Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in Jo Je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje Leto Vlil. - št. 7 KOČEVJE, 8. februarja 1963 Ceno 20 din Znižati proizuodne stroške Pred dnevi je bilo v Kočevju posvetovanje o proizvodnji in izvozu v letošnjem januarju ter o stališčih družbenega plana za letos. Sklical ga je občinski ljudski odbor Kočevje na pobudo gospodarske zbornice za okraj Ljubljana, udeležili pa so se ga predstavniki zbornice, občinskih ljudskih odborov Kočevje in Ribnica ter predstavniki večjih gospodarskih organizacij obeh občin. Posvetovanje je imelo predvsem namen ugotoviti, kaikšne proizvodne in izvozne plane so si podjetja Postavila in kako jih (primerjano z letošnjim januarjem) izpolnjujejo, kako podjetja izkoriščajo svoje proizvodne zmogljivosti in kako bi jih z raznimi oblikami medsebojnega sodelovanja še bolj izkoristila, se specializirala za gotovo proizvodnjo ter tako povečala proizvodnjo, zboljšala kvaliteto proizvodov, znižala proizvodne stroške in tako ustvarila boljše Pogoje za prodajo (doma in na tujem) svojih proizvodov. Podjetja naj bi se namreč specializirala, to Pa zahteva tudi njihovo sodelovanje s sorodnimi podjetji ne samo v občini, republiki in državi, am-Pak, če je. potrebno in koristno, tudi izven državnih meja. Namen Posveta je torej bdi: povečati čimbolj produktivnost in hkrati poceniti proizvodnjo, kar bo imelo obraz v izboljšanju življenjskega standarda vseh naših delovnih ljudi. Rudnik - izvažati ali ne? Rudnik sl je postavil letos za , odstotkov višji plan, kot je zna-?^?a njegova lanska realizacija. Njegova letošnja januarska proizvodnja je najvišja v zadnjih nekaj e ti h Finančni plan bodo zaradi sproščenih cen premogu ugodneje realizirali, kot so predvidevali. Lani so izvozili le nekaj malega premoga, letos pa bi izvoz lahko občutno povečali, vendar se vprašujejo, če je izvoz premoga v tem položaju upravičen, ko pa ga potrebujemo predvsem doma. Stroj- ni obrat Rudnika tudi kooperira s podjetjem Itas. Rudnik bi lahko produktivnost še povečal, ko bo izpeljal drugo fazo rekonstrukcije (moderniziral izvoz). ITAS - SMO ZA DELITEV DELA Podjetje Itas bo izdelalo letos predvidoma za 200 milijonov dinarjev več proizvodov, kakor v lanskem letu. Zaradi vremena so imeli v januarju nižjo proizvodnjo, kot so predvideli. Izvoz na- meravajo letos občutno povečati, znašal naj bi po predvidevanjih preko 400.000 dolarjev. Podjetje ima težave zaradi neenakomerne dobave domačih kooperantov, pa tudi jeklove litine ne bo dobilo toliko, kot bi je potrebovalo. Domače težave pa so še prostori, avtomatizacija varen ja, slab notranji transport, kar vse vpliva na nižjo produktivnost. Podjetje je za razmejitev dela (za specializacijo) s sorodnimi jugoslovanskimi podjetji, vendar pa ta doslej za tako sodelovanje niso pokazala dovolj zanimanja. Podjetje namerava zaposliti še več tehničnega kadra, točneje 4 do 5 krat več v naslednjih dveh letih, kot ga ima sedaj. Kljub zastoju v januarju bo Itas četrtletni plan izpolnil. (Nadaljevanje na 2. strani) LETNA KONFERENCA ZROP V KOČEVJU Glaina naloga - nadaljnje usposabljanje Letna konferenca ZROP v Kočevju, ki je bila 1. februarja, je za člane organizacije odprla vrsto vprašanj in problemov, katere bo potrebno rešiti v tem letu. Z letne konference ZROP Kočevje Pred konferenco ZMS 15. februarja bo izredna konferenca Zveze mladine Kočevje. Na konferenci bomo analizirali uresničevanje sklepov redne občinske konference, dali smernice nadaljnjega dela Zveze mladine občine Kočevje na načelih 7. kongresa ZMJ ter razpravljali o nalogah '»■sranizacije ob praznovanju 20-lctnice Kočevskega zbora. Na koncu bomo izvolili tudi delegata za okrajno konferenco, ki bo 16. marca. je .e analiziramo delo orgamizaci-r(Jn Izpolnjevanje sklepov konfe-ji^ c.e> ugotovimo, da nalog, ki rQn Je Postavila pred nas konfe-Skw-’ nismo v celoti izpolnili, kretiv konference so bili kon-naL/1 in ,v duhu smernic dela tereri?'Sanizacije, na izredni kom-Pa D * ,Pa jih bomo še dopolnili. sPiTnnv im°> katere sklepe smo k V na naši letni konferenci: ^ aktivno delo mladine v Socialistični zvezi, Zvezi sindikatov in drugod naj vodstva akti-vovo iščejo stik z ustreznimi organizacijami oziroma vodstvi organizacij. ■ Za boljše delo in večjo povezanost med mladinskimi organizacijami naj PZ, ZT in ostale specializirane mladinske organizacije iščejo pomoč pri ObK ZMS, ObK ZMS pa naj sklicuje mladino v teh organizacijah in pojas- njuje njihovo nalogo v Zvezi mladine. H Podobno kot pri specializiranih organizacijah naj tudi mladina v športnih organizacijah in kulturno prosvetnih društvih tesneje sodeluje z mladinskimi aktivi. ■ Za uspešno delo mladinskih upravljavcev naj vodstva aktivov odločno postavijo zahtevo, da mladi upravljavci prenašajo vsebino obravnav na širok krog mladine. Obratno pa naj mladina na proizvodnih konferencah predlaga mladim članom upravnih organov, kakšne probleme naj obravnava na sestankih DS in UO (Nadaljevanje na 2. strani) Odbor je januarja organiziral ciklus predavanj obrambnega značaja, ki so bila v Šeškovem domu. Teh predavanj pa so se člani organizacije udeležili v premajhnem številu. Kaj je vzrok temu, da člani v večjem številu ne pridejo na predavanja? Izgovori na to so različni, eno pa je gp-tovo, da je sodobna tehnika m oborožitev tako napredovala, da je spoznavanje tega nujno za vsakega člana organizacije. Zato je potrebno, da člani predavanja obiskujejo v večjem številu, da se bodo čimbolj usposobili. Konzultacije, ki bodo po temah predavanj, bodo pokazale tudi uspeli dela posameznikov. Sodobna tehnika in oborožitev hitro napreduje. Kar je bilo v drugi svetovni vojni novo, je danes že staro, zato je znanje vsakega člana organizacije nujno, ker gre napredek tako hitro naprej. Danes ni nobene razlike med aktivnimi in rezervnimi oficirji in podoficirji, ker so naloge za vse iste. Zato je nujno, da se rezervni člani stalno usposabljajo in vzgajajo v spoznavanju sodobne tehnike in oborožitve. Poleg strokovnega dela organizacije so člani razpravljali tudi o organizacijskih vprašanjih in plačevanju članarine. Predlog je bil, da to vprašanje rešijo blagajniki vseh treh organizacij ZB, VVI in ZROP ter ugotovijo kje kateri član plača članarino. Seveda bo potrebno v tem ugotoviti tudi tiste člane, ki se izogibajo plačevanja članarine po vseh organizacijah. Letos, ko bo proslava 20-letnice Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, so tudi člani ZROP sprejeli program dela, ki (Nadaljevanje na 2. strani) Znižati proizvodne stroške (Nadaljevanje s 1. strani) INKOP - ZNIŽATI PROIZVOD. NE STROŠKE INKOP je povečal letošnji plan v primerjavi z lanslco realizacijo za okoli 40 milijonov dinarjev. Podjetje izvaža šele nekaj mesecev. Proizvodnjo ima prodano za dva meseca naprej. Pri prodaji v inozemstvu mu delajo težave visoke cene, zato bo nujno moral znižati proizvodne stroške. Na visoke cene njihovih izdelkov vplivajo tudi visoke cene polizdelkov, ki jih potrebuje podjetje. Kooperanti pa imajo visoke cene zato, ker proizvajaio v glavnem na Glavna naloga — nadaljnje usposabljanje je v zvezi s proslavo. Na Kočevskem so se v teku NOB ustanovile tri brigade, Tomšičeva, Cankarjeva in IX. Predvideva se, da bo letos v Kočevju organiziran zbor vseh treh brigad in bodo imeli člani organizacije s tem dovolj dela in nalog. Med proslavo bo prišlo veliko ljudi v Kočevje. Potrebno je, da se bodo usposobili vodiči, ki bodo znali ljudem povedati o zgodovini Kočevske. Izletniki radi potujejo na Rog, potrebna je markacija cest in poznavanje zgodovinskih krajev iz NOB, da bodo skupine izletnikov lahko vodili po teh potih in krajih. Stari borci iz NOB lahko v tem veliko pomagajo, bodisi v spoznavanju strategije in taktike pri vodenju enot, kakor tudi v spoznavanju naših krajev, ki so po zgodovinskih dogodkih tako bogati. Se cela vrsta vprašanj in predlogov je bilo podanih na konferenci za delo v tekočem letu. Vse bodo lahko izvedli, če bodo člani v tem aktivno sodelovali. Novoizvoljeni odbor, ki se je precej pomladil, bo verjetno kos tem nalogam in bo sklepe konference tudi realiziral. P. S. obrtniški način. Za raširitev proizvodnje bi potrebovali še nekaj kreditov (gradnja hale, nakup peči), za katere pa je potrebna zelo obširna dokumentacija. Podjetje ima možnost, da bi prodalo v inozemstvu skoro polovico letne proizvodnje. Imajo tudi težave pri nakupu nekaterih polizdelkov (aluminijaste cevi, vata). KOVINSKO PODJETJE RIBNICA — TEŽAVE Z OBRATNIMI SREDSTVI Kovinsko podjetje bo proizvedlo letos za nad 9 odstotkov več, kot je znašala njegova lanska realizacija. Podjetje dela v kooperaciji s SKIP in ladjedelnico Piran. Proizvodnjo imajo prodano za pol leta. Potrebujejo nekatere nove stroje, primanjkuje jim obratnih sredstev, kooperanti ne dobavljajo polizdelkov v določenih rokih, izvažajo posredno. PLETILNICA ŽIČNIH MREŽ SODRAŽICA - ŠE SO REZERVE Letos bodo povečali proizvodnjo za 13 do 14 odstotkov. Notranje rezerve vedno bolj izkoriščajo in jih nameravajo tudi v bodoče. Normative dela so poostrili (za 45 do 50 odstotkov). Strojni park imajo zastarel. Nujno potrebujejo 2 do 3 stroje. Enega imajo že naročenega in njegovo proizvodnjo prodano že za 5 let v naprej (!). Sedanji prostori so neprimerni, zato so tudi sedanji stroji razpostavljeni tako nesmotrno, da je na njih proizvodnja za 40 do 50 odstotkov nižja, kot bi lahko bila. Sredstva za investicije imajo, ni- Skoro vsi cepljeni proti gripi V vseh večjih kočevskih podjetjih in ustanovah je bilo pred kratkim poizkusno cepljenje proti gripi, se pravi, da je bila cepljena večina zaposlenih. Cepljenje je po doslej znanih ugotovitvah 80-odstotno. ::-ajo pa gradbenega dovoljenja, .zvažajo posredno. TEKSTILANA — ZA ZDRUŽITEV ALI SODELOVANJE Tekstilana ima letošnji plan za 5 odstotkov višji od lanske realizacije. V januarju so proizvedli za 10 odstotkov manj kot v decembru, ker jim je zmanjkalo nekaterih kemikalij, vendar bodo zamujeno nadoknadili. Predvideno imajo rekonstrukcijo tovarne, Iti bo pripomogla do večje in cenejše proizvodnje ter boljšega izkoriščanja surovin. Tovarna je predlagala še nekaterim sorodnim to- (Nadaljevanje s 1. strani) in kaj naj tam predlaga. Na zborih volivcev pa naj mladina predlaga, kakšni objekti so potrebni za mladino. Ce pogledamo četrti sklep, vidimo, da pri tem niso našli pravega mesta vsi aktivi in da nismo uspeli pritegniti mladincev iz organov samoupravljanja v našo organizacijo niti nam ne nosijo materialov z njihovih sestankov. Proizvodne konference so postale primerne oblike v posameznih delovnih organizacijah, potrebno je le, da se v to delo vključi čim širši krog ljudi in da predlože posamezne predloge organom samoupravljanja. Tudi če pogledamo odziv mladine na zborih volivcev, opazimo, da je mladina pri tem najmanj aktivna. Glavni vzrok slabega dela mladinskih aktivov je premalo poglobljeno delo vodstev aktivov — n. pr. v podjetjih Avto, Inles, mestni aktiv, itas in drugi. Večjo aktivnost so pokazali aktivi v Kočevskem tisku, v Dolgi vasi, na Rudniku. Druga slabost pri posameznih aktivih je tudi prmajhna povezanost med političnimi organizacijami in nepravilni odnosi, kakor vamam, naj bi se združile (zaradi specializacije), vendar do združitve ni prišlo. Prizadevajo si še na-, dalje vsaj za tehnično sodelovanje s sorodnimi podjetji. KEMIČNA TOVARNA — ClM-PREJ POPOLNA DOGRADITEV Tovarna zaključuje izgradnjo in začenja s proizvodnjo. Stari del tovarne je imel v januarju za 40 odstotkov višjo proizvodnjo kot v decembru. Problem: obratna sredstva in devize za reprodukcijski material. Ze letos predvidevajo izvoziti nekaj proizvodov. Surovin uvažajo 20 do 25 odstotkov, že v naslednjem letu pa jih bodo uvozili le 10 odstotkov (ker uvajajo tudi proizvodnjo surovin). Tovar-(Nadaljevanje na 4. strani) n. pr. v podjetju Kovinar. Tudi mlade inteligence nismo uspeli vključiti v delo organizacije, čeprav bi z njihovim delom lahko zabeležili lepe uspehe. Na občinski konferenci bomo spregovorili tudi o nalogah mladine pri proslavi 20-letnice Kočevskega zbora. Razpisali bomo tekmovanje med mladinskimi aktivi in predlagali, da se razpiše tekmovanje med občinskimi komiteji v ljubljanskem okraju. Razpravljali bomo tudi o pred-osnutku statuta komune in statutov gospodarskih organizacij, dar lje bomo govorili o gradnji samskih stanovanj, o materialnih pogojih mladine, o odnosih do vajencev, uspehih v šolah in o aktivnosti mladine v organih druž- > benega upravljanja. Na občinski konferenci se bomo podrobneje pogovorili o bodočih metodah našega dela, na kar se morajo delegati dobro pripraviti. Vsakdo bo z razpravo in s konkretnimi predlogi, ki jih bo podal na konferenci, prispeval, da bomo natančno pregledali naše delo, uspehe in neuspehe in da bomo lažje zagotovili uspešno delo v prihodnje. Jovo Marič PRED KONFERENCO ZMS OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETUJE SPET BLOKADA KUBE? ZDA so odložile objavo »ukaza« o H ponovni uvedbi delne pomorske blokade Kube. Predstavnik za ■ tisk Bele hiše je dejal, da ne ve, kdaj bo tak ukaz objavljen. P Londonski »Times« piše o poostreni protikubanski kampanji v W ZDA in da je v Washingtonu spet na dnevnem redu vprašanje, q kaj storiti s sovjetskim osebjem in orožjem na Kubi. Na koncu * poudarja, da obrambno orožje, dokler ga ne uporabljajo v drugačne namene, ne more biti povod za nobeno akcijo proti Kubi, 2 hi bi kaj koristila. (Nekako tako, kot bi Amerikanci ne imeli ■ raketnih oporišč po vsem svetu!) a POMOČ NEZADOSTNO RAZVITIM — Kako zagotoviti zado-mm sti prehrane za vedno več prebivalcev sveta je bilo osnovno vpra-“ Sanje splošne seje konference OZN o uporabi znanosti in tehnike O v korist nezadostno razvitim področjem, ki so se je udeležili pred-O stavniki 87 držav v Ženevi, že zdaj umre vsako leto zaradi lakote ^ nad 10 milijonov ljudi, okrog 500 milijonov trpi lakoto, približno 2 milijarda ljudi pa nima dovolj hrane. Kje zagotoviti sredstva za ■■ zagotovitev najosnovnejših življenjskih pogojev milijonov ljudi? H Kje? Ni ga, za nesmiselno oboroževanje, ki grozi uničiti ne le Ui milijone, ampak vse človeštvo, pa je denarja dovolj! Kje je tu (L logika?! a NAPAD NA STAREGA KANCLERJA — Zahodnonemški pod-2 kancler in minister za gospodarstvo Erhard je prvič odkrito na-H stopil proti Adenauerju in izrazil pripravljenost, da kot njegov ^ naslednik prevzame položaj šefa vlade, če bi to predla-y gala njegova stranka in Bundestag. Erhard se je v intervjuju za * Siiddeutsche Zeitung v sedanjem sporu zaradi vključitve Velike - OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU Berlinu. Obisk so v Moskvi ocenili kot spodbujanje reakcionarnih y sil na Zahodu, zlasti v Zahodni Nemčiji, ki so proti mirni ureditvi zahodnoberlinskega (in nemškega) vprašanja. BREZPOSELNOST V VELIKI BRITANIJI — Britanska vlada pl sodi, da se utegne število brezposelnih, ki jih je bilo sredi ja- H nuarja že nad 800 tisoč, še povečati, če ne bo prenehalo slabo K vreme. Upajo pa, da se bo po prvih pomladnih mesecih zaposle- — nost dvignila. Sedanja brezposelnost je največja po vojni. * UPORNA ANGOLA — Te dni minevata dve leti, odkar se je v (J Angoli pričel ljudski upor proti portugalskim kolonialistom, ki so Q se v tej državi jugozahodne Afrike izkrcali pred več stoletji. Začelo se je v Luandi, glavnem mestu dežele. V tem boju so Por- "Jj tugalci pobili na tisoče ljudi, nad 200 tisoč se jih je zateklo v Pl sosednji Kongo, upora, ki je prvič pritegnil poglede svetovne j javnosti na ta košček zemeljske oble, pa ne morejo več zatreti. ^ Razplamtel se je v široko osvobodilno gibanje, ki ga podpirajo p vse zavestne sile sveta in ki sedaj že prehaja iz gverilskega bo-jevanja v organizirano borbo. ODLOŽEN POSKUS — ZDA so preložile izstrelitev nasled- O njega kozmonavta Gordona Cooperja, ki naj bi poletel okrog J zemlje po prvotnih načrtih 5. aprila, za štirinajst dni. Okrog p Zemlje naj bi poletel 34-krat. NEZAUPNICA DIEFENBAKERJU — Vodja kanadske opozi- S cije Pearson je v parlamentu predlagal, naj bi izglasovali neza- ** upnico vladi konzervativne stranke premiera Diefenbakerja. Pear- ^ son je govoril v razpravi o splošni vladni politiki, ki jo je pričel Q premier vlade. Le-ta je kritiziral politiko ZDA, češ da se vmeša- . ^ Britanije v EGS jasno opredelil za integracijo vse Zahodne Ev- vajo v notranje zadeve Kanade. ■I rope. (Podkancler Erhard je znan kot avtor »nemškega gospodar DL skega čudeža«). q LUBKE V BERLINU — Pred dnevi je bil zaključen 13-dnevni tekočino napolnjena bomba, ki so jo vrgli na poslopje, je povzro-5 obisk predsednika Zvezne republike Nemčije Lubkeja v zahodnem OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU USTASKA PROVOKACIJA — V petek ob treh zjutraj so ustaši ■ napadli jugoslovanski generalni konzulat v Chicagu. Z vnetljivo r tekočino napolnjena bomba, ki so jo vrgli na poslopje, je povzro■ p čila požar, ki pa so ga gasilci pogasili, človeških žrtev ni bilo■ £ OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU kombinat lesne industrij_e ribnica Premalo hlodovine Realizacija proizvodnje pri kombinatu lesne industrije INLES v Ribnici je znašala minulo leto 2 milijardi 702 milijona din ali 98%, fakturirana prodaja pa 2 milijardi 673 milijonov din (97 %). Realizacijo izvoza po količini so dosegli 101 odstotno, po finančnih Pokazateljih pa 93 %, predvsem zaradi občutnega padca cen na zunanjem trgu. Tako so ustvarili 351,283.000 deviznih dinarjev ali nri-. lijon 187.601 dolar. Vsi ti momenti, predvsem padec cer> na zunanjem trgu, so vplivali •Ja izpolnitev letnega programa. Menijo, da bi bila plačana realizacija za 1962. leto okrog dve milijardi, če bi lahko izterjali vse dolžnike. To pa so v glavnem izvozniki, ki imajo predpisan obračun s podjetjem v 60 dneh. Ravno tu Pa je še precej denarja, saj sta november in december po teh Predpisih plačana šele v januarju. In ker je tri četrtine dolžnikov izvoznikov, je popolnoma razumljiv uspeh plačane realizacije ... Plan za tekoče leto je podjetje Postavilo v višini dveh milijard devetsto milijonov dinarjev faktu- rirane realizacije, vendar pa ga bodo morali znižati zaradi znižane dobave hlodovine iglavcev, pa tudi zaradi sedanjih vremenskih prilik. Ker ni dovolj hlodovine (plan sečnje je znižan, zaradi velikega snega pa je otežkočen tudi dovoz iz gozdov), bodo morali tudi skrčiti obratovanje žag. Kot člen v verigi pa se na to naniza nov element — pomanjkanje pare (ker ni kurjave), ki jo rabijo v tehnološkem procesu v ostalih obratih (predelovanje lesa). Zaradi žaganega lesa iglavcev, ki ga bo manj za 7.500 kub. metrov oz. nad 11.000 kub. metrov hlodovine, bo znižan tudi plan Zasneženo skladišče hlodovine na obratu v Ribnici OggNI ZBOR GASILCEV V DOLENJI VASI Devetdeset let Pri sorodnikih na drugem koncu vasi smo uživali rin?vi vtm popoldan in se pripravljali na brucovanje zvečer v Ribnici Da bi cas hitreje minil, smo malo vrgli karte. Bilo je okroa štiriI in ravno sem potegnil s kupčka dva »zigmerja« ko je sostanc alka padla v kuhinjo in iz nje je planilo: »Hitro, gori!...« Planili smo, precej zmešani od enadne vesti in jo ucvrli proti rt-i™1- Med Potjo nam je pove-aia- da ne gori v naši, ampak ?°sednji hiši. Pripraviti se je tre-3'ha vse, tudi na selitev... Na cesti pred sosedovo hišo je ala gruča radovednežev, pred Jinjaki, kjer je gorelo, pa še več. 'ajveč je bilo otrok, ki so prav-aprav najmanj sodili tja; toda k1* so tam in s tem se je bilo ®oa sprijazniti. Nihče se ni zate zmenil, čeprav so se vedno motovilili pod nogami in ovirali . akogar. Kajpak, radovednost g Velika, gori pa tudi ne vsak o in za vsakim voglom ... in ,av®Prav ni bilo nič hudega cerStral1 ie bil skoraj odveč. Si-tnrt Se -ie res že precej kadilo, da vedra in škafi, pa tudi dole-om gasilci, so požar kmalu ^mejili in noErasili. Bilo je le Prepir n POgasm. mio je ie degj^t^strahu, nekaj ožganih las. Znu »muv ... ,kai je nastal požar? Milični-javil ’ sta si stvar 'ogledala, sta iz- a’ ha zaradi kratkega stika. Morda, morda pa tudi zaradi tega, ker so v tistem prostoru sušili meso in kurili (menda) kar na tleh, naokrog, predvsem na podstrešju, pa je bilo neverjetno veliko vsakovrstne nesnage, ki se je kaj lahko vnela. In če bi požara pravočasno ne pogasili, bi pogorela hiša, sosednja hiša in morda še katera ... ! Toda toliko le za uvod ... Naslednji dan so imeli dolenje-vaški gasilci občni zbor. že devetdeseti, kakor so ponosno povedali. Pa tudi to, da je bilo v Dolenji vasi ustanovljeno pred devetdesetimi leti prvo gasilsko društvo na Slovenskem. Ustanovil ga je pokojni Ignacij Merhar, oče slovenskega gasilstva (prvi je uvedel v naše gasilstvo slovensko poveljevanje!). Prišli so skoraj vsi in skoraj vsi v uniformah. Nekateri v novih, drugi še v starih. Ponosno so sedeli in poslušali poročila predsednika, poveljnika, blagajnika, gospodarja itd. Iz vseh poro- podjetja in plan obratov, kd predelujejo' iglavce. Kljub temu pa plana izvoza ne bodo znižali (milijon 600 tisoč dolarjev), ampak ga bodo skušali doseči na račun notranjega, domačega trga. Plan bodo znižali predvsem v obratih v Ribnici in v Kočevju. Čeprav bo letos občutno pomanjkanje hlodovine iglavcev, bodo imeli listavcev dovolj, pri izpolnjevanju plana predelave listavcev pa jih bo (in jih že) oviralo vreme. Do konca aprila bi morali dobaviti za izvoz 20.000 bukovih pragov (za železnico), vendar tega zaradi zime ne bodo mogli pravočasno opraviti (90 % bukovine je za izvoz!). Rekonstrukcije. Kombinat pripravlja načrte za rekonstrukcijo obrtov v Sodražici, Dolenji vasi in Loškem potoku. V Loškem potoku bo predvsem žagarski obrat z za-bojamo in lakirnico (centralno kurjavo imajo že urejeno). Nekaj novih strojev že imajo, po planu pa bodo strojni park še dopolnili in modemiziraili, tako da bo obrat v vsakem pogledu kos nalogam. Prav tako bodo z rekonstrukcijo ostalih obratov skušali čim ugodneje doseči plan in izpolniti sprejete obveznosti. Letos pa bodo pripravili tudi elaborate za rekonstrukcijo vseh ostalih obratov, z deli pa bi pričeli prihodnje leto. F. G. Združitev zadrug 22. januarja je bila v Ribnici seja sveta za kmetijstvo in goz- združitvi kmetijskih zadrug ter o pla- ti arstvo, razpravljali pa so o nu gospodarstva za leto 1963. Kmetijske zadruge so si zadnja leta precej prizadevale in so v marsičem dosegle lepe uspehe (kooperacija, organiziranje lastne proizvodnje), vendar je ena negativnih strani malih zadrug, da nimajo jasnega perspektivnega plana. V kooperacijo bi bilo treba zajeti vse kmetovalce, obdelovalne in gozdne površine. S povečanjem pogodbenega sodelovanja se poveča tudi odkup. Mehanizacija zadrug je močna, vendar neizkoriščena. V združeni zadrugi bodo osnovna sredstva ekonomičneje porazdeljena in racionalno izkoriščena. Če pogledamo, ali so zadruge vsaka zase dovolj kreditno sposobne, če lahko povečajo dohodek in če so ekonomsko dovolj močne, ugotovimo, da niti ena nima teh pogojev in je za nadaljnji obstoj povsem utemeljena združitev v močnejšo kmetijsko organizacijo. Prav tako posamezne zadruge nimajo dovolj strokovnega kadra za uspešno opravljanje nalog pri razvoju kmetijstva. čil je vela velika aktivnost društva, stalna pripravljenost, priskočiti človeku v nesreči na pomoč. Iz njihovih besed, včasih okornih, preprostih in morda prav zaradi tega prijetnih, je zvenela velika ljubezen do modre oz. sive gasilske uniforme in vsega tistega, kar le-ta predstavlja. Predsednik je preprosto povedal: »Letošnle leto je za nas in za naše društvo zelo pomembno, dejal bi, edinstveno; praznujemo namreč pomemben jubilej — 90-letnico ustanovitve društva, prvega v Sloveniji...