Acceptance for malllng at apaclal rata of po.Uf« providod for «Ktion 1101, Act of Oct. I, 1817, authoriaad oa Jana 14, 101* Kanadski Francozi srbskega razlivanja faši- h tiakovin in vae druge akti Vuk^u. ki bi kršil od-• tntka zaporna ka ia praanikor. j 8uniMyl and HoMaja. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROpNE PODPORNE JEDNOTE _ j Uradniški In upramiiki prostori: 2657 South Uwndale Ara. Offloa of Publlcation: 2667 South Lawndala Ara. Talaphone, Rockarall 4V04 .tkab xxxl Cena liata je 9«.00 •tur Jamumr, 1«. 1>U. at Um »m* e« CktMao. UUftoU. un«Ur Um AM of Oomgnm ot Hmimk I. 117«. CHICAGO. ILL., PETEK. 12. JUUJA «i#aima I I i .. »am a »m .kil 1/mii l%n i (a iii A it. I ■ ■ a ai a m mm a ■ a nesrečili pri vožnjah z avtomo bili. RAMBE IRSKE Slovenski letale« ae postavil I LONDON, 12. jul. — Borba aa , Butte, Mont. — Anton Suš- kontrolo angleškega ozračja, ki Vichy, Francija, 11. jul, — Uršič, član druitVa 730 SNPJ, bo morda odločila usodo zemlje Hude obdolžitve in protiobdol- he prejel pismo od poveljnika pod njim, ee nadaljuje. Nemški žitve glede odgovornosti poraza letalske ednote V bojni morarici letale! ao ponovno napadli menU loma »veze med Francijo in Anglijo. Hitlerjeva kontrola Pari-| za in velikega dela Francije ne pomeni dosti tukaj. Ljudje so| sicer Francozi, toda ločijo jih generacije od njih nekdanje do j movine^. Nacionalistični ičut je KMALU PADLA latanbul, Turčija. 11. jul.—Si-rija vidi možnost anglelke invazije preko Palestine. To možnost je ustvarilo trenje med Anglijo in Francijo, ki s« je priče- zitve glede odgovornosti poraza letalske ednote v bojni morarici letale! ao ponovno napadli monta fi kraievmua pomena In f T . , , J uJL « j Francije po Hitlerjevih legijah strica Sama, ki mu sporoča, da od enega konca obražja do dru- PJ ^k nlmazvez z Kvropo.\l> ko ^* f^SV^ «.« o« irAuvn i aiiiuU « , k_iu._»i __ifi.j. KOV • r^l Hn iMt kanil ii I tu* i i i nred llltlar- so se včeraj slišale v franco- Ljegov sin Steve dužtaršič "de-|gega. Vlada nI objavila števil« skem parlamentu. Viharna raz- ha Vso čast letalstvu v mornari- Žrtev, toda doanava ae, da je bilo prava se je pričela potem, ko L|,» steve se je odlikoval pri ne- urno v enem kraju Južne AngU je parlament dal diktatorsko davnih letalskih manevrih v je 14 oneb ubitih In 47 oueb, med oblast maršalu Petainu, predsed- Louisiani. Mladi duštaršič je v temi dva franco« k a mornarja, niku vlade, in mu poveril sesta- letalski službi mottiariic« že tri | ranjenih, vo nove ustave in tformiranje |eta in pred vstopoia v to službo totaliUrnega režima, ki bo vla- je bil član društva 207 SNPJ. dal ostanke razbite Francije. Čestitke našemu mlademu pilo-Pri skupnem glasovanju obeh I tu! Francozi se zavedajo, da tvori< do po kapitulaciji prod Hitlerjem. "Angleži so taaeglt frau ------------' i jem, Angiezi so zasegli iran- Jo manjšino v Kanadi, ki se k ^ Udje," pravijo v Si. običajih in veri razlikuje od an.|rlj| ^ ^ ^mor predsednik Radnički Glasnik, so tudi trije i sprejela z 243 proti 122 L odpravili ali Vsaj ublažili ta h mM*, 1* bil silo- Hrvat i načrt.ki pre-LfiihAH m»reč ameriški problem,Mt^ wriH«ir.n Pnalani- Ti^ier.l ženimi komunisti iz nusour evom zakonski načrt, duje politične i federalnim Avtor načrta » ~ F--,najbolj pereč ameriški problem,! kritiziran. Poslanec Tixier-|- - . .. . ine aktivnosti je naznanil kongresnik Jerryyi courtt vodja desničarske-gh« n —.......uslužbencem in Voorhis. Več sugestij glede re-Lagkriia, mu jo očIUl, da je on prIJuU zar^i iJJPJJJ^H Igdp^ drtavnim, ki prejemajo del Mvanja tega problema je v so- 5e|oma Zgovoren, da je Fran-na ^^UclJah. Obto^ lod federalne vlade. NobenLla$ 8 priporočili voditeljev priila p^ okoVano P«to|^JT^l^LZ, nme vmeSavati v volilne unij Ciq in ADF. nemškega dikUtorja. nje, lahko pa izražajo Grupa kongresnikov je oovo- v^tu 11 iul politična mnenja privat- jj^ program, ki vsebuje več MareeHlee, rrancijn, j** je senator u^ Sn e obdavčenja onih, - Cez tri tisoč oseb je bilo are- UteS breme, je na pr- tiranih v ^^JL^t vem mestu. Druge točke se na- bo, da so s svojimi aktivnostmi Sjo nI usUnovitev splošnega ogražale varnost države. Polid-penzijskega sistema, ki naj bi ji so vk>vunasumljivc^ kril vae eruoe- zakonodajstvo, pomagale vojaške 6et*. NekaU-w L7bi^tov!TS teh- ra so bile po zaslišanju izpu- noloških izboljšav ljudstvu; na- ščene. ........ ~ Jdaljnja federalna pomoč far- - Vlada Drennv®JaU m*riem * *rtdnJa javnih u Tekštdna um jo »K^bmonopo,ov'ki ^ JeJO hw/fl h , Voorhis Je dejal, da je imela Biddeford, Me.-^Uuil teksUl- 11. jul. - Prva poli- nieirova „upa prvi sestanek ne unije, ki *> izvojevali pred »tranka v Angliji, ki Je nekaj tedni. Izjava, kate- nekaj tedni veliko imago pri vo- "azpuMčena «»d izbruha voj- J.Q je ^pn podprla v celoti, na. litVah glede reprezentaclje pr * fošbtlčpa. Oswald Mos- ,aAa da je brezposelnost glav- kolektivnih pogajanjih v tovarni stranke in več|;, in'.vojstven ekonomski pro- pepperell Manufacturing to., so igleška fašistična ranka razpuščena n^ln.k te stranke in večl^j in svojstven ekonomski pro-1 pepperell ManufacturlBg^., u^^^Aluminiim Čo. of I v*^ je bilo že are-L,em dvajsetega stoletja in u^^ ZM d<^t odst.tko. Ce, 15, delavcev bo prizadetih, če w „nija Izvršila grožnjo, M. A Andaraon, podpredsednik kom-, Je dejal, cfu še vadno upa, konflikt porivnen s kom- do $10,000 kavcije prodno so bi li izpuščeni iz zapora. Iz Južne Ameriko Buenos Aires, Arg. — "Slovenski list," ki izhaja v Buenos Airesu, agitira zs novo slovensko naselbino v okolici Macasa v republiki Ekvador. Ust piše, če organizatorji spravijo tja sto slovenskih družin, jim bo ekvadorska vlada dala večji kos *veU na razpolago Ekvador leži na ravniku (ekvatorju) In vsled tega Je UmkaJ večno poletje oziroma tropična vročina. Kompamja obnovila pogajanja z unijo PltUburgh, Pu., 11. Jul. — vrgli svoje največje bojno ladjo v boj proti angleškim, toda slednje so Jih v nekaj urah razpr. šilo. Rim. 11. Jul.y— Tu so sinoči priznali, da sU Kili dve Italijanski bojni ladji potopljeni v spopadu z angleško bojno mornarico. 