Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO: Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	800
Letna naročnina..................L	1.500
Letna inozemstvo.................L	2.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
■	
	1
	m
Wi
.\\Y
Leto XIII. - Štev. 17 (637)
Gorica - četrtek 27. aprila 1961 - Trst
Posamezna številka L 30
Ob prazniku delovnih ljudi De Gaulle zadušil vojaški udar» Alžiru
Beseda sv. očeta Janeza XXIII. kmetom	*
Prvi maj že dolga desetletja združuje v skupnem prazniku vse delovne ljudi. Od prvotnega izrazito delavskega praznika je dobil širši značaj praznika vseh tistih ki si z ročnim ali umskim delom služijo vsakdanji kruh. Med zadnjimi so se temu prazniku pridružili tudi kmetje. In to je prav, saj si mora tudi kmet s trdim vsakdanjim delom pridobivati potrebno za vsakdanje življenje svoje in svoje družine. Tako druži prvi maj v posrečeni povezanosti vse, ki si po besedah sv. pisma v znoju služijo svoj kruh.
Letos bo prvi maj za krščanske delavce in kmete imel še poseben značaj: predvsem zato, ker se bomo spominjali prve veiike socialne okrožnice Leona XIII. Re-tum novarum, ki je pokazala svetu nova pota v reševanju zapletenega vprašanja odnosov med delom in kapitalom ter v razdeljevanju z delom pridobljenih dobrin. Pa tudi zato, ker je v preteklem tednu sv. oče Janez XXIII. v slovesni avdienci neposrednih obdelovalcev zemlje pojasnil njim in vsemu delavskemu razredu načela, ki naj jih vodijo v življenju, ter napovedal tudi novo socialno okrožnico, ki jo sv. oče pripravlja in ki bo izšla sredi maja ob 70. letnem spominskem dnevu okrožnice Rerum novarum. S tem je sv. oče znova poudaril, kako so mu pri srcu široke delavske množice in vsi tisti, ki si z delom služijo vsakdanji kruh. Letošnje proslave prvega maja so še tem bolj na mestu tudi zato, ker jih vodi papež, ki je sam sin delovne kmetske družine, kateri bi v drugačnih okoliščinah bil tudi sam danes kmet kje v Lombardiji, kot so njegovi bratje in njegovi nečaki. Toda božja previdnost je drugače uredila in zato sedi danes Angelo Ron-calli, sin kmeta iz vasi Sotto Monte, na stolu sv. Petra kot namestnik Jezusa Kristusa.
Najlepši uvod v letošnje praznovanje Prvega maja je bila gotovo veličastna avdienca v baziliki sv. Petra v sredo 19. a-Prila. Tiste dni so imeli svoj letni kongres člani ital. krščanske kmetske zveze (Assoc. Naz. dei Coltivatori Diretti). Bilo jih je nad 30 tisoč iz cele Italije, ki so Naprosili za skupno avdienco pri sv. o-četu. Ta jih je sprejel skupaj z njih voditelji v največjem prostoru, ki ga premore Rim, in to je bazilika sv. Petra. Napolnili so baziliko in sv. oče jih je očetovsko sprejel in nagovoril. Poudaril jim je, naj imajo zaupanje. Najprej je potrebno zaupanje v Boga. Saj brez njegove Pomoči ni mogoče dovršiti nič uspešnega In trajnega. »Če Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo vsi, ki jo gradijo. Če Gospod ne varuje mesta, stražar zaman ču-je. Prazno je, če vstajate pred zoro in sedite pri delu pozno v noč vi vsi, ki jeste kruh v trdem delu; saj Gospod ga daje obilno med spanjem njim, ki jih ljubi.« (Ps. 126). Potrebno je zato, da kristjan ostane veren in da moli h Gospodu za blagoslov svojemu delu.
Toda potrebno je zaupanje tudi v same sebe, je poudaril sv. oče, v tiste čudovite ^možnosti in sile, ki jih je Gospod dal slehernemu človeku za razvoj njegove o-sebnostl v življenjskem stanu, ki si ga je fcbral. Tudi nas Bog v sv. pismu k temu Poziva, ko pravi, da je človeka ustvaril Po svoji podobi in sličnosti ter ga posta-VH v raj, da ga obdeluje. Zato je nespametno, če kdo pričakuje vso pomoč le od drugih, od države, od družbe, sam pa ®vojih moči ne uporabi, da si pomaga, državna in družbena pomoč je potrebna, toda ne more nikoli nadomestiti osebne Pobude in prizadevanja, ko si človek sku-pomagati in Izboljšati svoj položaj s Pomočjo svoje iznajdljivosti, zmožnosti in varčnosti. Seveda je pa potrebna tudi Medsebojna povezanost in solidarnost v društvih in organizacijah, saj je ravno Organizirano delo ena glavnih značilnosti
sedanje dobe.
Končno, pravi sv. oče, je potrebno tudi Zaupanje v družbo in v državo. Ne tako,
da bi od nje vse pričakovali in da bi ona človeku vsega dala. Država naj nudi državljanom poštene in pravične zakone ter tisto socialno pomoč, ki si je sami s svojimi močmi ne morejo oskrbeti. Gre tu za penzijo, družinske plače, invalidnino in podobno, kakor je pravilno zahteval že Leon XIII. v encikliki Rerum novarum. »Nesmiselno je, skrbeti za en del državljanov in zanemariti drugega, zato je stroga dolžnost države, da poskrbi za blagostanje delavskega stanu; če tega ne naredi, greši zoper pravičnost, ki uči, naj se da vsakemu, kar je njegovo. Zato je med številnimi težkmi dolžnostmi tistih, ki so na vladi in skrbe za obči blagor, med prvimi tudi ta, da enako poskrbijo za vse sloje državljanov in se nepristransko držijo razdeljevalne pravičnosti...« (Rerum novarum).
Zaupanje je torej potrebno, pa ne samo kmetom, potrebno je vsem. Zaupanje v Boga, vase in v državo, saj so to trije viri, iz katerih izvira vse družbeno življenje in se zliva v en sam skupni blagor. Morajo pa biti vsi trije čisti in bogati, da bo bogata in prav urejena tudi skupna blaginja, katere del je blaginja vsakega posameznika.
Usoda V. republike na tehtnici • Enotnost francoskega Ijudsta proti upornikom
Po nekaj mesecih relativnega zatišja se je dogajanje v svetu spet razgibalo. Posebno v zadnjih desetih dneh so se dogodki v svetu vrstili kot v filmu. — Komaj se je poleglo navdušenje nad prvim kozmonavtom, je že počilo na Kubi in komaj se je hrup okrog Kube nekoliko polegel, je že bila na vrsti Alžirija. V noči med petkom in soboto je prišlo v mestu Alžir do nepričakovanega vojaškega udara. Izvedli so ga padalci tujske legije pod vodstvom francoskih generalov Challa in drugih. Udar je vse presenetil. Padalci so najprej zasedli radijsko postajo in vladno palačo, kjer so zajeli vladnega delegata Morina, generala Gambieza in ministra za javna dela Burona.
Brž ko je vlada v Parizu zvedela za udar v Alžiru, je nemudoma poslala v Alžirijo ministra Jo-xa, ki se je pa brž vrnil nazaj v Pariz, ker se je medtem upor razširil še na mesti Oran in Kostan-tino. Ministrski predsednik Debre
Po kubanskem uporu
Upor proti kubanskemu diktatorju Fidelu Castru, ki so ga organizirali njegovi politični nasprotniki, po večini begunci, se je ponesrečil. Po treh dneh krvavih bojev so vladne čete Fidela Castra premagale upornike ter jih večji del ujele; nekaterim je uspelo se pridružiti upornikom v gorovju Escambrai, ostali pa so se razpršili in potonili, ko so se hoteli spet vkrcati na ladje, s katerimi so prišli na otok.
Takoj po zadušenem uporu je Fidel Castro začel s čistkami in aretacijami. Vse osumljene elemente, ki niso njegovi simpatizerji, je dal pozapreti in jih nekaj desetin že dal postreliti. Časopisi so poročali, da so v samem glavnem mestu Havani aretirali preko deset tisoč oseb. Med drugimi so usmrtili dva ameriška državljana. Pravkar pa poročajo, da misli Castro postreliti vse ujetnike. Nad tem nezaslišanim barbarstvom se je zdrznil ves svet, razen komunističnega seveda. Voditelj kubanskih beguncev v ZDA je poslal telegram sv. očetu Janezu XXIII., v katerem ga prosi, naj posreduje za ujetnike.
ODMEVI PO SVETU
Ponesrečeni poskus upora proti Fidelu Castru je močno razburkal mednarodne vode. Ves propagandni aparat komunističnih partij vsega sveta je kričal o »napadu« na Kubo in se silovito zagnal v ameriški »imperializem«. Moskva je zagrozila z vojaško intervencijo. Tej silno ostri propagandni gonji za »obrambo neodvisnosti Kube«, ki je bila pravcati model hladne vojne so se brez pridržkov pridružili tudi jugoslovanski komunisti, čeprav se radi ponašajo, da so proti vsaki obliki hladne vojne med obema taboroma. Kako potem to svoje zadržanje spravljajo v sklad z enako odaljenostjo od obeh blokov, je res skrivnost.
Čeprav je ameriška vlada nudila upornikom samo moralno pomoč, jih je komunistični svet obtožil napada na Kubo. Na te sovjetske obtožbe je Kennedy odgovoril, da si ZDA ne bodo dopusti-
le dajati moralnih lekcij od ljudi, ki so svojo moralo omadeževali s krvjo po budimpeštanskih ulicah. Opozoril je, da ima ameriška potrpežljivost svoje meje in da se bodo ZDA uprle vsakemu tujemu vmešavanju in prepustitvi Kube mednarodnemu komunizmu.
To je bil najbolj oster govor predsednika Kennedyja, odkar je prevzel oblast.
