KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO PORTAL STAREGA LJUBLJANSKEGA LICEJA SILVO BRESKVAR Ce si Ogledujemo hišne portale — koliko teh čudovitih umetnin premore slovenska prestolnica! — na Gornjem trgu na levi stra- ni od Zalaznika navzgor, takoj opazimo, da ima hiša s številko 15 od vseh sosednjih hiš najlepšega. Ta portal je dal vzidati leta 1902 Matija Grabnar, takratni lastnik hiše, ki je imel v njej trgovino z usnjem. V Grabnar- jev! družini se je ohranilo izročilo, da izvira portal iz starega ljubljanskega liceja, ki ga je veliki potres leta 1895 tako razmajal in po- škodoval, da so ga morali podreti. O tem mi je pripovedoval Drago Grabnar, sin Matije, do nedavna s svojim bratom solastnik te hiše. Pripomnil je, da je portal najbrž od kakih stranskih vrat tistega znamenitega poslopja, v katerem so se izobraževali Prešeren, Cop in množica drugih naših pomembnih mož. Ko pa sem prebiral Slodnjakovega Prešerna, sem po«- stal pozoren na priloženo posebno uspelo re- produkcijo podobe ljubljanskega liceja in njegove soseščine. Iz nje sem ugotovil, da je portal hiše na Gornjem trgu št. 15 identičen z glavnim portalom našega starega liceja, ki je stal nekoč na sedanjem Vodnikovem trgu. O tej ugotovitvi se lahko prepriča tudi bralec iz obeh fotografij. Na prvi je močno povečan posnetek glavnega licejskega portala, ki je napravljen po predlogi podobe v Slodnjakovi Portal starega ljubljanskega liceja (po Goldensteinovi podobi) Portal hiše št. 15 na Gornjem trgu knjigi, (to je po Goldensteinovi podobi liceja), na drugi je pa upodobljen sedanji portal hiše na Gornjem trgu. Iz fotografij razvidimo, da je portal danes precej manjši, kot je bil ne- koč. Italijanski zidarji, ki so ga vzidali, so ga morali pač prilagoditi veUkosti novih, manj- ših vrat. Zato so ga zožili in znižali. To so na- pravili tako, da so prvotni polkrožni lok nad vhodom na obeh koncih precej pristrigli, stranska opoimika skrajšali, zgornji notranji konzoli pa zožili. Sicer pa je portal kar dobro ohranjen. Hiša, ki se z njim ponaša, je zašči- tena. Zanimivo je, da sta prebivala v njej — kot pravi izročilo — pesnika Kette in Murn. Stanovala sta pri neki študentovski mamici. Ob tej ugotovitvi se nam poraja še ena mi- sel. Tako, kot so rešili licejski portal iz po- tresnih podrtij, so prav gotovo morali obva- rovati pred popolnim uničenjem še kake dru- ge portale in dele porušenih hiš in palač, če so bili še za rabo. Ti ostanki stare Ljubljane opravljajo najbrž še danes svojo nalogo. Kje so ti deli in iz katerih predpotresnih stavb izvirajo, je pa vprašanje, na katerega more odgovoriti, tako domnevam, le golo naključje, če seveda ne obstajajo o tem pisana ali kakš- na druga poročila. 192