ipoitnina plačana v gotovini
Cena 2.— dta
GLASILO  O SV O BO D l LN E FRONTE O K RAJ EV ČRNOMELJ,  N OV O M ESTO IN TREBNJB
LETO I. — STEV. 36.
NOVO MESTO, 28. oktobra 1950
Izhaja tedensko
Kaj naj bi delale osnovne organizacije Osvobodilne Fronte
Volitve v osnovne organizacije OF in okrajni odbor OF bodo v novomeškem, črnomeljskem in trebanjskem okraju 19. novembra 1950.
Težišče organizacijskega dela frontnih organizacij je prav v tem predvolilnem času na kadrovskih in tehničnih pripravah volitev v osnovne, mestne in okrajne organizacije OF.
V teh pripravah bodo frontne organizacije stremele za tem, da bodo prišli v odbore osnovnih organizacij in ostale forume OF res najboljši člani OF. Med drugimi naj bo odnos dosedanjih odbornikov O F do II. ljudskega posojila — merilo pri njihovem ponovnem kandidiranju na volitvah. Ravno tako pa naj bo odnos do II. ljudskega posojila merilo ljubezni do ljudske skupnosti pri vseh članih Fronte, ki bodo kandidirali v odbore OF.
V pripravah na volitve pa bodo frontne organizacije reševale tudi eno najosnovnejših nalog s tem, ko bodo vključile v svoje vrste iz najširših delovnih množic vse tiste tovariše, ki so v teku obnove porušene domovine in pri izpolnjevanju prve Titove petletke dokazali, da so dostojni biti člani frontne organizacije, ki so premagali številne težkoče s sodelovanjem najširših delovnih množic v graditvi socialistične Jugoslavije.
S ponosom bo gledala naša organizacija na dosedanje uspehe ndših delovnih množic, ki tudi zunanjemu svetu dokazujejo, kaj zmore delovno ljudstvo, ko si — osvobojeno izkoriščanja in trdno združeno v Ljudski fronti pod vodstvom take Komunistične Partije kot je naša in tov". Tita, gradi temelje lepše bodočnosti.
Priprave za volitve skupin ljudskih inšpektorjev bodo frontne organizacije izvajale vzporedno^z reševanjem vseh ostalih nalog OF. Še naprej bo frontna organizacija posvečala vso pažnjo izbiri kandidatov za ljudske inšpektorje, ter pazila, da bodo pri tem v dovoljni meri zastopane žene. Ljudska inšpekcija bo usmerjala svojo dejavnost na podeželju v poverjanje priprav in poteka vseh odkupov, jesenske setve, delo upravnih odborov KDZ in odnosov do zadružne imovine v KDZ, ter do države, v delovnih fzolektivih pa bo s svojim delom nudila vso pomoč delav\skimK svetom, njihovemu pravilnemu funkcioniranju, zlasti pa bo posvečala pozornost vprašanju preskrbe, živilskih nakaznic, pravilni rUmestitvi delovne sile, znižanju polne lastne cene, proizvodnji itd. Zato bodo frontne organizacije izvolile v grupe Ihidskih inšpektorjev res najbolj poštene frontovce, takšne ki pri svojem delu kot ljudski inšpektor ne poznajo privilegijev, sorodstva in prijateljev, temveč, ki vidijo pred seboj le pravilnost in resnico. (Nadaljevanje na 2. strani).
Konzervirajmo več krme za zimo!
Da bo mogoče istanje živine obdržati preko zimskih mesecev v istem- številu in zadostiti obvezni oddaji sena, bo treba skrbno spra*-viti vso živinsko krmo, da ne bo nikjer ostala neizkoriščena. Tudi prehrana živine ne sme biti zmanjšana. Na vsakem kmetijr skern obratu imamo še mnogo živinske krme, kateri dosedaj nismo posvečali važnosti, lahko pa bi z njo izboljšali prehrano živine preko zime;.
Kakor vemo, je letos bila slabša letina za živinsko krmo, kot prejšnja1 leta. V naši republiki dosedaj še ni takega hudega pomanjkanja krme. Hujše pa so bile prizadete ostale ljudske republike. Zato je naša dolžnost, da skrbno spravimo vso živinsko krmo, da nam bo mogoče zadostiti obvezni oddaji sena, in s tem' pomagati piri prehrani živine ostalim ljudskim republikam, kjer je stanje neprimerno slabše. Tako so n. pr. v i ,H Crni giori 'morali polbratih vse zeleno listje po grmovju in ga posušiti, da so sprar vili skupaj vsaj nekaj pičle krme. Po travnikih je pa dobesedno vse vzela suša.
Ni še prepozno
Ker je že pozna jesen, bo marsikdo rekel, da je že vse prepozno. Pa vendar ni tako. Zalogo sena hn otave, ki smo jo posušili preko leta, začnimo krmiti čim bolj pozno. Zato pa moramo čim dalje časa izkoriščati paše. Po mnogih krajih opažamo, da še otava ni pokošena. Nepokošeno otavo je treba posušiti, kolikor bo vreme še dopuščalo. Ce pa to ne bo mogoče, pa jo*je treba pokositi in skisati. Ponekod je tudi inkarnatka lepo razrasla. Tudi njo lahko pokosimo brez škode ini spravimo pridelek, vendar pa ne smemo kositi prenizko, ker se v tem primeru spomladi ne bi mogli več obrasli. Pokošeno inkarnatko lahko posu-širno ali pa okisamo. Tudi črno deteljo in lucemo je treba pokositi in spraviti pridelek na isti način kot inkarnatko.
Pri obiranju sončnic poberimo listje in ga posušimo. Posebno pa so redilne součične kape, ki jih lahiko posušimo na preklah ali pa okisamo.
Pri obiranju koruze na žalost pri mnogih gospodarjih ostane koruznica na njivi preko zime, čeprav je dobra hrana za govejo živino. S tem ima vsako gospodarstvo dvojno i/.gubo. V koruznici, ki ostaja preko zime na polju, se zadržuje koruzni molj, ki napravi sledeče leto na koruzi občutno škodo, razen tega pa je koruznica razmeroma dobra krma, katero je gospodar popolnoma zavrgel. Zato ne smemo pustiti koruznice na polju preko zime, temveč jo moramo po obiranju koruze takoj požeti, povezati v snop je, posušiti in spraviti na; primeren prostor. Za krmo je zrežemo na slamoreznici.
Sedaj je najboljši čas za spravljanje krm-ske pese. Pesnega listja ne smemo pustiti, da bi segnilo, ker je za živino dobra krma, pač pa moramo vsega posušiti ali pa še bolje okisatj. Isto priporočamo še za kure-njevo listje in repno ščavje. Repno ščavje sicer zaostaja po hranilni vrednosti za kore-njevim in pesnim. vendaT se posušeno listje lahko uporabi za prehrano.
Po ozarah in rebrih in med mejami bi nlašli še tudi nekaj sena, če bi ga pokosili-Na žalost pa pri nas trave ob živih mejah na ozkih ozarah Ltd., nikdar ne kosimo. Letos tega ne smemo pustiti.
Kjer ni bilo preorano strnišče izza ječmena, pšenice in rži. tam se je močno razrasel plevel. Tudi tako s plevelom, zaira.-ščeno strnišče moramo pokositi in spraviti pridelek. Kjer je mogoče posušiti na njivi ali v kozolcu, ga rajši posušimo, če pa tega ni mogoče pa ga okisamo v silosni jami.
O okisanju krme se danes že mnogo piše po časopisju, vendar pa imamo na podeželju zelo malo silosov. Mnogi gospodarji zidavo silosov zavračajo z izgovorom, da ie to pre-
drago, da se ne izplača in da se v silosih krma rada pokvari. Po izkušnjah naprednih kmetovalcev pri nas in v drugih državah pa smo ugotovili, da lahko krmo prav dobro in poceni okisamo tudi brez betonskih silosov. Pri tem je pač najvažnejše to, da je krma za okisanje primerno vlažna in dobro stlar čena ter neprodušno pokrita.
