116. Stev. Izhaja rasen netžclj in praznikov vsak dan ote 10. uri a ie vlada naposled vendar razpisala iQ9nV»f Za .'<0I!9t‘tuai,t0 m dne 28. novembra bode jmeli volilci v Jngoslaviii prvič ori-p® pražiti svoio volio dede na ureditev svoje države. Vpričo vsakovrstnih poizkusov, da 61 se us-tavotvoma skupščina nastavila Dred cefo vrsto Kotovih de iste v in te ali one uredbe Prikazale kot neizpremenliive. le treba z vso potovostio naplašati. da ie liudstvo eri ureievaniu državnih razmer naivišii faktor in da ni noben okreo traino oravoveliaven. če ga ni sklenilo liudstvo. Ker se to dosjei soloh še ni bodilo ie v državi Srbov. Hrvatov in Slovencev vse še le začasno in konstituanta ima nalogo zgraditi državo oovsem od temelia v so-Plasiti z volio naroda samega... Na tem edino pravilnem stališču so stali socialisti že ob državnem preobratu leta 1918. ko ie bilo »Narodno Vi?če« v Zaprebu s svoio pretežno meščansko večino naivišia oblast v državi. Maloštevilni sociialisti v tem »Narodnem Večii« so ucovariali breznogoini združitvi s kralievino Srbiio in so zlasti zahtevali, da bodi nova država republika. ki nai bi io dio sestanka ustavodaine skupščine nnravlial djrekterii. sestavlien iz eneea Srba. eneea Hrvata in enesra Slovenca. Medtem ko so vse meščanske stranke ugovarjale temu predlogu. ie »Narodno Veče« nod pritiskom sociialistov vendar izdelalo neka navodila za popaiania s srbsko vlado: toda odposlanstvo. Jci ie odšlo z niimi v Beograd. ie predložilo princu Aleksandru adreso. ki se ni viemala s temi navodili in na podlagi tako izvršenega niedinienin skušalo seda’ gotovi elementi napraviti vtisk da so temeline uredbe države že definitivno določene in neizpremenliive. liudstvo na da ima le še pritrditi temu. kar. se ie storilo brez. nie^ove^a sosdašania. Take noizkuse zavračamo z vso odloč-nostio Konstituanta bi bila brez pomena, če ne bi imela pravice, da konstituira državo od te-melia in ne bf bila izraz suverene volte naroda. Tudi odeovor na ontenieno adreso v Beosrradu se ie glasil tako. da snadak) vsa vnrašania tičoča se konstitucije/v 'Kompetenco konstituante s čimer ie potrieno samo ob sebi umevno načelo, da odloča liudstvo notom konstituante o vseh ustavnih zadevah, ziticenbi z vprašanjem. ali bodi nova država monarhlla au reoublika. „ ^eDObitn°, ’* mmTeČ delstvo' da ureditev popolnoma nove države, ne Da le za |errai|l%DTčanie a,i Dreustroistvo nečesa. kar ie te obstajalo. V svetovnem vtharin. ki ga ie sama zločinsko Izzvala, ie Doeinila habsburška monarhija in nobenega vstaienia ne more biti več za nieno pokončano avtokracijo. Ali kar raste na razvalinah, ostalih frza n*e na lugti. tud’ ni enostaven prirastek za katerokoli dmuo državo. Rešitev iugosla-vanskepa vnrašania v narodnem oziru ni v v nobeni aneksiti temveč le v svobodni združitvi jugoslovanskih nlemen na podlagi Drostcvolhiepa sporazuma In oonolne enako* pravnosti To ie Drava naloga konstituante. ki li torei ne smeio v nobenem oosrledu preišnie ali ob-Stoieče urecll>e vezati rok temveč ie poklicana. da uredi nov narodni dom edino po volii naroda samega. Ta konstituanta stoui na mesto takozva-nega »Narodnega predstavništva« žalostnega Soomina Po sili skrpano nadomestilo za Pravilen parlament ie imelo edino nalopo. da izdela volilni red za konstituanto in se na to umakne liudstvu. Edini sociialni detnokratie. katerih ie bilo le 10 v tem predstavništvu, so resno silili na to. da se čim prei raznišeio volitve v konstituanto. čemur na so se unirale Vse meščanske stranke, nehajoče so za oblastjo z nenaravnimi političnimi kombinaciiami m intrigami in boleče se liudske sodbe. S politiko. on kateri ie imela vsaka meščanska klika le svoie strankarske, v mnogih slučajih celo čNsto osebne koristi »red očmi. so bili zanemarjeni naivltalneiši intsresi naroda. Namesto da bi se bil ob velikem polomu nastali nered v produkciji in prometu odstranjeval. se ie čimdalje mm?:il: rasla te liudstvo Izžemaioča draginja. vsled pregrešno brezglavega gospodarstva in drzno se razvilaioče koruociie ie liustvu primanjkovalo potrebščin, katerih bi bilo lahko v izobiliu: nesposobnost vladajočih ie ovirala industdio. zasipala vire narodnega bogastva in onemogočala delavskemu liudstvii zioliša-nie noložaia. Razpasel pa se ie militarizem, ki si ie lastil vpliv celo na naivišie faktorie v državi in ponovno ie stal ves narod Dred nevarnostjo vofaSke diktature Ko so vladajoče stranke zaoeliale državni voz tako. da niso našle več izhoda, ko so prignale državo in liudstvo na rob posoodarskega prooada in si tudi z naiboll reakcionarnimi, neustavnimi sredstvi niso več mogle nomaeati. so v natrJici izdelale volilen red za konstituanto. ki kaže neštete znake politične krivičnosti in egoističnega strankarstva, misleče, da si, bodo na ta način oodališale cosuodstvo tudi nreko volitev. Delavci vseh strok i« oofcllcev v mestih In n« dežettt Dne 28. novembra bo vsa oblast v važlh rokah. Izbirali boste med strankami In programi. S