20 lUliJanskih mornarjev Je bilo ubitih in W ranjenih. Italijanske ladje so se pri čelo zbirati na morju med IU lijo In Grčijo, da preprečijo možni angleški sunek. Uradno poročilo, objavljeno slno£l, prs vi, da sU bili dve anglešk! boj ni ladji poškodovani v spopadih na Hredozemskem morju. l^ndon, U. Jul. — Ker Je Ka mon de Valera, premier Južiu« Irske, odklonil sodelovanje vlado severno Irske, ki podpira rekla proti podpiranju Velike BriUnije v vojni proti Nemčiji, je bila strmoglavljena ju ml potovalo v Palestino, kjer .so se pridružili angleškim če* Velike opozicije ni bilo celo, lum Vsi so se Izrekli ta nada- ko je kanadska vlada odredila obvezno vojaško službo. V prvi svetovni vojni je sllčna akcija kanadske vlade izzvala revolto med francoskimi prebivalci v Uuttbecu. V Uj vojni Francozi I Je vanje vojne proti Nemčiji, nest tisoč poljskih vojakov, k! tui služIli v Hlrljl, Jo tudi odšlo <^alestlnoTH V Hlrljl se nahajajo šo alžir- Veliko BrlUnlJo v vojni i Nem- moraJo vse organizacije ali gru WueiaH.u. v v«, jujm -'lake, tunlške, maroške, senegal- podpirajo vse akc Je ka »dskf Lk# in druge kolonialne čete. Te vlade v prilog;Veliki !lojalne novi francoski vladi, ki se mora zdaj JttJ,klenlla mir z Nemčijo. Po- ti nacljskl Nomčljt In fašlstlč-1 ^ (|u ^ y gir|jo ^ m Halljl. | iko-iUlijanska komisija, da bo Um nadzirala Izvajanje pogojev premirja, Je'bilo zanikano v Beirutu. Drugo poročilo se Je glasilo, da se bosU Hlrlja in Irak združila in proglasila ne-Kari Browder, Ujnlk In vodja I odvisnost, ftmariške komunistične stranke, (>dk^iu»v zavisi v veliki mer! je včeraj pr! zaslišanju pred čla-L^ dvah mo|. f« «ts general nI senatnega Justlčnegs odseka U|lttelhauser ln vrhovni komi-lijavil, da sprejetje predloženih l-r (Jlliir|#| pUaux. Prvi Je nezakonskih načrtov, ki zahtevajo Weyganda kot poveljnik registracijo organizacij, katere francoHk»* armade v Hlrljl. kontrolirajo ali vodijo tujci, bi" bila zmaga onih, ki propagirajo. ## nacijska politična načela. M'n\Mn*nO aret(lClM R0' teh načrtov, ki zahteva, dš «e 'rltldflC utczMvt/i. nv Broufder proti regištraciji organizacij |Washlngton, D. C., U. Jul. je ali gru- , n #•• zunanjimi, ffmfUStOl) V /<110111 fltJI iv nem de. *a*narlilo o razpustu faia- ^ franke je objavil John I b^p^lnoiti gUvna" p«, notranji minister. OnLoVornih krogov. dl iPrei^vrtdal čijo, Je angleški vojni kabinet I k| k() povezane z | Izdelal načrte glede obrambo I regiitriratl pri državnem Irske, ki je v i»evarnostl nem- |>Mrtm«ntu, je bi! že sprejet v I ške Invazije. Kabinet Je na»ns zbornici. Brow«lar Je bi nil, da angleške bojne ladje |>o |)r*d nekaj masecl na oliravnavl lagajo mine v morju med Orwn- pritd federalnim sodiščem v New tnndlje in lalsndijo ter Orkiu-J yorku spoznan za krivega, da je-- skimi oloki. Admiraliteta Je ^ |MjU)va| v tujini s ponarejenim _ Na stotine komunistov Je bl^ izj ris vila. da so te vode nevarne ln|m ||-tom In pod drugimi« včeraj aretiranih v Bulure-plovbi zaradi položenih min. irnwrH,m ln obaojen na štiri leU Ml ln drugih rumunaklh meetih V^raj j^ bil v parlamenlu ^|M)ra Njegov odvetnik Je vk>- „a obtožbo prevratnih »ktlvno-pWdJožen načrt, da poeekma vo- t|j tarlxlv pri vrhovnem sodiščuNsznaiillo pravi, dn oo bik Mta sodišča sodijo grešnike, ki (ll Browder m nahaja na svobo-Urnadj* Uvršam* brat inclden- Vlada naznanila tzotop is Liga narodov Bukarešta, KumunlK H. J*t ^ r^a parnika pobeg-francoBhe luke m i n. n | žene drtave prevzamejo manda Ičez eno kto. nad kolonijami in po^f^l „t:rali evropskih držav na zapadnl h* \NaCiJt aretirali misferi. Zunanji minister Os-\praUnga tupana | waldo Aranha Je dejal, da ame | ^ j«U-I)r. Klapka, promisom. Velike povodnji na Japonskem rše vojne regulacije Načrt Je |Jod poroštvom, predložil Clement R. Attke. la rt n i i- ške'Vlade ^ Ma§oryk upa v oiivlje---— nJš republike Chicago, II. JuV-Jan Maaa Jul —Dva poljaka riške države ne smejo dopustiti. -Za- » neklL.1 drurih .vrop.kih drUv m^ J' mUolk» ^ .dnjih dn.h » h', .t. patente In Konf.r.«« "!pr»«nUnU>v »n«- v »P»r ^ uj p„kr.Jlnl vrmU*** •»»)' ■r-'-" v hrko .mrletko rUkih ~ podpir.1 TUo (tui .tao-luj. v H«v»ni. Kute. »J J ITlmel ** "•"Jf A^T^^te 'iu'«.- ^ |.,r„6ilo momarW-irM d*f inltivm. .UilM. t** "r^, Vtuilni." I« l)udl " ^ mm 1 >1 ^ ... -- UclJO, OS AHioiieacu ryk, eln ^^ run.un.ke vlado. Ake republike In bivši poslanik * ^ ^ laki, , Je nemška poneija^- - fte- nemarjer.ja svojin ker je sktlvno podpirali^^^ t|vljenJ. in bo preval njegovo pozicijo, še nI Sovjetski komisar % dobil brco no upa v restavrlranje rapubll-ka. H hod, na katerem Je Maaa-ryk govoril, je aklieal Cehoalo-vaški narodni svet. tov. Uradni komunike oe glasi, da Je bil prijet ireneral Ion Anto-neecu, vodja Železne gnrde, na, cljske organizacije. Oardiatl ao v zadnjih dneh razvili silno agitacijo, da Antofteseu poštene Industrije, je bil odaUvljen. dolžen Je Ml neapoaobnoatl In za-1 nemaren ja svojih dolžnosti Kdo Zunanji minlater Mlhai! Ma-nollaacu Je ainočl naznanil l»-stop Rumunije is Mge narodov. V razgovoru a reporterjl je de-jal, da je U akcija konšftla Mpolni, nr iluzije Rumunije." gn vprašanja. PROSVETA Tli K ENMGHTENMBNT GLASILO LM LASTNINA SLOVBNSM NABODNB *rooroSN* JSDHOTB Pum tš MS tf M«n«««l hMtt Strtrtr N.ruJnlft* M Z4r«ftMM Irta«« (I*VM CMmcs) to Km*4» 94.00 M teto. MM« pol teU. H M » *** tate; M CkteM« to Cteam flAS - «to teto. M • IbiimmSm HXI. ItotocrlpUo. rolo.I f«r tW U.lto4 Stota* oopt Cfctoi.l Ml fiTrfi NM jror y«or. CliUopo m* Oton VM pm loMtoo oooolrtoi It a* por r«or. k ,.