Kljub ponesrečenemu uporu ni položaj Fidela Castra še trden. Nevarnost, da se mu nekega dne začnejo spet majati tla pod nogami, še vedno obstaja. Zato lahko v zvezi s Kubo pričakujemo še novih homatij.
je takoj uvidel, da je položaj resen in da ni izgubljati časa, ker so se na letališču v Alžiru že zbirali padalci, da jih z letali prepeljejo v Francijo in spustijo na Pariz. Brž je bila pokonci vsa policija in druge varnostne sile. Po vsej državi je vlada oklicala stanje pripravljenosti. Prekinila je vse dobave z Alžirijo, razen zdravil; obenem je priprla vrsto sumljivih desničarskih voditeljev in agentov.
Najbolj odločilen dan je bila za Francijo nedelja, ko je preživljala negotove ure kot v maju leta 1958, ko se je uprla vojska v Alžiriji in zahtevala prihod generala De Gaulla na oblast. Vsak čas so namreč pričakovali, da mislijo uporni generali prenesti upor na samo francosko ozemlje, kajti na letališču v Alžiru so že čakala letala, da odpeljejo padalce nad Pariz. To naj bi bil znak za državni udar v sami prestolnici proti De Gaullu in vladi. Ministrski predsednik Debre je v dramatičnem sporočilu po radiu in televiziji pozval vse Francoze, naj v takem slučaju z vsemi sredstvi gredo na ulice, da ustavijo upornike.
Enako se je obrnil na ljudstvo sam general De Gaulle, ki je v moči 16. člena ustave pete republike prevzel vso oblast v svoje roke. Ostro je obsodil početje omenjenih generalov in tistih vojakov, ki so se jim pridružili, in pozval prebivalstvo in vojaštvo k redu in disciplini. Bil je to glas človeka, ki je razočaran nad svojimi bivšimi simpatizerji, kateri ga, potem ko so ga spravili po svoji želji na oblast, hočejo sedaj strmoglaviti in obenem pahniti Francijo v prepad.
Ogromna večina Francozov, vse politične stranke in delavski sindikati so pozabili na vse razlike, ki jih ločijo, in so se pred resno nevarnostjo združili in se pridru-
Razmišljanja o prvem maju
Komunisti so izrabljali in izrabljajo prvi maj kot svoj praznik, izkoriščajo ga, da bi pritegnili ljudi k sebi. Le spomnimo se na leto 1945 in še na nekaj let pozneje. Danes je njihovo »praznovanje« drugačno, ker so se razmere zanje spremenile, na slabše seveda.
Prišlo je leto 1948. Naši komunisti so se razdvojili. Poleg velike škode našemu narodu in samemu delavskemu sloju (kot sami priznajo), so nam prinesli po sestankih, časopisih, govorih, lepakih tudi no\> besednjak še nerabljenih besed in fraz, kar prej nismo nikoli rabili; to je pač dialektika komunizma. Okrog leta 1945 so potrošili brez potrebe toliko milijonov, da bi lahko sezidali ne samo en kulturni dom. In ves ta denar za propagando jim ni prinesel nič. To so priznati njih nekdanji voditelji sami.
Po tolikih letih komunistične propagande po naših krajih pa imamo, kar imamo. Za naše kraje in za naš narod ni bilo pogubnejše odeje od komunizma.
Naši komunisti se borijo za prvenstvo: kdo naj bi zastopal primorske Slovence, kdo naj bo njih voditelj. Torej bolj za voditeljski stolček in ne za korist naše manjšine. Le nai\mi ne verujejo še temu.
Italijanska komunistična partija vabi komunistične Slovence na trg Perugino ali Garibaldi, titovski komunisti pa vabijo svoje fratelančne ljudi na stadion 1. maja. Kako nizko so padli slednji, če se spomnimo, kakšen je bil njih 1. maj pred leti. In še če hočejo dobiti ljudi, jih mo-
rajo privabiti z godbo, pevskimi ansambli in s plesom (kaj ima opraviti ples s 1. majem, ne vemo). Poleg njih uslužbencev, ki morajo priti zraven, pridejo še drugi, ker jih vleče zabava. Njih jalirana politika ne more biti nobena privlačnost več.
Zadnja leta pa se je pojavilo nekaj novega, lahko bi rekli nekaj nepričakovanega. Ljudje, sili povork, kričanja in zastav, hočejo praznovati ta dan v miru, brez nikake politike, in to je novost: veliko število Slovencev gre za 1. maj k sv. maši in popoldne v naravo, na prosto. To opažamo marsikje, tako da sami komunisti izjavljajo: Vzeli ste nam še ta dan.
Mi slovenski katoličani nismo vzeli prav nič nobenemu. To je prišlo samo od sebe, nekako po riotranjem razvoju.
Sedaj je na nas, da po\>zdignemo ta dan kot velik praznik. Vrho\mo cerkveno vodstvo nam je pokazalo pot.
1. maj zjutraj — najprej v cerkvi v slovesnosti cerkvene liturgije s skrbno pripravljenim petjem, z izrednim govornikom. To je užitek in veselje za naše ljudi. To je zanje nekaj novega in kaj takega jim nudimo lahko samo mi.
1. maj ni dan politike, je dan miru, počitka — praznik delovnega človeka, ki se zaveda svoje velike važnosti v sklopu človeške družbe.
Ravno v tem dnevu je hotel zmagati antikrist, v tem dnevu zadostimo večnemu Bogu in ga proslavimo kot stvarnika vsega stvarstva.
Ta dan bo naš praznik kot še nikoli.
žili pozivu vlade in generala De Gaulla. Začeli so celo razdeljevati orožje prostovoljcem.
Francija je preživljala dramatične ure. Sama usoda pete republike je bila v nevarnosti. U-porni generali in padalci v Alžiru so hoteli s svojim neodgovornim dejanjem zrušiti vse to, kar je general De Gaulle v zadnjih treh letih z velikanskimi težavami napravil in dosegel.
Dogodke v Alžiru so spremljali s pozornostjo tudi izven Francije. De Gaullu so obljubili svojo pomoč ne samo Francozi v domovini, temveč tudi druge države, zlasti Kennedy. Celo Moskva je odobravala ukrepe francoske vlade zoper zarotnike v Alžiru. Tako so ostali ti popolnoma osamljeni. To je bil prvi hud udarec zoper uporne generale in padalce. Drugega, odločilnega je pripravil De Gaulle v torek.
KONEC VOJAŠKEGA UDARA
V	ALŽIRU
Med izredno sejo francoske narodne zbornice je v toi'ek predsednik vlade Debre sporočil, da namerava vlada zatreti upor z vsemi razpoložljivimi sredstvi in da se bo v ta namen poslužila, če treba, tudi ilegalnih ukrepov.
Do odločilnega nastopa pa je prišlo v torek ponoči v Alžiru. Tu so ostali zvesti upornim generalom le padalci. Kmalu po oboroženem spopadu pa je alžirski radio že naznanil, da je povezan s francosko radiotelevizijo. Nekaj časa zatem je radio napovedal, da se je v deželo vrnila legalnost. Nato so si dogodki z bliskovito naglico sledili v prid De Gaulla. Zmago so pravzaprav odločili oddelki mornarice, »marines«, ki so pristali s pomočjo VI. ameriškega brodovja v Sredozemlju ter izvedli napad na upornike. Čeprav nima z alžirskim uporom direktne zveze, je vendar zanimivo, da so ravno v torek Francozi izstrelili v Sahari svojo četrto atomsko bombo, kot v nekak opomin upornikom. Gen. Challe se je predal, o gen. Salanu pa se govori, da je naredil samomor, medtem ko sta ostala dva voditelja izginila.
Tako se je zaključila vstaja nepomirljivih desničarskih generalov, ki so se gotovo prestrašili hitrega in odločnega nastopa francoske vlade in še posebej De Gaulla samega. Prav gotovo jih je o-malodušilo tudi dejstvo, da je Kennedy obljubil Franciji takojšnjo pomoč. Ves svet je odločno obsodil prevratno početje skupine slavohlepnih častnikov, ki bi bili pripravljeni zanesti vojno tudi v srce Evrope.
Premirje v Laosu
Poziv angleške vlade sovjetski je imel ugoden sprejem. Sovjeti so pristali na to, da se ustavijo nadaljnji boji v Laosu in da se imenuje mednarodna konferenca za premirje in nevtralnost Laosa.
Prihodnji koncil bo v jeseni 1962
Sv. oče je napovedal, da bo slovesna otvoritev prihodnjega koncila prihodnje leto v jeseni. Pripravljalna dela zelo hitro napredujejo, zato bo mogoče tako kmalu začeti z novim koncilom. Seveda je pa vse tudi v božjih rokah, zakaj če bi na svetu ne bilo miru, se tudi koncil ne bi mogel vršiti.
KRŠČANSKI NAUK \
Jezus Kristus je Sin božji in pravi Bog
V	tretjem letu svojega javnega apostolskega dela je Jezus ob prazniku tempeljskega posvečenja rekel Judom: »Jaz in Oče sva eno.« — Tedaj so Judje pograbili kamne, da bi ga kamnali. Očitali so mu, da govori bogokletno. »Ti, ki si človek, se delaš Boga.« Gospod jim je odgovoril: »Kako mi morete očitati: ,.Bogokletno govoriš,” ker sem rekel Sin božji sem? Če ne vršim del svojega Očeta, mi nikar ne verujte; če jih pa vršim, tudi če meni ne verujete, verujte delom, da boste spoznali in se prepričali, da je Oče v meni in jaz v Očetu.« (Jan 10, 22-38).
Druga temeljna resnica naše sv. vere je, da se je Bog Sin, druga božja oseba, učlovečil, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal. Jasnih dokazov zanjo nam ne manjka.
Nebeški Oče je razodel, da je Jezus Sin božji. Pri krstu v Jordanu se je oglasil iz neba: »Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imam veselje.« (Mat 3, 17). Enake besede je rabil pri Jezusovem •spremenjenju na gori: »Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imam veselje, njega poslušajte.« (Mat 17. 5).
Jezus s a m je povedal, da je Sin božji. Imenoval se je enostavno Sina. (Mat 11, 25-27). Zatrdil je: »Jaz in Oče sva eno.« (Mat 10, 30). — Sam je enkrat vprašal apostole: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Jezus mu je odgovoril: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, zakaj meso in kri ti tega nista razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. (Mat 16, 15-17). — In pred najvišjim judovskim sodiščem je veliki duhovnik slavil Jezusu v slovesni obliki naslednje vprašanje: »Rotim te pri živem Bogu, da nam izjaviš, če si ti Kristus, Sin božji.« Jezus mu je odgovoril: »Sem. Toda povem vam: Poslej boste videli Sina človekovega sedeti na desnici Vsemogočnega in priti na oblakih neba.« (Mat 26, 63-64). Jezus je svoje besede potrjeval s čudeži, s svetostjo svojega življenja in nazadnje s svojo smrtjo, ki pa ji je sledilo Vstajenje.