Napravimo silose
Kako pa bi si naredili silos brez večjih stroškov? Praktične silos ne jame si lahko uredimo na sledeče načine:
Naše gospodinje dobro vedo, da lahko v kadi okisamo zelje za zimo. Prav tako lahko okisamo tudi živinsko krmo. Za okisanje krme lahko uporabljamo stare kadi, sode brez pokrova, opuščene vodnjake, kap-nice, neizrabljene kleti, kašče, pogorišča itd-V kleti, na pogorišču ali v kašči si pač ogradimo z deskama primerno velik prostor, z oziram na to, koliko imamo krme na raiz-polago. Z deskami ograjeni prostor od znotraj obložimo in zamaižemo z ilovico tako, da zrak mirna dostopa. Tudi voda ne sme priti zraven'.
Boljše silose, vendar pa tudi prav cenene si lahko naredimo na sledeče načine:
1. da izkopljemo do 3 m globoki: in 2 m široko jamo, katero ob straneh opletemo z drač jem ali obložimo ob straneh in na dnu z deskami. Od znotraj moramo spet dobro premazati z ilovico, Priporočamo kopanje lakih jam predvsem na ilovnati zemlji in na vzvišenem mestu.
2. Na takih mestih, kjer je visoka talna voda pa smemo kopati samo pol metoa globoko. Zato pa krmo za okisanje zložimo takr\ da bo v sredini najviše naložena (oblika strehe).
3. Krmo lahko okisamo tudi tako, da jam sploh ne kopljemo, temveč, da na. določenem prostoru, kjer ne sme stati voda, zem-
ljo samo splaniramo, jo nabijemo in naložimo ikrimo v obliki strehe. Okoli določenega prostora pa izkopljemo plitev odtočni jarek za vodo.
4. V hribovskih predelih lahko izkorišča^ mo tudi terase za silosne jame in sicer tako, da mea dve strmini naložimo krmo za okisanje in jo pokrijemo.
V take jame lahko spravljamo vso zeleno krmo za okisanje, ki jo imamo na razpolago. Paziti moramo edino na to, da ne kisamo same detelje, ker se sama ne more skisati. Zato pa jo moramo mešati s kakšno drugo zeleno krmo in sicer tako, da je polovico detelje, polovico pa ostale zelene krme kot n. pr. ena polovica lucerne ali črne detelje, ostala polovica pa mešanica otaviča, pesnega in repnega listja. Kot smo že omenili, krmo za okisanje zrežemo, na tri do pet centimetrov dolžine, jo dobro zmešamo in močno stlačimo v jamo. Po vrhu jo pokrijemo z deset do petnajst centimetrov debelo plastjo plev ali slamo. To plast s prav tako debelo plastjo ilovice in pokrijemo z deskami. Se boljše pa je, če damo na ilovico še plast' zemlje in šele potem napravimo streho. Za streho lahko uporabljamo tudi slamo, če nimamo desk na razpolago, vendar moramo s slamo tako pokrivati, kakor pokrivamo slamnato streho, da se voda hitreje odteka in je slama še uporabna za krmsko mešanico-
Ce uporabljamo za kisanje krme kadi, kapiniice, ograjena pogorišča in slično, naložimo povrhu slamo, zemljo in deske, kot smo že opisali in končno še obtežimo s kamenjem, da bo krma čimbolj stlačena.
Ce je krma za kisanje presuha. jo moramo malo poškropiti, tako da bo vlažna. Ako imamo na razpolago živinsko sol je tudi lahko potresemo na dva kubična metra do 1 kilogram.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pozdravno pismo koroškim Slovencem
Okrajni izvršni odbor Osvobodilne fronte Kočevje Vas pozdravlja s svojega zasedanja, Vas, naše Koroške brate prav v trenutku, ko se izrablja tridesetletnica plebiscita povsod za proslavljanje zgodovinskih krivic, pod katerimi ste toliko trpeli in še trpite.
Ko smo mi danes na naši seji pregledovali svoje delo in naloge, ki jih pred nas postavlja izvršitev petletnega plana, nismo šli preko Vas. Globoko smo se Vas spomnili, v današnjih dneh še posebno, ko obhajate obletnico vseh nepravičnih dejanj, ki jih proti Vam nasilno izvajajo imperialisti, fašisti in države, ki govorijo o demokratičnosti, kot je Sovjetska zveza.
Dobro poznamo Vašo nenehno borbo, ki jo vršite te« svojo nacionalno osvoboditev in priključitev k matični Jugoslaviji. Vršite jo pod težkim nasiljem od druge svetovne vojne in ne klonete tudi danes, ko ste znova postali žrtev velesil, ki so našli na pariškem mešetarjenju, vodstvo Sovjetske zveze, ki Vas je prodalo za dolarje v svoje interese.
Odločno obsojamo vsako zapostavljanje Vas, naj bo to v političnem ali kulturnem pogledu, zato je naše delo v sklopu organizacije Osvobodilne fronte pod vodstvom herojske Partije in tov. Tita, da svoje započeto delo ne bomo končali do takrat, dokler ne bodo pravice narodov Jugoslavije dokončno rešene, da bo slovenska Koroška naša, pa četudi bo terjalo od nas novih žrtev.
Naj živi borba koroških Slovencev!
Člani Izvršnega odbora OF
Stran 2
>DOLBNJSKI LIST«
Stev. 36
Ob zaključku jesenskih ciel
Se nekaj dni je na razpolago in jesenska setev mora biti zaključena. Ves čas jesenske setve se je po sestankih in dnevnem časopisju poudarjalo, da je pravočasno izvršena jesenska setev predpogoj za dober pridelek žita v prihodnjem letu. Poudarjala se je poleg tega tudi velika prednosit uporabe očiščenega in razkuženega semena, semena dobre kakovosti, in pravilna priprava zemlje. Kdor se je ravnal po teh navodilih, bo tudi v prihodnjem letu zadovoljen s pridelkom. Kdaj si se j al, kaj: si sej al in kako — vse to bo vplivalo na dober razrast žit in tako tudi na končni pridelek. Vsem kmetovalcem je poznan novi način izpolnjevanja obveznih oddaj v prihodnjem letu. Nihče ni dobil predpisano, kakšne površine mora posejati s pšenico ali ječmenom, temveč je vsakdo* prejel že odločbo, koliko bo moral oddati v prihodnjem letu raznih kmetijskih pridelkov. Vse te stvari so se obširno obravnavale na zborih volivcev in večina kmetovalcev je z novim načinom predpisov zelo zadovoljna, ker vsakdo ve že pred setvijo, kakšne obveznosti ima do skupnosti — do države. Vsi oni, ki so razumeli velike prednosti novega načina predpisovanja oddaj, so se tudi po svojih močeh potrudili, da bodo v prihodnjem letu čim več pridelali. Tako jim bo mogoče kriti vse obveznosti do skupnosti in jim bo še ostalo pri srednji letini dovolj zrnja za lastne potrebe in še za prodajo nai prostem trgu. Oni pa, ki tega niso vzeli resno in se niso potrudili za dobro in pravočasno izvršitev jesenske setve, bodo pa v prihodnjem letu sami okusili, da je novi način oddaj edino pravilen in da so sami krivi, če bodo imeli težkoče pri izpolnitvi obveznih oddaj.
Ministrstvo za kmetijstvo je postavilo, da
mora biti jesenska setev izvršena do 20. oktobra. Cim pozneje se jemo v jeseni, toliko več semena rabimo in tembolj je negotov pridelek. To je lahko opazil letos marsikdo, ker mu je bila pšenica zaradi pozno izvršene setve močno prizadeta po rji. Vsa ta negotovost nam nujno narekuje, da posejemo pravočasno.
Setev je, lahko rečemo, zaključena. V posameznih primerih, kjer setev še ni zaključena, je pa naloga posameznika, da takoj poseje še preostale površine. Ob zaključku jesenske setve je tudi dolžnost setvenih aktivov pri KLO, da pospešijo na vsak način jesensko setev in da poskrbe, da bodo posejane vse površine, namenjene za jesensko setev. Za pravočasno izvršitev se mora* jo boriti setveni aktivi, KZ in množične organizacije. Kolikor so bili za Časa jesenske setve setveni aktivi nedelavni, naj svojo nedelavnost popravijo vsaj ob zaključku jesenske setve. Sedaj ni več časa, da bi posameznika prepričevali, da mora končati setev, temveč ga moramo prisiliti, da izpolni svojo obvezo, ki jo ima do skupnosti. Poznejše ugotavljanje bo prepozno, ker je treba vsako vidno zlorabo odstraniti še takrat, iko je še čas za to.