svoiiml glasovi boste izrazili svoio volio in odločili, kako bodi ureiena država, v kateri živite. Sociialno demokratična stranka vas vabi v svoi veliki boie^i ta^or. v mogočno organizacijo vsega delavskega liudstva. brez katere le delo odrešenia nemogoče. Socilalun demokracija naglaša. da le popolna osvoboditev delavskega razreda, ki obsega ogromno večino vseea prebivalstva, ustvariaioča vse materiialne in duševne vrednosti. mogoča Ie s temeliito iznremembo dru-?abnwa reda v smislu sociializma sloneča na družabni lastnini nroizvaialn.ih in distributivnih sredstev. Vse. kar ie mosroče doseči za zboli-šanle noložaia delavnega liudstva v sedanji družbi, se more Smatrati le za olaišanie bremen. ki na ie potrebno, da ne opeša proletariat ore^č t>od nMh nezo in da ne izsubi svoie fcoievre sile v neizprosni borbi za uresničenje sociialističnih ciliev. Medtem ko ne more so-ciialna demokraciia odnehati, dokler ne bo ta čili dosežen in vsaka možnost izkoriščania človeškega dela za nrofitne namene odnravliena. ie pa niena začasna naloga organizirati *n vzgaiati nroletriiat. da postane sposoben za svoio zgodovinsko nalogo obenem pa ustvar-iati oziroma pospeševati pogoie za končno družabno transformaciio. V tem zmislu zahteva v iugoslovansld 4r" žavi uredbe, ki omogočilo naamnolneišo svobodo DOlltičnep-a knfttirneea In soclialne^a gibanja. torei neoonačeno demokracijo z naiobšjrneiši" mi ustavnimi garanciiami v obliki liudske republike. Pod nobnimi pretvezami se ne sme ometevatl svoboda povora. tiska, združevanja in zboro-vanla: vse nolitične pravice moraio enako ve-liati /a se državliaiitj brez razlike soola vere ali plemena: liudstvu mora biti zavarovala pravica, da voli ne le svoie zastopnike v vse iavne zastooe. amoak tudi vse odgovorne uradnike in sodnike, da lih more. če ne izvr-šuieio svoie naloge v smislu liudske volie. odpoklicati. in on izreče o važnih zakonih zadnlo besedo z referondnim glasovaniem. Neločljiva od zdrave demokraciie ie tudi avtonoiulti občin in drug!!? sestavnih delov, države v vseh zadevah, ki niso do svofem značaiu take. da mora biti nlih utirava v interesu vse-!?a naroda enotna in osredotočena. Izkijsma j ^odnlih dveh let pomeni naistrožlo obsodbo j brezmiselnega, nekritičnega centralizma. Ki I ustyaria..ia praktično žiuf;enie naroda neraben l anarat ovira razvoi na vseh koncih in kralifi. duši vsako ssmoftalnost. povzroča na orl vseh delih nezaupanie in netočnost in vodi do nai-nevarnelših konfliktov. Brez pridržka prhama sociialna demokracija enotnost države In odklania vse separatistične tendence, nal se odevaio s kakršnimikoli plašči. Ali prav tako zahteva tudi brezoogoino enakopravnost vseh delov in zavrača vsak poizkus nadvlade kateregakoli nlemetia ali kakršnekoli skupine. V dveletni dobi izza prevrata so taki eksperimenti rodili naislabše sadove v političnem In gospodarskem. v kulturnem in sociialnem živlle-iiiii. Takozvana valutna reforma. ki io ie prebivalstvo izven Srbite-občutilo Jrot izgubo treh četrtin svoie?a premoženja oro-nadanle industriie. birania malega kmetiistva. pooolna neplodnost na ooliu sociialnega napredka so žalostne posledice asnlracK no be-pemoniii in ne osnovanem centralizmu, ki te pokazal brezupno nesDosobnost za razumeva-nie pravih potreb in interesov države in liudstva. V zvezi s temi pogubnimi tendencami so ogromne žrtve, ki se dopjinašaio mfttiarhtmu.r ' "r • Dožiratočemn skorai vse državne dohodke In stalno ocrrožaiočemu svobodo liudstva. SocHal-na demokraciia zahteva, da se odDravf stalna voiska in nadomesti z demokratično organizirano liudsko brambo. v kateri moraio biti brezoogoino odnravliene vse razredne predpravice. in ki se ne sme v nobenem slučalu rabiti kot kapitalistična garda v sociialnih boiih delavskeffa liudstva. Spoznavajoča važnost političnih pravic se oa sociialna demokraciia nikakor ne more za-dovoliiti z niimi. temveč vidi v nlih le neizogiben nrioomoček za gospodarsko in sociialno osvoboditev. ki postane moeoča le tedai. Če osvoli zavedno, organizirano in s potrebnim znaniem oboroženo delavsko liudstvo politično moč. Zaradi tega zahteva od ustave tudi nepreklicne garancHe za socllafne pravice. zlasti konstitucionalno oriznanie osemurnega delavnika, oriznanie delavskih organizacii. stavke za doseeo boliših delavskih poeoiev. kolektivnih Dosrodb. dražvne obvezeosti za za-varovanie delavcev za slučai bolezni, nezgode, starosti obnemoplosti in nezaposlenosti in nevtralnosti vseh oblasti v mezdnih botiJb. Potrebna na ie tudi smofrena aktivna sociialna politika v naprednem smislu in sociialna demokraciia zahteva jasne zakone, ki nai omoeočiio delavstvu udeležbo pri uDravi in kontroli Dodietii in prroraviio tla za soriializacHo industriie kakor dozoreva zanio: izvršiti se mora progresivna socializaciia v interesu vseca liudstva. v Interesu producentov in konsumentov. ki nal bodo pri vodstvu in. v kontroli, kakor tudi Dri snovaniu novih nndiptfi enako zastopani kakor