« Nato je naj starejši gasilec, dolgoletni predsednik in sedaj častni predsednik društva, Jože Henigman pripovedoval, kako se je gasilstvo v tem kraju razvijalo. Z drhtečim glasom, ki je pričal o ginjenosti in o nad štiridesetletni vestni službi za pomoč človeku v nesreči, je povedal, da so prvo brizgalno, sicer preprosto, dobili pred kakimi 96. leti. Imeli so jo v lesenem domu sredi vasi, služila pa jim je dolgo vrsto let. že tedaj so skušali ustanoviti društvo, toda ni jim uspelo. Uspelo je šele mlademu, energičnemu in razgledanemu Nacetu Merharju. Potem je še pripovedoval o gradnji nekdanje občinske stavbe, v kateri so dobili prostor tudi gasilci, o številnih požarih, pri katerih so (Konec na 10. strani) O vsem tem so predstavniki oz. zadružni sveti zadrug že dalj časa razpravljali, končno pa sta se zadrugi v Ribnici in Sodražici združili, le Loški potok še vztraja sam zase. Poudariti je treba, da s pripojitvijo kraj ne izgubi ničesar. Vse dejavnosti ostanejo v 'kraju in član zadruge spremembe sploh ne bo občutil. Zastopniki KZ Ribnica in Sodražica so se dogovorili, da bo sedež zadruge v Ribnici, sedež gozdnega obrata pa v Sodražici. Vendar to ni najboljša rešitev, saj bodo stroški precej večji. Močno kmetijstvo in gozdarstvo pri kmetijski zadrugi bo tako kos nalogam pri podružabljanju proizvodnje, ker bo nastopalo z enotno politiko. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je razpravljal tudi o predvidenem planu za gozdarstvo, ki predvideva skupno skoraj 55 milijonov dinarjev (nega gozdov 7 milijonov, pogozdovanje 4,5 milijona, vzdrževanje cest 15 milijonov, novogradnje 22 milijonov itd.) O tem bo še podrobneje razpravljal in odločal upravni odbor gozdnega sklada. Letos naj bi predvsem gradili gozdne ceste. Dograjena bo cesta Zadolje—Travna gora, nanjo pa naj bi navezali še več odcepov, s čimer bi olajšali spravilo lesa iz gozdov. Slabo dostopne gozdove imajo tudi Slemena. Treba je napraviti investicijski program za cestno omrežje v Mali gori, o čemer so govorili že lani. To bi bila tudi vezalna pot v Struge. Govorili so še o gradnji skladišča za razstrelivo, ki naj bi bilo v Veliki gori. Iz gozdnega sklada naj se zagotovi milijon in pol, kot soinvestitor pa naj bi prav toliko prispevala KZ. Naslednji dan je bila ob prisotnosti članov iz Sodražice in Loškega potoka ponovno seja, na kateri so sprejeli sklep o združitvi KZ Ribnica in Sodražica, le dva člana sta bila proti enotnemu gozdnemu obratu. Tovariši iz Loškega potoka so še izrazili željo, naj, ko bodo delili sredstva, bolj upoštevajo potrebe na območju Loškega potoka pri vzdrževanju in gradnji komunikacij. (vec) Izdelava staluta Delavski svet Kombinata lesne industrije v Ribnici je imenoval komisijo, katere naloga je, pripraviti statut podjetja. V prvem četrtletju letos bodo pričeli obravnavati statut po vseh obratih. Znižati proizvodne stroške (Nadaljevanje z 2. strani) na potrebuje še nadalje investicije za dokončno izgradnjo) zato so tudi še bolj zainteresirani za izvoz), s katero bo povečala proizvodnjo od sedanjih zmogljivosti, ki znašajo okoli milijarde 700 milijonov dinarjev, na 4 milijarde in pol. Z dograditvijo tovarne bo padala tudi cena proizvodom (me-lapan ploščam) od 3000 na 2400 dinarjev za kvadratni meter. GRADBENIŠTVO PRIZADELA ZIMA Drugi del posveta je bil posvečen gradbeni dejavnosti in podjetjem, ki s to dejavnostjo sodelujejo. Zidar si je letos postavil za približno 300 milijonov dinarjev višji plan, kot je znašala njegova lanska ralizacija. Dela ima v glavnem zagotovljena. Kljub hudi zimi, ki je zavrla gradnjo v januarju in jo bo zavirala tudi v tem mesecu, ni bojazni za izpolnitev letnega plana (čeprav ima podjetje še razne druge težave). Podobno je tudi pri Gradbeniku Ribnica, ki pa ima seveda znatno nižji plan. Obe podjetji sta že mislili na združitev, kar pa je delavski svet ^ Gradbenika odklonil. Za združitev je govoril predvsem razlog, da ima Zidar precej osnovnih sredstev (strojev), ki niso vsa zadostno izkoriščena, Gradbeniku pa prav teh manjka. Razen tega namerava Zidar kupiti še nekatere nove stroje, vendar z nakupom odlaša, ker spet ne kaže, da bi bila zadostno izkoriščena, torej rentabilna. Predstavniki obeh podjetij so menili, da bo nujno najti primemo obliko sodelovanja, predstavnik zbornice na je poudaril, da nihče ne namerava pritiskati na kolektive, naj se združujejo oziroma sodelujejo, vendar je sodelovanje potrebno, če je v korist podjetij (in ne zaradi mode) ter če kolektivi gledajo tudi na razvoj podjetij. Ooeltaroa Ribnica ima letos tudi precej višji plan kot -lani, a ima težave z novimi stroji (stroj, ki naj bi delal 900 kosov opeke na uro, jih dela le 100 do 200) in delavce, kn' hodiio pozimi, ko ni pravega dela. redno v službo, poleti pa gredo na dooust (zaradi kmečkih deli. f.Te to delavsko ali kmečko upravljanje?) Razen te ra dela poleti opekarna le v eni izmeni, namesto da hi sezono čimbol j izkoristila in bi delali v dveh ah celo treh izmenah. Predstavnik opekarne je dejal, da nima nič proti sodelovanju z Gradbenimi podjetji, vendar da se bolj navdušuje za združevanje opekarn Predstavnik zbornice pa ie poudaril. naj podjetje išče tako obliko sodelovanja (oziroma zdmževn-niaV ki mu bo najbolj koristilo in ki bo mri nomoglo, da bo opekama konkurenčna. Onrema, bo novečala proizvodnjo za 15 odstotkov, lahko napravi vsa potrebna d e' a (mizarska. pleskarska, steklarska, tapetniška). ki bi lih zahtevali grad-hinoj za potrebe Kočevja, vendar 1*» r-p Kodo dobivali naročila oo-atoinurna ip ne vse naenkrat. Pnd-ie1 io ro ho moralo odločiti za in-dustriio olj obrt. Ko se bo namreč rnwiin industrija stavbnega pohištva to nod-mtie na taki c'on-pij kot je. ne bo moelo vzdržati konkurence Gmdhena rodjet’a bodo namreč kupovala oziroma naročala tam, kjer bo ceneje. OPTIMIZEM IN RPOBLEMI Glavni zaključki posveta so bili: RAZPOLOŽENJE proizvajalcev je optimistično, — PRODAJA ni problem (z izjemo nekaterih sezonskih nihanj), — IZVOZ zahteva boljšo kvaliteto in serijsko ter ceneno proizvodnjo, ker v nasprotnem ni dohodka, — NA KVALITETO proizvodov je misliti že pri surovinah oziroma polizdelkih in ne šele pri končnih izdelkih. - PROIZVODNE STROŠKE je nujno zniževati, izdelovati oziroma kupovati kvalitetne polproizvode, izboljšati organizacijo dela, vplivati še na nekatere stvari, ki odločajo pri ceni proizvodov, da bi si tako zagotovili proizvodom cene, ki bodo konkurenčne na zunanjem tržišču, — IZVAŽATI ne samo zaradi mode in negativne plačilne bilance, ampak zato, da bodo imela podjetja od tega korist (korist pa bodo imela, če bodo proizvajala z nižjimi stroški), — PLAČEVANJE RAČUNOV še ne poteka dovolj redno, a ne smemo dovoliti kreditiranje v obliki neizterjanih faktur (pogostejši pogovori podjetij in banke), — KADROV (strokovnih) podjetjem še vedno primanjkuje, — NADARJENIM članom kolektiva pomagati pri izobraževanju naprednih zamisli, — podobna posvetovanja naj bi bila še naprej po panogah oziroma strokah, še naprej je nujno medsebojno sodelovati in širiti napredne zamisli in vplive. J. Primc Jiimi, ki fih bomo qtzdati TILL ULENSPIEGEL Film Till Ulenspdegei, ki ga je režiral in igral v njem glavno vlogo sedaj že umrli francoski filmski in gledališki igralec Gerard Philippe, bomo gledali v Kočevju 15. do 17. februarja. Film je posnet po enem velikih del svetovne literature, po istoimenskem delu flamskega pisatelja Costerja, pripoveduje pa o veličastnem odporu Flamcev proti Spancem, nekako v 16. stoletju. Till Ulenspiegel, Iki ga morda lahko vzporejamo z našim Pavliho, je poosebljeno veselje, vitalnost flamskega ljudstva, njegov dolgoletni tovariš Lam Dobrin pa predstavlja preprosto ljudstvo, široke ljudske množice. Pisatelj je številne zgodbe o Ulenspieglu domiselno zbral in povezal v zaokroženo celoto. Burkasti, večno mladi in razposajeni Ulenspiegel in dobrodušni Lam zaživita pred nami, njunim dogodivščinam pa se moramo prisrčno nasmejati. Filmska upodobitev dela ni ravno najbolj prepričljiva, režija pa daleč zaostaja za odlično igro G. Philippa. NEKATERI SO ZA VROČE Ameriški barvni film Nekateri so za vroče je komedija, v kateri se glavna junaka preoblečeta v ženski, ker bi se,v tej preobleki rada skrila pred gangsterji in tihotapci alkohola, ki ju zasledujejo. Veseli zapleti, do katerih pride zaradi v ženske preoblečenih moških, so v neka- Mlado francosko igralko Cateri-nc Spaak smo v Kočevju že videli v filmu »-Mladoletnice«. V soboto in nedeljo bodo vrteli isti film na Rudniku terih prizorih pregrobi, a tudi puščice, naperjene proti gangsterjem in zoper prepoved točenja alkohola, izgube precej svoje sočnosti, ker nam je okolje tuje. Film je režiral Billy Wilder, v glavnih vlogah pa nastopajo Marilyn Monroe, Tony Curtis in Jack Lemmon. Film Nekateri so za vroče bo na sporedu kina Jadran Kočevje od 20. do 21. februarja. =..... ■ im ■imune Razprava o gostinstvu Svet za blagovni promet in turizem pri ObLO Ribnica je na zadnji seji razpravljal tudi o vprašanjih in problemih gostinstva. Stanje v gostinstvu v Ribnici šc vedno ni zadovoljivo; v določenem smislu je celo opaziti stagnacijo. Red in čistoča sta šc vedno boleči točki ribniškega gostinstva, gostu pa tudi večkrat ne morejo nuditi marsikatere jedi. Zadnje čase je v gostilni nekajkrat celo zmanjkalo kave! Poslovodje se ne zanimajo za izboljšanje, saj jih večkrat ni \' lokalu. To jc delno tudi razumljivo, saj so v večini primerov lastniki lokalov, za katere dobijo visoke najemnine. Dobro bi bilo, da bi uvedli enotne obleke strežnega osebja. Tržni inšpektor je poudaril, da bo, če se stanje ne bo izboljšalo, predlagal za kazen poslovodjo, direktorja ali pa bo lokal zapri. Svet je sestavil komisijo, ki je pregledala stanje in posredovala ugotovitve in predloge za izboljšanje delavskemu svetu gostinskega podjetja. Komisija je po ogledu lokalov ugotovila, da so prostori v gosti- stišču Ribničan neprimerno oskrbovani. To velja predvsem za hodnik, kjer je polno predmetov, ki nikakor ne sodijo tja. Tudi kuhinja ni najbolje urejena, poslovodje, da bi jim pojasnil, pa niso mogli dobiti. Velik nered je bil tudi v sobah za tujce, sanitarije pa niso odgovarjale najosnovnejšim higienskim zahtevam. Podobno stanje je bilo tudi v gostišču Ugar. Tudi tu niso mogli dobiti poslovodje. V vseh prostorih je bil precejšen nered, na dvo-rišču pa so ugotovili, da ga gostje večkrat zamenjujejo s straniščem. Stanje v lokalu Amerikanec (pri Miheliču) je bilo še kar zadovoljivo, le tržni inšpektor je imel nekaj