je imel priliko sprehajati se po lepi "Dunajski cesti" v Ljubljani, se je gotovo začudil, ko je opazil med večjimi modernimi zgradbaihi tudi manjšo starinsko hišo, v kateri se je nahajala gostilna "pri figov-cu". V tej hiši, v kateri je bila že takrat gostilna, se je rodil 18. ííó-vembra 1800 eden izmed najboljših Prešernovih prijateljev — Andrej Smolé. ' ",it O Andrejevi mladosti in njegovem šolanju nam ni nič znanega. Petleten je zgubil očeta, ki je zapu-i stil sinovoma Andreju in Mihaelu lepo premoženje. Ko se je mati še v tretjič omožila, sta ustanovila zakonca tudi žitno trgovino. Andrejeva mati je bila varčna in prevdatfnu ženska, ki si je v teku let prihrani-; la veliko premoženje. Ni dvoma, da je hotela tudi sinova vzgojiti za trgovca in verjetno je, da se je Andrej izučil predvsem v trgovskih vedah — vsaj po njegovem znanju nemščine, italjanščine, francoščine in angleščine, sklepamo to. Pomagal je materi pri trgovini in potoval v trgovskih zadevah, in ker so imeli nekaj časa tudi pošto, je moral skrbeti za konje, vozila in voznike. Okrog leta 1823 se je zaročil s hčerko bogate ljubljanske družine," a zaroka se je kmaiu razdrla, ker mu povedal, cla se je široko za- oskrbnik. "Če sem so tlačani nemarni, smejal ter dejal: ali bi bili osli, ko bi mi pridno delali brez plačila, in ko sem mu povedal, da je dobil komaj polovico desetine, se je neumni) zakrohotal ter dejal: Boga hvalimo da so nam to dali, saj jim nismo nič posodili." Ker je bil vedno v skrbeh za "nepričakovane goste", se ne smemo čuditi, da je včasih zmanjkalo denarja celo zá ^ol. Leta 1839 je prodal gradič in se pčeseHl v Ljubljano, kjer ga je že naslednje leto 31. nov. 1840 zadela kap, v navzočnosti prijateljev, ki jih je bil povabil na večerjo. Umrl je v rokah Prešerna, ki je sestavil mrtvemu prijatelju parte, prvi slovenski parte v Ljubljani. Te je slika veseljaškega in tragičnega življenja "bratca Andreja". Kakšno je bilo njegovo duševno lice? Kaj je družilo njega,s pesnikom Prešernom? To je Smoletov idealizem, ki je iskal po svetu "brato-ljubja altarj.e", njegova vdanost slovenski zemlji. Slovenstvo in člo--večanstvo, to je bila njuna notranja prijateljska vez — poleg mate-rijalne pomoči, ki je bila Prešernu mnogokrat potrebna in dana. Smolé sam ni imel pisateljskega daru, a bil je že v mladih letih vnet za slovensko kulturo in slovensko književnost (Zois), podpiral študen- ponosni in "trdi" Andrej ni mogel I te> prigovarjal svoje znance in pri- in ni hotel izpolniti zahtev staršev svoje izvoljenke, ki so hoteli preizkusiti njegovo stanovitnost. Nič čudnega — saj Andrej je bil že takrat "priznan" veseljak, ki je ljubil draga ter dobra vina in dekleta. Po ponesrečeni zaroki je nadaljeval Smolé svoje veseljaštvo, ki je doseglo vrhunec in konec na šumni svatbi Antona Čopa: "V pondeljek 18. junija 1827 se je pričela čopo-~ va svatba, na kateri je bil za dvu-ga Smolé. Ženin si je bil najel piskače od vojaškega poveljnika za yes teden, a vrnili so se šele v sredo v vojašnico — vsi vinjeni." A Smoletu je trajala še prekratko. V četrtek je dal pojedino na strelišču, kjer so popili za 200 godinarjev "ekstra-vina". Nekaj dni pozneje pa je že prišel Smoletov faliment. Zbežal je v inozemstvo; sodnija pa je napovedala konkurz nad vsem njegovim premoženjem. Proti koncu 1831. leta se je vrnil' v Ljubljano — bolehen. Njegove dolgove je bila poravnala mati, ki mu je kupila hišo na Bregu, gradič Prežek pod Gorjanci in določila zanj glavnico 12.000 goldinarjev, od katerih je smel rabiti samo obresti. A tudi na Prežku se ni pokazal gospodarja, kakor pripoveduje njegov KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernic DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires Ruska vojska v naših krajih Šele v začetku XIX. stoletja, v j Omenil bi tu majnen' 47 militrov dobi Napoleonovih vojn, je pri Slo-1 dolg bronast križec, ki ga je lahi vencih zraslo zanimanje za Ruse in našel neki učenec na Hajdini in ga jatelje, med njimi tudi učenega Matijo Čopa, h književnemu udejstvo-vanju in se jezil ob neuspehih, da so "Kranjci taki zaspanci". Imel je smisel za višjo književnost, zbiral knjige, slovenske in tuje, ki so bile v kakoršnikoli zvezi z našimi kraji. Zbiral je slovenske narodne pesmi, od katerih jih je nekaj izšlo v tretjem zvezku "Čbeliee", ki jih je za tisk pripravil Prešeren, med temi tudi ona čudovita pesem o "lepi Vidi". Tudi za četrti zvezek "Čbeliee" je imel pripravljenih sedem pesmi, a so morale izostati radi ljubezenske vsebine. Nameraval je izdati svoje in od Val. Vodnika nabrane narodne pesmi v posebni lični knjižici. Postavil si je čisto določen književni program; izdajo slovenskega političnega in leposlovnega lista, izdajo starejših slovenskih proizvodov ter njih pomnožitev s prevodi dramatičnih del. Ko se je vrnil s Prežeka je z mrzlično naglico