država kot zastonnica vset>a naroda. Brez zavlačevania se mora tudi izvršiti agrarna reiiorma. že davno obliubHena zaradi upora meščanskih strak na vse doslei ne razvedena.Rešiti se mora to vnraSanie na temeiai načela, da ie narod sam lastnik vse zemlie. ki io izroča v posest pravemu obdelovalcu a na podlagi take organizacije da bo imelo liudstvo naivečto možno korist. Da se omocroči obdelovan te tal po naimoderneiših načinih in po smotrenem načrtu v prid producentom in konsumentom ie treba občinskih reform in obširne zadružne oryanizaciie vsega poiiedelstva. s katero bi moda tudi na zadružni nodlaoi izvedena orga-nizaciia konsumentov čim naitesnete koooeri-vati. V.a take zadruge ie potrebna naiizdatnetša državna zaščita, ki more temeliito prepreči.*’ vsako zemljiško spekulacijo. oa tudi soeknlactio z zemeliskimf produkti, zlasti z žitom, ki bogati doslei le krščene tn ne-krsčene nlNvke na škodo vseea liudstva. Izvedba aprarne reforme ne sme obremeniti malega obdelovalca z odkupninami, ob katerih bi zoret drusri dobivali sadove nieeoveea dela zani na bi ostal niepov trud brezploden. Vsaka reforma bo le tedai uspešna, če se fe bo znalo Hudstvo prav oosltižiti in zaradi re- ^ dobro šolstvo nnien pogol vsakega nai predka in končne osvoboditve delavskega tzi* reda. Zahtevamo torei temeliito šolsko reformo. ki -nai predvsem osvobodi šolo vseh vnllvov kanitala. cerke in militarizma in io naravi sposobno za zdravo vzgoio naraščala in za razširianle in utrievanie resničnega in koristnega znanla. Vsakemu nadarjenemu otroku bre* izieme mora biti odorta not do naivišie izobrazbe: za to te treba ne le da ie oouk brezplačen. da dobe šolski otroci vsa potrebna učna sredstva, amoak tudi sredstva brez katerih ie uspešen pouk Huzoričen. torei hrano, obleko, prosto vožnio. prosto zdraviienie in zdravila, in kW zahtevalo ra?mere. tudi stanovanja. Otroška in mladinska zavetišča, diiaški domovi. dilaške kuhinie moraio vsej spodobni mladj^. ni omopočiti pristop do vse kulture in do vsep^; posamezniku in narodni celoti enako potrebne^ sra znama. Država oa le tudi dolžna skrbeti za vse tiste. ki so brez lastne krivde izeubill sposobnost za delo in omogočiti vofnini invalidom vdovam in sirotam nrav tako kakor delavskim in uradniškim star-cem. pohabljencem in vpokoiencem ne le žalostno vegitiranie. temveč dostoino živliente. Edini sociialni demokratie so se doslei potegovali za praktično oriznanie te nravice. nri čemer na so naleteli na nasrditeiši odpor vseh meščanskih strank. Tudi iavni nameščenci vseh strok. ki so v mnogih slučaiih še v slabšem PoMaht. kakor ročni delavci, so imeli doslei le v soci* tenih demokratih odkrile in resne zagovornike, ker vidiio tudi v niih izkoriščane člane delavskega razreda Naše meščanske stranke so se branile uvedbe moderne službene Drapmatike za uradnike in uslužbence, ker hočeio da ostaneta tmiotno in duševno odvisni ne le od svoi;li delodalalcev. ampak tudi od nolitičnih strank. Očitna te skralna zanemarjenost dobrodelnih oanop sociialnega skrbstva. Povsod primanikuie bolnišnic, ubožnic zavetišč vsake vrste, in posledice za zdravie In moS liudstva so prozne. Tudi za te ualoee nimak) država pokraiine in občine zadostnih sredstev in namesto nanredka ie na vseh koncih in krajih bodočnost naroda ngrožavakiče hiranle. Za izvršitev opromnih gosnodarskih hi sociialnih naioc ’e nedvon.no treba bredno bogatih sredstev. ' Toda meščanske stranke se braniio na vse kriplie. da bi se odprli edini viri iz katerih nt bilo moeoče uspešno zaiemati ker nostavliaio intrese kapitalističnega razreda nad koristi vsesra naroda. Osrromna bremena se navaliuie-io v obliki vsakovrstnih indirektnih davkov na rame. širokih litidskih ir*’.s ki so prešibke, do bi iih mople prenašati- vodi se carinska oo-tlttka. ki daie državi razmeroma maihne po-bodk?. ovira na razvoi domače industriie na šKodo delavstva in konsumentov. Sociialna demokraciia zahteva bistveno drugačno davčno politko ki nai ne črpa iz revščine, amoak fz bogastva. Neresnica ie če se trdi da. ni virov, iz katerih bi se moido usnešneie zaiemati. Vc-rižništva in soekulaciia vsake vrste so ustvarile ogromna bopasfva v privatnih rokah, vsa ta bogastva na so prišla do različnih potih le iz liudskih žeoov* Povsem opravičeno te torei obdačenle visokih dohodkov in velikih nremo/eni v taki meri. tla' dobi država od voiinih in novonnih orofitov /a-desten ddež. S progresivnim davkom na dohodke. premoženja, velike posesti to profite Stran 2. NAPREJ. Stav. 236. I- vseh oblik, a t zmatiišanietn izdatkov za neproduktivne namene, zlasti za militarizem, te mogoče vsai deloma doseči ravnovesie v državnem gospodarstvu, nikakor oa ne s še večiim obubožavaniem liudskih množic. Toda če nai dobi država trajne vire za svoie naloee. za Dovišavanie liudskesra blaeo-stania. ie treba temeliiteišlh reform, predvsem soclIalisaeUe velike lodustrile rudnikov, velikih nosesti In bank. katerih dohodki novečavaio sedai le privatna