pripomb. Tudi pri »Cenetu-1' so ugotovili, da je v glavnem vse v skladu s predpisi, samo nekatere stvari morajo še urediti. Svet za blagovni promet je sklenil, da je treba s posebnimi ukrepi zagotoviti, da se bo gostinstvo uredilo in se čimbolj približalo potrebam in okusom gostov ... Posicloifllnice ukinjene Zdravstveni dom Kočevje je imel prejšnja leta organizirane v Fari, Osilnici, Predgradu in Strugah posvetovalnice za noseče žene in dojenčke, ki pa jih je bil pri' siljen ukiniti, ker ni dobil sredstev za vzdrževanje niti od zavoda za socialno zavarovanje niti občinskega ljudskega odbora (j53 je po zakonu o financirani11 zdravstvene službe dolžan plačevati). V že naštetih krajih J" zdravstveni dom nameraval tudi letos uvesti posvetovalnice, P3 spet ni dobil odobrenih sredstev-Podobno je tudi z zobozdravstveno službo na terenu. Zdravstven dom namerava odpreti letos 2°®' no ambulanto v Fari, a prizna za vod za socialno zavarovani zdravstvenemu domu le iste stjT ške na pacienta, kot za zobno am. bulanto v Kočevju. Zdravstve dom namerava zobno zdravljeni v Fari kljub temu uvesti, kasn®K pa tudi (če bodo preveliki Ribnica. V sredini nova pošta oziroma prevelika izguba) niti. Razgovor s profesorjem in akademskim kiparjem Stanetom jarmom_ Pozabljeno »Dekle« JE DEKLE S PIŠČALKO« RES POHUJŠLJIVO? — UMETNINA PLAČANA, A SKRITA JAVNOSTI - UMETNINE OSTANEJO — DENAR ZMANJKA — PRIZNAN KIPAR BREZ ATELJEJA — NI DOVOLJ, CE JE PARK CIST... — UMETNOST IN PROIZVODNJA — POLNE SKICIRKE, POLNO IDEJ - MOŽNOSTI ZA NJIHOVO URESNIČITEV PA NI. Pred dnevi smo obiskali Staneta Jarma, našega znanega in priznanega likovnega umetnika, ter se z njim pogovorili o njegovem delu, o umetnosti in likovni umetnosti na sploh in še posebej o problemih, na katere naleti umetnik v malem mestu. Znano je namreč, da je tovariš Jarm že pred približno tremi leti dokončal kip »Deklica s piščalko-«, ki naj bi stal pred samskim blokom, ga dobil plačanega, kip pa je za javnost še vedno nedostopen, ker je v prirodoslovnem kabinetu Bračičeve šole, med koloradskimi hrošči in drugimi (seveda narisanimi ali nagačenimi) živalmi... Pa prepustimo besedo kiparju Jarmu: — Pred nekako tremi, štirimi jeti mi je občinski ljudski odbor Kočevje predlagal, naj bi izdelal kip, ki bi sodil v modemeje urejen predel Kočevja, določneje Pred samski blok. Kmalu sem napravil skico za kip »Dekle s piščalko«, ki je bila verjetno naročnikom všeč, saj so mi dali naročilnico za izdelavo kipa. Naročila sem bil vesel, kip sem kmalu izgotovil in ga poslal odlit v Zagreb — potem pa se je nekaj zamaknilo. Dobil sem obvestilo, da ie pred samskim blokom za kip neprimerno mesto in da bo stal tam Šeškov spomenik ter da bo nioj kip postavljen drugje, menda Pred domom telesne kulture, ko bo dograjen. Slišal sem tudi, da so se nekateri spotaknili ob golo telo »Dekleta s piščalko«, vendar ne kakšne pobožne ženice. Koliko kipov golih ljudi je po vsem svetu ali Pa samo v bližnji Ljubljani, pa se nad njihovo goloto nihče ne spotika. Človeško telo je vendar nekaj najlepšega in nudi likovnim umetnikom obilo izraznih možnosti. kom je res lepo urejena, vendar ji nekaj manjka. Ce sodi kakšna stvar tja, potem je to prav gotovo ^ekle sameva v prirodoslovnem kabinetu o KiP sem sicer dobil plačan, to-S? men|i ni za denar. Kaj je z ^jParjem, ki so ga dobili umet-„; ’ Ni ga. Ostale pa so umet-gT16. ki jih občudujejo ljudje vse-sveta. Tudi jaz bi rad videl umetnine v javnosti, ne pa Prte v prirodoslovnem kabinetu Sode... | ^RANIST IN DEKLE koz? bip pustimo besedo edinemu Mil,Vskemu urbanistu inženirju tiah *\u BižaIu» da bi, predno na-razgovor s kiparjem zaključili razpravo o _IU®tu s piščalko«. "loščad pred blo- Kipar Stane Jarm Jarmov kip »Deklice s piščalko«, saj je delal Jarm kip prav za to okolje. To je delo, ki ima nedvomno umetniško vrednost, saj je Jarm priznan kipar. Vsega obsojanja je vredno, da je kip nekje obležal. — Kaj pa menite o govoricah, da naj bi tam stal Šeškov spomc-5;' nik? — Prepričan sem, da tam ni S primemo mesto z Šeškov spome-v nik. Ta bi bolj sodil pred Šeško-vo šolo ali pa vanjo. ZAMUJENA PRILOŽNOST Pustimo spet besedo kiparju vf Jarmu: — V jeseni tega leta (1959) je . bila v Ljubljani razstava absol-'t ven tov akademije upodabljajočih £ umetnosti, ki sem se je tudi jaz vroče želel udeležiti. Računal sem, da bo kip do roka odlit — vsaj tako so mi obljubili v zagrebški livarni, postavili pa so pogoj, da mora biti pravočasno plačana prva akontacija za odlivanje. Pri plačilu pa se je nekaj zataknilo, kip ni bil pravočasno odlit, razžaganega v mavcu pa [ nisem mogel poslati na razstavo v Ljubljano. Ker sem oddaljen od kulturnega centra, mi je že tako in tako težko prikazati svoja dela javnosti, še posebej pa kot začetniku zaradi dragega materiala (ni naročil, sam pa nimam sredstev). Ta kip je bal prva večja priložnost, da bi s svojim delom javno nastopil in se uveljavil, vendor sem jo zamudil, ker kip ni bil pravočasno odlit. Ta dogodek me je tudi osebno prizadel in mi vzel precej volje za delo. JARM — PRIZNAN UMETNIK — Javnosti sem se že nekajkrat predstavil. Samostojne razstave še nisem imel, pač pa sem sodeloval na razstavi grupe mladih, ki je bila v Kočevju in na razstavi v Slovenj Gradcu. Dobil sem tudi drugo nagrado republiškega odbora za proslavo 20-Ietniče vstaje (to je bil odbor Ljudske skupščine LRS), ko je razpisal natečaj za najboljša dela iz tematike NOB. To nagrado sta dobili moji »Materi talcev«. Kot posebno priznanje pa si štejem, da sem bil med tistimi redkimi izbranci, ki so lahko sodelovali na lanskem simpoziju »Forma viva« (živa oblika) v Kostanjevici na Krki. UMETNOST IN LJUDJE Vsak človek čuti, da mu ni dovolj, če ima le poln želodec in streho nad glavo, ampak mu je potrebna tudi duhovna hrana. Človeku niso dovolj samo prazni zidovi stanovanja, zato ga začne opremljati s slikami in drugim. Kolikor bolj je njegov (umetniški) okus izostren, toliko lepšo sliko bo obesil na zid in toliko lepše bo opremil stanovanje. Vsak zadravo čuteč človek (ne samo razgledan) čuti ugodje, ko gleda muzeje, javne spomenike (tudi gole kipe, saj niso razstavljeni zaradi nagote, ampak zaradi lepote), lepe zgradbe, slike in drugo. S tem ogledovanjem se pili njegov umetniški okus, hkrati pa si človek ostri čut za nezlagano lepoto. DOBRO IN SLABO V MODERNI UMETNOSTI Kakor iščemo povsod nekaj novega (na primer v znanosti), tako tudi v likovni umetnosti. Ljudje in med njimi tudi novinarji večkrat napadate te vrste umetnost, včasih upravičeno, včasih pa neupravičeno. Res je v moderni umetnosti precej slabega (kot je precej slabega in neuporabnega povsod, kjer se išče nekaj novega), neuporabnega, kar bo odpadlo, precej pa je v njej tudi dobrega. Samo poglejmo, kakšne 1'epc oblike stavb nam je dala. Modema umetnost nam je dala tudi nove oblike avtomobilov, nove barvne kombinacije in drugo. Marsikdo pa se ne zaveda, da so te nove oblike sad sodobne umetnosti. Težko je že danes preceniti, kaj je v sodobni umetnosti dobro in kaj slabo. Zadnjo besedo k temu bo dala šele prihodnost. Vendar bi se človek, če bi se bolj zanimal za umetnost, že zdaj lahko dokopal do objektivnejših ocen, saj so naši časopisi vedno na tekočem z ocenjevanjem razstav in likovnih ter ostalih kulturnih prireditev. UMETNOST IN PROIZVODNJA Likovna vzgoja in vsa kultura pa zelo vpliva tudi na proizvodnjo. Povsod v svetu to pri majo in tudi upoštevajo. Tudi pri nas smo napravili korak naprej, ko smo na primer namesto klasičnega perspektivnega risanja uvedli v šolah sodobno likovno vzgojo. Zdaj učenci samostojno oblikujejo in bodo tudi bolj znali ceniti likovna dela. Kar poglejmo, kje vse pride likovna vzgoja prav: gradbinec mora imeti smisel za oblikovanje lepih zgradb, tekstilni delavec za lepe vzorce, frizer za frizure, čevljar, tiskamiški stavec, pleskar, klepar, ključavničar — lahko bi naštevali v nedogled. Naj povem samo, da nam tuji kupci včasih zavrnejo blago — ker naša embalaža ni lepo oblikovana. Ljudje imajo čut za lepoto; kupijo stvari, ki so jim všeč, se pravi, ki so lepo izdelane, oblikovane, pobarvane, pa čeprav morda niso najbolj kvalitetne. Koliko več bi prodala naša podjetja, ko M imela svoje proizvode tudi likovno dodelane! Nad tem naj bi se vsa naša podjetja malo bolj zamislila. Prav zaradi vsega, kar sem naštel, pa je čudno, da naša pod-1 jetja ne najdejo oziroma le s težavo najdejo 'kakšen dinar za kulturno vzgojo svojih članov, za ogled likovnih razstav, dramskih predstav in drugega, medtem ko (Nadaljevanje na 6. strani) Stane Jarm: Kompozicija Matere (z lanskoletnega kiparskega simpo- ,-.»--<7. zija v Kostanjtevici na Krki) Dovoljenja za krošnjarjenje Na zadnji seji sveta za blagovni promet in turizem pri občinskem ljudskem odboru Ribnica so razpravljali o razrezu lesa za potrebe privatnikov. Ugotovili so, da je zaradi številnih gradenj, manjših ali večjih adaptacij in za potrebe suharobarstva predvidena količina (4000 m ) lesa za razrez premajhna. Predlagali so, naj se interesentom odobri potrebna .količina lesa za razrez. Nadalje so govorili tudi o izdajanju dovoljenj za krošnjarjenje. Pri tem je težko realno presojanje aili je prosilec upravičen za dovoljenje. Svet za blagovni promet naj bi dal pravilne smernice davčni upravi, da bi lahko pravilno odmerjala krošnjarjem prispevke. Večkrat se primeri, da krošnjarji ne plačujejo prometnega davka, ker suho robo odkupujejo od drugih proizvajalcev. Predlagali so, naj bi dal vsak krošnjar prijavo o dohodku, tako kot obrtnik. Predvsem pa bi bilo treba kontrolirati izdelovalce gajbic in vse tiste, ki suho robo izdelujejo s stroji. Zedinili so se, naj krošnjar, ki vloži prošnjo, navede tudi vrednost robe, ki jo bo prodajal v času veljavnosti dovoljenja, čas trajanja dovoljenja, količino izdelanih lastnih predmetov in vrednost odkupljenih izdelkov pri Suhi robi v Sodražici. Razpravljali so tudi o programu turističnega društva Ker dom na Travni gori še ni dograjen, naj bi se sredstva združila, da bi dom čimprej zaživel s polno kapaciteto. Enako je z domom na Grmadi in z ribniškim gradom. Vsi ti objekti so še v gradnji, problem je le, kje dobiti potrebna sredstva. Ribniško turistično društvo tudi namerava zgradiati kočo nad Za-doljem, potrebna sredstva pa bodo zbrali predvsem s prostovoljnimi prispevki. Pozabljeno »Dekle« (Nadaljevanje s 5. strani) se pa skoro vedno najde denar za zabave, na katerih običajno ne primanjkuje alkohola. Se pravi, da se denar dobi za stvari, ki včasih celo škodujejo proizvodnji, kadar pa bi bilo treba- odriniti malenkost za kulturo, najdemo sto in sto izgovorov, češ »da so druge stvari še bolj važne«. UMETNIK IN KOMUNA Se odgovor kiparja Jarma na naše zadnje vprašanje: — Ne, pri svojem delu v glavnem nisem imel podpore kakršnega koli organa. Delno sta pokazala razumevanje le KZ Gregor in Rudnik Kočevje, katerima sem napravil zgrafita (posebna slikarska tehnika) njunih dejavnosti. Tudi na Kočevskem so med tem časom, ko sem tukaj, postavili kak spomenik, a so poklicali ki- parje od drugod. Tudi jaz bi rad videl, da bi moji kipi stali, kakor vidijo radi drugi kiparji in kakor vidi rad pisatelj, da gre knjiga, ki jo je napisal, med ljudi. Meni pa je celo delo onemogočeno, ker nimam ateljeja oziroma prostora za delo. Gostoval sem že v raznih zgradbah, a sem se moral povsod umakniti. Zdaj imam v šoli majhno luknjo, bivšo