začel izvrševati svoj program. Dvakratno prošnjo za izdajo "Ilirskih novic" in literarne priloge "Ilirskega Merkurja" je cenzura neugodno rešila; pač pa je še utegnil izdati ponatisk Linhartovega "Matička", Val. Vodnika "Pesme" in lastni prevod angleške komedije "Varhu". Vse tri knjige so izšle leta 1840. Za natisk je imel pripravljeno Linhartovo "Županovo Miciko" in dva prevoda, a smrt je prestrigla komaj začeto {lelo. Živel je v časih, ko so bili redki možje s svobodnim mišljenjem in šel redkejši so bili oni, ki so ljubili in gojili zaničevani jezik kmetov, hlapcev ter dekel. Težko je bilo njih delo, stali so v nepremostljivem nas-protstvu z gosposko, z Metternicho-\o birokracijo in z idejno zaostalostjo inteligence. Bila je nevarnost, da popolnoma zamre zanimanje in delo za mlado slovensko književnost in tradicije Zoisove dobe.1 Da se to ni zgodilo, za to se imamo zahvaliti tudi delu Prešernovega prijatelja, njegovega "bratca Andreja". njih poznejše zmagoslavje leta 1812. je navdušilo npiogo naših pisateljev in narodnih buditeljev. Leta 1799. sp če zvezale proti Napoleonu Anglija, Avstrija in Rusija ter začele skupno drugo koalicijsko vojno proti Franciji. Po medsebojni zavezniški pogodbi je hitela velika ruska vojska Avstrijcem, katerim se je godilo v Italiji precej slabo, na pomoč. Korakala je v dveh velikih oddelkih skozi Štapersko, prvi , po dolini veke Múrice čez Leoben in Judenburg, drugi pa skozi Spodnjo Štajersko. Vodil jih je sam slavni ruski general Suvorov, edini vojskovodja, ki nikoli' ni izgubil nobene bitke. V severnih krajih so se Rusov, čeprav so bili njihovi zavezniki, strašansko bali, kajti raznesla se je med ljudstvom govorica, češ, da ruski vojaki žro celo mlado deco, a kmalu so se prepričali, da je bil njihov, strah prazen. Povsod so jim nudili dobro preskrbo in zato se je tu-didtajn yršil prehod čet brez večjih težav, Nas pa zanima bolj južni del ruske vojske, ki je prišel iz Rusije čez Madžarsko na .Spodnje Štajersko. Štirje manjši oddelki so šli tudi skozi Središče. Teden dni je bilo tam vsepolno ruskih vojakov. Dne 1. junija 1799 je pod vodstvom general-majorja Kašina prišlo v Središče 2241 mož, za njim 2. junija pod ge-neralmajorjem knezom Volkonskim 2196 mož, 3. junija pod generalma-majorjem Mavorovom 4030 mož in končno 4. junija pod generalmajor-jem Rechbinderjem 2554. Meseca julija je za njimi pripeljal major Stachelberg še §Q5 mož, ki so bili bolni ali so med potjo opešali. Velezaslužni ptujski zgodovinar Simon Povoden, ki je na lastne oči videl in doživel prehode ruskih čet skozi Ptuj, porpča v svoji kroniki mesta Ptuja ("Bürgerliclies Lese-buch) v I. delu¿jz leta 1821 nasled- 11 je: „ . . Ruska velika noč na Hajdini "Leta 1.799. nas je iznenadil prihod 14.000 ruskih kozakov, ki so pojoči hiteli s svojim topništvom, mu-nicijskimi in bolniškimi vozovi skozi naš Ptuj ter si postavili na Hajdini svoje vojne šat^e. Prav zapráv je videl Ptuj v enajstih letih trikrat ruske narode, morda jih je tudi že prej zelo redko ali sploh ne. Najraje so jih sprejeli baš v letu 1799., ker so hiteli kot-pomožne čete v I-talijo Avstrijcem na pomoč. Ptujča-ni so bili zelo prijetno presenečeni, ko so Rusi dne 5. junija praznovali svoje pravoslavne binkošti s svečanim bogoslužjeip pri Sv. Martinu na Hajdini. Še bolj so se začudili, ko so dobrosrčno ponujali vsem.prisotnim male blagoslovljene kruhe za majhen dar. Najbolj smo občudovali mnogo ceremonij, ki jih prej nismo nikoli videli. Mnogo svetih podob v težkih srebrnih okvirjih je bilo postavljenih in so prav lepo krasile stene poljske kapele. Po tridnevnem počitku so veselo nadaljevali svojo pot k cesarski armadi v Italijo." oddal ptujskemu muzeju. Križec je vsevprek okrašen z ruskimi pišnieh-kami, z nekim blagoslovom. Po'lepotnem okusu in načinu izdelá've spada V tedanjo dobo. Verjetno je, da ga je takrat izgubil rilski vojak. Morda bi nam ta in druge najdbe mogle označiti kraj ruskega taborišča. Tudi v naslednjih letih srečujemo večkrat v naši okolici ruske čete. Neki zapisnik v središkem arhivu nam pravi, da so se leta 1808. mudili ruski vojaki v Središču. O teln je bil sestavljen 8. marca natančen zapisnik, .iz katerega izvemo, da so bili tam vojaki iz polkov Kosólóv-ski, Dobrovski, Korinski, Videbski in Kalavanski. Morda so to bili 'še ostanki iz leta 1805. in 1806. Zapisnik nam tudi pove, da pri komrn v katerih hišah so bivali oficirji'in moštvo in koliko so potrošili zaiñé-so in-'kurivo. Vsega skupaj je bi Iti v 1!