bogastva brez vsake koristi za liudstvo a na škodo delavskega razreda, ki oostaia tem od-visneiši od kapitala, čim boli raste nieeova moč Sociialna demokraciia oač ne oričakufe od teh reform končne in nonoJne rešitve delavskega razreda temveč naelaša. da ie niega definitivna osvoboditev iz snon mezdnega tlačanstva mogoča le z uresničenjem vsega programa svetovne socrialne demokracije, s popolno uvedbo socliallstičneea sftema orodukcHe in distribuciie po vsem kulturnem svetu, z internacionalno zmago socialističnega reda nad kapitalističnim Toda sociialna revoluciia ne more biti delo enega dneva temveč ie ovrome gospodarski proces ki ga snremlia enako globokosežen političen in kulturen proces., in ki se more dovršiti le kadar so izoolnieni vsi nogoli zani Razmere v katerih se vodi boi za novi sociialni red so različne v posameznih dobah in deželah. Nedvomno ie svetovna voina s svoiimi posledicami izredno oosnešila revolucionarni razvoi in naikrčeyiteiše nanenianie reakcito-nariev ne more več rešiti starev.a anarhičnega reda. Važnost delavskega razreda se le neizmerno povečala in ie dvignila tudi nieeovo samozavest. Kratkovidna kapitalistična sebičnost bi rada zagradila nota korakaiočemu uro- IetarUatu in kliče vse reakciionaiaie sile na pomoč. ker ob vseh izkušnjah še ni spoznala moči razvoinih zakonov, pehajočih preteklost v grob in neodvratno orepravliaiočib novo bo-hočnost. V obuou skuša zanašati tudi razkol v vrste delavskega liudstva in se veseli vsakega nesporazuma med prole.tariiateom. misleča, da ie mogoče traino preprečiti združitev nienega edino nevarnega nasprotnika, ali pa da bi ga mogla nagnati v desneratne poizkuse, ki bi ii podali priliko, da bi skušala reševati sociialno vprašan ie še enkrat z železno pestio. Sociialna demokraciia se. ne da zvabiti na taka nota. kier bi se ti a :h niši sovražniki delavstva naslaiali ob orelivaniu delavske krvi. kakor se ie godilo novsod. kier ie orecenievanie lastne in nod cen ie vati ie sovražnikove moči rodilo nepremišljene eksperimente. Iskreno ob-žaluioča med nroletariiatom nastale raznore. ie vendar trdno prepričana da se ne bo temnim silam reakciie posrečilo traino razdvojiti delavski razred čigar zmaga ie nrav tako odvisna od nieeove boine enotnosti kakor od do-zoritve pogoiev. v katerih se more sociializem končno in sklepčno uveliaviti. vrata socitalne demokraci;e so vedno odnrta vsem, ki verulelo v potrebo močne organizacije delavskega razreda v neizogibnost razrednega .boia na političnem in gospodarskem ooliu in v zmago soci-ializma s nsčdobitvilo večine liudstva. Nov svet se poraia v hudih bolečinah in socialna demokracija hoče, da postane tudi slovensko delavsko liudstvo v mestih in na deželi, v tovarnah in rudnikih, na suhem in na vodi v pisarnah in laboratorijih, v šolah in umetniških zavodih, na polj h in v šuniah. po planinah in vinogradih, kjerkoli se ustvarja, v vsakem oziru sposobno in močno za osnovno preobrazbo družbe na korist vsega delavnega liudstva. Važno bitko v tem bofu pomenijo tudi volitve za konstituanto. s katerimi si proletariat lahko pridobi močno postojanko za svoje na-daljne delo. Olajšan bo ta boj. če se posreči delavstvu doseči znatno zboljšanje svojega položaja in se rešiti vsaj dela skrbi, ki še vedno omrtvuieio nieeovo moč: če si osvoji toliko moči v državi da ne bo moela reakcija povsod nastavljati zanke in po svoii volji razpolagati z vsemi sredstvi, ljudstvu na škodo; če pridobi toliko sile, da bo njegova beseda veljavna v domačih in mednarodnih zadevah in ne bodo množice slepo orodie v temi se skrivajočih protiliudskih sil. Izza strašne petletne vojne, ki je izčrpala narod, izcedila reke njegove krvi, uničila ogromne vrednosti, materialne in kulturne, potrebuje ljudstvo mira, da si more zaceliti rane in stopiti v novo življenje. Socialna demokracija se zaveda, da more le končna zmaga socializma zavarovati resničen mir. ker se odpravijo le v socialističnem družabnem redu razlogi, ki v kapitalistič-nem svetu venomer izzivajo spore, grozeče s krvavo ..rešitvijo". Tudi takozvani mir. ki so ga šiloma diktirale kapitalistične vlade izza zadnje svetovne vojne, je le samovoljna, na bajonete se opirajoča ureditev, zanikajoča načela pravičnosti in grozeča z novimi konflikti na vseh koncih in krajih. Takega miru ne more priznati delavski razred; tudi slovensko delavsko ljudstvo se ne more fatalistično pokloniti diktatom peščice strokopitnih diplomatov. zastopajočih sebične interese imperialističnega kap:talizma in reakciie in ie prepričano. da se zrušijo tudi slovenskemu ljudstvu nanesene težke krivice v prah. ko bodo namesto kapitalistično imperiaiističmh diplomatov zavedni delavci tostran in onstran demar-kacijskeh črt preurejali svet. Delavci po mestih in deželi! Dne 28. novembra imate priliko, da napravite velik korak na poti k svojemu cilju. Z združenimi močmi lahko dosežete uspeh, ki položi odločevanje o prevažnih vprašanjih vaše bodočnosti v konstituanti v