•_ ^ ■ Com oftoMO po Sopororu. SokopM «op«M* to MNntok lluM M M »nao* S***! litororao raoStoo (Irttoo. po-V«Mi. Sraao. p«««! NS ) a* vroojo poSUJstolto to v otototo. «0 i« pHloAH |M«»o(oo. AS«»ftteta« nto o« ......................ot nmnI' mimu MS MMoltelud ortlcto* »IS not to ratarnoA Otfcor ponu^rtpu Mto m »tort«. ptor«. K' «—, oto., wlll to rotartorf to mto oaly »ton miibi»M to PROSVETA MCTAf So. LovpSoto Aro.. CMi»H. MKMSSS or TUR rei»K«ATSP> IMUNO v oklopoto M toto^r 1-nišnici in zdravje se mu počasi vrača. Upati je, da bo spet kma lu obiskal rojake po raznih naselbinah v interesu Prosvete, zraven pa se udeležil tudi kak Šnega piknika, ker vem, da mu Je že dolg tas:po njih. Anton Valentinčič, 262. n paradižnike, tako tudi zgodnje sadje, ki je dobro obrodilo. Trese se bo kar podvizati s posprav-janjem pridelkov. T* presneta bolezen in usoda. 2e dve važni seji sem zamudil radi bolezni, upam pa, da se bom a h ko udeležil skupne prireditve v Frontenacu, ki jo priredi kan-ri&ka federacije društev SNPJ skupno z droštvom št. 27 SNPJ. Moje ime je namreč zabeleženo na ppslovnici ali čar ter ju pa bom ponosen, ako se bom mogel ude-ežiti omenjene proslave v septembru. Končno se želim zahvaliti bratom SNPJ in SSPZ za izdatno pomoč v mojem slučaju. Ro jati, kdor še ni zavarovan pri organizaciji kot so naše podporne organizacije, naj takoj pristopi, kajti nihče ne ve kdaj ga nesreča zadene. Kakor sem že zgoraj omenil, bom enkrat pozneje opisal moje doživljaje v bolnišnici, ako mi bo urednik naklonil svoj čas, da spravi poslano besedilo v pravilni red, kajti tega besedila bo obilo; Pozdravljam vse čitate-lje Prosvete. Jacob Baloh, 281. Poročilo it Kansaso Jackaville, Kana. —Po vsem tem, kar sem prestal v bolnlšni ci, sem vendarle ostal rhed Živimi, četudi sem bil že prav blifcu koča. (Kar se tiče mojih doživljajev v bolnišnici, jih bom enkrat pozneje opisal, ako ne bo urednik protestiral, kajti zgpd ba je dolga pa zanimiva.) , Praznik ameriške neodvisnosti,* to je 4. julij, smo obhajal pod domačo senco, torej dovolj na varnem. V tej okolici se n nihče poškodoval tega dne. Naslednje jutro so po radiju naznanili, da je praznik neodvisnosti zahteval mnogo žrtev, kar je pač nekaj običajnega vsako leto. • Bilo pa jih bi še več, ako si ne bi oblasti prizadevale, da Število žrtev zmanjšajo. Letoe nam je mati narava dokaj naklonjena, ni prevroče in ne prehladno. Toplomer še ni prekoračil 92 stopinj, dočim smo lani v tem času imeli že 113 stopinj vročine. Letina dobro kaže in Že pospravljamo razne pridelke. Najbolj so zaposleni koeUn stroji. Sedaj spravljajo ipod streho pšenico in oves, krompir Čitateljem povesti "V senci j albanskih planil?* Oeveland, O. — Odkar je začela izhajati v Prosveti povest V senci albanskih planin", sem čul že izredno mnogo pohvalnih mnenj o nji od strani Čitateljev v Clevelandu in tudi drugod. Nekateri so tudi izrazili željo, da bi se ta povest ponatisnila knjigi. To bi se lahko zgodilo, če bi se priglasilo večje število čitateljev, katerim povest tako ugaja, da bi jo radi imeli v obliki knjige. V tem slučaju bi se lahko pridobila kaka naša ustanova, da bi knjigo založila. Brez U tfu pa bi bila stvar preveč tvegan*, kajti tisk in vezava staneta denar. Da se prepričam, ali obstoji možnost, da bi se krili stroški v zvezi z izdajanjem knjige, se s tem obračam na vse čitatelje katerim ta povest ugaja in bi jo radi imeli v obliki knjige, da mi to sporoče. V ta namen zadostuje, da napišete na dopisnico (postal card), da vam povest "V senci albanskih planin" ugaja In da želite, da se ponatisne v knji. gi. 'Sporočite to na naalov: Ivan Joti tez, 16011 Waterloojd.. Cleveiand, O. O zboru JSZ Cleveiand, O.—Mislim, da ni treba posebej omenjati, da se je tukaj vršil 12. redni »bor JSZ. Skušal bom le omeniti to zborovanje z lastnega vidika. Zborovanje je nekaterim napravilo obilo veselja, skupini Marksovih idej pa velik glavobol. Nisem bil uradno povabljen in ne prijateljsko obveščen, naj se udeležim bodisi kot zastopnik al kako drugače. Ampak kot star ljubitelj stranke, ki je edina, da Ima koristne predloge V prid delavstva, sem se pa moral neuradno odzvati. Iti tu je poročilo. Nekdo je oglašal, da se zborovanje prične ob 8. zjutraj, pa se mi je zdelo, da je napačno Pretf SDD sem prišel malo pred deveto uro. Na praznik neodvisnosti se je namreč moja služba pričela šele ob 11.10 predpol dne.; Trotoar pred Domom je bil poln delegatov in zastopni kov Prosvetne matice. Med pr- PETEK. Naravna zdravila Odkar so na svetu ljudje, so ti znali zdravilna svoj it v a rLuin in TZ hove plodove tudi uporabljati. 