§9u8(:ub|sbii ;01[0i[0 ut nosipoil^ častnikov in 1887 mož. Le 14 hiš je bilo prostih vojakov in častnikov, ker so bile pretesne ali revne. (Pi*. Kovačič, Trg Središče, str. 344-45). O teh vojaških nastanitvah piše titdi dr. Jos. Muršec (roj. 1807 v Bišu' v Slovenskih goricah) v svoji rokopisni avtobiografiji: "Pet let starega so me mati poslali k županu, očetu Simerlu, po vojake, katere bi imeli prenočiti, da bi jih domov privedel. Oča pa so morali z vozom po vojaško spravb. Smehljaje in muzaje stopa 12 ruskih; vojakov za menoj — svojim velikanskim vodjom. Prišedši ž njimi k plitvemu potokecu ga bos prebredem, vojaki pa so prek in še noter skakali in se radostno smejali... Že dijak sem onih dvanajstero Rusov nekikrat omenil; oča so pristavili: "Z Moskoviti smo lahko govorili." Nadalje nam pripoveduje Raflbt slav Razlag o Kolomanu Kvasu (ipj; 1790): "Prvo ga probudi slučaj, da se godiiie 1807 sastane s rusklnii štsir jersku prolazecimi vój'áci, s kojitru se podobro sporazumi naš narod." Celo ruske mornarje je videl Ptuj Končno nam omenja Simon Povoden v isti kroniki še nekaj drugih prehodov ruskih čet skozi Ptuj in okolico ter nadaljuje-. ve, se dvigjrj^n^po^li sko-atanjsko, Spodnjp, . Štaj#r$io, za-niti o cali v Benetkah, počivali v bližini Padov zi Ki Ogrskoiin„Galicijo, da bi se združili s svojimi vojnimi tovariši v Molda vi ji." Česar vestni kronist ni mogel pisati niti o svojih rojakih, katerikoli drug: vojski, ki je korakala skozi Ptuj, je zapisal ob koncu svojega poročila o Rusih: "Vse moštvo je bilo oblečeno po evropsko, je bilo vedrega lica, je plačalo vse na roko, bili so mirni t svojih bivališčih in ni napravilo ničesar, kar bi jih bilo osramotilo." Za naše gospodinje Nasveti Madeže surovega sadja spraviš iz perila z razredčenim salmijakovim cvetom. Pomoči madežaste dele v to tekočino, pusti jih par hipov v nji, potem izplakni perilo v gorki vodi. Ako madeži ne izginejo, postopanje ponovi. Tudi kislo mleku je dobro sredstvo proti madežem od sadja in vina, ako niso že zastareli in perilo med tem še ni bilo oprano. Torej še preden pereš madežasto perilo, namakaj madeže v kislem mleku, potem peri perilo kakor navadno. Sukno očistimo madežev, ako ga operemo v sledeči vodi: v 25 1 vode prekuhamo 250 g panamskega lesa, v prirejeno prevrelico kanemo kakih 20 g salmijaka. Plavilo je strupeno. Ako pride v kri, se zastrupi, zato je treba paziti in ne plaviti, kadar imamo rano na prstu. Zdaj pa poglejmo močno poplavkano perilo; na njem ležimo, vanj se oblačimo. Koža se poti, koža ima razpoke, pa leze vanjo strupeni, Perilo, ki ni prano doma, navadno ni čisto oprano, ampak do-brg, plavkano, ker zakriva plavilo sivkastó barvo. Čisto perilo pa je lepo belo in vsakorat ne potrebuje plavkanja. Kolikokrat imamo ranjen nos ali ustnico in se brišemo s takim poplavkanim robcem, noš pa se nam noče zaceliti, a se ne zave-'damoi zakaj iife. ' Plesen odpravite iz perila: če niso plesnivi madeži že prejedli tkanine, jih odpravite, če operete dotično tkanino v lugu, ki mu pridenete še nekoliko pepelike. Izplaknite perilo in ga belite, še nekaj časa na zraku, i in soncu. — Ali namakajte plesnivo I perilo nekaj ur v sirotki, potem pa 'Medtem ko so si Dunajčani na-- ga na navedeni način operite. Sveže pasli svojo radovednost na svečanostih, katere so leta 1810, povsod prirejali v čast poroke cesarske hčerke -Marije Luje z Napoleonom, je Ptuj videl prvič ruske mornarje, ki so bili pomešani z linijskimi četami. Bilo jih je približno 5000. Izkrcali so se deloma v Benetkah, deloma v Trstu, prodali tam svoje brodove Francozom in potem kora- madeže lahko odstranite tudi s tem, da namakate perilo v kisu ali pa v raztopmi 20 g limonove kisline, pomešane v enem litru vode. Nato perilo izperite, požehtajte ter zopet izperite. Ako treba, ga belite še na soncu. Noge vas pečejo? Vlijte v manjši umivalnik približno 2 1 hladne vode, ki ji primešajte Vé 1 vinskega 8 i k x« i>sr< MWC ::«t: >»>■; >;«•.. >se< >s»: AKO HOČLTE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. G ODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Že: ske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specialisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične «a; stoj i enako oddaljena od Plaza Once in Congreso. Omnibusi 66 in 22, tramvaj 84 in 21 ter kolektiv 26 tečejo prav mimo cerkve. Od vseh strani pa so ugodne zveze, ki pustijo na Rivadavia, Pasco, na Entre Rios in Belgrano (4 kvadre vstran). Za naprej se v zadevi krstov in porok lahko zglasite v tej cerkvi. Doma bom vsako dopoldne do desetih, ob nedeljah do devetih. V ponedeljek, sredo in petek bom na splošno odsoten, v torek, četrtek in soboto me je dobiti doma. Za spoved je prilika vsak dan dopoldne in v soboto zvečer. Gornji naslov je za naprej tudi uredništva Duhovnega Življenja. Torej: Pasco 431, Tel. 48-3361 in 48-0095. 24. Nov. Maša na Avellanedi za Antona in Frančiško Repič. Molitve na Paternalu. Za Frančiško Mezgec bo sveta maša v cerkvi Santa Rosa ob 12 uri 24. novembra. 