Apostoli Gospodovi so pričali, da je Jezus Sin božji in so za to pričevanje dali tudi svoje življenje. Sv. Pavel piše: »Bog svojemu lastnemu Sinu ni prizanesel, ampak ga je dal za nas vse.« (Rim 8, 32). Sv. Janez piše: V tem se je razodela božja ljubezen do nas, da je Bog na svet poslal svojega edinorojenega Sina, da bi mi po njem živeli. (I Jan 4, 9).
Ker je Jezus edinorojeni Sin božji, je pravi Bog, kakor njegov Oče. Sv. Tomaž, ki je bil bolj počasen v veri, je po vstajenju pokleknil pred Gospodom in s prepričanjem priznal: »Moj Gospod in moj Bog.« (Jan 20, 28). Sv. Janez je napisal v svojem I. pismu: »Ta je resnični Bog.« (5, 20). Sv. Pavel ga imenuje: »Bog, blagoslovljen na veke.« (5 Rim 9, 5).
Sv. katoliška Cerkev, ki jo vodi Sv. Duh in je skozi vsa stoletja živeči Kristus, nas uči v apostolski veri moliti: (verujem) v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; — in pri sv. maši moli in zatrjuje svojo vero v Jezusa, ki je bil rojen iz Očeta od vekomaj; Bog od Boga, Luč od Luči, pravi Bog od pravega Boga, rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Očetom in je po njem vse ustvarjeno. Ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel na svet. Od apostolskih časov je vsa Cerkev ta nauk učila, ga je proti vsem krivovercem in nevernikom odločno branila. Nešteti mučenci so potrdili to resnico s krvjo. Papeži in škofje, duhovniki in verniki, učenjaki in preprosti verniki, naši očetje, dedi in pradedi — vsi so živeli in umrli v tej veri.
ŽIVLJENJE GOVORI |
Bistvo okrožnice “Quadragesimo anno,,
Ker je „ preveč“
Alfred Britten je bil rojen v Avstraliji, po rodu Anglež. Mladost je preživel v Brisbane, ki je glavno mesto Queenslan-dije. Družina je pripadala angleški Visoki cerkvi, ki je po svojih obredih najbliže katoliški Cerkvi. Vzgojen je bil zelo versko. Ko je dorastel je vstopit kot uradnik v službo pri neki odlični zavarovalnici.
Prišla je pa druga svetovna vojna. Kot vojak je bil poslan na Salomonske otoke. Vojna s svojimi grozotami je nanj zelo vplivala. Prišel je do jasnega prepričanja, da življenje nima smisla, če ni duhovno usmerjeno. Sklenil je postati duhovnik, seveda anglikanski. Imel je že 35 let!
Po končanih študijah ga je škof nastanil v Brisbani. Deloval je v splošno zadovoljnost predstojnikov in vernikov.
Toda spoznal je, da anglikani premalo častijo Mater božjo. To je javno po\'edal v časopisu. Pozival je svoje vernike naj
Vodstvo KA zaupano kardinalu Traglia
Čisto nepričakovano je prišla vest iz Vatikana, da je vrhovno vodstvo italijanske katoliške akcije zaupano kardinalu Traglia in ne več kardinalu Siriju, kakor so vsi pričakovali. Kardinal Siri je sicer dovršil triletno vodstvo KA in njegov mandat je potekel, a kljub temu so vsi upali, da mu bo zaupano oziroma podaljšano vodstvo za nadaljnja tri Jota. Kardinal Siri je pred časom prosil sv. očeta, da bi ga odvezal odgovornosti vrhovnega vodstva KA, da bi se tako lažje posvetil vodstvu italijanskega episkopata (C.E.I.). Sv. oče je njegovi prošnji ustregel in kardinal Siri bo odslej le pradisadni k udru-ženja italijanskih škofov. To škofovsko udružonje je bilo ustanovljeno šele leta 1959 pod papežem Pijem XII. Prej so se
častil Mater božjo
vstopijo v družbo Marijino (Society of Mary).
To ni bilo všeč predstojnikom. Prestavili so ga na neko neznatno službo. Neka pobožna župljanka mu je rekla: »Če naj tako častimo Mater božjo in hodimo k spovedi, v čem se dejansko razlikujemo od katoličanov.«
To ga je kar osuplo. Pustil je službo. Stopil v samoto, da opravi duhovne vaje. Odločil se je tam vstopiti v katoliško Cerkev.
Sedaj je v Rimu in bo v kratkem posvečen v katoliškega duhovnika. Starši so že umrli. Navzoča bo le nečakinja, ki pa še pripada anglikanski cerkvi.
Alfred upa, da se spreobrne ona in vsa njena družina: »saj je mati (to je Alfredova sestra) po duhu že katoliška, ker je mati sedmerih otrok.«
škofje letno sestajali v Pompeju in sicer neuradno, šele papež Pij XII. je dal tem sestankom uradni značaj.
Angleška kraljica bo obiskala Italijo
Kraljica Elizabeta in Filip Edinburški bosta obiskala Italijo. Njun uradni obisk je najavljen za čas od 2. do 5. maja. Dospela pa bosta z letalom na Sardinijo že 29. aprila. Tu se bosta vkrcala na kraljevsko jahto »Britanija« in prispela 2. maja v neapeljsko pristanišče, kjer se bo začel njun uradni obisk. Popoldne istega dne bosta prispela z vlakom v Rim, kjer se bodo vrstili razni sprejemi. Napovedan je tudi sprejem pri sv. očetu. Uradni obisk Rima se bo zaključil 5. maja, nakar bosta odpotovala v Firence in si ogledala še Milan in v Turinu razstavo ob 100 letnici
Omenili smo že, da obhajata letos v mesecu maju obe znameniti papeški socialni okrožnici svoj jubilej. Okrožnica »Rerum nov ar um« obhaja svoj sedemdesetletni, okrožnica »Quadragesimo anno« pa svoj tridesetletni jubilej.
O okrožnici »Rerum novarum«, ki jo je izdal Leon XIII., smo v našem listu že napisali nekaj misli. Danes pa želimo podati kratko vsebino okrožnice »Quadra-gesimo anno«, ki jo je izdal Pij XI.
Zgodovinski pomen okrožnice »Q. a.« je v tem, da je podala avtentično razlago nekaterih Leonovih socialnih naukov, da je z nekaterih novih strani osvetlila kapitalizem in socializem in da je podala konkretne rešitve socialnega vprašanja. Poglejmo na kratko, kaj pravi papež Pij XI.
Bogastvo ni prav razdeljeno
Čl. 60. in 61. Q.a. pravita: Neizmerna množica proletarcev na eni strani in na drugi neizmerno bogastvo nekaterih prebogatih, je nepobiten dokaz, da bogastvo, ki v naši dobi »industrializma« tako obilno narašča, ni prav porazdeljeno in dodeljeno raznim slojem ljudi. Zato si je treba Z vsemi silami prizadevati, da se bo vsaj v bodoče pridobljeno bogastvo le po pravičnem razmerju nabiralo pri tistih, ki so bogati, in se v zadostnem obilju razte-kalo med nje, ki delajo, ne zato, da bi manj pridno delali, saj je človek rojen za delo, kot ptič za letanje, ampak da bodo s štedljivostjo množili družinsko imovino, povečano umno upravljali ter laže in varneje nosili družinska bremena.
Dvostranski značaj lastnine
Pij XI. pravi, da je zmoten vsak nauk, ki zanikuje naravno ustanovo zasebne lastnine. Zato papež odklanja splošni in popolni kolektivizem. Naloga lastnine je, da služi blaginji posameznika in skupnosti (individualni in socialni značaj lastnine). Država ima pravico, da določi dolžnosti, ki jih ima lastnina do družbe, vendar država te pravice ne sme zlorabljati. Delna socializacija je dovoljena, toda samo tam, kjer bi lastnik imet tako moč, ki mu je ni mogoče prepustiti brez škode za javno blaginjo.
Čigavi so pridelki in izdelki?
Papež zavrača kapitalizem, ki si je dolgo lastil vse plodove in dohodke dela. Pridatki in izdelki niso plod kapitala samega in tudi ne dela samega kot uči Marx, temveč so plod obeh — dela in kapitala, zato gre obema pravšni delež dobrin in dohodkov.
Prav v tem vprašanju je pokazal komunizem vso svojo lažnjivost in demagogijo. Delavcem vsega sveta je trdil in še trdi, da so vsi dohodki posledica dela samega in gredo torej delavcem. Zakaj pa potem za železno zaveso ne dajo vseh dohodkov delavcem? Zakaj vzame ogromno večino vseh dohodkov država, ki ni nič drugega kot velik državni kapitalist, ki strašno izkorišča kmete in delavce?
Pravična plača
Delavec ima pravico dobivati pravično plačo, to je takšno plačo, ki je zadostna zanj in za njegovo družino in ki mu omogoči, da si z varčnostjo zbere družinsko imovino. Skrajno krivično je, da mora zaradi premajhnega moževega zaslužka delati tudi mati ali pa celo nedorastli otroci.
Pri določitvi pravične plače je torej pr-  ........
zedi-njenja Italije. Nakar bosta z letalom spet odpotovala v London.
Zadnji uradni obisk angleškega kralja v Italiji je bil leta 1923, ko sta bila kralj Jurij V. in kraljica Mary gosta Viktorja Emanuela III. in kraljice Helene.
Fanfani z družino pri sv. očetu
Sv. oče je preteklo sredo sprejel v svoji knjižnici predsednika ministrskega sveta Amintoreja Fanfanija z njegovo družino. Minister Fanfani je sv. očetu predstavil svojo ženo in sedmero otrok. Sv. oče se je ljubeznivo zanimal za vsakega posebej.