kopalnico, a so že otroci razbili okno in tudi nekaj kipov. Spomladi, če ne bo drugače, bom delal doma, v drvarnici ... Žalostno je, ko imam skicirke polne, dovolj idej, prostora za delo pa ne. Lepo bi se mi zdelo, če bi mi občinski ljudski odbor dal kak kotiček. Upanje pa imam, da bom le dobil prostor, ko bo dograjen dom telesne kulture in se bo našel zame kakšen kotiček v Šeškovem domu .. . J. Primc ! gorju, vidimo, da obodi za rešeta še ne bo zmanjkalo. Kmalu jih bo tre- ba naložiti na voz in odpeljati v Sodražico ... Foto: Mohar na neznani cesti Suha roba Tudi pozimi suhorobarji ne mirujejo; vneto delajo žlice, vilice, škafe, obodi in kar je še podobnih suhorobarskih izdelkov. Od jutra do mraka delajo in se pripravljajo na »sezono«, navadno pa prodajajo svoje izdelke kar sodraški Suhi robi. Na sliki, ki je bila pred kratkim posneta na Gre- Šofer Potrkal je na vrata in vprašal, če se lahko pogreje. Utrujeno je sedel na stol. Spanec ga je mučil, saj vso noč ni zatisnil očesa. Za trenutek je zadremal, nato pa je spet odprl oči. čeprav ni ves čas spregovoril, sem mu bral z obraza, da mu misli neprestano uhajajo k težkemu tovornjaku, ki je nedaleč od hiše, nagnjen v jarku, žalostno čakal pomoči. Najslabša je kočevska cesta nad Ortnekom, saj je na nekem kraju komaj tri metre široka, že za mnoge Sojerje je postalo tu vozišče, če ga ne poznajo, usodno. Posebno v zadnjih letih se je število prometnih nesreč tu povečalo. Cesta, ki je mnogo let služila predvsem živinskim vpregam, je postala preozka za težka tovorna vozila, zato niti čudno ni, če zdrkne vozilo pod cesto. Seveda je še veliko huje pozimi. Potrebe po novi cesti so iz dneva v dan večje. Upajmo, da bo tudi ta »Ahilova peta« letos do jeseni odpravljena, ko bomo do proslave 20-letnice Kočevskega zbora dobili moderno asfaltirano cesto. D. Hočevar Iz Gornjih Ložin Iz Ložin se v našem časopisu bolj malo ali pa nič ne oglašamo. Kljub temu pa se tudi tu vedno kaj novega zgodi, kar vzburka sicer mimo življenje; pa tudi sami vaščani imamo svoje probleme ... Letos bo verjetno pri nas precej živahno. Delavsko naselje, ki ga grade za delavce, ki bodo delali pri gradnji ceste, raste tudi pozimi. Zdaj je že precej lesenih barak, ki čakajo prihoda delavcev, ki bodo prekopali Jasnico. Kakor povsod drugod imamo tudi v Ložinah dovolj snega, ža-lastno je le to, da ne moremo skidati tistih dvesto metrov do ceste. Kako bi bilo, če bi nastal požar, saj še gasilci z brizgalno tie bi mogli v vas, prav tako pa tudi rešilni avtomobil. No, pri-lakujemo lahko, da bo kmalu nastopila odjuga in nam ne bo treba kidati snega ... M. H. Ulaž s citrami Tega dne so se mi zdele ulice puste in mračne. Dež je enakomerno udarjal po njih in se odbijal od granita. Nikjer topline, nikjer veselja, povsod moreč dež, ki je udarjal ob tlak in mi neprijetno polnil čevlje. Spomnile so me na popravilo. Stopal sem previdno, kot bi jih hotel potolažiti, da bo še vse dobro, toda neprijetna močvara v njih mi je tesnobno polnila srce. Srečaval sem mrke, zagrenje nepoglede, zavite v plašče in tesno potisnjene med ofcrajke klobukov. S ceneno šminko olepotičeni obrazi so drveli mimo mene in me navdajali s studom. Kako rad bi videl, da bi dež spral te nalepotičene obraze in pokazal gube let, raztrgal naj bi laži pobarvanih las in se v tolmunih vsul po licih z gubami. Hkrati pa sem si želel toplih nasmehov deklic, čistih, neomadeže-vanih od umazanih rok in ne izpranih od dežja kot ceneno spodnje perilo. Stopil sem v neko gostilno. Hotel sem se malo ogreti in posušiti razmočene čevlje. Sedel sem za mizo v kotu in se ogledoval po prostoru. Bil je majhen, napolnjen z mizami, med katerimi je visel v zraku gost, zadušljiv zrak, pomešan z duhom po prismojenem golažu in preprežen s cigaretnim dimom. Nekje za mojim hrbtom se je slišalo enakomerno žvenke-tanje z vilicami in noži ter širok, neprijeten smeh. Verjetno je bila kuhinja, prav gotovo je morala biti. Občutki praznega želodca so se s to ugotovitvijo začeli prepletati z neprijetnostjo mrzlih, razmočenih nogavic v mojih čevljih. Stisnil sem se še bolj v kot in poskušal pozabiti na neprijetne občutke. Misli so mi bežale domov in me vse bolj objemale v prijetno dremavico. Sedaj so vsi zbrani okrog peči in se pogovarjajo. Mati plete tople, volnene nogavice, v katerih je tako prijetno. Da, prijetno je! Ob misli na nogavice sem se zopet spomnil na svoje premražene noge. Premaknil sem jih in hotel ugotoviti, če sploh lahko premikam prste. Otajale so se. Prvič sem se tisti dan nasmehnil. Poskusil sem še naprej sanjariti. Videl sem očeta, kako koraka po sobi in modruje: »-Kmalu ga bo vzelo, kmalu, le poglej, kakšna žlobudra je že!« »Še bo hudo, še,« mu je odgovorila mati, »zopet bo nov zapadel.« Oče je napravil še nekaj korakov, se ustavil ob peči in se zastrmel skozi okno. Naslonil sem se na zid in si hotel izoblikovati njegovo podobo. Vesel sem bil, da me ni nihče motil, tudi natakar ne. Kako prijetno je včasih razmišljati!? Zadremal sem. Verjetno pol ure, uro... Zbudila me je rahla melodija citer, ki mi je objela obraz, telo ter me prijetno predramila. Opazil sem moža, katerega roka je držala stare, oguljene citre. Bil je slabo oblečen in na njegovem hrbtu sem videl grbo, ki se je kot gora dvigala iz njegovega telesa. Sklonil se je globoko nad gostilniško mizo, kot bi hotel nanjo položiti svojo utrujeno glavo, potem pa je s svojimi tankimi, dolgimi prsti potegni po strunah in hotel razveselita goste v sobi, on, grbavec, s svojo pesmijo, ki mu je bila življenje ena sama, grenka solza. Tiho so drseli njegovi prsti P° strunah in izvabljali iz njih zdaj otožne, zdaj zopet vesele melodije. Toda njegova melodija, naj je bila še talko vesela, nam ni mogla prikrasti na obraz nasmeha. Ne zaradi dežja, ne zaradi pustih ulic, to je bilo tu, v gostilniškem dimu pozabljeno. Nasmehniti se nismo mogli zaradi človeka, ki je stal tu pred nami, zaradi človeka, s katerim se je narava tako okrutno poigrala. Zanj ni bil ° na svetu nič drugega kot samo še citre in pesem, pesem, v katere je lahko izlil vso svojo bolečino-Njegove roke so se ustavil0, koščeni prsti so se oklenili strun kot bi premišljevali in nato Prl' vabili na dan pesem, ki se je l‘ih<1 prepletala z moževim glasom. PrOj dirala je skozi gosti gostilni^ dim, prepojen s pijačo in se ustavila ob sleherni mizi. Bila je P°' sem o mladosti, ki je nekoč bi,aj a je ni več. Pesem, ki se je lZ' gubljala med dimom. , Tedaj me je nekaj stisnilo P. srcu. Nisem mogel več vzdrza ■ Odšel sem ven, na dež, med P11® ulice in z mano je šla podoba bastega človeka, njegove citre pesem »Oh, mladost ti moja!4' N. Mat* Se dva tedna bomo vzdržali Poleti, v največji suši Vodna Skupnost za oskrbo Kočevja in Utonice z vodo ni imela toliko težav, kot jih ima zdaj zaradi mfaza. Zajetja upadajo in uprav-Uk Vodne skupnosti meni, da bo-*° (če mraz ne popusti) največ Je dva tedna lahko nemoteno oskrbovali potrošnike z vodo. Poledice pomanjkanja v oskrbi z bodo najprej občutila višje težeče vasi kot Breg, Bukovica, nudnik, Salka vas, Traita in Cviš-lerji Vode primanjkuje še zato, ker Uekateri potrošniki puščajo od-Pfte vodovodne pipe, da jim ne oi Vodovodne cevi zamrznile. V ttekaterih zgradbah na območju °beh občin so cevi že zamrznile " seveda tam, kjer napeljava v z8radbo ni pravilno speljana, kjer nimajo dvojnih oken in podobno. Vse kaže, da so zamrznila tudi črpališča nekaterih podjetij, saj porabijo zdaj občutno več vode iz cevovodov Vodne skupnosti. Tako je porabil ribniški obrat "Inles« v januarju nad 6000 kubičnih metrov vode ali 2 krait več, kot znaša njegovo lansko povprečje, kočevski obrat »Inles« pa celo nad 9500 kubičnih metrov vode ali 3-krat več, kot je znašala njegova povprečna lanska potrošnja. Samo za ta dva obrata bo moralo podjetje odšteti za januar nad milijon 400.000 din vodarine. Predavanja o obrambni vzgoji Delavska univerza Ribnica je 25. januarja napovedala v Sodražici predavanje o obrambni vzgoji prebivalstva. Predavanje naj bi bilo v domu TVD, kjer je bil prostor ogrevan. Predavatelj, major JLA iz garnizije v Ribnici, je prišel ob napovedani uri, poslušalcev pa je bilo le pet. Čakali smo še 30 minut in pričakali okrog 10 Krotitelj eksplozij nudi svoj izum . Pred kratkim je prišel v sarajevsko dopisništvo »Politike« Vu-kosav Todosijevič, ki je znan po s.vojem izumu, s katerim usmerja sile eksplozije ob miniranju. Zato je v javnosti dobil ime 11krotitelj eksplozij«. To pot je Prišel z nenavadnim predlogom. »Dolgo časa sem spremljal ak-c'io za rešitev kulturnih sporne-n*ov, ki jih bodo zaradi izgradile Asuanskega jezu zalile vode eke Nila, in sem končno prišel r? zaključka, da bi z uporabo ^jega izuma številne izmed teh 'Pornenikov lahko rešili.« Njegov S^Uog je »Politika« dostavila ^slovanskemu nacionalnemu ^hiteju mednarodne akcije za L.vanitev spomenikov stare Nu-jto?. Komite je takoj zahteval, gl Todosijevič pripravi o tem ivpen elaborat. n-J°d.osijevič je podrobno pojas-y kako je mogoče njegov izum tem primeru uporabljati, že Zei je neštetokrat s svojim pa-pokazal, da lahko eks-. °eijo usmeri v zaželeno smer kamnito, betonsko ali kako r u9o čvrsto gmoto razbije ozi 7Hhla razseko. po naprej določe l0n črtah, pri tem pa se niti ma jjj, ne poškoduje tisto, kar b T ° Potrebno opraviti v celoti f^psijevič sodi, da lahko na isti ta 'n. uPorablja svoj izum tudi kovanje nubijskih spomeni kQ • v bistvu zagotavlja, da lah za ® kamnitih gmot svetišč ali (jsj objektov odstrani °e(o/ ^ele sP°menikov ali njihove tgo, ’ ki predstavljajo največjo PostinsJco *n umetniško vred-nZ1’ Pri tem pa jih ne bo prav pPoškodoval. kiZe^°P zveze izumiteljev Sara-tej*.?e še podrobnejši, konkret-ln širši. Razen Todosijevi-izuma vsebuje tudi mož-’ “° bi uporabili prav tako pge tzume. %e° OTe2e izumiteljev vklju-’hah P°l.e9 tega tudi udeležbo iztu. naivečjih sarajevskih pod-he« i gradbenega podjetja »Bos-ietji „,ner&oinvesta«. Obe pod-y>jektZ na svojih nekaterih i tfosi-i Vreizkusili učinkovitost egQ ptičevega izuma, poleg drun razpolagata z gradbeno girici 1 meionizacijo, ki bi bila ^dZciQQ Uresničitev omenjenega .,le-’o v Podloge zdaj prouču-0gradu in Sarajevu. Na Mamica je od začudenja zakrilila z dami »Poceni in okusno«. Popovka je V, ■ rokami skledi napravila močnega lepila in oče Fedor je pozno zvečer lepil razglase po vseh telefonskih drogovih in v bližini sovjetskih ustanov. Nova domislica je imela velik uspeh. Takoj prvega dne se je zglasilo sedem ljudi, med njimi načelnik vojaškega odseka Bendin in Kozlov, načelnik pododdelka za olepšavo mesta, po čigar prizadevanju so nedavno tega porušili edini starinski spomenik v mestu — slavolok iz časov Jelisavete, češ da je oviral ulični promet. Vsem je obed zelo teknil. Naslednjega dne je prišlo štirinajst ljudi. Zajce so komajda utegnili odreti. Ves teden je posel sijajno šel od rok in oče Fedor je že mislil na majhno krznarijo, seve brez motornih strojev. Tedaj pa se je prigodilo nekaj povsem nepričakovanega. Zadružno trgovino »Plug in kladivo«, ki je "Ela že tri tedne zaradi Inventure zaprta, so spet odprli in prodajavci so, sopeč od napora, privalili na dvorišče, ki so ga imeli v skupni lasti z očetom Fedorjem, sod gnilega zelja in ga zakotalili v jamo za smeti. Zajci so pridirjali k jami, kamor jih je privabil ostri duh, in že naslednje jutro je med nežnimi glodavčki jela razsajati kuga. Divjala je vsega le tri ure, a je pomorila dvestio štirideset samcev, samic in zarod, ki ga ni bilo moč prešteti. Zbeganega očeta Fedor ja je podrlo za cela dva mesca. Opomogel si je šele tedaj, ko se je vrnil iz hiše Vorobjanl-nova in se na mamičino začudenje zaprl v spalnico. Vse je kazalo, da je očeta Fedorja prešinila nova ideja in mu obsedla dušo. Katerina Aleksandrovna je s kostjo upognjenega prsta potrkala na vrata spalnice. Odgovora ni bilo, le petje je postalo močnejše. Cez hip so se vrata malce odprla in v špranji se je prikazal obraz očeta Fedorja; na obrazu mu je plesala rdečica. »►Mati, daj mi brž škarje,« je izdrdral oče Fedor. »Kaj pa večerja?