Kakor je kdo sejal, tako bo 'tudi žel in Isto velja tudi za delo setvenih aktivov in množičnih organizacij, da se bo njihovo delo ocenjevalo po doseženih uspehih.
Vse one kmetovalce, ki še niso posejali vseh površin, namenjenih za jesensko setev, pozivamo, da zaradi svoje lastne koristi to takoj izvrše. Krajevni setveni aktivi in množične organizacije pa naj takoj poskrbe, da bodo posejane pravočasno tudi morebitno ogrožene setvene površine. O. V.
Jesensko-zimsko globoko oranje
Jesenska setev je sedaj v glavnem zaključena, ni pa še čas, da spravimo pluge, ker nas čaka še druga važna naloga v jeseni, t- j. jesensko - zimsko globoko oranje-Jesensko-zimsko globoko oranje vršimo na onih njivah, kjer bomo drugo' leto sejali oves, proso in sadili krompir in peso ter koruzo.
Jesensko-zimsko globoko oranje ali zimska praha ima namen, da njive že v naprej pripravimo, da bodo tekom zime srkale dovolj zimske vlage, ki bo drugo leto v obilni meri na. razpolago rastlinami. Marsikdo je letos sam občutil veliko škodo, ki jo je imel na posevkih zaradi občutne suše. Z globokim oranjem se borimo proti suši in je samo globoko oranje znaten agrotehnični ukrep v borbi proti suši in s tem za povečanje kmetijske proizvodnje. Vsi oni kmetovalci, ki vsako leto v jeseni preorjejo njive globoko, znajo ceniti vrednost globoke prahe. Po zvezni uredbi je vsakdo dolžan preorati vse površine že v jeseni globoko in izjemoma smejo pustiti nepreorane njive z jesensko praho samo oni lastniki, ki imajo njive z velikimi nagibi in kjer bi bila možnost odnašanja zemlje zaradi jesenskih ali zimskih nalivov. Vse ostale površine se pa morajo preorati že v jeseni. Zaradi tega so tudi KLO že prejeli od Okrajnih kmetijskih poverjeništev navodila in koliko morajo preorati njiv z globoko praho.
Ni vseeno, kdaj globoko preorjemo njive za spomladansko setev. Prvo bomo preorali njive s težko zemljo in tO' oranje mora biti zaključeno vsaj doi 10. novembra. Pri težkih zemljah moramo izvršiti globoko oranje takrat, ko bakterije še niso izumrle. Delovat nje teh bakterij nam pomaga, da postane zemlja godna še pred nastopom mraza. Ce bi izvršili oranje na težki zemlji poizneje v novembru ali decembru, bo takšna zemlja spomladi mrtva in neplodna. Ce jo pa orje-mo šele spomladi, bo težka zemlja ostala dolgo časa negodna, rastline zaostanejc* v rasti in pozno dozorevajo. Jesensko-zimsko oranje naj bo vedno globoko brez ozira, kaj bomo sejali ali sadili spomladi. Za koruzo orjemo vsaj' 20 cm globoko, za krompir in peso pa vsaj 25 cm. Kdor ima. možnost, naj. pa orje še globlje. Lažje zemlje lahko orjemo še pozneje, vendar je najbolje zaključiti z zimsko praho v prvi polovici novembra. Tega ne bo težko doseči, ker bo več časa na razpolago in tudi vprežne živine ne primanjkuje.
Izvedbai globokega oranja 'mora biti organizirana ob neposrednem sodelovanju krajevnih setvenih aktivov, KZ in vaških množičnih organizacij. Ce posameznik nima potrebne vprežne živine in zato ne more izvršiti globokega oranja, sme KLO v ta namen mobilizirati vprežno živino. Seveda prisilni ukrepi niso najboljši in naj se pomoč
(Nadaljevanje
Za ta tekmovanja na čast 10. oblet, ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije, bodo frontne organizacije zainteresirale vse člane OF, kateri do sedaj še niso seznanjeni s tekmovanjem, prav tako družbene organizacije in delovne kolektive, po vzoru osnovnih organizacij, ki so s tekmovanjem že pričele in imajo v prvem mesecu tekmovanja že lepe uspehe. Pri šestmesečnem ■ tekmovanju bodo frontne organizacije nudile vso pomoč KDZ v medzadružnem tekmovanju. Fronta si bo prizadevala, da preko osnovnih organizacij OF sprosti vso iniciativo delovnih ljudi za čimvečji uspeh tekmovanja in za organizacijsko učvrstitev osnovnih frontnih organizacij.
Da bo voljenim članom Fronte olajšan pregled nad celotno dejavnostjo frontne organizacije, bodo frontne organizacije uvedle po članih voljenih organov sistem raznih oblik poročanja (razgovori, seje. konference, pismena poročila itd.). Frontne organizacije bodo po-
s 1. strani).
svečale vso pozornost poenostavitvi evidence. Porast aktivnosti frontnih organizacij pa se bo odražal tudi v porastu števila članstva in članarine, čemer bodo frontne organizacije posvečale še posebno pozornost.
Mnogo več skrbi kot do sedaj, bo Fronta posvečala organizacijskemu utrjevanja dela odborov AFŽ ter izvrševanju nalog.
Še odločneje kot do sedaj pa bodo frontne organizacije razkrinkavale so-vražmke naših delovnih množic, ki bi v bodoče skušali na kakršen koli način pavirati aktivno delovanje frontnih organizacij in delovnih množic, graditev socializma Jugoslavije. Enodušno hočemo dokazati vsem takim, da »Trgujemo z blagom, ne pa z našo zavestjo in našimi načeli«, kot pravi tov. Tito v letošnji predvolilni kampanji.
Iz sekretariatov Okrajnih odborov OF Dolenjske
organizira na prostovoljni podlagi in v tekmovanju med KLO, vasmi in gospodarstvi, kdo bo čimprej izvršil globoko oranje. Na zborih volivcev in vaških sestankih naj se poleg ostalih tekočih gospodarskih nalcg obravnava tudi pomen globokega oranja, ker je kakor ostale mere, najvažnejši pogoj za povečanje   ha pridelkov-   Istočasno   naj se
pristopa tudi k apnenju preoranih njiv, ker je apna dovolj na razpolago. Kmetovalci, ki apna še niso naročili, naj ga naroče takoj,, dolžnost KZ pa je, da narcče potrebne količine apna pri kmetijskem magaizinu v Ljubljani. Za prevoz apnenega prahu je v novembru in decembru dovolj' časa, kakor tudi za trošenje po njivah. O- V-
Kljub vsem opominom
Poverjeništvo za gozdarsko in lesno proizvodnjo novomeškega okraja je s svojdim maloštevilnim osebjem brez pomoči LIP vložilo vse svoje sile, da doseže postavljeni plan poseka lesa v privatnem' sektorju, in plan izvoza lesa iz državnega sektorja. Toda z najboljšo voljo tega do danes ni moglo doseči, to pa zato, ker posamezniki nočejo razumeti, kako važna naloga je izpolnitev gozdnega plana v sečnji in izvozu.
Glede sečnje so kmetovalci prejeli, odločbe za oddajo lesa že januarja. Velika večina je postavljeni plan že izpolnila do meseca miarca, drugi po svojiih močeh izpolnjujejo svoj plan vse leto. Na žalost pa imamo še vedno nekaj takih, iki zavirajo izpolnitev petletnega plana, iščejo vse mogoče izgovore, samo da posek lesa odložijo1, četudi samo za nekaj dni. Imamo pa v našem okraju tudi ljudi, kot na primer Mlakar, Komi janc in še neka jI drugih iz KLO Skocjan, Orehovica Šmarje, Retje, ki trdijo, da imajo čas za izdelavo in izvoz dirv do 31. decembra. Ne moremo razumeti, kaji ti ljudje mislijo, kdaj bo delavec prejel ta njihova drva, katera že danes tako željno pričakuje.