1. dec. Maša v spodnji cerkvi Santísimo Sacramento ob 10.30 za Josip Brundola. Molitve se ne vrše, ker, se vrši proslava izseljenske nedelje s prireditvijo "Slovenskega doma" v dvorani Alsina 2832 (Plaza Once). Izseljenska nedelja in narodni praznik Zedinjenja se praznujeta letos skupno. Pričakujemo zatorej vse rojake, ki ne boste kakorkoli brezpogojno zadržani, da se boste vdele-ždi svete maše v spodnji cerkvi de Santísimo Sacramento. Povabljena so vsa slovenska in jugoslovanska društva sploh in letos računamo tudi s prisotnostjo članov društev Cankarja in Ljudskega odra, ki so tudi podpisali spomenico za skupno proslavo praznika, Zedinjenja. Vsi prav dobrodošli v nedeljo pri sveti maši ob 10.30 v spodnji cerkvi del Santísimo Sacramento, San Martin. 1039. Janez Hladnik ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 205 Vsako visoko službo je dobila družina Orlov. Vsako odlikovanje je moralo krasiti njihova prsa. Nekega dne pa se loti Katarine strašna jeza, — Orlov je zopet zahteval od nje veliko vsoto, češ da mora plačati dolg svojega brata. Katarina ga zavrne. Toda on stopi k njej, jo prime za roko, jo stisne kakor s kleščami in zakriči: — Katarina, svarim te, ne nasprotuj mi, — kajti jaz sem te dvignil, jaz te tudi lahko uničim! — Vedi pa: Dovolj mi je, ne bom večno nastopal v ulogi zvestega sluge! Jaz hočem biti več, ako ničesar drugega, želim vsaj, da boš vedno moja! t.¿ Kaj je on zahteval od nje? Oh, ona bi ga bila v tem trenutku zabodla, če bi imela bodalo pri roki. Orlov je zahteval od nje, da se z njim poroči, ravno tako kakor je storila carica Elizabeta s svojim ljubimcem Razumovskim. Katarina je ostrmela, ko je to slišala. Prvikrat je začela premišljevati, kako bi se rešila tega človeka. Toda že preveč je prišla v njegove mreže in se ga ni mogla tako enostavno rešiti. Mrzlo ji je Orlov odgovoril, da bo °l>javil, da mu je Katarina ukazala, naj ubije njenega moža Petra III., Se bo odklonila njegovo prošnjo. — Če boš to storil, boš lagali — mu je zakričala Kattfrina v obraz. — Laž, ki jo vsi verjamejo, ni laž, JÍi»lpr!)¿adiiokrvno odvrnil arof Orlov. — Nato pa se ji je vrgel pred noge in jo začel strastno zaklinjati, °aj ga ne zavrže. Prisegel ji je neomajno ljubezen. Česar pa ni mogla sila storiti, to se je posrečilo njegovim solzam in ljubezni. Neke noči sta se Katarina in Orlov poročila. Toda ta tajna poroka je zopet zahtevala žrtev, novo človeško življenje! Neke noči sta šla v kapelico, nedaleč od Moskve. Tam ju je pričakoval menih iz Njevskijevega samostana. On ni vedel zakaj gre, toda bil je dovolj zvest svoji dolžnosti, da je prišel o polnoči v kapelico, ko je prejel anonimno povabilo. Tam je našel grofa Orlova, ki mu je sporočil, da je določen, da poroči njega in carico. Menih je bil mladenič blagega in pametnega obraza. Katarina ne bo nikoli pozabila, i kako jo je pogledal,( ko je slišal Or-lovo zahtevo. Toda on je bil ubogljiv menih, povesil je glavo in stopil k oltarju. Katarina in Orlov sta pokleknila in menih ju je blagoslovil. Cela ceremonija je bila kmalu končana. Komaj pa je nesrečni menih izrekel svoj zadnji amen, komaj je zapisal v staro cerkveno knjigo poroko, se je zgodila nova strašna stvar. Nenadoma je slišala Katarina žvenket. orožja, korake surovih vojakov. Orlov prime Katarino za roko in jo potegne za oltar. Tam ji ukaže, naj se skrije za nekaj minut. — V božjem imenu, kaj se je zgodilo? — je kriknila Katarina. — V cerkvi vidim baklje, — blesk orožja — to je vendar onečaščenje svetega kraja. — Orlov, ti veš več, priznaj mi, ali so prišli ti ljudje v cerkev na tVÜjo zapoved? — Nimam vzroka, da bi tajil, — ji je odvrnil grof Orlov. Vse to se vrši v tvojem interesu, velika carica ! vsak dan molimo, ln če ne morejo ničesar poslati, vsaj en pozdrav, prijazen očetov pozdrav, naj nam pošljejo, da bomo vedeli, da nas niso pozabili, da nas niso zatajili. Povejte jim, da sem jaz že 17 let stara. Da sem imela ponudbo da bi se omožila; pa se nisem mogla, ker ne smem zapustiti malih bratcev in sestric. Povejte jim, da je bil Jožek bolan, da nam je skoraj umrl, ker nismo imeli ne za zdravnika ne za zdravila in še sedaj ne more kaj pomagati. Franca in Rezika se pridno učita, Tonček je že bil pri prvem svetem Obhajilu, Angelca bo šla pa to leto. Povejte atetu, da bi mi že vsi pomrli, če bi nam ne pomagala botra Reza. Povejte atetu, da vsak dan čakamo njihovega pisma, vsaj prijazne besede, če nam že ne more nič pomagati, ko bi nam tako prav prišlo, da bi se Jožek preje opomogel in nato kaj izučil, da bi lahko pomagal svojim bratcem. * Takole se glasi pismo, ki sem ga nedavno prejel iz neke vasi na Dolenjskem. Prosim vas, dragi bralci, kaj naj sodi pošten človek o takem možu in očetu! Zares se trga človeku srce bridkosti in ne bi mogel verjeti, da je mogoče kaj takega! Da je mogoče, da je človek tako živalski, tako brezsrčen, da kar tja v en dan pozabi na tako velike in svete dolžnosti, ki pristojajo očetu in možu! In vendar, koliko je v tej deželi takih mož in očetov! Izseljenska