« ' »Kaj si si vendar storil?« je končno izmomljala. »Kaj neki? Postrigel sem se. Pomagaj mi, prosim te! Vidiš tu, kot da mi je postrani_ ušlo. . .« »Ježešta,« je zajavkala in mu segla v kodre, »pa nisi morda sklenil, da prestopiš k novovercem?« Oče Fedor se je razveselil, da je pogovor krenil v to smer. »Zakaj pa ne bi? Mar novoverci niso ljudje?« »Seve, ljudje so,« je strupeno pritrdila mamica, »kako neki ne: po kinih hodijo, alimente plačujejo...« »No, bom pa še jaz hodil v kino.« »Kar izvoli, prosim!« »Saj bom!« »Se ga boš že najedel! V ogledalo se poglej« In res je gledal na očeta Fedorja iz ogledala živahen črnook obraz z majhno divjo bradico in nemarno dolgimi brki. Lotila sta se brkov in jih postrigla do sorazmerne velikosti. Kar je sledilo, je mamico še bolj osupnilo. Oče Fedor je izjavil, da se mora še istega večera odpeljati po opravkih, in zahteval, da Katerina Aleksandrovna zdirja k bratu peku in si za teden dni izposodi plašč s krznenim ovratnikom in rjavo čepico. »Nikamor ne bom šla!« je pribila mamica in planila v jok. Pol ure je oče Fedor koračil po sobi in, s spremenjenim obrazom plašeč ženo, kvasil neumnosti. Mamica je razumela samo eno: oče Fedor se je bog si ea vedi zakaii ostrigel, v smešni kani se hoče -dPel jati neznano kam. znoušča io. »Ne zapuščam te« je trdil oče Fedor, »ne ramiščam te. ob tednu bom nazaj. Saj ima človek lahko opravke. Da ali ne?« »Ne!« je usekala popovka. Oče Fedor je bil vajen biti v občevanju z ljudmi krotak, zdaj pa je moral tolči s pestmi po mizi. BRANKO COPIC: Oslovska leta — Bratec sladki, -ko že ravno govorimo o knji' gah, kdo je že napisal narodne pesmi? — se zaskrbljeno oglasi Hamid Rus, toda Baja ga še 1st1 trenutek pokara: — Ej, bratec, naš prijatelji Bolha morda prav sedaj umira tam v aleji, ti se pa zafrkavaš 1 narodnimi pesmimi. Moja teta jih je napisala- — Kaj tista, ki si ji pojedel kokljo? — čisto resno vpraša De-De-Ha. Baja ga je samo besno pogledal in segel v žep po svoj kviht, tedaj pa so se na hodniku oglasil’ hitri koraki in v sobo je padel upehani, prašni '° oznojeni Krsto Bolha. — Glej ga, živ je! — je vzkliknil Hamid RuS' — Ne živ ne mrtev! — s težavo izdavi Krsto. — Komaj sem se izmazal. — Kako to? — vpraša nekdo. — Poslušajte! Toliko da sem se potegnil p°" klop. sc je že začelo; za vrat mi je zlezel mravljinec ... — Prekleti mravljinec! — zarenči Baja. — b6 kje sem bil s kvihtom! — Mravljinec žgečka Krsta Bolho, oho ho! " se krohota Hamid. — Čakaj, ne segaj mi v besedo. Do kod sen1 že prišel? — Prišel si sebi za vrat, do tistega mravljinca, — ga spomni De-De-Ha. — Žgečka me torej tisti mravljinec za vratom, kar ti pride drug ta'k bratec, ta pa za nogavico . .. — Kakšen bratec? — ga prekine Hamid RUS' — Menda ja ne policaj Sico? -- Kakšen Šico neki, drugi mravljinec! — s6 zadere Krsto. — Stegnem roko, da bi ga pregnal pa me že tretji, Čap, čap, za uho! — K vragu z mravljami! — zavpije Baja. Tako kot si začel, boš naštel vse mravlje iz mravljišča. Privleci že Smrdonja na dan. — Le čakaj, že še pride na vrsto, — ga mif1 Krsto. — Spodim takole kakih sedem, ose”1 mravljincev, ko začujem tap, tap, tap! — Spet mravljinec? se razjezi Baja. — Kaj še! Smrdonja! Smrdonja in dekle gr6' sta. j- — Seveda, le kdo hi čul mravljinčeve stop’ nje? — pravi De-De-Ha. — Pride torej Smrdonja, sede na Mop, P0*! katero tičim in -spodvije noge, da mi jih je tišč®1 natanko pod nos ... t — Uh, pa si ostal živ? — vpraša Hamid R° in se nakremži. — Komaj, — vzdihne Krsto. — Saj ga pozna6, packa, noge si umije komaj enkrat na mesec. — Ne, enkrat na pol leta! — ga popravi Bal® — In potem? ^ — No, nadaljuje Krsto, — seže v žep po tis" zavitek in ga položi dekletu v naročje. »Glej, <\u' šica,« pravi, »kaj sem ti prinesel. Kar poskus’" — Pa ona? — Ona pa takele v temi odpre zavitek, ^ vanj s prsti in vzklikne: »Juh, to je pa straž” mehko in po kumiku smrdi! Poglej.« — Aha, kaj pa potem? — bi rad zvedel Bal® — On pograbi celo pest, prinese k nosu * revsne »De-De-Ha!« — Zakaj De-De-Ha? Pa je ja rinil: Kuri čreva! — se upre De-De-Ha. — Menda na mislil, da sem jaz notri? jj — Ne! Pač pa je mislil, da si ,t'i tisto spi'a v škaitlo, — je končal Krsto. . * — Ehe, pa mi je za cel mesec splaval z®F po vodi! — zažvižga De-De-Ha. — Le brez skrbi, saj smo še mi tu, — g® laži Hamid Rus. ^ — Tako je rekel Smrdonja, — nadaljuje ^ sto, — ko pa je tudi dekle videla, kaj je v ška je besna zacvilila: »Fuj, nesramnež, pes, uiF1^, nec, ne pridi mi več pred oči!« To je rekla, P j( nila kvišku in zbežala po aleji, Smrdonja škatlo še enkrat vzel, jo poduhal in se F®5 jija' k1 so bliže Splitu, se raz-kg l7l(lustrija, v Sučnrcu veli-tovarna plastičnih mas » ' prvi štirje pa so pri-letovišča posebno Koštel Urarju- edem Kaštelov so dali »Ujej"1 trogirski in splitski ple-15. i,:ot utrdbe proti Turkom v $e k, „ dol., kasneje pa so , In "“•««» tudi drugi. *kega 2,f° Trogir, naslednik gr-^ed i,n^guri~ona- ki ga štejejo llii- Meif^a mesta v Dnlm, 'M. MpS are1ša mesta v Dah ,-ejo t številnimi stavbami, fklost J?gato zgodovinsko pri unjboli zanim Ar so najoon zanim ll°lptja iP-tska bazilika iz U mpJi katedrala iz 12. stol in ..T2® s°dlSče, ostanki ol Piki. 71 utrdb, palače in sporni Avtobus je naglo vozil po jadranski magistrali, ki je pred petimi leti še ni bilo (asfaltirane). Tedaj sva se mučila s kolesi ure in ure, pa nikamor nisva mogla. Samo kamenje in rdeč prah, ki je za vsakim avtomobilom še dolgo visel v velikanskih oblakih. Enolična pokrajina je bežala mimo, pusto kamenje se je tu in tam umaknilo nizkemu grmičevju, koščku z visokim kamnitim zidom ograjene zemlje ali majhnemu vinogradu v ovinku ceste, kamor je voda ob deževju nanesla zemljo in pesek. Včasih je mimo nas švignila kamnita vas, hiša ali kamnit »bunker« za sušenje sadja, ki jih je tam polno (v enem sva nekoč z Žanom celo hotela prespati, bilo pa je premalo udobno). V Rogoznici smo se ustavili in si malo oddahnili v gostilni. Zanimivost (predvsem za vinske bratce) — vino (odlično, da malo takih) po 130 din! Prejšnji večer so tam pekli janca, vendar ga za nas ni nič ostalo. NOČ NAD VINSKO KLETJO Z Žanom sva takrat prespala nedaleč od Šibenika. Po klancu sva se spuščala proti večji vasi in ko sva došla žensko, ki je vlekla ročni voziček, sva jo pobarala, če ve za kakšno prenočišče. Prespala sva kar pri njih, v novi, lepi hiši, okrog nje in v njej pa je čudovito dišalo po vinu, da sva bila ves čas kar malo omotična. Pročelje šibeniške katedrale Zvečer smo sedeli pred hišo in klepetali, držeč v rokah velike kozarce gostega črnega vina, od katerega se je širil sladek, prijeten vonj. Ko se je znočilo, smo še nekaj časa klepetali, po večerji pa so naju spravili v lepo sobo z dvema mehkima posteljama. Ob odhodu sem še kupil steklenico vina; kolikokrat me je potem mučila misel nanjo, toda vzdržal sem in jo doma slavnostno izročil očetu. »Kdaj pojdeš spet v Dalmacijo?« me je vpra- Šibenik — pristanišče, mesto in Šubičcvac šal po prvem kozarcu, kakor da se pride tja kar mimogrede, kakor da je to takoj za naslednjim ovinkom... ŠIBENIK Zgodaj dopoldan je avtobus zavil na šibeniške ulice in se ustavil na avtobusni postaji v pristanišču. Ob treh ali štirih popoldan je prišel naslednji, ki naj bi nas zapeljal do Zadra. V garderobi smo oddali prtljago, uslužbenec pa nam je še vljudno pojasnil, kaj si velja ogledati in kje lahko kaj dobimo. Na najbolj razčlenjenem delu dalmatinske obale se ob 9 kilometrov dolgi luki, ki je potopljeni del doline Krke (znameniti Krkini slapovi pri Skradinu), dviga amfiteatralno v pobočja treh gričev, okronanih s starimi trdnjavami, Šibenik (19.000 prebivalcev). Mesto je nastalo v 10. stol. in je že zgodaj bilo eno najvažnejših mest in pristanišč Dalmacije, že v 14. stol. je imel ladjedelnico in svoje brodovje. šibeničan Jurjevič je bil tudi mornar Kolumbove posadke na prvi vožnji v Ameriko. Slavni stavbeniki in umetniki so okrasili mesto, katerega zdaj občudujejo tisoči turistov z vsega sveta. Veličastna katedrala (na sliki) spada med najlepše spomenike v Jugoslaviji. Med zadnjo vojno je bilo mesto večkrat bombardirano. Sedaj Šibenik ni le važno pristanišče. ima tudi močno industrijo. Največja obrata sta nova valjarna v Ražinah, ki predeluje aluminijeve zlitine iz Lozovca in Kidričevega, ter (tovamja tfero-mangana in elektrod v Črnici. Tovarna izvaža svoje izdelke celo v Ameriko. Omembe vredne so še tovarna platna, predelovalnice sadja in ladjedelnica,. Nad mestom se dviga Šubiče-vac s starodavno trdnjavo in velikim, lepim pokopališčem s številnimi grobnicami. Z vrha se odpira čudovit razgled po mestu, po mestnih parkih, na šibe-niški preliv in bližnje otoke. Nekje daleč spodaj vrvi pristanišče, kamor neprestano prihajajo in odhajajo ladje ter trajekt, ki vozi preko preliva (predvidena je gradnja visokega mostu), na desni se kadi tovarna ferc-mangana, onstran preliva pa se večkrat prikaže izza otoka ladja. ki zavije v pristanišče ali mimo, proti jugu. DOLINA KRKE Dolina kraške Krke ima toliko naravnih lepot, da ne zaostaja veliko za PHtvičkimi jezeri. Izvira Izpod Dinare in se s slapom spušča v Kninsko polje. Od tu se zajeda v apnenčasto planoto s slikovitim kantonom, kjer na več krajih mogočno pada preko velikih pregrad. Za vrsto slapov in večjih ali manjših jezer je najlepši del doline — Skradinski Buk. V neštetih curkih, podobnih belim zavesam, pada voda preko štev:lnih pragov 46 m globoko. Tu odvajata del vode elektrarna in šibeniški vodovod... F. Grivec Koordinacija dela - Z ozirom na vedno večje in zahtevnejše naloge na področju kadrovske politike je bilo na pobudo občinskega komiteja ZK Ribnica sklicano posvetovanje s predsedniki političnih organizacij in predsedniki kadrovskih komisij. Sekretar obč. komiteja je poudaril nekatere pomembne naloge za uspešnejše delo komisij: v ta namen bodo organizirali stalen aktiv predsednikov komisij, ki bo vsklajeval programe dela in področja dela se bodo s tem razmejila. Poleg tega se bo osnoval tudi aktiv komunistov kadrovskih komisij, ki bo komisijam neposredno pomagal pri delu... Ena najvažnejših nalog je vsekakor razvijanje samostoj- pogoj za boljši uspeh nosti dela kadrovskih komisij. Najširše področje dela ima komisija pri SZDL, zato mora sistematično analizirati najnujnejše probleme. Mladinska kadrovska komisija mora voditi kadrovsko politiko na vseh področjih dela, kier je vključena mladina (taborniške organizacije, Partizan itd.) Najtežje delo pa čaka kadrovsko komisijo pri občinskem ljudskem odboru, katere najvažnejša naloga je, analizirati uslužbenski aparat in ga skrčiti na minimum. Iz tega lahko vidimo, da bo v bodoče občinski komite vprašanja kadrovanja samo konzultiral z določeno komisijo, ne pa