vaše roke. Dne 28. novembra bo boj med plodnim delom in izkoriščajočim kapitalom, med napredkom in reakcije. Vi, ki delate, ste večina naroda. Vi ste narod. Ce hočete, ste lahko država. Z enotnim nastopom si lahko priborite zmago. Nastooite tako, Na eni strani je tabor kapitalistov, na drugi tabor delavskega ljudstva. Izbirati vam ni težko. Glasujte dne 28. novembra socialno demokratično in glasovali boste za politično svobodo, za resnično demokracijo, za samoupravo ljudstva, za republiko, za socialni napredek, za pravično agrarno reformo. Glasujte socialno demokratično in pridobite si postojanke za sociialni boi, kateremu se ne morete izogniti. Glasujte socialno demokratično, to se pravi proti kapitalizmu, proti militarizmu. proti imperializmu, proti obubožavanju In draginji, proti zatiranju in izkoriščanju. Razširjajte nauk socializma, agitirajte, organizirajte delajte in zmagajte! IiwršewaEni «$di*or sedletno demekratflite Plebiscit na Koroškem. Vesti, ki prihajajo oficijeino o izidu glasovanja na Koroškem, povzročajo v javnosti različne govorice in dvome. Dvomi glede uspehaplebiscita povzročalo soparno razpoloženje v množicah, k! nestrpno čakajo na konečni rezultat. Ne glede na izid plebiscita čutim potrebo, izpregovoriti par besed na naslov tistih, ki so imeli glavno besedo prt agitaciji na Koroškem. Da je cona A najmanj 90% slovenska, ne more nihče dvomiti, kdor le površno pozno to zemljo Po vesteh pa, ki prihajajo, sodim, da, ako ta del tudi pripade Jugoslaviji, bo odločevalo komaj par sto glasov večine. Kje je vzrok polomije? Agitacijo za plebiscit so vzete pn nas v roke Izključno meščanske stranke, soci-jalne demokrate se je na Koroškem ravno tako preganjalo kakor v ostali Sloveniji. Socijalisti smo na Koroškem izdali parolo: »Kogar ;e rodila slovenska mati, naj glasuje za Jugoslavijo, Nemci pa za Nemško Avstrijo ali kakor hočejo. To svoje načelo smo gojili ves čas v organizacijah, na shodih, predavanjih, v listih in splob povsoo. Imeli bi bili mnogo uspehov, da niso meščanske stranke s svojo nazadnjaško politiko dajale orožja v roke tistim, ki so znali svojo agitacijo za Nemško Avstrijo in proti Jugoslaviji označiti kot boj za svoboao proti reakciji, za republiko proti monarhih. Agitatorjem in prijateljem Nemške Avstrije se ie lahko posrečilo ob nezmožnosti naših oblasti izdati parolo, ki se je glasila: »Za svobodnjaško Avstrijo proti črni m monarhistični Jugoslaviji«. Agitacija meščanskih strank je bila klaverna, brez idej in nizkotno, materialistična. Agitiralo se je tako, kakor ne bi bilo svetovne vojne, v katero nas )e vrgei militarizem, ki je glavna opora monarhtz-mu. Do skrajnosti nezmožna vlada Brejčeva je pošiljala med Korošce sebi enake'Hudi, katerih se nihče ne zaveda, da je ljudsko mišljenje po strašni vojni furiji, ki mu je vzela vse človečanske pravice ter duha vkovala v verige nasilja, tako zelo izpre-menjeno, da so množice pripravljene odtr-Kati sl od ust če treba, samo da jim bo svoboda vesti zagotovljena. Tega naši zagrizene! seveda niso vedeli. pnhajali so med. Korošce z malenkosv-nlnri cbljubami, začenjajoč pri moki, končujoč pri tobaku. Da so tudi g. Tavčarja članki, v katerih pošilja vse republikance v norišnico, imeli »uspeh«, je seveda gotova stvar. Klerikalci so pa k »uspehu« pripomogli že s tem, ker so k vsaki svobodi v razmerju, kakor dan k noči, poleg tega je pa med njihovimi pristaši toliko protijugoslovanskega elementa, da bi bil celo eventuemi plebiscit na Kranjskem v nevarnosti, mi smo svarili, pisali, govorili, a pomagalo m nič: v zavesti, da. smo storili svojo socialistično in narodno dolžnost, čakamo, da pokliče narod krivce na odgovor, da jih sodi in obsodi. NEUGODNE VESTI O PLEBISCITU. LDU Ljubljana, 12. okt. Dunajski listi poročajo o izidu plebiscita na Koroškem in navajajo štev. od 70 do 60% kot ugoden rezultat za Avstrijo. Jasno je, da so ta poročila pretirana. Distriktne komisije še niso dovršile skrutinija vseli glasovalnih občin, radi tega ne more bit) še znano razmerje glasov. Po številkab, ki so že sedaj v večjem številu občin ugotovljene, se da sicer sklepati, da niso slovenski glasovi dosegli one mere, ki je bila po dejanskem stanu upravičeno pričakovati, uego da so številke onih glasov, ki so se Izrekli za pripadnost k Jugoslaviji, povsem nepričakovano ostali pod odločilno točko. Naknadno te ie ugotovilo, da ie plebiscitna komisija še zadnja dva dneva sprejela od nemškega zastopnika nebroj nemških reklamacij in tiste vnesla v glasovalne Imenike šele tik pred glasovanjem. Samo Iz tega dejstva se da tudi razlagati, da je v velikem delu občin, glede katerih se je skratinij že izvršil, konstatlrati presenetljivo dejstvo, da |e oddalo svoje gtasove več lludl, kakor jih ie bilo par dni prej v imenikih še sploh vpisanih. Ker je bila v splošnem udeležba prillčno 90—95 odstotna, Izhaja iz tega, da so samo te reklamacije prinesle Nemcem nekaj odstotkov neupravičenih glasov. Pri tem še niti ni