Tudi prevoz iz državnih gozdov ni nič manj važen. Toda tudi pri temi je novomeški
okraj med zadnjimi. Kljub razumevanjiu ve-liiike večine kmetov, se še vedno najdejo-ljudje, ki želijo, da se socializem^ gradi, toda pomagati pri tem nočejo in ostane jO' na vse opomine KLO in poverjeništva gluhi- Ce pogled'amo KLO Šmarješke Toplice, vidimo da se še do danes ni odzval niti en voznik, do-čiim so nekateri KLO že davno izpolnili svoji plan. KLO Sela Hinje je prejel plan prevoza v mesecu juliju. Na mnogo intervencij' poverjeništva ga je na poedina gospodarstva razdelil šele v oktobru.. So nekateri KLO, ki' kot posamezniki nočejo razumeti potreb' skupnosti in mirno gleda-jo kako se bliža zima, naš delavec, pa bo ostal brez drv. Okrajni izvršni odbor je bil primoran, proti tistim redkim poedincem podtvzetd prisilna ukrepe in jih kaznovati, ker nočejo upoštevati niti potreb skupnosti, niti naših predpisov in zakonov. Zato pozivamo vse poštene kmete, da sedaj, ko je jesenska setev že popolnoma končana, a vreme še ugodno, izvršijo svoje plane tako v sečnji kot v iz-? vozu, kajti ko bo padel sneg, bo tudi njim to delo otežkočeno. KLO kot množične organizacije pa naj zbudijo tiste, ki se do danes še niso lotili izvedbe gozdarskega plana..
Skrb metliške zadruge za našo prehrano
Številni prašičji družini v Kmečko obdelovalni zadrugi v Metliki primanjkuje stanovanja. Metliški zadružniki ne jadikujejo zato ampak so sklenili, da bodo s:;mii zgradili hleve. Ce pogledamo sliko, bo ta družina precej pripomogla k boljši prehrani.
Prav povsod, pa tudi samostojni kmetje, bi morali imeti vedno v mislih, ki»ko. povečati in povzdigniti živinorejo, da ne bomo brez mesa in masti.
Ze veste
Nova bolezen je izbruhnila, v Novem me-. stu in se nevarno širi. Tovariš -R- nam je poslal podroben opis in diagnozo. Bolezen je okrstil za funkcius-epidemius. Lotila se je predvsem članov in odbornikov raznih organizacij, vendar ta epidemija ne učinkuje pri vseh enako — nekatere, ti so v manjšini, podi sleherni večer na dve ali tri seje in sestanke, pri drugih, ki imajo častno večino, je delovanje kužnih bacilov hujše in sicer ravno v nasprotno smer. Povzroči namreč članu ali odborniku, da se ne udeleži nobene seje in sestanka, češ: imam toliko in toliko dolžnosti, nočem se zameriti nikjer, zato rajši ostanem lepo doma. Najboljše zdravilo proti tej novodobni zahrbtni bolezni je v prvem primeru nekaj kapHic priznanja, v drugem pa — metla ... Bolezen je nalezljiva. Poročajte, če razsaja še kje drugod-
Spričevalo omike in olike so si napisali brigadirji — uslužbenci OLO Novo mesto, ki so na Gorjancih sekali drva. Kako so kaj delali, ne vem, toda preveč se menda niso gnali, "ker jih je tako hudo »razganjalo«, da so morali dati duška svojimi neizrabljenim telesnim silam v vpisni knjigi planinskega doma pri Gospodični. Natrosili so notri cvetk, da bi še pocestnica zavihnila nos. Isto spričevalo ima v knjigi mladina iz Dolža in slavni Hudoklinov Nace s sinom od Sv. Miklavža. Dobro, da so se vsaj podpisali; drugače bi tujci mislili, da so vsi Dolenjci tako
izredno »omikani«. Sicer pa za take svinjar-je ni planinska koča, ampak čisto navaden hlev-
(Nadaljevanje s 1. strani)
Uporaba skisane krme
Po šestih tednih je krma v silosu-okisana in jo že lahko uporabljamo za krmljenje živine. Dobro okisana krma mora imeti prijeten kisel duh in rumenkasto-rjavo barvo. Molznim kravam jo krmimo po molži. Sprva jo živina ne žre rada, pa se hitro navadi in jo je rada. Na dan jo pokladamo odraslemu govedu 20—30 kg, mladi živini pa samo 10—15 kg.
Za vsakih deset odraslih goved ali za 20 glav mlade živine je treba pripraviti za zimo, t. j. za dobo 6 mesecev 40—50 m3 kisle krme.
Pri uporabljanju kisle krme moramo paziti na to, da jo vedno snemamo na celi površini enako, kot kislo zelje. To pa zaradi tega. ker je odprta kisla krma lahko pokvarljiva.
Kmetovalci, uporabljajmo ta že preizkušeni način pripravljanja krme za zimo, ker bomo s tem izkoristili vso razpoložljivo krmo, dvignili mlečnost goveje živine, pri-štedili suho krmo in mnogo doprinesli našt skupnosti v letošnjem letu, ko je treba pomagati tistim, ki so mnogo bolj prizadeti kot mi.
Stav. 36
>DOLENJSKI L J S T <
Stran f
Pionirski sveti stojijo pred velikimi nalogami
Kot po drugih okrajih, tako se tudi člani okrajnega iniciativnega pionirskega sveta prizadevajo v okraju Trebnje, da bi pionirska organizacija zadovoljivo uspevala. Nikomur ni vseeno kako bo vzgojena naša mladina in kdo jo bo vzgajal. Zato so se že po nekaterih odredih obračali na učiteljski svet ljudi, ki bi pionirjem dajali dobre nasvete pri njihovem delu. Ponekod razumejo pomen ustanavljanja pionirskih svetov in tem ljudem ne bo težko delo z našo mladino.
Tovariš Zdravko bo imel borbo na Tre-beljnem, ker je ljudem pionirska organizacija zelo daleč. Starši, razumite, da vzgaja pionirska organizacija zavestne graditelje socializma in samostojne nosilce ljudske oblasti.
Lepo je povedal ing. Brovet Rupert, kje bodo pionirji dobili denar za svoje potrebe. Gozdni sadeži, semena, zelišča, ki odtehtajo zlato v devizah, nosijo istočasno tudi lepe dohodke skupni pionirski blagajni. Treba je samo pionirjem pokazati vire dohodkov. To-
variš je dal še več dobrih navodil članom okrajnega iniciativnega sveta, katere naj prenesejo na posamezne odrede.
Vzgojno socialnega čuta dobivajo pionirji tudi v gasilnih društvih. Tovar »š Japelj Pavle iz Dol. Nemške vasi ima četo pionirjev, ki bo 8. oifctobral pokazala, kako se mora pomagati bližnjemu v nesreči.
Tudi druge interesne skupine vršijo svojo vzgojno nalogo, zato naj ne bo vprašanja, kdo bo vodja skupine. Naši mladini moramo vzgojiti organizacijske sposobnosti, iniciativo in samostojnost, da bo svoje delo opravljala res samostojno.
Na konferenci smo se tudi pogovorili o organizaciji in delu odreda Zveze pionirjev, ter prišli do zaključka, da moramo vzbuditi čim več zanimanja za razvoj naših pionirjev. Staršem moramo razložiti pomen zaposlitve otrok v okviru pionirske organizacije. Na ta način bomo izboljševali odnos med domom in Zvezo pionirjev.
Po Šenijernejskem prazniku
JVLailo je Mita po vojni prireditev, ki bi jih pripravili manjši kraji sami. Navajeni smo bili razstav, tekmovanj in zborovanj ie bolj y mestih. Tokrati pa so pokazali Senit-jernejčani, da gre z dobiro voljo vse! Krajevni odbor Zveze borcev, organizacija OB\ Krajevni ljiudsiki odbor in prosvetni delavci — prav vsi so se potrudili, da je praznik »St. Jerneji v jeseni« uspel.