NOV VZKLIK
Sv. oče Janez XXIII. je odredil, naj se v molitvi v spravo za bogokletje počasti tudi sv. R. Kri Jezusova. Da bi bil prevod vzklika enak za vse Slovence, sino se obrnili na Ordinariat v Ljubljani, ki Je odgovoril, da v Sloveniji molijo: »Hvaljena bodi njegova predragocena Kri« in sicer se to moli po vzkliku »Hvaljeno bodi njegovo presveto Srce«.
vo potreba delavca in njegove družine. Drugo, na kar je tudi treba gledati, so razmere v podjetju in zahteve splošne blaginje.
Mezdno razmerje naj se ublaži
s socialnim razmerjem
Mezdno razmerje ni nujno krivično. Je pa v sedanjih razmerah golo mezdno razmerje manj primerno in je želeti — tako pravi papež —, da se zamenja s socialno pogodbo. Kaj se to pravi? Delavec in delodajalec naj se zbližata, sodelujeta, soodločata, skupaj proizvajata; zato naj bosta oba deležna dobička, lastnine, oba naj skupno upravljata podjetje, oba naj bosta odgovorna zanj. Vse to se na Zapadu že dogaja v veliki meri. Marsikje so delavci solastniki, delničarji, člani upravnih svetov in udeleženi na dobičku. Pod komunizmom pa je lastnik država, sodelovanje delavcev pri upravi je navidezno in zastopstvo delavskih interesov je v rokah
Tržaška Slovenka se je pridružila skupini romarjev, ki pod vodstvom Pavlincev iz Milana gredo v Sv. Deželo z avtopul-manom črez Balkan in Malo Azijo, kakor so njega dni šli križarji. S tega svojevrstnega romanja pripravlja za KG posebno reportažo, ki jo bomo v nadaljevanjih objavljali. Danes prinašamo prvo proročilo. (Ured.)
Trst, S. aprila: Romarjem za Sveto deželo sem se pridružila na Opčinah. Prispeli so iz Milana z avtobusom. Romanje so organizirali Pavlinci. Na bloku pri Fernetičih so nam pregledali le potne liste in brez vsake nadlege smo nadaljevali pot.
V	hotelu Javornik v Postojni nas je čakalo okusno in bogato kosilo (rezanci na juhi, polovica piščanca, ocvrti krompirčki, solata, torta, belo vino). Romarjev nas je 35, med njimi dve 'lekarnarki, ena zdravnica in en advokat.
Ob štirih smo dospeli v Ljubljano, ki šteje 160.000 duš. Pridružila se nam je gospodična, ki nam je razkazala glavne znamenitosti. Obiskali smo Rožnik, Tivoli, pravoslavno cerkev, Kidričev kip, gledališče, Prešernov spomenik, -tromostovje, Vodnikov spomenik. (Zakaj jih niso peljali tudi v stolnico, kjer so znamenite Ouaglieve freske? - Ured.)
Ob petih smo po predoru pod gradom ubrali pot proti Zagrebu: Višnja gora, žužemberg, dolina Krke, preko Save. Kmalu po sedmi uri zvečer smo dospeli v Zagreb. Stanovali smo v novem delu mesta, v hotelu International. Sobo sem imela v devetem nadstropju.
Nedelja, 9. aprila: Ob osmih smo šli v katedralo. Za glavnim oltarjem smo zagledali grob kardinala Stepinca, ki je
Listi poročajo o praznovanju velike noči v Rusiji. Pravijo, da so se verniki — kjer so seveda mogli — udeležili pravoslavne službe božje in v velikem številu prisostvovati velikonočnim obredom. Pravijo pa, da so skupine mladih ljudi skušale vernike odvrniti od službe božje. Pred cerkvami so namreč stali zbrani mladi ljudje in se posmehovali tistim, ki so hoteli v cerkev, se iz njih norca delali in jih celo grajali, češ kako si v današnjih časih še sploh tipajo v cerkev.
Iz Jugoslavije poročajo, da je pritisk na Cerkev in na duhovnike deloma odnehal in da so oblasti do duhovnikov bolj prijazne. Iz tega pa ne sledi, da je komunizem i’ Jugoslaviji svoj pritisk na Cerkev opustit. Oblasti so namreč izbrale drugo pot. Izvajajo močnejši pritisk na vernike, ki hočejo v cerkev. Povsod, kjer se pokaže prilika in možnost, se iz obiskovalcev cerkve posmehujejo, iz njih norce brijejo, jih zasmehujejo itd. Da ne omenjamo drugega!
Tak postopek je zelo nevaren. Človek prenese nasprotovanje, ker rodi v njem odpor. Pred posmehom pa je brez moči in obrambe.
In tu pri nas? Brezverci se tudi pri nas poslužujejo istega nevarnega orožja. Mnogi naši moški bi že priznali, da so pogrešili, ker so se oddaljili od verskega življenja; vrnili bi se v cerkev, a bojijo se, da se jim bodo drugi posmehovali. In tako se drug drugega boji. Nasprotniki se tega dobro zavedajo in tako stanje podpihujejo. Poslužujejo se tega sredstva na delu, v gostilni, r šoli, v javnosti in drti-
komunistične stranke, ki ščiti interese komunistične države. Dobiček se ne deli med delavce, ampak gre za oboroževanje.
Obnova socialnega reda
Središče okrožnice »Quadragesimo anno« je v določilih o obnovi socialnega reda. Papež pravi, da je duh individualizma in kapitalizma razkrojil družbo in porušil pravi družbeni red ter ustvaril prepad in borbo med razredi. Ta prepad naj premaga nov družbeni red, ki sloni na socialni pravičnosti in socialni ljubezni ter mora biti zasidran na ustanovah narodnega in socialnega življenja. Družbo in gospodarstvo je treba obnoviti v krščanskem duhu. Nenaravni in demagoški komunistični recepti ne samo da niso prinesli nobene rešitve, ampak so položaj še poslabšali. Zato je edina rešitev: Nazaj h Kristusu, njegovi Cerkvi in njenim socialnim naukoin!
R. SMERSU
Po poti kri žar jev v Sveto deželo
Strah vlada svet
pravi cvetoči vrt. V sredini je v marmor vklesana kardinalova glava. Ljudje prihajajo neprestano in prinašajo cvetje. Na stranskih oltarjih se vrstijo svete maše. Ob devetih je bila slovesna peta sveta maša. Petje -lepo. Stolnica je tudi ponoči od zunaj osvetljena. Pred stolnico je kip Brezmadežne.
Po zajtrku smo si ogledovali mesto: krasni vrtovi, nebotičniki, Trg republike. Železniška proga deli mesto v stari in novi 'del. Železnico nameravajo premakniti za tri km, da ne bo več tekla po sredi mesta. Mesto leži 160 m nad morsko gladino in šteje 439.000 prebivalcev.
Zapustimo mesto in se vozimo po nepregledni ravnini. V preteklosti so hodili tod Rimljani, kasneje križarji. Lepi gozdom so že za nami. Ob vodah se pasejo čaplje, race, -gosi, kokoši, črni prašiči, krave, konji, nepregledne črede ovac. Ob enih smo v Slavonskem Brodu, kjer smo kosili (vermut, gnjat, salama, kuhano jajce, sir, smokvina marmelada, pašta z mesom, pečen puran, solata, puding iz riža, mineralna voda, kruh). Kar sem tu zavžila, bi doma zadostovalo za en teden.
Ob treh smo nadaljevali pot proti Beogradu (še 205 km) in po obilnem kosilu v korijeri dremali. Ob šestih smo dospeli v Beograd. Sprejel nas je hotel Balkan. Moja soba je bila v petem nadstropju. Z okna se nam je nudil krasen razgled na spodnji del mesta, na Savo in Donavo. Večerja zopet bogata.
Vodja romanja odloči, da ostanemo jutri brez sv. maše, ker moramo odpotovati zelo zgodaj in ker bi morali marsikoga nadlegovati, če bi hoteli tako zgodaj k maši.
god. Takega zasmehovanja in posmehovanja se poslužuje tudi veri nasproten tisk.
Ali bomo vsi boječi zajci?
Ali nimamo več samozavesti? Pogum velja!	Dr.
Biblični tečaj za slovenske duhovnike v Ljubljani
Pod pokroviteljstvom ljubljanskega prev-zvišenega g. škofa dr. Antona Vovka je organizirala cerkvena teološka fakulteta v Ljubljani bibličen tečaj za duhovnike slovenskih škofij, katerega se je' udeležilo 124 duhovnikov. Predavali so univerzitetni profesorji teološke fakultete: dr. Atekšič: Tolmačenje sv. pisma stare zaveze;
dr. Snoj: Mrtvomorski rokopisi, eseni in sv. evangeliji; dr. Cajnkar: Biblična teologija; katehet Rozman: Praktična kateheza v tolmačenju prvih poglavij sv. piisma »n naobrazba za prvence; dr. Oražem: Sv. pismo in liturgija. Referati so bili izčrpni, temeljito pri' pavljeni, v debati se je pa izrazila želja, da bi tudi v Sloveniji imeli duhovniki revijo, ki bi obravnavala pastoralna, lilurgič' na in biblična vprašanja današnjih dni.
Izšla je nova knjižica
NAŠA DRUŽINA
Obsega dve pastirski pismi o najvažnej' ših problemih družine. Cena 50 lir. Dobi se pri vseh gg. duhovnikih. Priporočamo■
življenja
Socialni problemi v luči moderne dobe
PAPEŽ JANEZ XXIII. GOVORI NEPOSREDNIM OBDELOVALCEM ZBRANIM V BAZILIKI SV. PETRA
Glavni ali tako rekoč okvirni Problem današnje družbe je, kako rsem njenim članom, pa naj si o°do odvisni delavci ali mali sa-Pjostojni kmetje, trgovci, obrtni-Jj1 in drugi mali pridobitniki ali duševni delavci, nekaj nuditi ter j ju aktivno vključiti v javno živ-Jeuje na vseh področjih človeške-§a udejstvovanja v družbi (delo, P°sPodarstvo, kulturno in politič-n° življenje).