2e 1 časih so bile ženske tiste, ki «o ^vojim^tii U)m hitro našle v naravi sredstva s k' » so lahko pomagale bolnikom, pa tudi T so znale ohraniti zdravje. Tudi dandS žene v vsaki družini .nekakšni zdravni H mo, da se je njehovo znanje zmerom boli čalo. Preje so stare vražarice dajal, bol't razne tajinstvene zeli, danes pa vse Z," za tajne kemijskega laboratorija narave I močjo katerih lahko ohrani zdravje svoiJ žine. Danes ve vsaka izobražena žena da k no i »tirno zdravju, če uživamo neke rastline in Zborovanje je odprl zvezi« i hove plodove. Velja si pa zapomniti nall , « « ^ i- gi gtrokovnjaških dognanj nekajBlI svojstev nekaterih najbolj poznanih rastlin Paradižniki so izvrstna hrana kakqr za ve tako tudi za bolnike. Ne vsebujejo nitil manjše količine masti, pa predstavljajo ztlo ristno hrano, posebno pri shujševalni ■ Največ zdravilne moči jim pripisujejo pri vi jen ju črev in jeter. . I Sparglje pa bi smeli jesti samo zdravi' d je, ker dražijo ledvice. Bolniki, ki imajo s korno bolezen, jih smejo jesti samo, te zdravnik dovoli. . Zelena pospešuje izločevanje kislin in je ristna hrana pri obolenju mehurja, žolča in vic. ■ vimi sem videl Milwaučane in Waukeg*nčane. Pa so dejali, da je Milw*ukee 100% za menoj. Mesec se je tudi odzyal st»»procent no za iste ideje in principe kot dopisnik. Dejal sem, da je ' dobro, kor so prišli, da pokažejo metropolskim rojakom, da niso 1 oni edini, ki vse vedo. Kajti ne-izbrisljivo dejstvo je, da ne moreš drugemu pridigovati o združenju, ako si sam za razdruže-nje. Tukaj se križajo pota med večino, ki je odšla zmagovalno z zborovanja in manjšino, ki je bila sicer poražena, ampak njeno stališče ne bo nikdar pora ženo! tajnik Pogorelec. Od nekod, ka-(or iz oblakov je padel precej časa pogrešani Frank Petaus, zastopnik Vitkovičevega Napreja, pa še celo v novem perju, dasi so bile hlače bolj kratke. Na. prej je torej poslal na zborovanje zastopnika in poročevalca Petausa! Poverilni odbor je stoodstotno na strani vesele družbe, imenoval ga je Charlie Pogorelec. Spored in dnevni red odobren, razen vprašanje, dali smejo zastopniki Prosvetne matice, ki so člani stranke glasovati o striktno strankinih zadevah. •Po daljši debati je bilo sklenjeno, da smejo. Vprašanje, kdo sme govoriti In komu sme pred sednik vzeti besedo, je bilo nepotrebno, saj vendar vsi vedo, ako čitajo parlamentarni red, nekateri še preveč. *Pa smo šli kar preko tega. Milan Medve šek je pozdravil delegacijo, urednik Proletarca ima govor in omenja, da je majhna skupina delavcev pri JSZ več storila prid delavstva kakor pa velika večina katolikov * 90 duhovniki na čelu« (To bo pravilno: kar so storili ti delavci dobrega, so to storili kot organizirani socialisti—moja opomba.) f Navzoč je bil tudi John Fra-del iz Latroba, Pa., in njegova žena Mary. Govorili smo o dopisih. John je dejal, da je poslal dopis Proletarcu, pa ga ni videl Vsa takšna pisma, navadna in zračna, morajo biti označena na ovitkui "Via Portugal". i Na teh parnikih se bo odpravljala tudi pošta, ki je opremljena z zračnimi znamkami le za plačano tarifo fdruž. drtavam. Z drugimi boaedami povedano, navadno pismo navadne teže, ki ima poštno znamko od 5 centov in dodatno ameriško zračno znamko od 6 centov, pojde iz kraja oddaje do New »Torka z letalom, a iz Portugalske naprej pa ž navadno pošto. Takšna pisma se lahko oddajajo, n. pr. na čikaški pošti, tudi v sredo do enajstih dopoldne, pol dne kasneje kakor navadna pisma. Vsekakor pa je radi sigurnosti in brzoga prometa priporočljivo, da se pizma, ki imajo iti na letalih iz Združenih držav do Portugalske in potem od tamkaj preko Italijo naprej v Jugoslavijo takisto na letalih, fran-kirajo z zračnimi znamkami v polni meri. Tarifa za takšna pisma je 30 centov za vsako pol-unčo teže, a označena naj bodo "Via American Clipper, Air Mail—Via Portttfal". Uporaba tankega papirja bo pridržala težo v najcenejši stopnji poštne tarife, dočim bo poslužitev tudi za to posebnih poštnih znamk olajšala hitrejše poslovanje In s tem tudi naglej*o odpravo tistih feiaem. Cjikag«. IlULots PMT-II So. LavradaU A*.. GLAVNI ODDORy ISVBŠaVALMI ODSSKi vo služi vinogradnikom kakor vi- i ničarjem. Društvo je pregledalo osnutek uredbe o omejitvi zasa- i janja vinogradov, kakor tudi i osnutek zakona o sadjarstvu in | vinogradništvu. Društvo je do- j seglo maksimiranje trošarine na j vino, vztraja pa nadalje na tem, ] da ae uvede pavšalno pobiranje. Društvo je imelo 66,000 din do- j hodkov in 58,000 din izdatkov. 1 Ob zaključku je spregovoril na- i čelnik inž. Podgornik nekaj bo- i drilnih besed. V nedeljo dopoldne so v hote- < lu "Kroni" otvorili tretjo vinar- , sko razstavo z vinskim sejmom. Prišli so poleg vinogradnikov vsi domači predstavniki oblastov" in i e izpregovoril načelnik inž. Podgornik, opisujoč pomen lendavskih goric, ki nam rodijo prav dobro pitno vino. Čestital je prirediteljem ter otvoril razstavo i in sejem. Oba sta prav zanimiva, saj je razstavljenih 150 vrst različnega vina. Sreski načelnik Grabijan je sporočil pozdrave domačih oblaste v in orisal raz- < mere, v katerih žive vinogradniki lendavskega sreza. Vsi gostje so bili pogoščeni in poskušnja vin je vse zadovoljila. Sledil je 12. vinarski kongres, s katerega so poslali vdanostne brzojavke na dvor ter pozdrave predsedniku vlade in drugim predstavnikom v Beogradu in Ljubljani. O selekciji po vinogradih je poročal banovinski kmetijski svetnik referent Kurent, o dobrem kletarstvu pa vinarski nadzornik Vojsk. Kmetijski referent inž. Peternel je spregovoril o lendavski podružnici in lendavskem vinogradništvu. Sprejeta je bila resolucija, ki točkoma navaja težnje in potrebe slovenskih vinogradnikov. Dolnja Lendava se je v vsakem pogledu potrudila, da so gostje odnesli najlepše vtise. ' jlj Zanimiv plen pri i —: ponarejevalcu Majenu v Murska Sobota, 20. maja. Vest, da je bil v ptujski okolici aretiran zloglasni ponarejevalec Franc Majcen, je vzbudila veliko zadoščenje, ker ljudje ne bodo več tako s strahom sprejemali 500-dinarskih bankovcev. Zasluga za aretarijo nevarnega ponarejevalca gre orožniški patrdli iz Hodoša, v kateri zta bila narednik Franc Perhavec in kap-lar Dušan Damjanovič. Aretirani