ProsLave so začeli v soboto dopodne z otvoritvijo prve krajevne kmetijske razstave, kjer iso bili navzoči člani KLO in predstavniki organizacij, govoril pa je ravnatelj nižje gimnazije tov. Martin Mar inč. Vinsko razstavo, ki je pridružena kmetijski, je odprl član KO tov. Franc Vodopivec. Kaj je pokazala razstava? Da dlaje šentjernejisko polje bogate pridelke za trud pridnih kmetovih rok. Obdelovalni zadrugi iz Orehovdce in Bele cerkve sta razstavili precej' jesenskih sadov; »Goirpavica« krompir, peso, koruzo, pšenico in sadje, »Rdeča zvezda« pšenico vrste U-l, ki jim je letos vrgla 26 sto-tov na hektar, pa >rž s 16 stoti in ječmen z 22 stoti pridelka. Precej je razSihivil šolski vrt iz St. Jerneja; pozornost je vzbujal orjaški strto. Invalidska ekonomija iz Dol. Brezovice se je postavila s pridelkom pšenice in vinsko kapljico, s krasnim grozdjem pa Blatnik Slavko in Štefka ter Jakše iz Volčkove vasi. Grozdja, žita, kostanja, hrušk, pese, vloženega sočivja,, raznih semen, krompirjsi, sončnic, bučnic, in cvelače seveda ni manjkalo. Krasno .sadje so razstavili Janez Medle. Anton Radkovič iz Dol. Brezovice in Janko Recelj iz St. Jerneja, ki je pokazal tudi jabolka lanske letine. Lepe uspehe je imel s sončnicami Peter Durjava; 1200 kg jih je pridelal na hektar- — Dolgo vrsto kmetov bi bilo treba še našteti, če bi popisali vse, kar je bilo razstavljenega. Omenimo naj še pridelke Kairtuzije Pleterje, ki je razstavila poleg zelenjave  krasno sadje, saj   je tehtala
največja hruška kar 1,15 kg! — Marsikaj nam je kmetijska razstava pokazala. Le škoda, da je ni bilo mogoče prirediti v večjem bolj preglednem pirositorui.
Največ obiskovalcev se je trlo v vinskem hramčfcu, kjer je točil Vodopivec —1 po ime'« nu ga seveda ne gre soditi! — s pomočnikom rujno kapljico. 27 vrst mošta je bilo na razpolago, tako da je bil marsikdo v zadregi, kateri vrsti bli pripisal svojo oceno. No, do nedelje opoldne so imele največ priznanj kraljevina in črnina z Vrbovca ter kraljevina s Pleterskega hriba. »Dober pa je letos mošt, pa naj bo od koderkoli,« so ugotavljali možaki. Res, take kapljice ni bilo že dolgo.
Proti večeru so se zbrali na starodavnem Prežeku mladinci predvojaške vzgoje in pozdravili stare partizane — borce naše svobode. Od vseh strani so prihiteli junaki Gorjanskih bataljonov in drugih nekdanjih partizanskih edinic. ki so bile okupatorjem strah in trepet, ljudstvo pa je bilo z njimi, s svojimi rešitelji- Prišel je tudi generalni major tovariš Karel Levičnik in spregovoril mladini, po govoru v spomin Gor jamskega bataljona pa. so mladinci streljali častno salvo- Okoli gradu so v mrak zagoreli taborni ognji, grad sam je bil ra.zs.vetljen, .na ražnju pa so vrteli janjca. Stari borci, ki so se po mnogih letih spet enkrat sešli, so obujali spomine na slavno preteklost in se pogovarjali o .svojem delu, s kaiterim danes gradijo socialistično domovino. Kar prehitro so minevale prijetne ure v pesmi, zabavi in po-menkih.
Nedeljsko jutro je prebudilo šentjernejisko dolino s koračnicama vojaške godbe. Dopoldne so. se zbrali gasilci, obvezniki predvo-jaške vzgoje, šolska mladina in člani množičnih organizacij ter krenili na staro sejmišče, odkoder je zavila povorka na veliko zborovanje na dirkališče. Tam so Sentjernejčani pozdravili general, majorja Levičnika, sekre-
Kako so Metličani obesili cigana
(Belokranjska pripovedka).
V starih časih so živeli v metliškem gradu sami groijie in baroni in podobni nebo-dijihtreba. Bili so gospodje, da jih večjih in bogatejših ni bilo v vsej Beli Krajini. Ker so imeli nad podložniki prav vso oblast, so bili tudi nj.ih sodniki.
Toda bili so kaj čudni sodniki! Zgodilo se je, da je lačen cigan ukradel na grajski pristavi tolsto gos. Gos je zagagala in zbudila hlapce s pristave, ki so jo ucvrli v dir za bežečiim ciganom. Uhiteli so ga, zvezali in odgnali pred metliško gospodo. Gospoda je cigana sodila in ga na smrt obsodila.
Hlapci so' pred gradom postavili visoke Vislice- Potlej so se ob vislicah zbrali prav Vsi grajski — gospoda, dekle, hlapci, pa še ^ščani so pritekli zijala prodajat. Vsi so hoteli videti, kako bo rabelj cbes.il tatinskega cigana-
»Povej: nam zadnjo željo*, izpolnjena bo!« Je rekla, gosposka.
Cigan je cigan! Zasmejal se je, da je pokazal bele zobe in dejal:
»Moja zadnja želja je, da bi me zdajle Pustili in mi vislice podarili. Les ponesem ^ svoj ostrog, ker me čaka moja žena in *UP otrok. Iz vislic bom, nacepil kalance in slcuhal svoji deci žgance. Saji kjer je družina, biti i južina!« Vsi Metličani v smeh, grajska gospoda ka se je resno držala in dejala:
»Ne, cigan, to ni mogoče! Kaj drugega po-eJ za zadnjo željo.« ,   Cigan se je spet zasmejal, da je pokazal zobe. Potlej si je zaradi lepšega zaže-,?l> da bi pipico tobaka pokaditi  smel... tejlTle's^ so mu Pipo- Ko pa mu je rabelj ho-nazgati tobak v pipi s svečo, se je raz?-
»Kaj, s svečo mi prižigaš pipo.? Ali bi rad, da bi zai jetiko poginil?«
Hočeš - nočeš je moral rabelj oditi po kresil.no gobo in z njo nažgati cigancvo pipo.
Ko je cigan pokadil pipo, je grajska gospoda v en glas zamrmrala:
»Birič, pokaži, da si tič! V rokoi vzemi vrv in vrzi jo cigančetu za vrat, da bo odšel v krtovo deželo spat, ker je bili tat!«
Komaj pa je rabelj vrgel ciganu vrv za vrat, se je le-ta pričel na vsa" usta krohotati in smejati.
»Aj, nikarte me obesiti za vrat,« je kričal. »Zgačka me, oj žgačka! Obesite me rajši okoli pasu. Okoli pasu me ne bo agai-čkalo.. .«
Tako kričeč je poskakoval pod vislicami kakor mlado žrebe.
^ Gospoda je gospoda! Tudi gospoda iz metliškega gradu se je naveličala postavati ob vislicah, pa je rablju ukazala:
»Nu, prav, pa zadrgni ciganu zanko okoli pasu, če ga vrv res žgečka okoli vratu!«
Rečeno storjeno! Rabelj je opletel ciganu vrv okoli pasu in ga potegnil na vislice. Tam je cigan tri dni visel, toda še ni slovo od sveta vzel.. .
Ponovno ga niso smeli obesiti. Postave) so bile takšne. Postave pa so včasih veljale za vse, tudi za cigane. Zato ga je na. ukaiz gospode birič tretji dan snel z vislic ter ga živega in zdravega nagnal izpred gradu.
Cigan se je zahahljal in jo urnih nog domov ubral.
Ker pa so Metličani takrat cigana obesili za trebuh, namesto za vrat, zato še dandanes nima noben cigan debelega trebuha, ampak je čez pas pretegnjen kakor — suha muha. Lojze Zupane:
tarja Oblastnega komiteja KPS tov. inž. Levstika, sekretarja OK -K-PS tov. Zuglja, člane okrajnega ljudskega odbora ter druge goste, predvsem pa svoje prijatelje — stare gorjanske partizane. Nato je govoril .tovariš inž. Levstik, množica ljudstva pa je njegov govor navdušeno pozdravljala.
Po pozdravu tov- Marinčai, ki se je dotaknil koroškega plebiscita., je mladina zapela nekaj koroških pesmi, mladinci predvo jašike vgoje pa so prikazali »napad« na objekt. Ogenj, ki je objel napadeno stavbo, bo gasili gasilci, ki so hkrati imeli praktične vaje. V tem pa je iz letala skočilo s padalom mlado dekle, članica ljubljanske letalske zveze, ter pozdravilo začudeno množico, ki takega »obiska izpod neba« nii pričakovala. — Ljudje so si nato ogledali kmetijsko razstavo-
Popoldne   je  priredil   Klub   za konjski
šport iz St. Jerneja konjske dirke z domačimi konji. Zal je bilo precej zamude navzlic zagotovilom, da bo »začetek ločno ob 13. uri«. Ze ob zadnjih dirkah smo svetovali klubu, naj poskrbi za večji red na dirkališču med tekmami, danes lahko to samo še ponovimo! — Ministrstvo za .kmetijstvo LRS in okrajni ljudski odbor Novo mesto sta po* darilc za zmagovalce dirk in razstavljalce precej lepih nagrad', ki so jih dobili kmetje šentjernejskega polja.