Sodelovanje
Pri ustvarjanju dobrin
Sodelovanje prj ustvarjanju mazalnih dobrin, ki je zapopadeno v besedi delo, je podlaga umne-|a in pravičnega socialnega reda. ^ato ima človek pravico do dela. *a zahteva-pravica je v vseh modnih državah slovesno uzakonje-®a v ustavi (glej člen 1. ital. u-stave). Mnogo je že bilo storjena na področju dela s tako zva-jj° socialno zakonodajo (ureditev dela vajencev, žensk in otrok, o-?dejen delovni urnik, sprejemanje 111 nameščanje delavcev, zavaro-Vanje proti boleznim in nezgodam da delu, tedenski počitek in letni ddmor ali dopust itd.). Vse to je danes v večini modernih držav Postalo trajna in neodvzemlji-,a socialna pridobitev, ki si je no-ena demokratična vlada ne upa d ne more odpraviti, četudi je drda socialne pridobitve uzako-dda prejšnja vlada, ki je sedaj .l0rda v opoziciji. Tipičen primer d Anglija, kjer so konservativci hranili vse tiste socialne široke elornie, ki so jih pred njimi rini laburisti.
, Ganeš pa se po vseh teh z mu 0 doseženih in priznanih pravi
■ ah že pojavlja novo vprašanje, d sicer kako urediti delovne od-, °se, ko se vsak dan vedno bolj
rjveijavlja avtomatizacija, da ne ' O okrnjene ne dosedanje pri-
°bitve dela in ne osebnost delav-Dev- Skratka, kako humanizirati, r°clovečiti delo in delovne odno-t\V ,ni°derni družbi, kjer se hoče 0^dnika vedno bolj uveljaviti in Koristiti na račun človeškega do-^.djanstva delavcev. Ta problem j1 °samljen, ampak so z njim Sr,o povezani mnogi drugi.
Predvsem nimamo še danes idejno-filozofske, teoretične definicije naše visoko razvite dobe strojev. Nekateri obsojajo uvedbo strojev in avtomatizacijo ter bi hoteli, da bi se človek povrnil k srednjeveškemu obrtništvu; drugi ekstrem pa predstavljajo tisti, ki stroju pojejo vsak dan visoko slavo, misleč, da je stroj človeštvo osvobodil in da bo prinesel raj na zemljo. Med obema tema skrajnima gledanjema si vedno bolj utira pot drugo, bolj realistično, krščansko gledanje na pojav stroja, ki ga smatramo kot edinstveno pridobitev človeškega duha, ki ga pa preveč radi socialno slabo uporabljajo, to je zlorabljajo. Stroj se zlorablja, kadar pri tem trpita človeška osebnost in dostojanstvo, to je kadar hočejo, da bi človek-delavec sam postal del, kolesce stroja. Iz tega sledi, da sta si stroj in človek lahko prijatelja ali sovražnika.
stojanstvu človeka in kristjana. Delavec z lahkoto sprejme podrejenost na delu, ki jo zahteva organizacija dela, toda na dnu svoje duše se ne bo nikdar vdal, da bo suženj mamona, denarja, kapitala in njegovih nečloveških »zakonov«. Zato je gibanje za zvišanje plač do tiste mere, ki jo zahteva človeško dostojanstvo in ne gospodarska konjunktura po jeklenem zakonu povpraševanja, upravičena. Človek ni samo materija, kakor pravijo komunisti, ampak je razumno bitje, ki ima
svoje osnovne potrebe ne samo za svoje mišice, ampak tudi za svojo osebnost in duha.
Človek, ki dela, ima pravico, da živi od svojega dela. To zahteva naravni zakon. Človek pa ne živi samo od kruha! To nam jasno dokazuje komunistična kolektivizacija, kjer sta človeška osebnost in dostojanstvo popolnoma zabrisa-
ni.
Napori Cerkve
Cerkev je v prejšnjem stoletju iz več razlogov, toda največ po
krivdi slabih katoličanov, izgubila stike z delovnimi masami. Zato je danes naloga katoličanov, da delajo na to, da se Cerkev in delavstvo spet zbližata. Cerkev se je do danes precej približala delavskemu razredu s svojimi dobrodelnimi ter socialnimi ustanovami in pobudami na smernicah svojega krščanskega socialnega nauka, ki zavrača tako kapitalizem kot komunizem. Brez dvoma se bo obseg teh naporov še povečal in bo nekega dne spet vzpostavljen stik z delavskimi množicami.
ll!llllllllllllllll!IHIII!lllll!l!ll!llllllll)llll!llllllllllllllllll!lllllllll!llllllllllllllllll!lllllllll!lllllll!!!lll!llllll!lll!llllll!!lll:illllll!IIIIIIII!lli:i!IIIIIIIIIUII!lllllllll!llllllllllUI>lllllllHllllllllMlllllllimilllllllll!llllllll!ltlllllillllllllllllilllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllll
= FILM =
Gre gola po svetu
(Va nuda per il mondo)
Človek ni — stroj!
Ni dovolj zato danes pridigati o bratstvu in enakosti; treba je v prvi vrsti vzgajati ljudi, tako delodajalce kot delavce, da ne bodo v izvršenem delu videli samo svoj dobiček, ampak tudi uslugo v korist vsej skupnosti. V človeku-delavcu ne smemo videti samo številko, orodje, stroj, ki toliko naredi in toliko za delo dobi, ampak človeka, ki ga je Stvarnik ustvaril kot razumno bitje, ki nosi odgovornost za svoja dejanja. Zato mora vsak in v prvi vrsti še delodajalec videti v delavcu človeka z lastno osebnostjo, kot sodelavca v gospodarstvu, kot družinskega očeta, človeka, državljana.
Ko bo delavec videl, da je upoštevan ne samo kot delovna sila (stroj), ampak kot oseba iz duše in teiesa, z družino na ramah, bo dal od sebe nedvomljivo največ in ne samo telesne sile, ampak tudi dušo v svoje delo.
Pravica do dostojne plače
Klasični, liberalni kapitalizem je v človeku videl le orodje. Zaradi tega se Cerkev ni obotavljala in ga je obsodila, ker je proti do-
Že ob neki drugi priliki srno pisali, da je letošnja ameriška kinematografija — če izvzamemo Ben Hurja — zelo revna in površna. Ameriški filmi nam nudijo grenko-sladke ljubezenske zgodbe brez najmanjše notranje poglobitve, brez problematike, ki bi dajala tem zgodbam neko ozadje. »Gre gola po svetu« je že drugi film, ki prikazuje nemogočo ljubezen med prostitutko in bogatim meščanom. Pred kratkim smo gledali »Venero v vizami«; toda tisti film je imel vsaj to prednost, da so bili igralci v svojih vlogah precej prepričljivi. »Gre gola po sve-tul« pa niti tega nima: kjer nastopa Gina Lollobrigida, vemo lahko že vnaprej, da bo film popolnoma zanič, kar se tudi vedno točno dogaja. Kako je Lollobrigida postala igralka, nam je •nerazumljivo; toda še bolj nam je nerazumljivo, kako si je pridobila priljubljenost in popularnost. Škoda, da moreta tako dobra igralca kot sta Anthonv Franciosa in Ernest Borgni-ne nastopati ob strani igralke, ki o kaki igri nima niti pojma, in da sprejmeta vlogo za tako prazen in neumen film, kot je ta zadnji izdelek ameriške kinematografije. Zgodba sama na sebi je absurdna, dialogi nemogoči in smešni, igra nastopajočih pa daje vtis kot bi prisostvovali predstavi lutk, ki jih giblje nevidna nit in govorijo besede, ki niso njihove ter sami ne verjamejo temu, kar pravijo. Zaman iščejo v filmu kak pozitiven element. To je eno izmed tistih del, o katerih ni
HUBert
MOČNIK:
Ravnatelj Viktor Bežek ob stoletnici rojstva
. Kako
^ -™-> se je Bežek odlikoval kot prakti-
Pedagog, naj postrežem še s sledečim
J®ga zgledom.
Bil
Ha
čav:
sem v 16. letu, ko nas je obiskal
"nu v avgustu 1909. še pred kosilom
vQdil njega in njegove otroke Milo lr ^eMja kar skozi preseko na vrh Mo-asov°a do trigonometrijske palme. Ko
Mm
stali gori raa kupu kamnov, ki so
,'jeni
za boljšo stabilizacijo paline, obr-
Proti severu, se nam je kazal od
’a,Ca ožarjen Triglav in drugi velikani
do Alp in dalje v krogu prali vzho-' je bil tudi že precej jasen, saj je ^ bilo najvišje na nebu, pa so se ble-4lc Karavanke s Stolom in Kamniške
Man
‘itie z Grintovcem'. — Nizko pod njimi , 'tfbljansko barje — Ljubljanski grad. *! higu in zapadu pa Kras - Jadransko e Je - Vipavska dolina - Mirenski grad - Furlanija - Gradež in v nerazločni Javi Benetke - stolp Sv. Marka.
Uvod je bila ta prekrasna slika narave in obširnega razgleda, ki ga v tako nizki višini (1300 m) nudi le Čaven.
V jedrnatih potezah je Bežek tema svojima dvema otrokoma, mojih -tedanjih let, razložil lepoto svoje slovenske domovine, geografsko, zgodovin-sko ln kulturno. Navduševal ju je za ljubezen do rodnih krajev. Saj jima je kazal tja čez Nanos na Postojno, njegov rojstni kraj - Gor pod Stolom na Radovljico, kjer je, kakor je rekel, raztrgal na šolskih klopeh prve hlače, kazal na Ljubljanski grad, Ljubljano, kjer je -našel nov dom in užil toliko duševne hrane — kazal na Sočo in sončno Gorico - njih rojsLni kraj. Vsi trije smo mu nemo sledili, a prav takrat nas je nekaj tako prevzelo, da je ostal v nas neizbrisen spomin in lučka ljubezni do rodnega kraja -in narodne zavednosti bo šla z nami do smrti.
Za zaključek pa smo vsi štirje zapeli:
»F gorenjsko oziram se skalnato stran, proti jasnemu nebu kipi velikan ...«
Ko je bila leta 1931 dovršena premestitev slov. učnih moči v notranje province in so bile naše šole v Primorju in Istri
oropane zadnje slovenske besede, je zmrznilo tudi učiteljišče v Tolminu.
»Tempo-ra mutantu-r.« Časi se spreminjajo.