neposredno reagiral, kot se je to dogajalo doslej. VESELO BRUCOVANJE V RITMU TWISTA Na moč aktualno NA VABILU JE PISALO, DA NAS KLUB RIBNIŠKIH IN KOČEVSKIH ŠTUDENTOV VABI NA BRUCOVANJE, KI BO V SOBOTO ZVEČER V RIBNICI, IGRALI PA BODO NA MOC VESELI HRIBOVCI. NO, PA SMO SLI. MALO DALEČ JE SICER BILO PEŠAČITI V TAKI ZIMI SVOJIH SEST KILOMETROV, TODA ZA RAZVEDRILO IN REKREACIJO DENARNICE SE ČLOVEK TUDI MALO ŽRTVUJE, CE DRUGAČE NE GRE. Vtar prijetno se je pričelo. Lepo prenovljena dvorana, okusno okrašena (»dekoltirana«), za uvod poskočne polke in valčki, z belimi prta pogrnjene mize in gostje v boljših oblačilih (dame brez dekoltejev!) ... Za uvod mi je Ivan kar izpod soda prinesel sila mrzel kozarec mrzlega vina, da mi je po grlu skoraj zažvenketalo. Potem sem dolgo časa stal pri peči in tajal vinske ledene kocke v želodcu, vmes pa pomežiknil kakemu znancu, neprestano v strahu, da me bo kdo zaradi »združitve« občin kar tam premlatil. Toda nič takega ni bilo, le še več ljudi je napolnilo dvorano. Potem pa so jo Veseli hribovci prav veselo urezali, prešli z domače na malo bolj veselo, nič kaj domačo glasbo ter nagnali prve pare na plesišče ... Ce bi ocenjeval letošnje bruco-vanje v Ribnici po univerzitetnih merilih, bi zapisal osem, po novem načinu štiri pike ali prav dobro. Za razliko od dosedanjih. Ni bilo tradicionalnega popivanja (kajpak so tako študentje tudi manj zaslužili, toda ni jim šlo za zaslužek, ampak za ugled, kakor je poudaril predsednik kluba), ni bilo gneče (na neki »ohceti« je bilo namreč toliko ljudi, da še zavriskati niso mogli!), samo »čorba« v baru, ki smo jo prizanesljivo imenovali »turška«, je bila nekam sumljiva, toda v bistvu povsem enaka »turškim« na raznih veselicah. Potem je spregovoril predsednik kluba, sicer kratko, vendar tako, da je ostalo še dovolj časa za zabavo. Potem je spregovoril predsednik občine in »uradno« otvo-il ples. Se malo kasneje so »pošlih-tali« zeleno brucad za mizo pod odrom in zavesa sc Je dvlvnl'a. Prikazalo sc je Njegovo Veličanstvo Zeleni Car, ves namrščen v svoji Mogočnosti, poleg pa oba prisklednika, zapisnikar s škripajočim peresom in »brucmajor« z bridko sabljo in trirogcljnikom na učeni glavi. Njegovo Veličanstvo Zeleni Car je »spustilo« kar najbolj učeno govoranco in pojasnilo, zakaj pravzaprav so se zbrali, potem sta stresla svojo učenost še oba prisklednika s čudnima imenoma, nazadnje pa je »brucmajor«, zatiskujoč si nos zaradi bru-covskc^'*. smradu, prignal pred D'e ‘retjini jih ju padlo Konec preteklega meseca so kandidati za šoferje prvič delali izpite pred domačo (kočevsko) izpitno komisijo za voznike motornih vozil. Od devetih kandidatov za šoferje, ki so prišli na izpit, jih je padlo kar 6 (štirje že pri pismenem delu izpita, 2 pa pri pral: Učnem delu). Člani izpitne komisije so bili, predno jim je bila zaupana ta dolžnost, na posebnih seminarjih. komisijo domišljavo, zeleno bru-cosko one, da bi ga malo pretipali in ugotovili, če je sploh sposobno za študij na univerzi. (V bodoče nizacijjn društev. Po uvodnih in načelnih mislih predsednika občinskega odbora SZDL Boga Abrahamsberga so udeleženci seje podrobneje razpravljali o elementih, ki jih bo moral vsebovati občinski statut. Le-ta bo moral biti vsestranski in s konkretno vsebino. Dali so več umestnih predlogov, katere bo treba vnesti v statut. Za izdelavo statuta so angažirali poleg občinske statutarne komisije še nekaj podkomisij za posamezna področja dejavnosti. Pri izdelavi statuta bodo v celoti upoštevali svojstvene značilnosti komune ter vnesli vse elemente. ki bodo dali smer perspektivnega razvoja gospodarstva in komunalne dejavnosti ribniške komune na sploh. Prav zato pa statut ne bo izdelan po tujih šablonah. To naj velja tudi za izdelavo statutov gospodarskih organizacij, je bilo poudarjeno na seli. Go»-o-darske organizacije naj izdelajo statute, ki bodo res njihovi v pravem pomenu bes°de, ker le tako bodo služili svojemu namenu. Pri izdelavi statutov v podjetjih je treba angažirati čim večji krog proizvajalcev. Predstavniki organizacij in društev so tudi poročali o programih dela in o materialnih potrebah za leto 1963. Programi, ki smo jih slišali, so lepi, vendar pa bodo potrebni za njihovo uresničevanje poleg dobre volje funkcionarjev društva tudi finančna sredstva. V kolikšni meri bodo na razpolago ta sredstva, pa bo določil občinski proračun. naj bi Zeleno carstvo ne vikalo brucadi, ampak jo ogovarjalo z brucovskim one). Vprašanja, ki jih je zeleno carstvo stavljalo zeleni brucadi, so bila na moč duhovita, zapletena in — aktualna. V enem vprašanju so temeljito obdelali vprašanje štipendij, nato pa so, v duhu »združevanja«, podali nekaj več ali manj sprejemljivih predlogov. Na razpis, ki so ga napravili (Zeleno carstvo namreč — pri tem pisec ni popolnoma nič kriv!), so dobili precej odgovorov, ki so jih posredovali publiki. Nekdo se je zavzel za združitev obeh občin (priskledniki so predlagali združitev z Mursko Soboto, drugi, ki ni povsem sledil dogodkom, pa celo, da bi se združili z občino — Munchen!), na Jasnici pa naj bi Obširneje so spregovorili tudi o težavah otroško varstvene ustanove — otroškem vrtcu, kjer bo od nekje treba zagotoviti sredstva za normalno delo, o dejavnosti Društva prijateljev mladine, društvu TVD Partizan, Rdečem križu, Zvezi borcev, Strelski zvezi itd. Ugotovili so, da so taki posveti zelo koristni. K. O. Devetdeset let (Nadaljevanje s 3. strani) društva, ki ga je uspešno vodil dolgo vrsto let, pohvalil 1e sedanje mlade gasilce in njihovo prizadevanje ter na koncu spregovoril še o liku gasilca... Občni zbor, ki je sicer potekal v duhu velikega jubileja, je odprl vrsto vprašanj, ki tarejo društvo (prostori, nadomestila za vožnje brizgalne na kraj požara, po-manjkanle denarja itd.), kar vse sta predstavnika občinske gasilske zveze iz Ribnice vzela na znanje in obljubila, da bodo skušali stvari čim uspešneje urediti. Na koncu so podelili tridesetim najzaslužnejšim članom društva, ki aktivno delajo od deset do štirideset (ali več) let, posebne diplome in značke. In potem, še kasneje, so Im«.1! dolenjevaški gasilci, kakor prejšnje popoldne in zvečer, uspešno mokro vajo, samo da je bila tokrat v gostilni. Pravijo, da je bilo zelo prijetno. F. Grivec zgradili glavno mesto, ki bi sc imenovalo, če kombiniramo črke obeh občinskih središč, Ribovje. Kočnica, Janez iz Nemčije ie predlagal, naj bi se imenovalo Kompromissenstadt. Nek ribniški študent, ki je že dlje časa »praksi« v Nemčiji, pa je proti združitvi, saj imajo Ribničani dve občini, eno tu, drugo pa v Nem-«ji! Nato so jo Veseli hribovci spet prav veselo urezali. »Rezali« so jo skoraj neprestano do treh zjutraj. Na svoje »hribovsko« poreklo, na polke in valčke, so povsem pozabili in »martrali« goste 1 raznimi sodobnimi plesi, vključno s twistom, tako da je nekdo pri' lezel v bar ves zavozlan in smo ga komaj spet spravili v red. Vsak se je zabaval po svoje-Nekateri so tako vneto plesali, d® so še naslednji dan hodili nek®-liko postrani, nekateri so se spU' ščali v na moč zanimive politične razprave ali pa razpravljali o če* merkoli, drugim spet je bilo v veliko veselje plačevanje pri bari1’ čeprav ljudi (ki jih je to spet P° svoje zelo veselilo!), ki so pili z* njihov denar, morda sploh niso poznali. Pa tudi študentje so bij’ veseli, ker se je zabava naglo bil' zala h kraju in ker je priredite'' res leno uspela. In to je bilo naj' važnejše... Zunaj je pa vztrajno snežil®' kot bi se zima šele pričela.., F. Grivec Foto Drago Mohar 'i«e**iMimii*e*nniiiiieeemiiMiiiie™eeiM i j »Kočevar« i To je naš vlak, stari, kočevski »aizenpon«, ki jih je slišal že toliko na svoj račun, pa s® ga nič kaj rado ne prime. Zadnjič sem se peljal z »dijaškim« v Ribnico. Samo ®n va s tem ni rečeno, da zanjo ae morejo zboleti čdrasli, beseda otroška pove le to, da zaradi ve-‘Ke nalezljivosti prebolimo rdeč-6 največkrat že v .otroški dobi. Rubeola se pojavlja v epidemični obliki povsod po svetu in 0 največ pozimi in spomladi. Je ‘azJe virusno obolenje, ki je, kot 6 rečeno, precej podobno ošpi-am. Po inkubaciji, ki traja pri-uzno is dni, začne bolezen z ^avobolom, povišano temperatu-® ln po nekaj urah s kataralni-?i znaki na očeh in sluznici divinega trakta, skratka: bolnik .*ha vnete očesne veznice, nahod n kašelj. Nato se pojavi rdečkast ‘Puščaj po obrazu, od koder se .lri na vrat in v enem dnevu 6 Po vsem telesu. Izpuščaj je Podoben onemu pri ošpicah, vča-m tudi izpuščaju pri škrlatinki, ®ndar lahko že laik ugotovi, da j ® Sre za gkrlatinko, pri kateri ^PUšča.ia na obrazu nikdar ni. »rdečke so nadalje karakteri-icne močno povečane bezgavke a vratu, katerih prisotnost nam redvsem pomaga, da lahko lo-rdečke od ošpic. 1 Rljub temu, da so rdečke zelo tič obolenj6- Pri katerem prak-l,■ V? ni potrebno posebno zdravile, Pa 50 zaradi neke posebni zelo pomembne. Leta 1941 p namreč v Avstraliji prvič za-Za111’ da matere- bi 50 zbolele ^rdečkami v prvih 3—4 mese-Qtr ,noseenosti, rodijo pogosto kot s prirojenimi napakami i Prirojene srčne napake, glu-le n6m° otroke, duševno zaosta-^ itd. ali pa rodijo nedonošenč-p .°z. mrtvorojene otroke. Iste v jave so pozneje zapažali tudi dvn r°R^’ tako da danes ni več rdečva 0 tem’ da Predstavljajo žencke resno nevarnost za noseče pr ?> če so zbolele za rdečkami v t> m 3—4 mesecih nosečnosti. navajajo nekatere statistike roču* 30 do 50 odstotkov mater aao^otroka z eno od opisanih ve?°t je razvidno iz zgoraj na-prer]n,eSa. rdečke za otroke ne (Javljajo nevarnega obolenja ato nima pomena podvzemati posebne ukrepe za preprečevanje širjenja rdečk, kadar se te pojavijo. Posebno velja to za deklice, za katere je bolje, da prebolijo rdečke kot otroci zaradi že omenjene nevarnosti v nosečnosti. Varnostne ukrepe je treba podvzeti le pri telesno šibkih in bolnih otrocih, ker bi rdečke njihovo že tako slabo zdravstveno stanej še poslabšale. Zlasti važni pa so varnostni ukrepi pri nosečih ženah. Da bi se lahko očuvali pred rdečkami, je potrebno, da poznamo način širjenja te bolezni. Omenili smo že, da je to nalezljivo, virusno obolenje. Bolezen se širi predvsem s kapljično infekcijo po zraku iz neposredne bližine. Teoretično je možna tudi okužba po najrazličnejših predmetih, ki so okuženi z izmečki bolnika, bodisi iz ust ali nosu. Ker pa je virus rdečk zelo slabo odporen, v najkrajšem času izgubi kužnost, s tem pa tudi predmeti, ki so bili okuženi. Bolnik je kužen le v času, ko traja kata-ralni Stadij (kašelj, nahod), ki traja nekaj dni. Važno je, da v tem času ne pridemo v kontakt z bolnikom, da se tako izognemo infekciji. Težava pa je v tem, da je bolezen nalezljiva že prej, predno se sploh lahko ugotovi, da gre za rdečke. V kolikor pa so žene v prvih petih mesecih nosečnosti prišle v kontakt z rdečkami, priporočamo pasivno imunizacijo s tako imenovanimi gama globulin!, ki jih dobimo iz seruma prebolevnikov. Težka odločitev pa je takrat, če noseča žena kljub vsem meram le zboli za rdečkami. Na vsak način je prav in potrebno, da je seznanjena z eventuelnimi posledicami in da se, upoštevajoč vse okolnosti, razmisli o morebitni potrebi umetnega splava. Ker so rdečke zelo nalezljive, jih večina ljudi preboli že v otroški dobi, poleg tega pa zapuščajo trajno imunost, tako da je procent obolevnosti pri odraslih le minimalen. Izgleda tudi, da precejšen odstotek ljudi preboli to bolezen v tako imenovani abor-tivni