Josip Belec je v Salovcih skušal zamenjati ponarejeni bankovec pri trgovcu Francu Svar-cu, ki je opozoril orožnike. En bankovec je že zamenjal malo prej pri gostilničarju Davidu Voglu, ki ni opazil ponaredka. Belec je izpovedal, da mu je Majcen 9. maja sporočil, naj pride na Hajdino, kjer mu mora nekaj zelo vaftnega sporočiti. Izročil mu je 10 ponarejenih bankovcev po 500 din z haročilom, naj jih razpeča in prinese polovico izkupička njemu, polovico pa naj si obdrži, V gostilni Korže v Spodnjem Bregu je zamenjal Enotnost evropskega gospodarstva * Berlin, 11. jul. — Zdaj, ko ze Nemčija in Anglija pripravljata na odločilni boj, evropske države, med temi Francija, Belgija, Holandska, Norveška, Danska in švedska, trepečejo v strahu pred prihajajočimi dogodki. Razburjenje je veliko tudi v juž-novzhodni Evropi, zlasti v Ru-muniji, Bolgariji in na Ogrskem. Nacijski krogi naglašajo, da ima Hitler načrt glede zgraditve nove Evrope, ki ga bo uveljavil, če bo Velika Britanija poražena. Izvedba načrta bo prinesla največjo revolucijo v Evropi. V Franciji je okrnjeni parlament 4sl diktatorsko oblast pre- mierju Petainu, toda v Berlinu pravijo, da je to prišlo prepozno. "Orožje je že odločilo," piše berlinski Deutsche Allgemeine Zei-tung. "Življenje Francije poleg Nemčije ne more biti življenje-nove Evrope. Francijo vladajo zdaj prav tisti ljudje, ki sku-1 Šajo. v tem momentu narediti iz nje totalitarno državo, a so pred nekaj tedni slavili demokracijo. Eksperiment je prišel prepozno za nov red v Evropi. Narodni socializem, kl predstavlja revolucionarno silo, bo ustvaril novo Evropo. Nemčija je prevzela vlogo, katere glavni cilj je enotnost evropskega gospodarstva. Ona bo zgradila sistem kanalov in prekopov, ki bodo zvezali vse pokrajine od Severnega in Baltiškega morja 8 Sredozemljem. Dan, ko bo moč Velike Britanije strta na vaej črti, je blizu." Uradnik kanadske unije aretiran 1 iMontre.nl, Kanada, )1» Jul.— Policija js včeraj aretirala Jscka -Chapmana, tajnika Kanadske mornarske unije, in več komunistov na obtošbo* da ao ovirali pošiljanje bojnega materiala v Anglijo. Pred dveiha tednoma je Ml aretiran Pat Buillvan, predsednik mornarske unijo, v To-rontu. Ekeekutiva avtne umjt za S. termin Chicago, U. Jul.-4svršnl odbor unije avtomobilakib delavcev, druge največje unije CIO, se Je včsrsj ns svoji seji v hotelu Morrisonu izrafcel zs tretji predsedniški termin prodaednlka Roosevelta. To pomeni, ds se voditelji unije svtnih delsvcev ne strinjajo z Lewlaom, ki je proti Rooeeveltu In ae zavzema za senatorja Wheelerja kot predsedniškega kandidata ".tretje stranke." , SAMO Senator Wheeler ne bo kandidat Washington, D. C., 11. Jul.— Senator Wheeler. demokrat iz Montane, Je naznanil, da ae ne bo potegoval za nominacijo predsedniškega kandldats ns konvencij/ avoje stranke, ki ae prične prihodnji pondeljok v Chicagu. V razgovoru z repor-lerjl je dejal, da bo lahko Roose-velt nomlnlran pri prvem glasovanju, btjbo hote!. Rooeevelt doslej še ni povedal, aH bo ponovno kandidiral za predsednika /,.lručenih'"drŽav ali ne. Najzanesljivejše dnevne delavske vesti ao v dnevniku "Pro-sveti." Ali Jih čitate vsak dan? Brezplačno instaliramo v vsako eno, dve ali tri aljsolutno družinsko stanovanjsko hiš« U u r iv sedaj uporabljajo Edison poslugo. — • . i Hladnejša kuha ... , Okusnejša jedila Vse te e Tri 5 hltroatnlli dolov • l-gorkotnih »premamit as kuhanje •/ Velika peč s dvema hitrima O Brezdlmnl praži ter ' O Velik ahrambnJ prodal O Porcelana«! znotraj In se na j Večin? mladeniiev za vojaško veikanje Pri ne«ton, J*. J., II. Jul — Najnovejšo reprezentativno glasovanje pod Sodstvom Instituta za jivno mnenj«* v Ameriki (Gallup PoU) ae tiče obvezne vojaškeobrSmbo Združenih drfav. O Um vprašanju so glasovali Is fsntJe v starosti 21 do 25 let in i;szdlUt Je sledeči: 52 odstotkov vprsšsnih fantov se je Izreklo za obvezno vojaško tsftbanje, 41* ps proti. Od onih. ki ao glasovali as pri-silno vojslko službo, ae Je 44% Izreklo za službo v armadi. 29*% za letalsko službo In 24% za službo v mornsrki. * e Vi In vaša družina boste visoko cenili hladno elaktrično kuhanje. Zamenjajte vašo staro pač za U krasen nizke cone Weetlnghou»e električen štedilnik ... In zapomnite stroški električne uporabe za kuhanje v povprečnem Chiksškem domu ao Is 12.10 mesečno. IJC MAM) TAKOJ AN J K NACI.Af 114 Luknja v narodni obrambi, katero Jo trsk« PBOSVETA V senci albanskih planin FH§ods sfe*e*s*e#« 9*j*km e Matudoniji Spisal Ivan JonUt Dr uri dan gs je ps v. globeli pričakala nevihta. Danica je bila slučajno sama doma, ker ded je bil odiel t mesto po opravkih. Janeza je sprejela z uialjenim obrazom, kateremu so se poznale solze, ln jeznimi očmi, v katerih so •e kresali slabo obetajoči bliski. Ko mu je prinesla vino, se je molče odstranila od njefa v kot ter se Um kujala. Janez jo je debelo gledal. "Kaj pa ti je, Danica?" je hotel vedeti. "Ali je noja lepa na-vestica bolna?" Tedaj je zsgrmelo. "Ne imenuj me nevesto, ti ... ti verolomnež!" je bruhnilo iz dekleta, ki je bilo spet na robu užaljenega joka. "Mislil, da ne vem .. !