Zavezniki so nam leta 1945 priznali nekdaj obstoječe naše šole in z -njimi isto-tako sedanja italijanska demokratska vlada. Tako deluje sedanje učiteljišče isto-tam, kjer je bilo nekdaj Bežkovo.
Bezkov duh pa naj spremlja tudi sedanje vzgojitelje in učence tega zavoda, da odhajajo z njega samotvorni in samostojni značaji, kateri bodo tvorili most miroljubnega in iskrenega sožitja med o-bema tu stikajočima se narodoma.
Ob prelomnici stoletja Bežkovega rojstva in ob stoletnici njegove smrti -se jasno kaže, da je bil Bežek med kulturnimi delavci vidna in zaslužna osebnost, ki je s svojo napredno miselnostjo in aktivnim poseganjem v literarno -dejavnost in s svojim velikim pedagoškim prispevkom zaslužil, da mu odmerimo dostojno mesto med kulturnimi slov. delavci naše Goriške in ohranimo živ spomin na vse, kar nam je dobrega doprinesel!
(Konec)
niti vredno govoriti, kajti v sebi nimajo ničesar, kar bi lahko dalo povod za debato. O takih filmih se lahko samo izrazi popolnoma negativna sodba z moralnega stališča, prav -tako pa tudi z umetniškega in tehničnega. To delo se uvršča med tiste filme, na katerih letošnja ameriška kinematografija tako trdovratno vztraja.
Film je prepovedan.	Mira
Med trnjem in osatom
Zaradi točnosti
Tiskovna agencija »Italia« je dne 18. a-prila prinesla člančič »Kratkovidnost Primorskega«. V članku je povzela neprijetno polemiko, ki je nastala ob prestavitvi g. Mazore iz Gorice v Šempolaj. Članek zaključuje: »Danes pa seveda (Primorski) molči ob dejstvu, da imajo slovenskega duhovnika v Šempolaju kakor tudi v Gorici.« Zaradi točnosti povemo, da ta zaključek ne odgovarja resnici. V Šempo-iaju imajo slovenskega duhovnika, v Gorici na Travniku pa ga ni še. Tam razni goriški gospodje nadomestujejo g. kaplana, kakor morejo in znajo. Novi kaplan pa ni še nastavljen. In to vsi slovenski verniki zelo čutijo, saj sta za celo mesto le dva duhovnika postavljena za dušno pastirstvo med Slovenci, to je en vikar v stolnici ter en kaplan na Travniku. Sedaj tega ni in je zato vrzel v -mestu zelo občutna, kajti namestniki ostanejo le namestniki tudi pri najboljši volji. Zalo u-parno vsi, da se bodo kaj kmalu uresničile besede agencije »Ita-lia« in bo na Travnik prišel stalen kaplan za slovenske vernike te velike mestne župnije, ki takega duhovnika potrebuje bolj kot katera druga župnija na deželi, kjer ni zamotanih duš-nopastirskih problemov, ki jih imamo v mestu.
Radio Trst A
— 19.00 Pisani balončki. — 21.30 Koncert baritonista Andreja Štruklja, pri klavirju Klavdij Gherbitz. — 22.00 Sprehodi po antičnih gajih: (11).
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence.
— 1S.30 Glasba in glasbeniki v anekdotah: (5) »Čudne zgodbe nenavadnih ljudi: Bo-rodin in Dvorak«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Koriolan«, drama v petih dej.; igrajo člani RO.
četrtek: 18.00 Radijska univerza: (5) »Fizični in psihični napor«. — 19.00 Širimo obzorja: Slike iz goriš-ke preteklosti: (3) »Kuge, reši nas, o Gospod!« — 20.30 Veliki simfonični orkestri. — 22.00 Umetnost : »Nekaj o vesoljstvenem slikarstvu«.
Petek: 18.00 Italijanščina po radiu - 34. lekcija. — 19.00 Šola i-n vzgoja: »Kaj sem ugotovil z inteligenčnimi testi?«. — 21.00 Gospodarstvo in delo. — 21.15 Koncert operne glasbe. — 22.00 Obletnica tedna: »Ob 80. obletnici Jurčičeve -smrti«. — 22.15 O slovenski klavirski glasbi: (3).
Sobota: 15.30 »Možje«, komedija v petih dej.; igrajo člani RO. — 18.00 Radijska univerza: - Stanko Janežič: Deset stoletij ruske duhovnosti: (5) »Jurodivi - norci za Kristusa«. — 18.30 Rogorski: Vtisi iz Dubrovnika.
Teden od 30. aprila do 6. maja 1961
Nedelja: 9.30 Slovenske narodne pesmi.
— 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa.
— 11.30 Oddaja za •najmlajše: »Dravska roža« - drugi del; igrajo člani RO. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... Kronika tedna v Trstu. — 14.45 Dolinski Trio. — 17.00 Za smeh in dobro voljo (ponovitev). — 21.00 Iz zakladnice -slovenskih narodnih pesmi.
Ponedeljek: 10.00 »Himna delu v besedi in glasbi«. — 15.30 »Dva bregova«, drama v treh dej.; igrajo člani RO. — 18.00 Italijanščina po radiu - 33. lekcija. — 18.30 Mladi solisti: Flavtist Silvano Giaccheri, pianistka Franca Valtincyer. —- 19.00 Znanost in tehnika: »Novi vidiki pomlajevanja«. — 20.30 Pergolesi: Izbor iz komične opere »Lo frate 'nmamurato«.
Torek: 10.00 Radijska univerza. (5) »Sodobna pralna -sredstva« — 18.30 Škerjanc: Četrta simfonija v H-duru; igra -simfonični orkester Jugoslovanske Radiotelevizije.
Ob robu pevskega koncerta
V soboto 15. aprila je imel svoj prvi javni nastop pred tržaško publiko pevski zbor »Jakobus Gallus« in sicer v Avditoriju. Obisk je bil polnoštevilen. Zbor se je pod vodstvom skladatelja in dirigenta Ubaida Vrabca predstavil s prav umetniškim sporedom in prav dobro izvedbo, da je poslušalce kar navdušil, posebno z nekaterimi pesmi-
Naj bo dovoljeno ob tej priliki napisati nekaj pripomb, saj smo v demokratični državi, kjer lahko vsakdo svobodno izraža svoje mnenje.
Pevski zbor »Jakobus Gallus« je nastal iz prejšnjih pevskih društev titovske skupine, sedaj hočejo povečati in razširiti ta zbor, zato vabijo tudi razne pevce cerkvenih zborov iz mesta, to se pravi, da hočejo povečati svoj zbor tudi na škodo naših cerkvenih pevskih zborov. Če iščejo novih elementov, prosto jim je; ali naj pustijo pri miru cerkvene pevce in naj ne rušijo cerkvenih zborov, saj je dosti drugih pevcev, še nikjer zaposlenih, ni treba, da vabijo ravno cerkvene pevce.
Kljub temu, da hoče biti ta zbor »samostojen in neodvisen«, vse njegovo ozračje priča, kakšnemu namenu služi, poleg kulturno-umetniškega. Če se bo kdo zgražal ali jezil nad tem stavkom, pomeni, da smo zadeli.
Marsikateri cerkveni pevci se niso odzvali vabilu, ker so spoznali namen in vidijo tudi barvo, pa hočejo ostati dosledni katoličani. To so spoznali značajni fantje in dekleta, ni pa spoznalo vodstvo Kulturnega kluba, kar pomeni, da je tu še precej najasnosti.
ik
v- - v* t-Trir if; it		
		
SLOVENSKA PROSVETA SPOROČA, DA PRIREDITEV, KI BI MORALA BITI V NEDELJO 30. T.M. V AVDITORIJU, ODPADE, KER JE DVORANA ZASEDENA. IGRA IN KONCERT GORIŠKEGA ZBORA BOSTA OB PRVI PRILIKI, KO BO MOGOČE DOBITI DVORANO.
Prvi veliki popis italijanskega poljedelstva
Sto let po ustanovitvi Italije se vrši te dni prvi popis poljedelstvd. Poljedelstvo je bila najvažnejša postavka italijanskega gospodarstva ter največji vir narodnega dohodka ter delovne sile. V sto letih od ustanovitve so izvršili devet ljudskih štetij in tri popise trgovskih ter industrijskih dejavnosti. Vendar razen delnega poizkusa leta 1930 še ni prišlo do splošnega pregleda kmetijstva, ki je odločujoč faktor v ekonomskem razvoju dežele.
Kmetijski izvedenci, ekonomisti, politiki ne vedo točnega stanja delovne sile, strojev, živine in načina izkoriščanja zemlje in upravljanja živinoreje. Vse to bo pokazal sedanji popis in bo veliko pripomoglo k izboljšanju stanja italijanskega kmetijstva. Za popis skrbi osrednji državni statistični zavod, pokrajinski in občinski statistični uradi ter v manjših občinah je odgovoren za točen potek popisa občinski tajnik. Popis se je začel 15. aprila in se bo zaključil 5. maja. Do tega datuma bodo zasliševali poljedelce in izpopolnjevali posebne vprašalne pole. Prof. Bonifacio, ravnatelj statističnega urada tržaške občine, je obrazložil, kako bo potekal popis na Tržaškem. V tržaški občini je 2 tisoč kmetijskih obratov, od teh so odštete tiste male kmetije, kjer pridelujejo zgolj za domačo rabo. Ozemlje je bilo razdeljeno na 17 okrajev, devet v mestu in 8 na podeželju. Vsakemu okraju je bil dodeljen en uradnik, ki povprečno izpolni deset vprašalnih pol dnevno. Popis je obvezen, pregled podatkov je skupen in a-nonimen. Statistični uradi so zakonsko vezani na strogo tajnost. Zaradi slovenskega prebivalstva na tržaškem ozemlju so za olajšanje statističnega pregleda imenovali uradnike, ki obvladajo slovenščino.
Stavka v Arrigoni
V ponedeljek so uradniki podjetja Arrigoni zasedli urade in začeli stavkati proti premestitvam osebja in uradov v Ce-seno. Podjetje Arrigoni je v zadnjem času, kljub zagotovilom da ne bo premestitev, premestilo nekatere urade v Cessno.