nedelja! To je klic domovine, klic svojcev, ki so ostali doma zapuščeni. Klic žena, ki so ostale doma "vdove", ker je moža vzela tujina, ga izneverila, ga izpridila, mu vzela poštenje, iztrgala vero.... Klic žene, katera sama čaka doma moža, kateremu je tujina izpila živ-ljensko moč, ki s svojimi otroci hrepeni po možu in očetu, kateri je z zlatimi sanjami šel v Ameriko, upajoč da bo rešil dom razvaline, pa je še sam sebe zapravil in svoje zdravje zgubil. Klic domovine tistim, kateri so zavrgli svete dobrine .večnih resnic, zavrgli vero, zapravili upanje, pohodili ljubezen, in iščejo vrednost živ- V tem trenutku zaori po mali cerkvici strahovit krik. Katarina odrine Orlova, ki ji je hotel preprečiti pot. Ko je stopila na prag, je zagledala strašno sliko. Šest oboroženih vojakov je planilo na nesrečnega duhovnika in so ga tlačili v platneno vrečo. Čeprav se je nesrečna žrtev branila z mladeniško močjo, se vendar ni mogla upirati veliki premoči. Kmalu je izginil v veliki, sivi vreči. Nato so jo zavezali in odnesli po-požnega duhovnika kakor kos blaga iz cerkve. Nekaj trenutkov pozneje je že slišala carica peketanje konjev, ki so se hitro oddaljevali. — Kaj pomeni to? Orlov ji je na kratko vse pojasnil. ■-->- Na vsak način je potrebno, da ostane najina poroka tajna. Ta menih pa bi lahko kaj izblebe-tal. Zato sem sklenil, da ga bom odstranil in poslal v Sibirijo ,kjer bo izginil v kakem rudokopu. Orlov je vzel s seboj tudi poročno knjigo iz cerkve in jo je dolgo časa hranil v svoji palači. Vsi ti dogodki so se z bliskovito 1 naglico vrstili pred Katarininimi očmi. Spomnila se je Orlova in vseh dogodkov, ki so bili z njim v zvezi, — spomnila se je vseh nevarnosti in triumfov,' — carjevega umora, — njenega kronanja, — življenja z Or-lovom. Za hip se je spomnila tudi vseh tistih mladih ljudi, ki jim je poklonila svojo ljubezen, ko je spoznala, kako brutalen in okruten človek je grof Orlov. V tistem času se je spoznala z nekim mladi mNemcem, ki ga dolgo ni mogla pozabiti. Vse to se je zgodilo mnogo prej, predno je spoznala Aleksandra Po-temkina. Nekega večera se je vršila v zimski palači v Petrogradu sijajna svečanost. Navzoči so bili vsi diplomati in zastopniki tujih držav, vsi ugledni ruski dostojanstveniki in velikaši, državniki in generali. Pred glavnim vhodom zimske palače je stala straža. Nenadoma prijezdi na znojnem in zaprašenem konju neki mladi liuzar. — Jaz moram k pruskemu poslaniku! — vzklikne huzar in razjaše konja. — Sedaj ne moreš, — sedaj né seme nihče v palačo, razen če lahko dokaže, da je povabljen. — Človek, gre za važno stvar, — ne brani mi, pusti me v palačo. Te odločne besede mladega huzar-ja so delovale. Vojak pokliče častnika. Ko je ta slišal, kaj huzar želi, je zmajal z glavo. —To ne gre, dragi moj, — reče častnik prijazno. — Pruski poslanik je pri carici. Njeno Veličanstvo je priredilo nocoj svečanost, katere so se je udeležili vsi tuji diplomati. Kdo te pošilja? i — Kapetan grof Stein! Častnik ga iznenadeno pogleda. — Ah, kapetan, ki ga je poslal pruski kralj na dvor Njenega veličanstva, carice Katarine? — Da! — Ali je važna stvar? — ln še kako, gospod kapetan! Od tega je morda odvisno življenje mojega gospodarja. Častnik se prestraši. — Pojdi z menoj, — poskusil bom! — odgovori. Huzar stopi s častnikom v zimsko palačo. Vzpenjal se je po vstopnicah, ki so bile obložene s preprogami, prišel je v prVo nadstropje iri naposled se je nahajal pred nekimi visokimi vrati. — Počakaj me tukaj! I Huzar je bil strašno truden in sede zato v neki naslanjač, ki se je tam nahajal. Čez deset minut se je častnik vrnil z nekim bogato oblečenim dvor-janikom. To je bil dvorni ceremonijal, grof Šuvalin. —Česa želiš? — vpraša jezno. Huzar ponovi še enkrat svojo prošnjo. Ko je grof slišal, kaj je huzar dejal, se obrne h kapetanu in mu reče: — Povedal bom grofu, morda bo on dovolil huzarju da sme stopiti pred nemškega poslanika. On pokliče mladega vojaka. Huzar je zopet šel skozi nekoliko velikih, prekrasno urejenih soban, ki so bile okrašene z lepimi slikami. Dvorni ceremonijal se naposled ustavi in reče: — Tukaj čakaj! Huzar sede. Glazba in pogovor sta se razlegala iz velike dvorane. Sedaj gotovo ni bil več daleč od družbe, ki je bila zbrana okrog carice, i Končno, čez deset minut se pojavi dvorni ceremonijal, ki mu je sledil neki mladi, mrki častnik, oblečen v uniformo carske garde. To je bil poveljnik zimske palače. Še iz prejšnji hčasov je bil osebni sovražnik grofa Steina, ki bi moral sedaj priti na ruski carski dvor. Knez stopi k huzarju, ki je strumno pozdravil. Dolgacki ga je pozorno opazoval. — Česa želiš? — Gospodu pruskemu poslaniku moram izročiti pismo svojega gospodarja. — ičdo je t'toj gospodar? — Grof Wan Stein, kapetan Njegovega Veličanstva pruskeg|| kra- Grof Dolgacki prebledi, ko je slišal to ime. — Ali je