* Janez je izbuljil oči. "Kaj neki veA tako strašnega r se je čudil in stopil k nji. Ona pa je skočila na noge in se umaknila med kuhinjska vrata. "Proč od mene, vero-lomnež!" je zapihala med solzami. "Da, vse vem ... K pocestnicam zahajai! In v naročju jih držiš in objemal! Vse vem . .. Včeraj si objemal tisto novo vlačugo, ki se je priklatila iz bog vedi katerega močvirja . . . Sram te bodi! In poberi se od tod, jaz te ne maram več videti r Dekla je skrilo obraz v dlani in zaihtelo. Janez je rdel kot mak in ni vedel kaj reči, zlasti, ker je čutil, da nima povsem čiste vesti; naposled jo je ponižno poprosil: "GoloblČi-ca, ti se motil... Poslulaj me, pojasnil ti bom to nesrečno sadevo, pa bol videla, da ni bita moja krivda — —" Zdaj se je v Danici zbudila črnogorska kri. Dekle je pograbilo fanta za ramena ter ga začelo z vso močjo potiskati proti vratom. "Veni Ne maram te več videti 1" Preden je Janez pogodil, kaj se godi z njim, je bil le pred vrati krčme čiče Nikole. Najprej se Jezačudil: "Presneto, kdo bi si mislil, da je v tem dekllču toliko moči . . ." potem pa, ko se je zavedel, kako neslavno ga je dekle vrglo iz krčme ter mu pred nosom zaloputnilo vrata, ga je pismuknila jezica, da je Danici skozi zaprta vrata zagrozil: "Le počakaj, dlvjačica, le prosila me bol, da bi ti spet prilel pred oči, pa me ne bol dobila! . . ." Tako sta bila užaljena oba, fant ln dekle. Minula sta dva tedna. Janez je le vedno kuhal jezico Ur delal velike ovinke okrog krčme čiče Nikole, dasi ga ni malo mikalo, da bi lel pogledat "vsaj sUrega". Nu, fant je bil pač trmast. Da blažje "pozabil" na hudo Danico, j# začel celo hoditi s stotnijo na vaje, pa tudi svoj prosti čas je prebil večinoma v stotniji. S svojim stotnikom tisU dni ni imel dosti opravkov, ker je bil mol proti svoji navadi nenavadno olive! in bil le redko kdaj doma. Drugače se pa fant ni obnatal posebno normalno. Nekoč, ko je na vajah vodil izvldnilko patruljo če« deročo cako Radiko, je nalatč zabredel na najbolj nevarno mesto In toliko, da se mu ni poerečilo utoniti. In ko je nekega popoldneva montiral vllgalnike ns ročne granato, je to delal s Uko jezo, da so vsi, ki so ga opazovali pri Um delu, zbelall od njega, boječ se eksplozije. Fant je namreč s tako jezo po-rivaKvžigalnike v železnim hrutkam podobne granaU, napolnjene s rumenkastim ledltom, da je bilo pravo čudo, da se nteo vžgale in ga raztrgale. Pozneje ga je vselej stresel mraz, kadar se je domislil, kako se je tedaj Igral s smrtjo. Njegov naj bolj ti prijaUlj je bil tisU dni pro-sUk Rožman, čudak, ki Je venomer govoril o svojem mladostnem klsUnju po tujih krajih In vsdihoval po prostosti. Majhen ln čokat, je bil Rožman zlasti ponosen na svoje milice in razne akrobacije, ki se jih je bil naučil, ko je nekoč več meeecev potroal z nekim cirkusom. 0-boje je vedno razkazoval, da so ga zaradi tegs imeli za prismuknjenca. To in pa vojalka disciplina ga je silno bolelo in pogled na albanske pUnine je vedno Čudno vplival nanj. Janez ga je imel rad predvsem zato, ker je mnogo govoril in ga s Um raztresal. ' Nekega večera mu je Rožman na sUžaj odprl svoje srce. "Močnik, jaz bom pobegnil," mu je lepeUjoč zaupal. "Tega življenja ne morem več prenašati. Nobene prostosti, vedno moral početi nekaj, kar se ti upira in vsak norec v oficirski uniformi *e lahko likanira po mili volji. Vrh tega se pa iz mene le vse norčuje, kakor bi bil neumen; pa nisem .. . Samo govorim rad o tem, kar sem videl po svetu in pokažem, česa sem se naučil ... Ne, jaz tega ne morem več prenašati! Pobegnil bom!" "Kam?" se je začudil Janez. •; "V Albanijo", je pojasnil Rožman. "Iz Albanije pa preko morja v IUlijo, ki mi je znana in kjer bom kot doma." "Hm ..." Janez je zmajeval z glavo. Rožman pa mu je zaiepeUl v uho: "Močnik, z menoj pojdi!" "S teboj.. T Janez se je popraskal za ule-, som. Ideja ni zveneU preneumno. To bi Danica preplašeno pogledala, ko bi zvedeU, da so ji fanU pogoltnile albanske planine . . . Janez je la užival ob solzah, ki jih je v domišljiji videl vreti iz Daničinih oči... Maščevanje bi bilo tako sladko . . • Navsezadnje Je pa fant vendar le odločno odkimal. "Meni se to ne izplača", Je dejal. "Ce* pet mesecev bom prost. Potom poj dem pa v Južno Ameriko. Ce pa dezertiram in me ujamejo, bom moral čakati najmanj pet lot, preden bom spet prost. Nak, iz to moke ne bo kruha. Ti le pojdi, če to veseli. Ampak pazi, da to ne privedejo nazaj -t- v okovih ..." "Skoda . . ." je odgovoril nato Rožman, "s teboj bi bilo prijetno potovati . . ." * Tisto noč je Rožman pobegnil s straže pri municijskem skladišču zunaj mesto ter v polni bojni opremi izginil v Albanijo. Janez se je nekaj dni pozneje proslavil kot junak ter si zaslužil pohvalo iz ust samega gospoda polkovnika. Stotnija se je vadila v metanju ročnih granat. Metali so jih iz globokega, vijugastega strelskega jarka dva kilometra južno od mesta. Janezov vod je stal na kraju, kjer je rov delal oster ovinek proti severu. Ročne granato, ki so jih rabili, so bile francoskega Izdelka kakor ostalo orožje tretjega armadnega zbora — in dvojne vrsto: napadalne ln obrambne. Prve so bile podobne kot pest debelim pločevinastim jajcem in so ppvzročale silno detonacijo toda malo škode, druge so pa bile is debelega litega železa, z zarezami po dolgem in po^a^m podobne debelim, hrapavim hrulkam; to hruške so pa bile pogubne in kdor bi Jih metol na prostem, bi utegnil sam dobiti kosec vnrtonoenega železa v glavo ali prsa; zato so Jih metali la is varnega zaklona. Oboje so imele vžigalnika v podobi pipe z močno ukrivljeno cevjo: "pipa" z vžigalno patrono je bila pritrjena na konici ovala, "cev" ali "žlica" je pa bila pritrjena z žico, na kateri je visel majhen obroček, k strani. Pri metonju so eno-sUvno potegnili lico ven, granato so vrgli in ker "žlica" ni bila več privezana, je pri padcu na tU odletela, vtigalnlk se Je vnel in granaU je eksplodirala. \ ~ (Dalje prihodnjič) Intrige glede združevanja in kdo je kdo pri SSPZ Pile Anton Zaiti, bivši gl. odbornik SSPZ (Nadaljevsnje.) —- . - Sedaj ps nisem jjtov — zapisnik ne pove nič o Um — kdo je