upoštevano nadaljnje dejstvo, da se je glasovanja udeležil tudi en de' prebivalstva cone B, ker je bila svojčas plebiscitna komisija proti jasnemu besedilu mirovne pogodbe sklenila. da smejo v coni A glasovati tudi oni, ki so glasovalne pogoje deloma Izpolnili v coni B. K pretvorbi pravega eiekta koroškega plebiscita so doprinesli poleg tega In poleg drugih zunanjih vplivov, ki jih je omogočila pristranost enega dela ententnlb zastopnikov — saj tudi dunajsko časopisje natvno-odkrito-srčno hvali angleške In italijanske častnike, da so k zmagi Nemcev izdatno pri-pomogl) — tudi mnogo nepravilnosti Izvršenih ob glasovanju samem, ki se bodo še podrobneje ugotovile In glede katerih so deloma že vloženi protesti, četudi Se mora spričo takih dejstev račn natl z nepovoljnim uspehom plebiscita, ki ne bo odražal dejanskega položaja ozemlja, se mora s trdno vero pričakovati, da se bo z merodajne strani nastopilo na odločilnem mestu z u prav lč enim ostrim protestom v obrambo pravične stvari. Telegrami« NARODNO FREDSTAVNITVO UMIRA... Zagreb, 12. ..Novosti" poročajo n Beigrada. da se tam ne opaža nikako polTično življenje. V Bel-Itradu biva zelo majhno Število po- slancev. Kljub vsemu trudu je uspelo Predsedništvu parlamenta zbrati le tnalo število poslancev. Zdi se, da se bo parlament razšel sani od sebe m da se ne bo več sestal. Vlada bo radi tega izdajala sklepe na svojo roko ter bo za važnejše zahtevala naknadnega odob-renja od konstituante. ITALIJANSKI SOCIJALISTI PROT! !!!. INTERNACIONALI. Reggio Emilia. 10. Na dopoldanski seji konference socialistične koncentracije so govorili razni govorniki proti tnarksimaEzmu. pri čemer so poudarjali, da 'je nemogoče uvesti v Italiji sovjete. Poslanec Marroni ie slavil delavnost Turatti-ja. ki so ga prisotni viharno pozdravljali, V popoldanski seji je Treves obrazložil vzroke za edinost stranke in proti nasilstvom. Zborovanja se ie udeležilo 350 delegatov. med njimi 230 poslancev. Reggio Emilia. 12. (Stefani). Sklepna seja zborovanja socialistične koncentracije ie sprejela predlog Baldesiia. ki se obrača proti raz- J kolu v socialistični stranki in se za- ; vzema za samostojnost napram tretji internac;onali. V resoluciji se poudarja, da bi se revoluciia po ruskem vzorcu popolnoma izjalovila in izjavlja, da se stranka ne sme odreči svoii moči. DRUGA MEDNARODNA GOSPODARSKA KONFERENCA. London, 11. Daries ie otvoril lord Parmoor drugo mednarodno gospodarsko konferenco, ki io !e sklical odsek gladovalne lige. Konferenca bo razpravljala o tem. kako naiti sredstva da bi se zonet vzpostavila Evropa. Zborovania so se udeležili nemšk' avstriiski italijanski holandski. češkoslovaški, jugoslovan., belgijski in švicarski delevatie. Nemški »vstriiski in italiianski delegati so Dodali žalostno sbkn sociiainih razmer v državah ki f«h zastooaio. PRED RUDARSKO STAVKO NA ANGLEŠKEM. London. 12. (Brezšično). Prvi izidi rudarskega glasovanja o predlogih rudarskih posestnikov zaznamujejo vekko množino proti sprejetju teh predlogov. RUSKO POLJSKO PREMIRJE PODPISANO. Berlin, 12. Listi javljajo iz Varšave; „Narod“ poroča, v posebni izdaji iz Rige, da sta ruska in poljska delegacija včerai dopoldne podpisali premirje in pogodbo za predhodni mir. RUSKO POLJSKA VOJNA. Moskva, 12. (Brezžično.) Pri Moledečnem napredujejo naše čete na fronti 20 vrst. Pri Minsku srn0 zasedli Kijdane. Vse sovražnikove napade pri Sluzku srno pobih, neverno od Novograda Wolinskega napredujemo uspešno. Zasedli smo Gulajsko polic in napredujemo na fronti Gulajsko polie-Berdjansk. STAVKE. Dunai. 12. Stavka poštnohranil-ničnih uradnikov se ie danes končala. ker so ugodili niib želiam. Pariz. 12. Kakor poroda »Huma- j nite« iz Londona, sn rudarii v iuž- s nem V/alesu z veliko večino glaso- I vali proti stavkL Peiitfčne vei Danes ,ob 2. popoldne se vrši pred »Mestnim doniom«protesžni shod. Na Koroškem se je zgodil ziočin. Vabilo poziva, da se v znak protesta zapro danes ob 1. uri popoldne vse trgovine v Ljubljani. + Demokratska stranka pred volitvami, Glavni odbor demokratske stranke bo — po poročilih iz Beigrada — izdela! nov statut, po katerem se bo izvršila organizacija stranke v vsej državi. Jstotako bo demokratska stranka (liberalna) izdelala na ljudstvo svoj poseben volilni proglas, kjer bo orisan tudi njih program. + Klub socijalno demokratičnih poslancev levice v češkoslovaškem parlamentu obstoji iz 18 članov. To so: J. Blažek. G. Borovsky, Edm. Burian, Jos. Haken, Fr. Idouser, T. Koutny, Lad. Kučera, R. Kunst, Anna Mald, R. Nerta, Jar Rouček, J. Ska-lčk, Fr. Skaunicova, Boh. Smeral, L. Sura-nyi, H. Tausik, J. Teska in Fr. Toužil. Predsednik bo J. Teska, podpredsednik J. Skalak in E. Burian, tajnik E. Haken Iti blagajničarka Skaunicova. Za glavno načelo so si postavili levičarji boj za socijalistično republiko. — Klub sociiainih demokratov desnice šteje 56 članov in 3 hospitante. + Neodvisni na Bavarskem. Na Bavar skern vlada v vrstah neodvisnih socijalistov isla