tvoj gospodar v Petro- SLOVENSKI LEST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSOECIJ Svetoslav Minkov: STRIČEK MESEC Vneki knjigarni je stala visoka steklena omara. V tej omari so tiho in mirno živeli najrazličnejši predmeti. Bili so to črnilniki, peresni-ki, radirke, svinčniki in noži, steklenice in majhne rdeče punčke nasmejanih lic in kaj še vse drugega! Skratka, človek je tu mogel najti vse, kar se prodaja v knjigarnah. ( Prav zdajle kajpada moram povedati, da je v stekleni omari ležal z vsemi drugimi predmeti tudi en sam čudovit svinčnik, zaprt v tesno škatlo iz lepenke — čudežen dolg svinčnik z ostro konico. Če bi slučajno prišel ta svinčnik v vaše roke, draga deca, bi prav gotovo narisali z njim nekaj nad vse krasnega: kakšno hišico, kakšno račko ali pa cvetlico. Toda svinčnik ni maral čakati, da pridete v knjigarno in ga kupite, sklenil je, da bo šel sam po svetu in postane umetnik brez vaše pomoči. Kako se je to zgodilo in ka jje bilo pozneje — to boste zdajle izvedeli. Le odprite ušesca in dobro poslušajte, da boste lahko pozneje pripovedovali vso to povest od začetka do konca onim, ki je niso slišaii. In tako je nekega večera naš svinčnik, ki ga bomo odslej imenovali striček Mesec, ker je imel na enem koncu vrezan majhen zlat po-lumesec, poskočil v svoji škatli in zaklical: "Taki modrijani, kakršen sem jaz, se ne dajo zapirati v steklene omare! Pobegnil bom in šel iskat sreče po širokem svetu!" Ko je to izgovoril, je padel stric Mesec iz škatle in se zadel ob kupček vodenih barvic, ki so se glasno razletele na vse strani in zbudile ostale predmete v stekleni omari. "Kaj, ali je potres?" je prestrašeno vprašala punčka, ko se je postavila na noge in razgrnila papirnat šotor. "Ali se je nemara vtihotapil kakšen tat?" — je dejal kompas in se tako razkoračil, da se mu je iglasti vrh zabodel v debelo sivo brisalko. I Mladinski kotiček "Oh, oh, kdo me je zbodel!" je zastokala brisalka, se prevrnila od bolečine in udarila zamašek stekle-ničice s tušem. "Cink! Cink! Cink!" je po kitajsko zapela stekleničica, ki mu je zamašek poletel tja do nasprotnega konca omare, kjer je dremala veil-ka steklena sova. "Policija!" je iz vsega grla za-piskal revolver, ki je hotel napraviti red in mir. Tedaj se je naš junak, striček Mesec, naslonil na stekleno steno omare in izpregovoril naslednje modre besede: "Pomirite se, predragi prijatelji! Ni potresa, noben tat se ni vtihotapil k nam. Nocoj odhajam na dolgo pot in v temi sem se iz neprevidnosti zadel ob kupček vodenih barv, ki so zakrivile ves ta šum. Vedite, da nočem več izgubljati časa v tej majhni knjigarni, kjer me najbrže nihče ne bo kupil. Zaradi tega sem sklenil oditi po svetu kot svoboden umetnik, da se radujem v življenju in narišem vse, kar je lepega. V mojih slikah bo vse sonce, ptički in cvetje in metulji. Če boste kdajkoli slišali, da sem postal slaven in so me nagradili z medaljo, se poveselite iz vsega srca, dragi moji prijatelji, da ste bili vredni ležati v isti omari z mano!" Predmeti v omari so se začeli premikati, zaslišalo se je šepetanje, nekaj je zaškripalo in zapokalo, električna luč je zasvetila in glej, velika sova iz črnega stekla, ki je doslej spokojno dremala, je zakašljala, si važno kakor kakšen profesor popravila očala in s hripavim glasom zaklicala: "Dragi striček Mesec! V imenu vseh tvojih dosedanjih sostanovalcev v stekleni omari ti želim srečno pot in vse najboljše v tvojem novem življenju! Bodi pogumen in glej, da boš narisal sonce z rogovi in s papri- ko v ustih, kajti sonce je moj največji sovražnik! živijo!" "Živijo!" — so ponovili vsi predmeti v omari in se začeli poslavljati od Meseca. Celo debela siva brisal-ka je pozabila na večno sovraštvo, se mu vrgla okrog vratu in ga začela solznih oči poljubljati. "Oprosti mi, če sem te časih jezila!" mu je rekla. Hotela sem le brisati tvoje pisanje. Takšen je pač moj posel!" "Odpuščam ti!" :— je velikodušno odvrnil striček Mesec in ko se je še enkrat priklonil pred starimi prijatelji je nalahko privzdignil pokrov omare, se pazljivo spustil po steni navzdol, da si ne polomi konice in električna luč mu je posvetila proti vratom, in nekaj sekund pozneje je bil svinčnik že zunaj. Vso noč je prebil Mesec na hladnem pločniku. Trepetal je od mraza, a moral je potrpeti. Šele ko je zjutraj posijalo sonce in s toplimi žarki ogrelo zemljo, je prišel malo k sebi in se razgibal. Okoli njega so hodili ljudje, toda nihče ga ni opazil. "Pozabil sem vzeti blok," je pomislil Mesec sam pri sebi. "Nič zato, bom pa risal po stenah hiš." In zagledal se je v drevo, ki mu je stalo nasproti in ki so mu po vejah prepevale ptičke. "Glej, kakšno srečo sem imel! Ves dan mi bo šlo vse po sreči!" je nenadoma zaklical neki glas in naš junak začuti, da se ga je nekdo dotaknil in ga dvignil visoko v zrak. Neznan človek je držal