predlsgal dodaUk k mojemu predlogu, da se hkratu obrnemo do dveh organizacij, to Je, da se pogajamo s 8NPJ In JSKJ. Tako je bila naprsvljena ena največjih napak, ker je bil moj predlog sprejet s Um dodaUom. SIcer so me skulall potisniti tudi to pot na stran, Čel, sakaj bi bil ravno Zaltsov predlog, da s« spustimo v pogšajanje; naj se samo flasl, ds je bil sUvljen in sprejet predlog, ime avtorja . naj se pa izpusti, kar pa nisem dopustil. K sprejetemu predlogu sem le dodal, da bo gl. UJnik - Ukoj obvestil omenjeni organizaciji in da ne bo U sklep osUl na pspirjo do prihodnje seje. flbje uprsvnegs pododaeks SSPZ se vršijo vsak m«aer ln jas sem redno vpraševal br. Rit aa. ako je le pisal priiadetim organizacijam. Izgovarjal se Je, da še nI. ker nima časa In Je U-ko odlašal do meseca januarja 1940 U prUbčenlh pisem v •Jfruavetl sem poanel, da Je pi* sal SNPJ oziroma pismo datiral 26. januarja, JSKJ je pa pisal par tednov prej, V Uh pismih SNPJ in J8KJ ni nikjer cmenil celotnega sklepa gl. odbora, to je, da bomo stopili v pogajanja s obema organizacijama, temveč je samo omenil, da je SSPZ "pripravljena stopiti v r a »govore glede združenja z vašo organizacijo." Na seji gl. odbora SSPZ v mesecu februarju «U bili preči-tani pismi od obeh povabljenih organizacij, kateri sto privolili v sestanke. Rr. Pucel Je predlagal, da se vrše najprej pogajanja s SNPJ in pozneje z JSKJ, Predlog Je bil sprejet brez debate in šli smo dalje na druge stvari dnevnega reda. Tik pred zaključkom seje pa je zo-l*t prišlo na površje, kdaj se prsv ia prav vrši prva konferenca glede združenja. Jfiz sem predlagal s osirom na tb, ker •e bo v meaecu marcu vršila keflJaška tekma SSPZ v Chl-cagu, da naj bi ae konferenca s SNPJ vršUa isti čas, kar bi o- mogočilo prisostvovati Ukmi g predsedniku in gl. podpredsed niku. • 4 Br. Lisch se Je pa tedaj Izrazil, da ne ve, čemu bi ee morala vršiti konferenca naj prvo SNPJ in ne prej z JSKJ. Opozoril sem ga na prej sprejet predlog br. Pucla, a so meša toliko časa. da so na koncu določili, da se vrše pogajanja naj-prvo s JSKJ. Konferenca g JSKJ Ko smo se zastopniki 88PZ ln J8KJ seetoli v Clevelandu dne 86. marca 1940, so nam zastopniki JSKJ izročili provizo-rična vprašanja, na katera eo želeli odgovor drugi dan. V svr-ho, da bo članstvo imelo boljšo sliko, navajam tukaj točk, katere so bile predložene po zastopnikih JSKJ. Glase se: 1. Ali je na obeh straneh namen zs združitev resen in iskren? S. Ail je priporočljivo, Ua se najprej zdhižlU SSPZ In J8-KJ. ali bi bilo bolj umestno, da ee adružijovirae tri organisacije SSPZ. J8IU in SNPJ hkratu S. Ako zaključimo, da je najboljše, da se najprej združito SSPZ in JSKJ. kje naj bi b sedet združene organisacije? 4. Ako sklenemo, da naj bo sedel združene „ organizacije Chteagu, potem bi pomenilo, da gt FAIR .FOUNTAINS MECCA FOR MILLIONS1 *W1&, lž. JTTT Tt i dokler nismo prisii do *jave, Um pa «mo I n zopet sem debatiral vT k v^i.----_ aH th« brMMt gtirred up by the famous founUlns In the Lsgeon of Nalions ss the* rtSSTSsflC ^rifSl SSSSZJttT&ehrSign areaofthe World's FSir of litf In New Tork. smo naš korporacijski čarter opustili in se združili pod čar-torjem SSPZ. Ali bi članstvo JSKJ U načrt odobrilo? 6. V očigled dejstva, da je JSKJ v članstvu' in premoženju, kakor tudi v solventnosti, znatno močnejša, ali bi ne bilo pravično, da se obe organizaciji združito pod čarUrJem JSKJ? 6. Ako sklenemo, da naj bo sedež združene organizacije izven države MinnesoU in izven države IUinois, ali bi imeli kakšne potežkoče dobiti korporacijski čarter v državi, kjer naj bi bil sedež združene organizacije? Ali bi zavarovalninska komisarja združitveno pogodbo odobri-la, če bi bilo v načrtu postovlti sedež združene organizacije v tretjo drŽavo'? — 7. Ako je namen obeh strank, da se končno ^družimo s SNPJ, 8DZ in ZSZ, čemu iskati kor poracijski Žaftor" in posUviti sedež združene orgsnizacije v tretjo državo? 8. Ali ima država IUinois bolj drastične določbe v zavarovalniškem zakoniku kot država MinnesoU? 9. Ali bi članstvo SSPZ oziroma njena konvencija odglaso-vala z Ivetretjinsko večino, kakor zahteva zakon države IUinois, da se naj SSPZ združi z JSKJ pod čartorjem JSKJ in da bo glavni stan v državi MinnesoU? 10. Z ozirom na dejstvo da je naša jednoto solventnejša od S8PZ, ali bi ne bilo umestno, da pustimo pri JSKJ najprej nekaj aaesmentov in s tem zni-iamo našo solventnost ter se šele na to združimo s SSPZ? 11. Ker imamo pri nas še vedno okrog a,000 članov, ki so zavarovani pod načrtom "A", ki temelji na MFC 4% lestvici, ali bi z ozirom na dejstvo, da pri SSPZ temeljijo vse police na podlagi American Experience lestvice, zavarovalniški komisar države Illinois adružltveno pogodbo odobrU, če dovoUmo, da navedeni čUni tudi dalje lahko oeUnejo v omenjenem načrtu? Ali bi naše članstvo zdru žitveno pogodbo odobrilo, če bi se zahUvalo, da morajo vsi člani načrU "A" svoja ©ertifikaU spremeniti, da bodo t*zl rani na American Bzperience lestvici? 12. Kako aaj bi združena or ganizacija plačevala bolniško podporo, ali po naši lestvici ali po leetviei SSPZ? * 18. Ali naj adnj^u organizacija posojnja na pgve vknjil-be? 14. Ali bi na bilo boljle združiti JSKJ, SSPZ, SbZ in ZSZ in lele na to iskati združitve s SNiPJ? 