obliki, ko poteka bolezen v zelo lahki obliki in brez vidnih tipičnih znakov, tako da je število tistih, ki so tej bolezni »ušli« v otroški dobi, še nižje, kot pa si predstavljamo, s tem pa je tudi nevarnost za noseče žene znatno nižja. dr. M. C. Požar v stavbi ObLO Zaradi pomanjkljivosti pri gradnji stavbe kočevske občine je 5. februarja ob 9.30 izbruhnil manjši požar, ki pa so ga gasilci kmalu pogasili. Posebna strokovna komisija je ugotovila, da je prišlo do požara zaradi nepravilne konstrukcije stropa in dimnih naprav. Požar je nastal v podu drugega oziroma stropu prvega nadstropja. Leseni stropnik je bil vgrajen v območje dimnih .laprav tako, da je njegov konec segal v dimniško tuljavo. Zaradi intenzivnega kurjenja (huda zima) je začel stropnik ogleneti (ker v začetku ni imel dovolj zraka za gorenje), kasneje pa, ko je dobil zrak, se je les vnel. Minimalna količina zraka je bila Pluženje snega Foto: Mohar X nekaj lelih še 6 zdraxnikoi in 6 zobozdravnikov Trenutno štipendiramo v kočevski občini 6 zdravnikov in prav toliko zobozdravnikov. Nekateri bodo končali študij že letos, ostali pa postopoma v naslednjih letih. Prav zaradi teh novih kadrov je nujno dozidati sedanji zdravstveni dom, oziroma misliti v bližnji bodočnosti na zidavo novega, ker v nasprotnem ne bodo imeli delovnih prostorov. Hkrati s priho- dom novih zdravnikov pa je nujno misliti tudi na — stanovanja. Doslej je za stanovanja zdravnikov skrbel le zdravstveni dom. Ker pa bo v nekaj letih prišlo iz šol kar precej zdravnikov, ne bo mogel priskrbeti vsem stanovanj le zdravstveni dom, pač pa mu bo moral pri tem pomagati tudi občinski ljudski odbor. Naročam »Novice« Pošiljajte mi jih na naslov: Znamka za I5 din »NOVICE« KOČEVJE p. p. 39 že v zaprtem prostoru med stropniki, zrak pa je prodrl še skozi majhne razpoke, kar je zadoščalo, da se je les vnel. Požar je onesposobil štiri pisarniške prostore, škoda pa je nastala še zaradi gašenja .* vodo, rušenjem peči in drugega. Po oceni komisije je škode za milijon 200.000 din, obstaja pa možnost, da bo škoda zaradi pronicanja vode pod pod v pritličju še za okoli 150 tisoč dinarjev večja. Stavba je zavarovana. Ker je bil požar manjši, niti ni bil dan alarm. Na kraj požara je prišla le skupina kočevskih gasilcev in desetina podjetja IN-KOP. Pomoč so ponudili tudi rudniški gasilci, vendar njihova intervencija ni bila potrebna. — To je bil že četrti požar po novem letu v naši občini, ki je nastal zaradi slabih dimnih naprav. RIBNIŠKI KARNEVAL Kot so lastni Urbanu zdrav humor, vedrina in šegavost, ki ga spremljajo po svetu, se iz leta v leto bolj uveljavlja tudi ribniški karneval kot del tradicije kraja. OKO (organizacijski karnevalski odbor), ki dela v okviru Turističnega društva, je že imel prva zasedanja, kjer je dal orientacijske smernice za organizacijo te velike prireditve ter pozval posameznike k izvajanju izvirnih šaljivih točk. S temi bodo tolmačili razne domače in druge dogodke in aktualnosti, V bogato maskiranem sprevodu ne bo, poleg številnih mask, manjkalo iz živalskega vrta sposojenih eksotičnih in drugih na ribniško podnebje aklimatiziranih živali, tem pa bo delal družbo »gospod zelenih očal«, ki bo »uvažal ublaj-ne in izvažal žajmajne«. Praktično bodo pokazali tudi uspehe najmodernejše vesoljske tehnike in vrste ostalih zanimivosti, kar pa naj zaenkrat še ostane skrivnost vse do 26. februarja, ko bodo zvoki »burovža« naznanili ceremonialni pričetek pustovanja. Seveda bo ustrezno dekorirana tudi Ribnica, ki bo vsekakor hotela pustiti pri gledalcih najugodnejši vtis. Zanimiv bo žalni sprevod in »rajnik’ga« Kurenta, ki bo letos menda — »doma smrt sturu in na domač’h parah ljažou«. Na mostu preko Bistrice se bodo od njega poslednji poslovili bližnji in daljnji sorodniki ter številni gle-galci. A. K. ta teden za vas KOČEVJE Poročila sta sc: Jaklič Albert, traktorist iz Črnega potoka, star 23 let in Zagorjan Silva, delavka v pletiljstvu, iz Črnega potoka 1, stara 16 let. Rodile so: Urbiha Rozalija, gospodinja iz Salke vasi — deklico. V Ljubljani so rodile: Kerneža Katarina, delavka iz Stalcarjev 9 i— dedka; Rudolf Ana, gospodinja iz Mrtvic — deklico; Mujukič Angela, trg. poslovodja iz Kočevja, Trg svobode 21 — deklico DOBREPOLJE Umrli so: Frece Marija, soc. podpiranka iz Ponikev 76, stara 81 let; Šilc Marija, preužitkanca iz Male vasi 32, stara 73 let; Sten-ta Jožefa, kmetovalka iz Kočevja 21, stara 74 let. LOŠKI POTOK Poročila sta se Truden Janez, kmetovalec iz Podgore 24, star 23 let in Košmerl Karolina, delavka iz Retij 104, stara 24 let. ČESTITKA Skrbnemu možu in očetu Francu Cebinu želimo za 50-letnico vse najboljše in še mnogo zdravih let. Zena Marija z otroci. PRODAM Ugodno prodam dva dobro ohranjena mopeda (eden s tremi, drugi z dvema prestavama). Silva Les, Koprivnik 40. OPRAVIČILO Rudolfu Miheliču iz Gornjih Lazov se opravičujem za žaljivke, izrečene 8. 12. 1962. Ivan Mihelič, Gorenji Lazi 8. OBVESTILO Društvo ekonomistov Kočevje obvešča interesente, da ima na zalogi še nekaj izvodov »-Priročnikov za sestavo zaključnih računov za leto 1962«. Priročnike lahko dobite vsak dan pri predstavniku društva tov. Trobentarju v podjetju SGP »ZIDAR« Kočevje. Društvo ekonomistov Kočevje n Uprava in sindikalna podružnica Kmetijske zadruge Kočevje sporočata žalostno vest. da je po krajši in mučni bolezni umrl tovariš I ANTvil KLUN gozdni delavec ■ Od marljivega tovariša smo se poslovili v četrtek, 7. febru-I arja, na pokopališču v Strugah na Dolenjskem. OBVESTILO Vse koristnike uslug Radio-elektro servisa kakor tudi dobavitelja obveščamo, da smo Radio-elektro servis, ki je do sedaj posloval pod Stanovanjsko skupnostjo Kočevje, s 1. februarjem 1963 pripojili k našemu podjetju ter od tega dne posluje pod naslovom »Elektro Kočevje« elektro-radio servis Kočevje. Prosimo, da vse poslovne dopise in račune za navedeni servis pošiljate na naslov »Elektro Kočevje« za elektro-radio servis Kočevje, poštni predal 4. Za usluge se priporočamo. ELEKTRO-KOCEVJE KOČEVJE !"«■"»V ---_£r ■*rV- - ~ — - KOČEVJE: 8. do 10. februarja ital. barv. film »Maščevanje Vikingov«, 10. februarja (matineja) »Povest o Kubi« (Fidel Castro), 10. in 11. februarja ital. barv. film »Slabe žene«, 13. in 14. februarja amer. film »Borba za obstanek«, 15. do 17. februarja franc. barv. film »Till Ulens-piegel«. RUDNIK: 9. in 10. februarja ital. film »Mladoletnice«, 16. in 17. februarja nemški film »Dokler nas denar ne loči«. RIBNICA: 9. in 10. februarja amer. barv. film »Risarka modelov«, 16. in 17. februarja angl. film »Povest o dveh mestih«. VELIKE LAŠČE: 9. in 10. februarja franc.-ital. barv. film »Pustolovščine Arsena Lupina«, 16. in 17. februarja ameriški film »Trije Evini obrazi«. STARA CERKEV: 9. in 10. februarja jugosl. film »Obleganje«, 16. in 17. februarja ital. film »Sens o«. LOŠKI POTOK: 10. februarja ital. film »Velika vojna«, 17. februarja franc, film »Vreli asfalt«. BROD NA KOLPI: 10. februarja indijski barv. film »Kraljica Jansija«, 17. februarja francoski film »Jezik za zobe«. POTUJOČI KINO DU Sovjetski film »PRVI DAN MIRU« v petek, 8. II. ob 16. uri v filmskem gledališču, v soboto, 9. II. ob 19. uri v Koprivniku, v nedeljo, 10. II. ob 14. uri v Vimo-Iju in ob 17. uri v Mozlju. Komedijo »ŠKILASTA SREČA« v soboto, 9. II. ob 19. uri v Oneku, v nedeljo, 10. II, ob 15. uri > Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Ribnica razpisuje po 4. točki 29. in 63. člena, zakona o finansiranju gradenj (Ur. I. FLRJ, št. 47 59) ter 3. člena pravilnika sklada in po sklepu upravnega odbora z dne 15. I. 1963 Natečaj za prodajo stanovanj v Ribnici 1. Predmet prodaje za gotovino in kredit so naslednja stanovanja: 1. 20-stanovanjski stolpič: a) vrstnih enosobnih stanovanj po ca. 33 kvadratnih metrov koristne površine — ca. 2,000.000 din; b) dvosobna stanovanja po ca. 48 kvadratnih metrov koristne površine — ca. 3,000.000 din; c) trosobna stanovanja po ca. 63 kvadratnih metrov koristne površine — ca. 4,000.000 din. II. stanovanjski blok: a) enosobna stanovanja po ca. 38 kvadratnih metrov koristne površine — ca. 1,700.000 din; b) trosobna stanovanja po ca. 64 kvadratnih metrov koristne površine — ca. 3,100.000 din. 2. Končna prodajna cena stanovanj bo ugotovljena po opravljeni kolavdaciji objekta in se bo končno določila kupnina. 3. Ponudbe veljajo za posamezna stanovanja družbenogospodarskim organizacijam kot privatnim interesentom. 4. Vselitev 1. septembra 1963 pod I. 5. Prodajni pogoji: a) 30 odstotkov ob podpisu pogodbe; b) ostali del kupnine v dogovorjenem roku; c) obrestna mera 4 odstotke. 6. V ponudbi za natečaj je treba navesti: a) priimek, ime in naslov ponudnika; b) dokazilo o razpoložljivih lastnih finančnih sredstvih z obrazložitvijo ter lastnimi pogoji nakupa. 7. Ponudbo za natečaj pošljite Stanovanjskemu skladu občine Ribnica do 1. marca 1963 v zaprti kuverti z oznako »Natečaj za prodajo stanovanj«. 8. Vse informacije o natečaju nudi interesentom gospodarski oddelek ObLO Ribnica. Pluženje cest »Poročilo o stanju cest v Sloveniji... Neprevozni so prelazi... Delno je otežkočen promet po naslednjih cestah ...« To so radijska poročila, id jih lahko vsak dan nekajkrat slišimo... in občutimo, če potujemo z avtomobili ali avtobusi! Predvsem obču-; tirno... Kar spomnimo se, kako je bilo včasih, ko so piužili naše ceste še s preprostimi plugi, ki i so jih vlačili konji. Ceste so bile pozimi kolikor toliko v redu, lepe in prevozne. In danes? Danes orjejo zasnežene ceste z modernimi plugi, traktorji, avtomobili, buldožerji in ne vem še s čim. Rezultat? Neprevozne ali delno prevozne ceste! Res je, da nam je letošnja j zima bogato postregla s snegom, skoraj bi dejal, da za nekaj zim nazaj. Morda smo bili = na dolgo, hudo zimo premalo pripravljeni... Vendar tako malo priprav-| ijcni le ne bi smeli biti. Nekatere (morda vse) ceste pri nas, ki so pluženc, so take, da avtomobile po mili volji zanaša in premetava, potniki pa so v nevarnosti, da dobe morsko bolezen. Niti ni čudno, če avtomobil zdrkne pod cesto (ali vsaj v globok sneg), od koder se le s težavo izkoplje. V nedeljo in ponedeljek je spet snežilo. V torek se je avtobus, namenjen v Ljubljano, j vrnil od Ortneka, ker ni mogel nikamor. Potniki so šli »samo malo na sprehod«. Šofer iz Broda je peš pririnil v Kočevje — ne da bi bila cesta očiščena. j Že tako slaba kočevska cesta j je postala zadnje čase »morilska«, na nekaterih odsekih pa sploh neprevozna (čeprav bi lahko bila!) Za cesto odgovarja Cestna baza Novo mesto. Morda nima zadostne mehanizacije za plu* žen je (»furmani« bi lahko por magali), ali pa sc jim ne ljubi. Dejstvo je, da bi bila cesta lahko veliko boljša; dejstvo pa je tudi, da plačujemo visoke zneske v cestni sklad in še različne davke z istim namenom — za dobre, prevozne ceste! vcc na Travi in ob 18. uri v Pod-preski. Vstopnice prodajajo pod uro pred predstavo. Vsem gledalcem je brezplačno na voljo napisana vsebina in ocena filma. Odgovorne predstavnike v krajih, kjer predvajamo filme, prosimo, da poskrbijo za topel in popolnoma zatemnjen prostor, kjer je predstava. SKAKALNICE SKAKALCEM (or) — Snega je več kot dovoUj akalnice v Ribnici in Sod raž1 SP pa kljub temu samujejo. Baje jj, potrebne le manjših popravil junaki zračnih višin bi se ljali čez njih. Upamo, da skakaj, ne bodo zime prespali, odgov°1,, pa naj poskrbijo, da bodo skaka1 nice nared.