Mesec v svojih rokah. Bil je prodajalec zelenjave in je baš potreboval svinčnik. Položil je potepuha v svoj žep in krenil dalje, porivaje pred sabo voziček, poln krompirja in čebule. Morda je minila ura, morda dve — kdo bi vedel, tedaj je vzel prodajalec Mesec iz žepa, odprl umazan zvezek in hotel nekaj zapisati vanj, Mesec je vzdihnil in konica se mu je zlomila, človek pa vzame iz žepa nož in ga ponovno priostri, kajpada ne tako kakor delajo to v knjigarnah, temveč povsem grobo. Nato je naš mučenik spet izginil v prodajalčevem žepu. '' Ne, pobegnil bom! Risati moram sonce si pravi striček Mesec, preluknja gospodarjev žep in skoči na pločnik. Pa kmalu ga je našel drugi človek, ki ga je pobral,in priostri. Mesec pa je pobegnil tudi od njega, pa kmalu ga je našel tretji gospod, potem četrti, peti in tako naprej. In vsak ga je ostril, da je postajal vse manjši. "Moj bog, kdaj bom lahko risal sonce, ptičke, metuljčke? Ničesar ne bo ostaio od mene!" je vzdihoval ubogi svinčnik. In res je čez nekaj dni postal Mesec povsem neznaten. Od lepega dolgega svinčnika, ki je hotel postati slaven in dobiti medaljo je ostal le čisto majhen košček. Zadnji človek, ki se ga je poslu-žil, je bil neki mesar Ta ga je pobral s svojimi od krvi umazanimi prsti in ko je napisal nekaj številk, ga je vrgel na smetišče. Da, takšen majhen svinčnik ni bil več za rabo! In prav tu se konča povest o Mesecu, kdor je ni razumel, naj jo prebere še enkrat. Marica: Materin grob Ni vstalo še na polju jutro zlato —- [mati, vse v globokem snu še spi. Na grobu tvojem zapuščena — mati, pa osamljena tvoja hči ihti. Vse so prerasle steze že, ki vodijo do tebe mati, da noge vse krvave so, ki trnje jih bodeče je ranilo. A vse premagala je želja koprneča,- da preden v svet odidem, še enkrat ti zrahljam gomilo. Tako na vseh grobovih cvetje danes se košati, kot da sam bi grob cvetel. A náte mila moja mati, vsi so [pozabili, Tvoj zapuščen je in obrastel vsega je plevel...... Saj tudi jaz sem k tebi prišla praz- [nih rok Samo en cvet rdeč ti nanj bom [položila,. še tega videl bo le Bog. Če z venci dragimi bi grob ti okrasila in lučic pisanih prižgala,-korak bi tu ustavil marsikdo... Ker pa brez rož je in ves zapuščen, ne pogleda ga nikdo. Le jaz prebridko čutim, da pod črno to prstjo spi srce trpeče žene, zato na grob tvoj položila cvetja [bomr ki nikdar ne ovene.... Molitev — naj bo venec drag in prošnja k Bogu zate mesto lučk pri tebi bo gorela. S tem ti krasila bom tvoj grob [dotlejr dokler bom živela! gradu? — vpraša on. — Še ne, Visokost! — Še ne! — Zdelo se je, da je knezu odleglo. — Daj mi pismo! Sam ga bom odj nesel pruskemu poslaniku. Toda huzar zmaje z glavo. — Dobil sem strog ukaz, da ga smem izročiti edino le gospodu poslaniku, njegovi ekscelenci knezu Wolfu! — Pes! — zakriči knez Dolgaski-— Daj mi pismo! — Ne dam! To besedo je mladi huzar izgovoril ostro in odločno. — Ali hočeš, da te vržem v Petro-pavlovsko trdinjavo? — zakriči jezno. knez Dolgacki. — Ti moraš ubogati, kadar se ti ukazuje. — Ne morem! Moj ukaz je drugačen. Knez zaploska. Sluga vstopi. — Pokliči štiri kozake! — ukaže knez. i-, j^tiJki Sedaj je huzar vedel, da mu bodo s silo vzeli pismo. — Za vraga! — pomisli on. — Banda! Sedaj vam bom pokazal! Predno se je knez zavedel, je huzar pobegnil i/, velike dvorane. On odgrne zaveso in hiti mimo preplašenega služabnika, ki se je tam nahajal. Le en zastor ga je še ločil od dvorane, v kateri se je nahajala carica Katarina. Pred vrati je stalo nekoliko slug, ki pa jih je huzar odločno odrinil. On stopi v dvorano, v kateri je bilo polno lepih žen in visokih moških v sijajnih in dragocenih oblekah ter uniformah. Vsi so videli, da se ji je čelo jezno nagubančilo, — pojavila se je ona guba, ki so se je'vsi bali. Ona pokliče sluge. Toda huzar je ostal tudi sedaj ravnodušen. On odrine sluge od sebe in stopi brez strahu pred Katarino. Carica ga pogleda. Priznati je morala, da ji ta mladi in drzni huzar ugaja. Grof Dolgacki prileti ves zasopel v dvorano. Razburjen je bil in je hotel govoriti, toda carica mu da znamenje, naj molči. — Češa želiš? — vpraša Katarina huzarja. — Vaše Veličanshtvo, prosim, da mi oprostite mojo predrznost! — odvrne huzar pogumno. — Izpolniti moram povelje svojega gospodarja. — Povelje svojega gospodarja? Kako se predrzneš motiti mojo svečanost v tem času? — Veličanstvo! — odgovori huzar. — Gre za življenje mojega gospodarja, kapetana grofa Steina. Vsi navzoči se prestrašijo. Tudi Katarina je prebledela. Že neka.i tednov je pričakovala kapetana Steina, ki bi moral priti na ukaz kralja Friderika Velikega. — Grof Stein — tvoj gospodar? — Da; vaše Veličanstvo! — Kje je tvoj gospodar? Kaj je z grofom? — Moj gospodar se nahaja približno dvajset ur oddaljen od Pe-trograda, Veličanstvo, če je sploh še živ. Carica se opoteče. Obraz ji je bil bled. — Kaj