Množičnim organizacijam St. Jerneja lahko čestitamo, da so priredile prvo kmetijsko razstavo, politično zborovanje in zbor gorjanskih partizanov. To je pot', ki jo želimo pri vseh frontnih organizacijah: delati saimioiznajdljivo in ne čakati samo na navodila od »zgoraj«. Tako, samostojno delo frontnih organizacij je hkrati najlepša, priprava na. deseto obletnico ustanovitve OF.
V Beli Krajini sta se med Slovenci najbolj ohranila pristni narodni ples in narodna noša. Belokranjci še danes radi plešejo 1e plese in nosijo to nošo.
Večerni utrinki iz Novega mesta
Osma ura zvečer in nikjer nobenega človeka na trgu. ki takoi išče mladostne prešer-nosti- Res je, da je daines mladina že navsezgodaj v tovarnah, pa vendar ne bi smel biti naš trg brez njenega smeha. Tam za Krko in v Ragovem logu je najbrž živahneje . . .
Skoda!
V »Okrepčevalnici«, ki jo mnogi upravičeno imenujejo izkoriščevalnica zaradi babilonskih cen, sloni za šankom vinski bratec, ki ga pomanjkanje vina, sili v »šnopcarja«. Nič veselega.
»Kameniti cvet« v mestnem kinu je zvabil nekaj ljudi, ki jim je ljubezen in lepota pri srcu. Kje so ostali?
Po domovih prebirajo »Dolino, meseca« od Jacka Londona in odvračajo od sebe knjige sovjetskih »Tihonovov«, ki po naročilu Im-formbiiroja mečejo blato na delovne roke našega ljudstva. Nekje v skritih kotičkih Novega mesta pa cveto prostori, kjer je lepo, kjer pripravljajo ljubeči ljudje razvedrilo novo-meščanom za zimo.
Medtem ko nekateri uživajo' res lep sovjetski film »Kameniti cvet« v dvorani, se ne daleč od nje odpirajo note. Tovariš Mikolič je dal našemu priznanemu orkestru pozor za »Lukrezio Borgio«, skomponirano od prijaznega Donizettija. Donizetti je novomeščanom znan iz »Ljubavnoga napisa«, zato bodo sprejeli »Lukrezio« še lepše. Gledati naše novomeščane, ki utrujeni po delu jemljejo, v roke orožje, ki krade očem solze in kliče iz src vzdihe, je' veselje- Človek dobi vero v človeka.   Profesorja, Lebnia sem samo nekaj
časa opazoval- Ves drugačen je bil, ko je potegoval z lokom po strunah in klical našo Koroško nazaj, kot pa na ulici po kateri tako mrko hiti v šolo. Struna izvabi iz človeka vse, kar mu je še kaj vrednega.. To zimo ne bomo revni orkestralnih prireditev. Za to pričajo pridni večeri na dnu doma. ljudske prosvete. ijiahms, Suh uman z L is z con skupaj, ki smo jih na platnu osebno spoznali v filmu »Ljubavna pesem.« bodo spregovorili ob večerih, ki nam jih ti tihi prijatelji pripravljajo.
Ne daleč od njih pripravlja naš pridni Urh, ki smo ga tako nemarno vrgli na ulico, Goldoni-jevega: »Lažnivca«. Kraljev France mu bo dal pravo podobo; to priča njegov talent. Upajmo., da se bo kdo izmed nas ob njegovi igri poboljšal. Vštric s Francetom korakajo Drejče in drugi, ki jim ni spanec in Ragov log vse- Te naše igralce, ki vračajo Novemu mestu dramski sloves, ne more človek drugega, kot pohvaliti To je milo, več jim bomo povedali, ko jih bomo videli na odru. Tovarišu Urhu pa želi nočni potnik vso srečo in uspeh.
Vse drugo je skoraj zamrlo v mestu. Mogoče je še kje za zidovi kaj, česar človek ne more videti.
Novo mesto ni tako, ksikršno bi moralo biti. Na oknih njegovih hiš naj zaželeni rožmarin in roženkravt, naj vzcvete nagelj — bel ali rdeč, naj se po ulicah preliva poštene mlrdosti smeh, ne pa ono, kar se skriva za grmovjem'.
Napravimo iz našega mesta kotiček, ki ga bo tui.ee vesel, ne pa, da se žalosten obrača od njega. B. J.
V Beli Krajini je prav vse, mlado in staro, moški in ženske živelo s partizani. In kadar so partizani branili to malo deželico — zibelko ljudske oblasti — so mladinke in žene nosile hrano borcem na položaje-
btran 4
>DOLENJSKI LIST<
Stev. 36
Tako gradimo tovarne v ponos ljudstvu
V vseh industrijskih državah je bila razvita že pred drugo svetovno vojino proizvodnja učil, najrazličnejših preprostih in kompliciranih pripomočkov za izoorazbo kadrov- Jugoslavija je učila uvažala. V manjšem obsegu jih je izdelovalo podjetje »Kugli« v Zagrebu, ki je bilo oioenem glavni zastopnik inozemskih tvrdk Fhyze, Kchl, Pichler itd. V manjših količinah so jih izdelovali domači strokovnjaki tov. Humek v Mariboru, tov. Dragan v Ljubljani ter razni profesorji in učitelji po šolah za uspešnejši pouk. V Ljubljani so osnovali proizvodnjo učil, ki je zaradi nerazumevanja takratne oblasti le životarila do ukinitve. Požrtvovalni učitelji niso imeli možnosti, da bi s svojimi bogatimi izkušnjami spremenili zastarelo metodo pouka. Kabineti po naših šolah še zdaleka niso sledili naglemu razvoju elektrotehnike, aerafizike, biologije in. ostat-lih panog znanosti. Pa še tem skromnim zbirkam ni prizanese! okupator.
KPJ je po osvoboditvi pravilno postavila obnovo in osamosvojitev gospodarstva na naravno, znanstveno osnovo. Pozvala je mladino k študiju in ji omogočila uspešno znanstveno delo. S tem v zvezi je rekel maršal Tito: »Gradili bomo tudi lastne tovarne' učil.« Kakor je ves revolucionarni pokret zvezan s težavami, tako se je moral tudi tov. Kunst Viljem, referent ministrstva za prosveto LRS boriti z nerazumevanjem na raznih mestih. Hotel je za vsako ceno vzpostaviti proizvodnjo učil. Nič čudnega ni, če so učenci stare šole podcenjevali šolsko delo v resničnem miniaturnem svetu, ki prav tako kleše z izkušnjami kakor vsakdanje življenje. Tovariš Kunst pa je vedel da je eksperiment najboljši učitelj, da je izkušnja socialistična šola. Ministrstvo: zai prosveto je začelo širiti delavnice Državnega, deškega vzgajališča v Ljubljani. Tov. Kunst je s' svcjiml neumornimi mehaničnimi sodelavci tov. Skokom Alojzijem, Kettejem Francem, Kettejem Alojzijem, Anžurjem. Francem1, Ko-zelem Milošem, Sudarjem Francem in komercialistom tov. Florjančičem Stankom v skromnih začetnih pogojih vzpostavil redno proizvodnjo učil. V maju 1947 so bili izdelani prototipi za prve garniture elektrotehničnih in geomehaničnih učil.
Borbe mladega podjetja
Mlado podjetje se je vztrajno borilo za stroje. 7. februarja 1948 je bilai formalno ustanovljena Tovarna učil. Omenjeni kolektiv ni štedil s svojimi silami. Prebil je led in 30- decembra 1948 je slavil prvo zmago, dosegel je svoj proizvodni plan. Mladina si je s prostovoljnim delom pridobila v trajno last prehodno, zastavico rajona, Moste in visoko priznanje Glavnega odbora LMS. To je bil dokaz, da je intenzivno delo najboljše sredstvo za prevzgojo mladine, ki je pod vplivom stare družbe in njenih ostankov zašla v brezdelje in v kriminal. V podjetju so namreč delali kot vajenci učenci Državnega deškega vzgajališča.