Zbirka pesmi Brune Pertotove
V založbi Mladike je v tisku zbirka tridesetih pesmi Brune Pertotove. To bo prva pesniška zbirka mlade tržaške pesnice.
Koncertno društvo: Maria Tipo
V koncertnem društvu je bil v ponedeljek izredno zanimiv koncert. Neapeljska pianistka Maria Tipo je predvajala Bachove »Goldbergove variacije«. Po nad uro dolgi izvedbi je izven programa na toplo željo občinstva dodala še tri Bachove skladbe. Dvorana je bila popolnoma zasedena.
Bazovica ob pastirskem obisku
Ob pastirskem obisku v Bazovici, ki bo 30. aprila, je izšel okusno opremljen list, ki obsega spored obiska, zgodovinske podatke in slike cerkva bazoviške župnije.
Galerija »S. Giusto« -Brat Venzo D. J.
Stalna galerija »S. Giusto« ima ta teden izrednega gosta. Svoja dela razstavlja brat Mario Venzo D. J.
Venzo je študiral v Benetkah in se je oblikoval v Parizu. Imel je osebne razstave v Milanu, Rio de Janedru in Padovi. Stil se približuje poznemu impresionizmu ali fauvizmu. Venzo je krajinar. Slikam poda svoje globoko notranje občutje. Med drugimi sta značilni sliki, ki predstavljata poletje v sosledici njiv svetlih, toplih, rumenih in rdečih barv. V sliki »Gibanje prostornin« drevesa postanejo mase, ki krijejo sliko in ji podajo posebno harmonijo. Razstava je zelo zanimiva in bo odprta do 5. maja.
*
Znani tržaški slikar Sormani razstavlja prvič svoja grafična dela. V baru Monce-nisio predstavlja trinajst jedkanic in suhih igel. Stil je podoben njegovim slikam, Je da v grafiki izgube dela mnogo svežine. Lepe so suhe igle, ki prikazujejo čolne. Zelo prijetna so tihožitja.
*
V občinski galeriji razstavlja Mirella Schot Sbisa keramike, olja ter risbe s
črnilom in barvanim tušem. Izredno lepe so keramike, zlasti galebi, lastovke, koz-mos.
Skedenj
Kmalu se bodo začele majniške pobožnosti. Vsako leto smo se šmarnic veselili, letos pa žal ni tako. Zakaj? Po vasi je med slovenskimi verniki nastalo pravo razburjenje. Novi župnik je odločil, da bodo letos za slovenske vernike šmarnice pozneje, ne pa ob 20h kot vsa prejšnja leta. Ta sklep je bil tako rekoč zahrbten, kajti izvršil se je brez posvetovanja s tistimi, ki so najbolj zainteresirani, to se pravi s slovenskimi verniki. Stvar je morda sama na sebi malenkostna, toda za nas pomeni prvi korak k zapostavljanju, zato je ta sprememba — če se posreči — činitelj, ki bo pripomogel k temu, da se bodo slov. verniki še bolj odtujili Cerkvi in verskemu udejstvovanju. Tega ne moremo in ne smemo dovoliti. Ali bodo k temu pomagali tudi tisti, za katere bi morali biti vsi verniki enaki, ne glede na narodnost, h kateri pripadajo? Kam pa naj se še obrnemo, ako se bo začela tudi v božjem hramu porajati nepravica? Kako se bomo Slovenci upirali razkristja-njenju našega ljudstva in vabam komunizma, ako nam Cerkev ne bo pomagala?
Ne vemo, iz kakšnih naklepov je bila sklenjena omenjena sprememba. A to vemo, da ne smemo dopustiti, da hi se slov. župljani v Skednju čutili zapostavljene v
cerkvi. Zato upamo, da se bo z dobro voljo dala najti rešitev za majsko pobožnost tako za ital. kot slov. vernike, ne da bi trpeli kake škode ne eni ne drugi. V to upamo in zato smo se javno o-glasili.
Škedenjski verniki
Op. ured.: Dopis iz Skednja 'smo objavili, kakor smo ga prejeli, v upanju, da bo ugodeno slov. Škedenjcem, ki tudi ljubijo Marijo in si zato želijo imeti šmarnice ob primerni uri kot do sedaj.
Sv. Križ
Gospodinjska razstava
Kot smo že v našem Kat. glasu najavili, so kriške gospodinje in dekleta, ki so se pridno udeleževale tromesečnega tečaja priredila preteklo nedeljo 23. t. m. zaključno razstavo.
Za razstavo, ki je bila prva in menda do sedaj edina te vrste, je v naši vasi vladalo že dalj časa veliko zanimanje. Odprli so jo v nedeljo po prvi sv. maši v župnijski dvoranici in je potem ostala številnim obiskovalcem na ogled ves dan do poznega večera.
Kako je bila razstava pestra in bogata bi najbolj znale povedati številne kriške žene, ki so si jo menda najskrbneje o-gledovale.
Iz ničkoliko dobrot, ki so jih z vso skrbnostjo in okusom razstavile pridne roke naših tečajnic pod veščim vodstvom čč. šolskih sester, si lahko spoznal koliko truda in požrtvovalnosti je bilo vložene v to javno prireditev, ki pa je bila le delni prikaz skupnih naporov in učenja na gospodinjskem tečaju.
Našim pridnim tečajnicam vse priznanje, čč. šol. sestram za obilni trud in potrpljenje pa naša skupna in iskrena zahvala s toplimi pozdravi in voščili, da bi naši vasi mogle v vsakem oziru spet čimprej koristiti.
Spectator
Cerkveni pevski zbori na Tržaškem
Krasno pomladansko jutro ob prazničnem dnevu. Ljudje hitijo v cerkev k maši. Ne poznam bogve kako dobro rojansko cerkev, in vendar, ko vstopim, imam občutek, da sem prišel v domač kraj. Vse me spominja na domačo cerkev: praznični obrazi, pohitevanje, da ne bi zamudili, zbranost v cerkvi, petje. Da, morda me to še najbolj spominja na domačo cerkev. Pa ne da bi si bili zbori podobni v petju; prepevajo veliko pesmi, ki jih poznam. Občutek, ki ga imaš, ko prisostvuješ glavni slovenski pobožnosti v Rojanu, je dokaj prijeten. Zdi se ti, da raz kor žgoli slavček svojo nedeljsko molitev k Bogu. Tako so glasovi mladi in vliti, kot če bi pravkar vzcvetela pomlad. In res je na koru kakih 25 mladih pevcev. Slovenski verniki v Rojanu, ki imajo tako bogato tradicijo, se lahko postavijo, da imajo najmlajši zbor, kar sem jih do sedaj obiskal. Od njih zdaj pričakujemo, da mlada veja požene in obrodi bogat sad.
Sestanek trgovinskih zbornic Slovenije in Gorice
Dne 21. in 22. aprila so se v Ljubljani sestali predstavniki trgovinskih zbornic Slovenije in Gorice ter v prijateljskem vzdušju proučili vrsto vprašanj. Dogovorih so se, da bodo v bodoče še bolj podprli izmenjavo tipičnih proizvodov obeh področij na podlagi videmskega sporazuma. Te izmenjave so se izkazale za zelo potrebne in koristne, zato bo tudi v bodoče potrebno tesno sodelovanje obeh zbornic. Razpravljali so nadalje o potrebi ustanovitve tehničnih komisij za izboljšanje cestnih zvez in njihovega gospodarskega stanja. Najkrajša zveza bi bila pot skozi Gorico, ki bi vezala preko tega mesta Palmanovo z Ljubljano. Izrazili so tudi nujno potrebo znižanja cestišča pod viaduktom na prehodu pri Rdeči hiši, ki ni več kos blagovnemu prometu s težkimi tovorniki. Tudi tokrat je padla beseda o razširitvi področja za kretanje s prepustnicami. Obe zbornici sta pokazali veliko dobre volje pri reševanju navedenih vprašanj, zato je upanje, da bo prišlo tudi do marsikakega izboljšanja in uresničitve predlogov.
Proslava »Rerum novarum« v Ronkah
Krščanski delavci goriške nadškofije bodo imeli dne 1. maja slovesno proslavo ob 70-letnfca enciklike Rerum novarum.
ŠMARNICE PRI SV. IVANU V GORICI
Tudi letos bodo pri Sv. Ivanu šmarnice za naše vernike. Začele bodo v ponedeljek 1. maja ob 8. uri zvečer.
Najprej bo sv. maša s kratkimi mašnimi molitvami ter ljudskim petjem in med sv. mašo sv. obhajilo. Po sv. maši šmarnični govor in nato litanije MB z blagoslovom.
Toplo priporočamo, zlasti naši mladini, sv. obhajilo pri šmarnični pobožnosti, ker ga zjutraj ne more prejemati zaradi dela in šole. Pred in med sv. mašo bo prilika za sv. spoved.
Mladi pevci pa dolgujejo veliko hvaležnosti svojemu sedanjemu pevovodji prof. dr. Humbertu Mamolu, ki jih s tedenskimi vajami, s požrtvovalno ljubeznijo vzgaja v dobre pevce in v izredno vlit zbor. Gospa Blanka Frandolič, ki se je pred kratkim preselila v drugo faro, je prav-tako dala zboru veliko in je nanj tako navezana, da ga še rada obiskuje.
Rojančani imajo tudi bogat in izredno dobro oskrbljen arhiv, za katerega je do nedavnega skrbela Rafaela Ferluga, nepozabna pevka, zdaj v Avstraliji.
Preč. g. Stanko Zorko, slovenski kaplan v Rojanu, je s svojo očetovsko skrbjo in neutrudno ljubeznijo prav gotovo še najbolj pripomogel, da je Bog tako bogato blagoslovil skupno delo.
S tem svojim dopisom zaključujem svoje obiske po slovenskih farah v mestu. Ostaja mi še škedenjska cerkev, ki je zaenkrat še nisem mogel obiskati. Prihodnjič se bom oglasil iz tržaške okilice.
Jurij Slama
Vršila se bo za celo škofijo v Ronkah dne 1. maja popoldne na vrtu hotela Excelsior. Govoril bo p. Angelini.