kriza kot po drugih dežciah nemške države. Strankarski odbor se je sicer Izrekel proti Moskvi, toda volitve delegatov za kongres v Halli so dale videz, da je večina strankinih pristašev — vsa) na južnem Bavarskem — za prlklopitev k tretji internacionali. Sedaj zagovarja glasilo bavarskih neodvisnikov »Der Kampi«. Taktiko odbora, ki je Izjavil, da odstopi, kakor hitro se kongres izjavi za kompromis, da pa ostane na svojem mestu, dokler se zadeva no uredi, če pride do preloma. + Poslaniška konferenca postaja nervozna. Odločila je, da }o hoče enkrat končati z vprašanjem nemških milic na Vzhodnem Pruskem s tem, da se nemške prošnje za podaljšanje razorožitvenega roka ne bode več upoštevale. V Avstriji se bo moral na vsak način uničiti ruski vojni materijah ki je tam nakopičen še izza časa svetovne vojne. + Zahrbtni poljski vpad v Lltov. Ko so poljske čete v svoji brezmejni bojažell-nosti vdrle v litvansko glavno mesto, so se zgražali ne sanio Litvancl, temveč tudi tamkaj bivajoči inozernci, da se Poljaki ne ravnajo po mirovni pogodbi. Ententni zastopniki so takoimenovanemu osrednjemu vodstvu Litvanske pismeno izrazili svoj najostreišl protest in so izrecno izjavili, da ne bodo ententna zastopstva na Litvanskem priznala nobene druge vlade, kakor v Kov-nu bivajočo ustavno litvansko vlado. Danes se je odposlal poseben vlak v Vilno, da odpelje v Vilni zaostale inozemske misije v Kovno. +'Iz Georgije so se vrnili sceijalistlčni odposlanci Tom Shaw, Mrs. Snouden, Ca-millc Hugmans, Vandcrvelde in Renaudcl. Boljševiki so jih v Batumu zelo neženirano sprejeli z žvižganjem in zasramovanjem n? ulici. Naj bo: pes, ki laja, ne grizel + Letiška ustavotvorna skupščina je dala kabinetu nezaupnico, vsled česar le ietska vlada odstopila. L1 ufol! a p. skl obel n skl SVGt. Snočtsa seja občinskega sveta je bita deloma jako zanimiva. Po naznanilih predsedstva je seja prešla na dnevni red. Sprejme se več prosilcev v občinsko zvezo. — izpolni se več izpraznjenih mest v odsekih. — Tovarnar Reich na Poljanškem nasipu mora napraviti nov betonski kanat v zmislu Svoječasne obveze. — Odobri se dogovor med mestno občino Ljubljansko m Električno zadrugo v Spodnji Šiški gleae javne razsvetljave v Spodnji Šiški. Mestna občina sc zaveže, tla -plača imenovani zadrugi letno 5000 K za 34 žarnic po 25 sveč, Za prižiganje in ugašanje ima skrbeti zadruga Kje in kdaj naj gore žarnice, določa mestna občina. — Popravki deželne vlade načrta mestnega davka na ekvipaže, prenočišča itd. se odobri. Dve pritožbi proti predpisu naklade na alkoholne pijače =« odklonita. — Obč. svetnik dr. Adlešič je umaknil predlog glede davka na tuje voz o. ve in avtomobile. — Glede ustanovitve bolniške btadajne za mestne uastavijenee n uslužbence se sklene, da sprejme načrt pravil v principu kakor jih predlaga organizacija. Ko bodo pravila odobrena, naj občinski svet sklepa, kdaj se blagajna realizira, — Mestni občini se dovoli gradba stanovanjske hiše na Pruiah. — Pot med Vodnl-jcova in Celovško cesto v Spodnji šiški se začasno zapre. — Na električni cestni železnici se zviša voznina na 1 K 60 v (prej, I K 20 v) s pridržkom, da se vsaj 50% tega poviška da delavstvu. Razprave so »e udeležili g Vencajz, s. Tokan in g. dr. Triller. Proračun mestnega užitninsnega zakupa se odobri. — Ravnatelj g. Jeglič se pritožuje o sestavi volilnih imenikov. — o. Franchetti predlaga, da se mestna pekarna opusti, kar ie pa občinski svet * 16g lasov! proti 15 glasom. O tem predmet« se ie razvila debata, v katero le posegel zlasti s. Kocmur. Več pa jutri. Pevski odsek »Svobode« iz Ljubljane, priredi v nedeljo, dne 17. t. m. skupno s pevskim zborom »Frohsinn« v Mariboru pevski koncert v GStzovi dvorani. Mariborske sodruge in sodružice vabimo na obilno udeležbo. Natančnejši spored še ob javimo. Vstopnice se dobe v tajništvu »Svobode«. Dramatični odsek »Svobode« lz Ljubljane vprizori v nedeljo, dne 17. t. m. v Travnovi dvorani na Glincah veselo igro v treh dejanjih »Pereant - možje«. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnice se dobe v prodajalni konzumnega diruštva na Ollncah in V Rožni dolini. Železničarska organizacija. Krajevna skupina v Celju se pridružuje izjavi mariborske skupine. Tudi mi nikakor ne soglašamo z mahinacijo in z delovanjem sedanjo centrale železničarjev. Prillčno bi bilo umestno, da bi se sešli vsi železničarji, oziroma odposlanci posameznih skupin i« bf v slučaju, če ne spremeni tajništvo dosedanje taktike, izvajali primerne korise« kvence, in sicer na ta način, da bi ustanovili eventualno novo organizacijo, ki bi odgovarjala stvarnemu delu stroke železničarjev, ne pa gojila razdvojitev proletarskih železničarskih mas. — S sodružnin* pozdravom skupina Celje. Btev. 286. >.