Leto 1948 je imelo podjetje že strojno mizarsko delavnico, ročno mizarsko delavnico, ključavničarsko delavnico, kovaško delavnico, avtogeno varilnico, brusilnico za kovine, galvanotehniko, kovinostrugarsko, pleskarsko, lesostrugarsko delavnico, montažni oddelek, ekspedit, skladišče surovin in polizdelkov. Prostori so postajali tesni-
Nepričakovano se je morala podjetje v maju 1948 preseliti v Črnomelj, na polje-To je bila drzna preizkušnja za kolektiv še celo, ker je bil ravnatelj tov- Kunst Viljem medtem' premeščen za načelnika v zvezno ministrstvo za kulturo in znanosti v Beogradu. Njegovo dolžnost je prevzel tov. Fi-ster France. V nemogočih življenjskih po>-gojih, saj je bilo treba vse zgraditi na novo, so vzdržali mladi fantje in prav tako starejši uslužbenci. Nekateri Crnom al jci niso bili voljni odstopiti prostorov za novo podjetje, zato ni manjkalo nasprotovanja in ovir- Ljubljanska mladinska brigada in brigada Državnegga deškega vzgajališča, ki sta se obenem s podjetjem preselili v Belo Krajino, sta z vsem mladinskim poletom betonirali temelje in dvigali zidov je tovarniških objektov, Uslužbenci tovarne so delali po svojem rednem; delu v posebni brigadi, ki ni poznala uradno odmerjenega časa- Najr gostoljuibnejše so se izkazale v Črnomlju dijakinje črnomeljske gimnazije, ki so se stisnile v svojem internatu na pograde, da so lahko odstopile prostore uslužbencem' nove tovarne .'n ;im s tem omot/čile preselitev v Črnomelj. Med gradnjo so prihajali vagoni s stroji in najrazličnejšim orodjem. Vsak dan so se kopičili težki problemi, ki jih je žilavi kolektiv reševal zadovoljivo. Gradnjo je vodilo republiško' gradbeno podjetje »Pionir«, ki je bilo pogosto ovirano in je moralo prekinjati z delom. Včasih so bili važnejši svinjaki, zopet ključni objekti — brez načrtov in kreditov, včasih pa pomanjkanje delovne sile pri vojaškn objek ih. Delovni kolektiv ie bi! prepričan, kako potrebna so učila za tehnično izobrazbo mladine, prepo-trebna za uspešno izvedbo petletke. Kolektiv je čistil svoje vrste, prišli so novi požrtvovalni uslužbenci, vsi vprek so pomagali pri gradnji in obenem že proizvajali. Težave v zvezi s pomanjkanjem materiala ter kvalificiranih kadrov so bile premagane, gradbeni in proizvodni plan za leto 1949 je bil dosežen. Glavne zasluge pri temi je imela sicer maloštevilna, toda vztrajna in borbena partijska celica podjetja. Drobila' je intrige, prepričevala in bodrJla kolektiv, forsirala gradnjo, dvigala proizvodnjo in vzpostavljala osnovne življenjske pogoje delavcev- Pri tem. ji je z vsem, razumevanjem pomagal sekretar OK KPS v Črnomlju tov. Pahulja Blaž in predsednik OLO ter okrajne planske komisije tov. Šimenc Milan:, v Ljubljani je bil naklonjen podjetju predsednik Oblastnega ljudskega odbora . tov. Kavčič in podpredsednik planske komisije tov. Polajnar.
Zima je bila trda. V istem precej' obsežnem prostoru je bila nastanjena pisarna, oibedniica, skladišče gotovih izdelkov, pleskarska delavnica in od časa do časa je sindikalna podružnica prirejala kulturne prireditve. Delovni kolektiv je vztrajal kljub nasprotovanju nekaterih domačinov, ki jim je pest fižola več vredna kot delovni uspehi dve sto delavcev v pridi vsej študirajoči mla^ dini v Jugoslaviji. Ohranili smo dobro voljo in mesec za mesecem presegali proizvodni plan. Danes je podjetje v normalnem teku, čeprav je še utesnjeno zaradi pomanjkanja tovarniških objektov, ki pa so v gradnji. Navadili smo- se borbe in vsaki dan smo odpornejši,
PIŠEJO NAM
VELIKE VAJE   BELOKRANJSKIH GASILCEV
Prošlo nedeljo so belokranjske gasilske čete priredile velike tehnične vaje v Rosalmi-cah pri Metliki. Cilj vaj je bil, pogasiti obsežen požar na objektih rosalniških žitnih silosov in rešiti zaloge žita. Tehnično je vaje odlično vodil priznani gasilski strokovnjak in brigadni gasilski poveljnik tov- Julij Malešič iz Gradaca. Velikih gasilskih vaj so se udeležile gasilske čete iz Metlike, Drašič, Bo-žakovega, Gradaca, Rosalnic, Križevske vasi in skupina 28 gasilskih pionirjev iz Metlike. To so bili dečki v starosti od 10 do 14 let. Pokazali so, da se zadovoljivo vraščajo v delo gasilstva-
Da so vaje tako odlično uspele, je tudi zasluga predsednika okrajne gasilske zveze v Črnomlju, tov. Milerja, Belokranjske gasilce je pri tej priliki obiskal tudi delegat republiške Gasilske zveze tov. Buh, ki se je pohvalno izrazil o visoki tehnični zmogljivosti belokranjskega gasilstva.
Po doseženih uspehih je ocenjevalna komisija, v kateri je bil tudi veteran belokranjskih gasilcev in organizator belokranjskih gasilskih čet tov- Julij Macele iz Gradaca, ocenila delo posameznih čet takole: Metlika.
70 točk, Drašiči I. četa 70 točk, Drašici II. četa 70 točk, Metliški gasilski pionirji 70 točk, Božakovo 67 točk, Gradac 63 točk, Ro-salnice 60 točk, in Križevska vas 60 točk.
Po odlično uspelih vajah je bil zbor gasilcev in je tov- Julij Malešič iz Gradaca v tepena govoru vzpodbujal gasilce k še nadaljnji izpopolnitvi- 1—c.
SPET V DOMOVINI
Rahlo rožnati jablanini cvetovi so tiho odletavali, iz vinogradov se je širil opojni vonj mladega trtja in cvetja, Gorjanci so se s svojim mehkim svetlim zelenjem približali podgorskim vasem, V tej lepi pomladi se je pred sedemintridesetimi leti poslovila mlada Ančka. Dom ji je bil pretesen, zemlja ni dajala zaželenega. Se je naročila malim sestricam, naj bodo pridne in ko se vrne, jim bo prinesla bonbonov.
Zaman so jo pričakovali tisti dan in še naslednje dni. »Sla je čez veliko lužo in kadar bo zelo bogata, se bo vrnila«, so potolažili mali dve.
Ančka se res ni vrnila. V Ameriki se je lotila trdega dela. Dolga leta je delala, se trudila, v duhu pa spremljala svoje v domo-
vini, zanje trepetala posebno v letih, ko je divjala pri nas vojna.
Borne prihranke je skrbno spravljala, kajti ves Čas je še mislila na povratek v domovino. Želela je med svoje, v tisto skromno gorsko vasico, na vaške pašnike, kjer se je bosonoga podila za svojo čredo, hotela je še slišati pesem veselih trgačev v svojem rojstnem kraju.
Zelja se ji je izpolnila. Ni se prestrašila dolge poti. Zopet jo je sprejela slovenska zemljica. Sedaj rde Gorjanci, iz vinogradov se oglaša čriček, mladi trgači pojo veselo pesem in Ančka je med svojci srečna. Povsod odmeva ena sama beseda praznika, petja in vriskanja.
Njena domovina se je spremenila. Tudi v njeni rojstni vasi so dobili visoko, lepo šolo.
Prišla je tudi v šolo, da pozdravi mladi naraščaj. Naše male je obdarila. Dolge vrste modrih in rdečih svičnikov so se lesketale v okornih rokah mladih Dolžapov, obrazi so vsem žareli od sreče. Se je pustila lep dar, ki bo ostal za vedno na šoli.
Tov. Ančka se bo vrnila. Odnesla pa bo del svoje zemljice in jo oddala rojakom v Ameriki. Povedala bo kako žive v novi domovini, ki ima kruha in dela za vse svoje ljudi. —n—a
DIJAŠKI DOM V MOKRONOGU
»Kje pa je, ljuba duša?« boš rekel. O, pa je, toda samo na uho ti povem, da je še vedno v gradnji. »Zakaj,« Zato, ker veliko govorimo in malo naredimo! Apna ni. Apno imajo gasilci in predsednika gasilcev ni na sestanek. Torej ne moremo graditi! In okovja prav tako ni!