15. Ali bi na bilo umestno, da prihodnja konvencija S8PZ od-glaauje, ako bi bila pripravljena združiti sa a JSKJ pod čarUrJem JSKJ, da naj bi bil gUv-ni stan zdmAane organizacije f državi Minneeoti vsaj do časa, ko se prično pogajanja za združi Uy s oftUUml organizacijami? U. AU bi as bilo umestno, da ee nala prihodnjs konvencija izjavi, če ae aaj nala JedaoUj združi s SSPZ pod čarterjem SSPZ in s sedežem v Chicagu? Zastopniki SSPZ smo imeli tisti večer izredno sejo in se-sUvljali odgovore na gornja vpralanja. Meni se je čudno zdelo, zakaj niso zastopniki JSKJ uključili med svoje provizorične pogoje premestitve sedeža združene organizacije v Cleveland. Br. Lisch je rekel, da sedež ni Uko važen in da bi ml ne smeli vztrajati za Cleveland, ako bi se vsled tega združiUv ovirala. Končno smo se zedinili, da bomo priporočali sedež organizacije kje v središču Amerike, kjer je naie članstvo naseljeno. Se pred tem je bil narejen poskus, da bi avtomatično pri-Htali na vse njihove pogoje in da bi pogajanja s SNPJ potisnili na stran. Neki aktiven cievelandski član, ki je bil navzoč na Uj seji kot gost, je priporočal, naj sprejmemo predložene pogoje ln pojdimo ž njimi k SNPJ Ur recimo: Mi smo se zedinili z vsem in se bomo združili, sedaj pa, če sU pri SNPJ res Uko za združenje kakor pišete, pojdite z nami in se združimo vsi tri! Protestiral sem, da kaj Uke- Ja ne bo nikdar šlo. Gl. odbor e zaključil, da se pogajamo z obema organizacijama in to se ima izvršiti. Nobene pravice nimamo mi od SSPZ iti k SNPJ in reči, kakor je zgoraj o-menjeno, da naj se združimo kar vse tri, oziroma da bi bil naš pogoj zahUvati združenje z JSKJ, ako se nočejo oni sami pogajati. Tako se U nakana, potisniti SNPJ na stran, za eakrat ni posrečila. Tedaj smo prišli na drugo najglavnejše, na načelno isjavo. posebno toč n nega pri organizacij^ Ur dvomim, da imamo pravico isto spremeniti brez vednosti celokupnega Članstva. Čudno se mi je zdelo, zakaj so naši odborniki Uko malomarni glede Uko važnega vprašanja. Lisch in Gril sta trdila, da načelna izjava ni vse, da se bo potom tudi pri JSKJ spremenilo, ko bo napredno članstvo v večini. Razen br. Vrhovnika sem bil v obrambi za našo načelno izjavo ves večer sam in končno sem dosegel, da se v naše pogoje uključi, naj združena organizacija sprejme našo načelno izjavo. Predložili smo drugi dan naše odgovore na njih vprašanja, za kaUre smo se zedinili prejšnji večer. Šlo je vse gladko, uro večinoma *am JSKJ so hvalili n"h IZlll niso hotel, privoliti na naiT čelno izjavo. Po daljši debati je bil ?pr< predlog, da zapisnikarja t0 Anton Trbovec in Vatro G sesUviU za popoldansko novo načelno izjavo, kater* bi zadovoljila obe stranki sUvila sta načelno izjavo, k ra je bila priobčena in v 'kal sU uključila staro be* Vztrajal sem, da se morajo Uti besede "v njenih vrstah mesU za strankarsko polj in versko propagando." Deb o načelni izjavi se je odprla novo. Moramo nekaj ia da se ne bo zlorabljalo drui no imetje v slabe namene trdili zastopniki JSKJ in' njimi skoraj vsi naši zast« IE ^ Mi imamo pravilih, ki zabranjuje društveno imovino v namen nasprotujejo naši načelni vi, sem argumentiral jaz. ko se to ujema z vašo "n«4 izjavo", v kateri je rečeno podpira kulturna gibanja, na eni strani daje pravico pirati dobre in koristne ust ve, na drugi jih pa lahko pove?? Na primer socialist zbor priredi dobro deli igro. V predloženi načelni Javi govorimo, da podpii kulturna gibanja, gl. odboi lahko štoje socialističen zhoi politično usUnovo in take lahko društvom zabrani po ra dobri stvari in se prog vse, s čimer se glavni odbo bo strinjal, za politično in sko propagando. Oziroma prišle v poštev samo delav politično orientirane organ cije ali, če se čem popolne odkrito izraziti, samo JSZ, Ura je trn v peti onim, ki rsidi organizacije izrabljat svoje namene pa se boje, da nekdo Čuva ter delajo to m pod krinko nevtralnosti. (Nadaljevanje v pondeljek TISKARNA 8HUUSMA VBA Kaj bo t natelno izjavo? Hoteli so seveda iti preko toga, a sem vztrajal, da .se mora pri združenju upošUvati nala načelna izjava. JSKJ nima v svojih pravilih načelne izjave, ima pa v namenih poleg drugega določbo, da v njenih vrsUh ni mesU za strankarsko politiko in versko propagando. Radi načelne izjave batirali par ur. Lisch, G Pucel so bili mnenja, da so nameni pri JSKJ dobri, jaz sem vztrajal, da je nala izjava popolnoma demokratična in naj ee sprejme nala. Pri JSKJ se nepristranost zlorablja. Omenil sem slučaj, ko bilo društvo zatoženo kar podpiralo Prosvetno Katico. Delavske organisacije je vendar dolžnost podpirati delavsko u-stanovo in ni pravilno biti vtralen, kakor so to deUli pri JSKJ. SSPZ podpira vse nale kulturne ln delavske ustanove nik, Progresivne Slovenka, Slovenske dvorane, Prejlnja lase ja kolektala prid španskim boriteljem. Toma Moonejja in RUlingaa, sploh se je postavila vsepovsod, da ja na strani sa lavstva. Vztrajal sem odločno, da. je načelna izjava v tiskarsko sfcrt spadajoč« Mil Tiska vabila sa vaseUca in shode, viaitnlce, časnike, kuj koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvaUkem, slovslkem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—-Cene anijefco delo »m n Pililo po tafersMMUs as asslov: *PJ PRINTERY 2667-59 SO. LAWNDALK AVENUE Tal liinM I ta I CHICAGO. ILLINOIS vnete JeaarJs sH Id Je voša taetetna. Pefaaelle:—Vselej kakor hitro kateri teh llaiiev |»renshs biti ^ 8NPJ, ali «o so preoell prot od drultae Is bo sahtoval «o» J> tednik, bodo moral Usti ilas Is Sotfčne Stotine, ki Je isto« naročena na dnevnik Preooeto, to takoj naznaniti Sjtsvw» la obese« doplačali dotlčno vsoto Usta Prosvota. atotegs tedaj siora* npravnlštvo salšall da to« as to vooto saroemsu PKOBVETA, §NPJ, SSST 8» UerodaU Avo, ChfcM* nL veete I.......... 1> .ČL dreitrs H- a,.....*1 k«sH •t .ČL dre*" M" S#...............•••*«•..4. Sk «>.........................................* i).....:......i............................* SraMvs S