pomeni to? — Veličanstvo, — spregovori huzar glasno, tako da so ga lahko vsi slišali v veliki dvorani, — kozaki ga hočejo ubiti. Pravijo, da ne sme priti živ v Petrograd. Natančnejše pa je vse razloženo v tem pismu, ki ga moram izročiti njegovi ekscelenci pruskemu poslaniku, knezu Wolfu. Pruski poslanik stopi bližje. — Jaz sem knez Wolf, sinko! Daj mi pismo! ' Iluzar si oddahne, ko mu je izročil pismo. Sedaj je bil že tako slab, da se je opotekel. Sluga mu prihiti na pomoč in ga podpre. Toda huzar se je zopet premagal in je stal kakor granitni steber. Knez Wolf odpre pismo. V dvorani je vladala mrtva tišina. Če bi bila padla igla na tla, bi se slišalo. Poslanikov obraz prebledi, ko je prečital poročilo. Katarina ga je motrila in je opazila njegov nemir. Ko je prečital pismo, ga Katarina vpraša: — Kaj piše grof Stein? — Veličanstvo, izvolite sami či-tati, — odvrne poslanik in ponudi carici pismo. Katarina je čitala: Vaša ekscelenca! Ko boste prejeli to moje pismo, se bom nahajal dvajset ur oddaljen od Petrograda, če me ne bodo medtem ubili skupno z mojimi ljudmi in me nekje pokopali. Hočejo nas namreč ubiti. Ne vem pa, zakaj! Njegovo Veličanstvo pruski kralj mi je ukazal, naj se podam na dvor Njenega Veličanstva ruske carice, kjer naj bi zastopal svojo domovino in si zato nemorem razložiti, komu bi moja smrt koristila. Pošiljam Vam svojega udanega huzarja, ki se ne boji ne smrti, ne vraga in bo prinesel vaši ekscelenci to pismo, da veste, kaj se je zgodilo, če bo kapetan Stein nenadoma izginil. V Lipnitzu nas je poskušala banda obkoliti, v nekem drugem mestu pa je kričal za nami kozaški polkovnik Permini: — Vi ne boste živi dospeli v Petrograd. Prokleti nemški i! psi! V svojem spremstvu imam razen dveh kočijažev samo še tri huzarje. Ti ljudje pa so izkušeni in pogumni. Toda pred kroglami iz zasede smo kljub temu popolnoma brez moči. V slučaju, če ne bom dospel v Petrograd, Vas prosim, da izročite nje- nemu Veličanstvu carici izraze mojega največjega spoštovanja. Vaš udani grof Ivan Stein, kapetan njegovega Veličanstva kralja. Carica Katarina je bila zelo razburjeno, ko je prečitala to pismo. Obraz ji je izražal divjo jezo. Ona vrne pismo poslaniku. — Oh, to je nezaslišana lopovščina, gospod poslanik! Jaz bom vse storila, da bo krivce zadela zaslužena kazen, še danes bom poslala gospodu grofu Steinu polk vojakov na pomoč, da bo lahko varno pripotoval v Petrograd. — Samo če ne bo že prepozno! — odvrne tiho poslanik. — Bog nam bo pomagal. — odvrne Katarina. Ona pokliče huzarja. Ta se približa. — Sinko, dobro si storil, — reče carica, — ker se nisi oziral na dvorno etiketo. Taka zvestoba je redka! Naravnost zavidam kapetana Steina, ker ima takega služabnika. Toda jaz te bom nagradila! — Vaše Veličanstvo! — reče huzar hvaležno. — Poročnik Bakljanov! Poročnik telesne garde prihiti. — Poročnik Bakljanov, vzamite tega človeka s seboj, pobrigajte se, da mu ne bo ničesar manjkalo. — Razumem, Veličanstvo. Iluzar pozdravi, carica mu ponudi roko, nakar ga častnik odvede iz dvorane. Katarina sporoči svojemu dvornemu ceremonijalu, da je svečanost končana. Dvorna družba se poslovi od njenega Veličanstva, — pet minut pozneje je bila velika dvarana prazna. Nekaj trenutkov pozneje je stal poveljnik gardijskih polkov v cari-činem kabinetu. — Polkovnik Orzinski, — reče carica. — Vzamite s seboj nekaj polkov in odjezdite kapetanu grofu Steinu na pomoč. Njega je poslal pruski kralj na moj dvor. Neki lo- povi ga nameravajo ubiti. Pripeljite ga v Petrograd, nagradila vas bom! Huzar, ki je prinesel pismo, vam bo kazal pot. Polkovnik, podvizajte se, ne štedite konjev ! Gre za življenje, ki je zelo-dragoceno! — Na zapoved, vaše Veličanstvo! — odgovori pogumni polkovnik. Carica ga milostljivo odpusti. Vojaki so bili že čez pol ure pripravljeni za odhod. Polkovnik je še enkrat premotril vrste svojih ljudi in je našel vse t najlepšem redu. Nenadoma pa prijezdi knez Dolgacki. — Gospod polkovnik, eno besedo prosifti! — Visokost, izvolite? Polkovnik stopi pred kneza. Ta ;;e skloni s svojega konja iu zašepeče: — Poslušajte, dragi moj, jaz veni, da imate mnogo dolgov, — same ia-gube pri kartanju. Jaz bom pokupil vse vaše obveznice — jutri vam jih bom poklonil — storiti mi morate malo uslugo. — In to je, Visokost? — Glejte, da boste zgrešili pot. Orzinski ga mračno pogleda i» odgovori: — Tega ne moreni! Dodelili *o mi kapetanovega huzarja. — Potem pa jezdite vsaj počasi, dragi moj! Polkovnik, ki je bil še mlad človek, se zamisli. Nato pa odvrne odločno: — Ne, jezdili bomo v najhujšem galopu! Če»mi jutri vaš sluga ne bo prinesel mojih obveznic, bo caric« zvedela, kaj ste ukazali polkovniku Perminiju! Pazite se, Visokost! Knez Dolgacki pordeči od jeze. On dvigne svoj kratki bič, todn g« zopet hitro spusti. Orzinski ukaže: — Naprej 1 Vojaštvo krene. (Nadaljevanje)