Kaj pa, preljubi možje, če bi mi apno vseeno vzeli, o tem obvestili predsednika in če bi ga še ne bilo na sestanek, društvu apno kar plačali?
In okovje? Privatniki ga dobijo! Kje?!
Tovariši, ali imamo res že vsi išias?
Zenka.
Ljudska univerza je dobro začela
Preteklo sredo je po večletnem počitku/ oživela novomeška Ljudska univerza. V nabito polni dvorani Doma ljudske pro&vete so se zbrali številni frontovci z' vseh terenov, predstavniki oblasti in množičnih organizacij ter številni višješoici gimnazije, dijaki ekonomskega tehnikuraa in učiteljišča, ki so napolnili tudi galerijo'.
Iz uvodnih besed je bilo razvidno, da je Ljudsko univerzo poklicalo v življenje veliko šestmesečno tekmovanje na čast deseti obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije. Ljudskoprosvetno delo ima v tem tekmovanju važno mesto in bomo zato poleg izvrševanja političnih, gospodarskih in orga>-nizacijskih nalog predvsem skrbeli tudi za izobraževanje- Program letošnjih predavanj Ljudske univerze je pester ter vse kaže, da bo tudi v bodoče ob sredah zvečer dvorana polna..
Prvo predavanje je imel tovariš profesor Marjian Dobovšek, kil na® je popeljal v daljno Korejo ter nais seznanil z njeno zgodovino, prebivalstvom, osvobodilnimi boji v preteklosti ter njenim sedanjim trpljenjem^ ko je postala plen pohlepne politike Amerike in Sovjetske zveze. Predavanje so spremljale številne slike, ki so zeloi poživile večer- Predavatelja so poslušalci nagradili z navdušenim plosfcamijemi.
Novo mesto tekmuje na čast 10. obletnice OF tudi z obširnim na črtami kulturno - prosvetnega deda. Obisk predavanj' Ljudske univerze bo ena izmed točk, ko bomo polagali obračun v aprilu 1951: ali smo tekmovali kot zavedni in predani frontovci, ali pa le kot člani OF na papirju. Dober začetek dela Ljudske univerze obeta,, da v tekmovanju ne bomo med zadnjimi. Povedati pa je treba takoj, da smo v sredo pogrešali predvsem delavce in nameščence mnogih novomeških podjetij. Sindikalne podružnice naj zato seznanijo svoje članstvo, da je Ljudska univerza kovačnica znanja in izobraževan ja.
V. M.
Miirovo svetišče v Beli Krajini
Nad! vasjo Rožanec v Beli Krajini, blizu Črnomlja, so ostanki Mitrovega svetišča. Mitra je bil perzijanski bog sonca in vojne. Njegovi oltarji so se postavljali med leti 180—240. Pod1 cerkvijo sv. Jurija na Rožanau je vsekana v veliko skalo podoba, ki namn predstavlja versko češčenje boga Mitre. Mladenič, ki kleči z enim, kolenom na> biku, zasaja z desnico bodalo v prsa živali. Podoba prikazuje se psa, kačo in škorpijona, ki pomagajo mladeniču ugonabljiati bika. Na vsaki od1 obeh stranskih podob je še po ena oseba. Nad1 podobo je v skalo vrezano besedilo:
D. L M.
P. P. P. A. E. L. Nepos et
Proculus et Firminus
Pro Salu Sua Suarungue
Deo InvictO' Mithrae. Tres Publii Aelii -Nepos et Proculus et Firminus pro salte sua suarungue. (Nepremagljivemu bogu Mitru so iw-»staviii trli« PuMiji (sinovi) BJLiievi; Ne-pos, Prokul in Firmin v svoji in svojih blagor).
Tempelj boga Mitre je tudi na Hajdini pri Ptuju. Belokranjsko Mitrovo svetišče je bilo zaščiteno od Muzeja za varstvo kulturnih spomenikov, a je v zadnji vojni utrpelo močne poškodbe. Je pa še vedno zanimiv fragment časa in češčenja boga Mitre.
Lojze Zupane.
FIZKULTURA   IN ŠPORT
LEP USPEH NOGOMETAŠEV NOVEGA MESTA
V nedeljo 1. oktobra 1950 se je ob 15. uri pričela prvenstvena nogometna tekma med domačim moštvom in moštvom SD Prešeren iz Radovljice. Slabo vreme, zaradi katerega je bil teren ves razmočen, je oviralo vse igralce, vendar sta obe moštvi kjiutb temu pokazali nekaj lepih in sistematičnih potez.
V prvem polčasu je bilo čutiti rahto premoč domačinov, ki je pa niso znali polno izkoristiti. V drugem polčasu so prevzeli iniciativo gostje. Vendar tudi ti zrelih situacij pred vrati niso znali spremeniti v gol-
Neodločen rezultat 3:3 (1:2) je vsekakor lep uspeh novomeških nogometašev,  Sla} so bili do te tekme na predzadnjem mestu na lestvici oblastne nogometne lige. SE LEPŠE SO DOSEGLI NAŠI ODBOJKAŠI
Ob 9. uri dopoldne je bilai v nedeljo na Loki ob hudem nalivu odigrana prvenstvena tekma v odbojki med domačim' moštvom SD Krka in moštvom TD S loven j gradeč.
Borbenost in požrtvovalnost, ki so jo to pot zopet pofca.zali naši odbojkaši, je rodila obilen sad. Z absolutno zmago 3:0 (15:6, 15:9, 15:6) so domačini potrdili svojoi visoko kvaliteto in tako premagali moštvo', ki mu novomeščani do sedaj še niso bili kos-
S to zmngo se je domače moštvo ukoreni-nilo na drugo mesto- lestvice republiške od^ bojkaške lige.
VSE PRIZNANJE PA ZASLUZIJO ODBOJKAŠICE TD NOVO MESTO
Po nedavni osvojitvi prvega mesta v republiki, so se odbojkašice TD Novo mesto plasirale na zvezno prvenstvo, ki je bilo preteklo nedeljo v Osijeku. Podi vodstvom tov. Romiha so članice že v petek odpoto-
vale iz Novega mesta in naslednji dan prispele v Osijek, kjer so* se takoj resno začele pripravljati za težke borbe. V nedeljo, 1. oktobra ob 8. uri zjutraj so se dekleta prvič pomerila- Z borbeno zavestjo: zmagati, so odlično zaigrale, vendar niso mogle biti kos rutiniranejšemu nasprotniku iz nam že znanega Sombora. Dobro uro za 'tem iso se drugič pomerile. To> pat so z lepo soiigro zasluženo zmagale, Prav tako iso ostali dve tekmi odločile v svojo korist. S tremi zmagami so tako zasedle 2. mesto v državi in v priznanje prejele častno diplomo, ki jim bo bodrilo za nadaljnje delo na odbojkaškem polju.
IN NOVOMEŠKI ATLETI TUDI
V soboto 30. septembra 1950 je bilo nia novomeškem stadionu izvedeno prvo kolo republiške atletske lige. Doseženo je bilo nekaj odličnih rezultatov- Slaba tekališča so vsekakor negativno vplivala na tekmovalce, vendar so bili ravno v tekih doseženi naj" lepši rezultati, Na 3000 m dolgi progi se j« najbolje izkazal novomeščanom že znani dolgoprogaš Lenart, a na progi 100 m do se-daj skrita zvezda — mladi in talentirani gimnazijec Kordiš, ki je pretekel to progo v zadovoljivem času 12.3 sek.
"Nadvse razveseljivo je tudi dejstvo', da so se na atletskem polju zopet pokazali stari atleti Dobovšek, Glonar, Pučko itd., ki znajo s svojo atletsko inteligenco pridobiti dragocene točke.
To pot je lep napredek pokazal Smalčev Tone, Radič pa je preizkusil svoje pridobitve v J A. ki soi nedvomno velike.
V drugem kolu se bodo naši atleti zopet pomerili med seboj, nato pa bo izbrana ekipa, iki bo dolenjsko Metropolo zastopala v Ljubljani. Rik0
Novo mesto, Kapucinski trg 3. Telefon uredništva št. 7. štev. tekočega računa pri komunalni
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave:
banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiska Tiskarna »Slovenskega  poročevalca« v Ljubljani.