Nove cerkve
Goriški nadškof je naslovil na vernike nadškofije poslanico, v kateri jih poziva, naj prispevajo za zidavo novih božjih hramov škofiji. Marsikje se je število prebivalcev pomnožilo in je potreba po cerkvi nujna. Voce Diocesana našteva, katere so cerkve na programu; v Gorici: na tržaški ulici, v Stražicah, onkraj pevmskega mostu, pri Madonnini. Na deželi pa mislijo zidati nove cerkve za istrske begunce v novem naselju v štivanu in v Sesljanu ter razne po Furlaniji. Videti je pa, da nimajo na programu nove cerkve v Dolu. In vendar bi tamkajšnji verniki rabili novo božjo hišo bolj kot marsikje drugje. Gotovo bolj kot ezuli v ribiškem naselju, ki imajo že dostojno cerkev v štivanu pod cesto.
Dan otroških vrtcev
Šolsko ministrstvo je odredilo, da bo tudi Gorica proslavila »dan otroških vrtcev«. V soboto 29. aprila bo v ta namen svečanost v dvorani jezuitov v ulici Nizza s pričetkom ob 15. uri. Predvajali bodo kratkometražna filma »Otrok in šola« in »En dan vzgojnega življenja v otroškem vrtcu«.
Na svečanost so vabljeni poleg otrok tudi njihovi starši.
Prijave Vanoni
V goriški občini, ki obsega mesto Gorico, Sovodnje in Števerjan je bilo vloženih na davčnem uradu 6228 prijav privatnikov in 1406 prijav tvrdk in industrij za skupno vrednost 572 milijonov lir.
Zaključek šole 21. junija
Šolski oskrbnik profesor De Vetta je odredil, da bo zadnji dan pouka na go-riških osnovnih šolah dne 21. junija. Od 22. junija se bodo vršili izpiti I. in II. stopnje, v petek 30. junija pa bodo zaključne slovesnosti s sv. mašo in razdelitvijo spričeval.
Prve češnje na go riškem trgu
Pretekli teden so 'se pojavile na gori-škem trgu prve češnje. Letos se je to zgodilo dober teden predčasno, kar moramo pripisati zgodnji pomladi. V Brdih je »trgatev« češenj šele v drugi polovici maja. Predvidevajo, da bo letošnji pridelek povprečno dober.
Končana stavka tekstilnih delavcev
Po desetih idneh stavke in zasedbe tekstilne tovarne v Podgori in Ronkah, je končno prišlo v četrtek 20. aprila do zaželenega sporazuma med delavci in delodajalci. Industrijalee Togniella je pristal na podpis sporazuma o mezdnih poviških in o letnem izplačilu proizvodne nagrade. Stavkujoči delavci so z navdušujem pozdravili ta sklep, ki predstavlja vsaj delno njihovo zmago. V petek zjutraj so v obeh tovarnah začeli z rednim delom.
Umrla je Frančiška Jakopič
V Gorici je na praznik sv. Marka zjutraj umrla v splošni bolnišnici Frančiška Jakopič. Doma iz Avč, kjer se je rodila leta 1894, je šla po svetu iter si v Trstu in Gorici služila svoj kruh po raznih družinah. Zadnja leta je živela v pokoju v družbi s sestrami v lastni hiši na Korzu. To hišo je njeni pok. sestri Pepini zapustila njena gospodinja za dolgoletno zvesto službo. — Pokojna Fani je v nedeljo bila še pri sv. maši, ob povratku pa jo je na domu zadela možganska kap. V torek zjutraj jo je Bog poklical k sebi. Bila je verna in pobožna Marijina druž-benica. Zato ji je bil Bog gotovo milostljiv plačnik. Pokoj njeni duši, sestrama in sorodnikom naše sožalje.
Občini Doberdob in Sovodnje vključeni v seznam gorskih področij
Finančno ministrstvo je izdalo dekret, po katerem sta bili občina Doberdob in Sovodnje vključeni v seznam gorskih področij. Obe občini bosta imeli svoje koristi od vključitve v to, rekli bi, nepristojno kategorijo. Država podpira gorska področja, ker so pač bolj nehvaležna kot pa področja na ravnini. Kmetovalci gorskih področij imajo pravico do posojila plačljivega v 30 letih po 4 odstotke, ki pa se bodo v okviru »zelenega načrta« znižali še na 2.5 odstotka. Za pogozdovanje je predviden prispevek 75 odstotkov, prav tako je predvidena oprostitev davkov na zemljišča in zemljiške dohodke goratih predelov.
RAJBELJ
Po božji preiskušnji je dotrpela dne 17. 4. zjutraj Eliza Štrukelj, por. Mihelič, stara 61 let. Pred 18 leti je izgubila vid, dve leti nato jo je zadel mrtvoud, da se je le s težavi premikala. Pokojnica je bila zelo verna, saj je, kljub temu da ni videla, skoro vsako nedeljo in praznik prihajala v cerkev v spremstvu soproga. Sedaj je dotrpela. Bog, ki mu je zvesto tudi v trpljenju služila, naj ji bo bogat plačnik. — Soprogu, otrokom in ostalim sorodnikom iskreno sožalje.
* ZA DOBRO VOLJOj*
Znameniti britanski pisatelj detektivskih povesti Sir Arthur Connan Dovle si Je včasih privoščil prav krute šale na račun svojih prijateljev. Nekoč si je med njim* izbral dvanajsterico, ki je slovela za if redno poštene osebe. Pisal je vsakemu pt sebej: »Vse odkrito. Beži nemudoma 1« ^ teku 24 ur ni bilo izmed te dvanajsteric6 »poštenjakov« nobenega več v Londonu-> • <
Med možem in ženo se razvija mire11 telefonski pogovor. Nenadoma žena sito0 zavpije in na vsa ponovna moževa klica-nja ne odgovori več Mož vznemirjen nad tem molkom telefonira policiji. V hišo vdere šest oboroženih policajev, ki naj' dejo nezavestno ženo na tleh poleg od" prtega telefona. Spravijo jo k zavesti-Tedaj žena, še vedno prestrašena, spieg0, vori: »Iščite, iščite, vem, da je še v hiši-Natančno sem videla, ko je skočilo nante-‘
»Povejte, gospa, kakšen je bil?«
»Oh, kakšen,« se vznevolji, »takšen Pa° kot vsaka druga miš.«
> • <
Vladimir de Pachmann je bil brez dvoma eden najskrupoloznejših glasbenikov-Ker je bil zelo majhne postave, si je pr^ vsakim pričetkom koncerta dal dosti & praviti s stolico. Nekoč je prosil, naj n"1 prinesejo debelo knjigo. Sedel je nanj0 in znova nejevoljen vstal. Vzel jo je 1 roke in skrbno iztrgal eno samo strah-Nato je znova poskusil in zadovoljen * uspehom začel s koncertom.
OBVESTIL^
RODITELJSKI SESTANEK. Ravnatelj stvo Strokovne šole; v Gorici sporoča, d3 bo v nedeljo 30. t. m. ob 10.30 roditelji sestanek v zbornici šole v ul. Randacd0, Ker bo to zadnji sestanek v tem šolske1” letu, pričakuje ravnateljstvo, da bo ležba številna.
»RERUM NOVARUM«, znamenita okrožnica Leona XIII. bo izšla v slovenske1” prevodu z opombami. Nje izdaja se pripravlja ter izide sredi meseca maja-
NA UPRAVI KG so na razpolago šmaf nice o Marijinem življenju »Marija n”5 kliče«. Cena 500.
ŠOLSKO SKRBNIŠTVO v Gorici sp* roča, da je Šolsko ministrstvo izdalo 1 Uradnem listu štev. 14, z dne 6. aprH” 1961 navodila v zadevi imenovanja P1^ fesorjev suplentov. Profesorji si lahko a gledajo omenjena navodila na ravnatelj stvih srednjih šol.
ŠOLSKO SKRBNIŠTVO v Gorici & roča, da organizira »Opera MontessoP' v mestu Perugia mednarodni tečaj za u telje osnovnih šol za pouk po vzor0” Montessori. Tečaj traja od 1. julija ® 30. septembra. Za informacije se lal^f obrnejo na tajništvo Monterossi - via 1’Asilo 1 - Perugia.
DAROVI
Za Katoliški dom: Pavlin - Gorica Slokar Terezija 500; Trevizan Ivana Cej Jožef 500; Debenjak Mioi 200; V- ^ 200; Pelicon 500; Uršič Marija 1.000; ^ mar Pocarini Alojzija 1.000; Munih ^ 1.000; Komel Marta 500; družina Pa^ 400; N. N. 2.000; N. N. 500; družina ^ zigar - Vicenza 1.000; T. B. 3.000; P-4.000; B. P. 1.000; K. G. 2.000; Z. P. 2#
-A 1“
č. g. Učakar Franc - Avstrija 1.250; Anglije: Marija in Jože Grčar 6.800;
Jožef 5.100; Zele Anton 5.100; Sek^' Franc 3.400; Selak Peter 3.400 lir.
Za Slov. sirotišče: V spomin na p°* nega soproga vdova 5.000 lir. —
isk^
Bog povrni! Pokojnemu pa naj da 'e pokoj.
Z velikim veseljem ugotavljamo, da
se naši ljudje z navdušenjem odzvali 1
pobudo, da kupimo slušni aparat Zdcn
Hrovatinu, učencu Industrijske stroko'
šole na Opčinah. Doslej	so	prispevali-
Opčine	27.310
Kontovel	6.910
Repentabor in Veliki	Repen	15.560
Trebče	11.040
Padriče	8.825
Grapada	6.000
Š.J.	1000
.	At
Prav iz srca se zahvaljujemo vsete
brotnikom!
Tudi uredništvo našega lista Pre-iejL
darove. Tržačani lahko izročijo svoje .
rove v Trstu v knjigami Fortunato-
povrni!
Otvoritev razstave v Novi Gorici
V	sredo 19. aprila so v Novi Gorici slovesno otvorili razstavo likovnih umetnikov iz Gorice, članov APAI. Prisotni so bili najvišjd predstavniki oblasti ter 15 izmed 26 razstavljajočih umetnikov.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolP^ trgovski L 20, osmrtnice L 30, več ^ davek na registrskem uradu.	,
Odgovorni urednik: insgr. dr. Fr. t Tiska tiskarna Budin v Gorici