------------- NAPREJ, Dnevna kronika. NAKLONITVE USTAVLJENE, Ministrstvo financ je odredilo z odlokom Dr. Br. 90.068 * dne 9. julija 1920, da je ustaviti izplačilo naklonitev po zakonu z dne 28. marca 1918, drž. zak, št. 119. Ker predvideva nova »Uredba o za-^asai ix>moči invalidom, vdovam iu sirotam«, ki izide v kratkem, državno pomoč (pokojnino, preskrbo) tudi nekaterim ose-am, ki po dosedanjem zakonu niso imele te pravice, naj vložijo pri pristojnem občinskem uradu prošnjo za odmero pokojnine vse one osebe, ki jim bo sedaj ustav-itna naklonitev in so mnenja, da Imajo t'° *^avne preskrbe. Po 1. juniju tzpIa^ane 1'aklonitve bodo odtegnjene Pf i om odmere in izplačevanja novih pre-skrbnin. . Občinski uradi vpošljejo zbrane proš-fje P0verienlštvu za socialno skrb deželne Vtide za Slovenijo (invalidski oddelek) v Ljubljani. Istočasno je sporočilo ministrstvo za finance, da se ukinejo glasom odloka Dr. Br. 69.742 tega ministrstva podpore za družine mobiliziranih in ujetih vojakov po zakonu z dne 27. julija 1917, drž. zakonik St. 313. Družine onih voj. ujetnikov, ki se Se niso vrnili, naj vložijo istotako prošnjo 53 odmero in nakazanje preskrbnine. Naredba o novih dravinjskih dokladah za državne aHIvne in voo-oiene nameščence ter ni-h sirote. J 'e '70s'a v »Službenih Novinah« f v ■; stopi v vcliavo s 1. t. m. l-,sev. °.?v’ v celoti v eni prihodnjih številk »Uradnega lista«. 7. li-iclacilo novih drardnfskih doklad JI T 7e Dfičelo. Istotako ;e finančno ministrstvo elasom »Službenih No-222. uvažuioč sedanie živ-en^ke rar/rnere na nnvo uredilo nstnihing in dnevnice slede novra-a notnih stroškov drž nameščeu-VPV ra ^IJ^ena notovania in rešit-• ‘Udi ta naredba ie veliavna od • oktobra t. 1. dalie in io obiavi »1’radni list«. Generala komisija posrednih davkov Ustavila razpis vsem sodiščem, da se ora pri protokoliranju plačevati posebna Pristoibina za agenturne posle, ker sta to dire različni poslovani! Uradno varanje javnosti. Saraievski »Zvono. piše: Pred dnevi so časopisi pr. nes I vest, da so se vsi naši vjetniki vrnili t ,tallie razen Mnlkov in kaznjencev k Prestali Mi prejemamo ne-fodtiikov Vr5aniU 10 Prit°Žbe r“ - ’ v> ki imajo svoice v Italiji. Neki Pn>atelj nam ie pred dnevi pokazal pismo, svojega brata, v katerem se ta pritožuje nad nevoljo naše vlade in popisuje teror italijanske vojne komande, ki vpliva z vsc-roi sredstvi na vjete Jugoslovane, da naj Pristopijo k Nikitovi milici. Sedaj ali naše oblasti nalašč trpe vse to ali jim je pa v ®teresu< da po Albaniji in Cmi gori do Ustavotvorne skupščine tli in vre. Nekaj w°ra biti res. Obratno ravnateljstvo južne železnice ^sznanja, da se z veljavnostjo od 15. okt. 20 ukine zaračunavanje vozovne stojnl-1'e’ ki ie bila vpeljana dne 7. aprila t. L slej velja normalna stojnina, uvedena z k atkom III. (del L, oddelek B) železniška rife za biago. Stojnina znaša po preteku ■»urnega prostega roka za prvih 24 ur za sak voz in vsako uro 50 par, za vsako •tfaaUnjo uro pa en dinar. — Zopet nova banka. V Zagrebu snu-Kio razne kapitalistične družbe novo banko s kapitalom 20 mllij. kron. Banka bo imela svoj sedež v Zagrehn , »Središnja zadružna banka d T “ Ocena škode. Ministrstvo prosvete le sestavilo komisijo za oceno škode, ki se je storila na zgradbah In spomenikih nacionalne, verske, zgodovinske in umetniške vrednosti Predsednik Masaryk ie Imenoval profesorja na lipskem vseučilišču dr. Matijo Murka za profesorja slovanske In jugoslo-venske književnosti na češkem vseučilišču v Pragi. Včerajšnja predstava »Fausta« se je nenadoma končala v sredini drugega dejanja. Naenkrat se je polotila poslušalstva strašna panika, ker se je razlegal od partera sem klic: »Gori!« — Bilo pa je le posledica še ne potrjene vesti, ki se je razširila ob tej uri, da je Koroška za nas izgubljena m so neki ljudje skušali s to pretvezo prekiniti nadaljevanje predstave, češ, da se ob taki priliki ne spodobi zabavati se. Tudi mi to rečemo, toda stvar bi se dala vendar na bolj dostojen način izvesti, a ne tako, da se je povzročila panika in — škoda! Dobrovoljci gor, dobrovoljci dol (ti so namreč skupaj s študentarijo vse to uprizorili): bila je precejšnja brezobzirnost in pobalinstvo, ki nam ni moglo k ničemur pomagati! Dostojnosti nam treba ob teh žalostnih časih. Bojkot tvrdki Potočnik, krojaški mojster v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6. Ker se je kršii sporazum pogodbe, proglašamo, da nikdo izmed krojaških pomočnikov ne sprejme dela nri omenjeni tvrdki. Delavci, zapomnite si, kako galanten je ta mož Po-tačnik, ki sprejema v delo delavce Nemce, kateri izpodiedajo domačim delavcem kruh. Sicer izpregovorimo o stvari še malo obširneje. — Organizacija oblačilnih delavcev. Sprememba poštnega okoliša ter ukl- njenje nabirainice. S 1. oktobrom t. 1. se ukine poštna nabiralnica Šardinja, ki pripada poštnemu uradu Orlož Istega dne se izloči iz poštnega okraja tega, urada popisne kraje: Sardinja, Ključarovci ln Luno-vec. Kraj Sardinia se pritegne seiskemu do stavnemu okraju poštnega urada Velika Nedelja, ostala dva pa onemu poštnemu uradu Sv. Tomaž pri Ormožu. V vseh se bo dostavljalo vsak pondeljelc, sredo in petek. Uradniška predstava »Anfisa«. Vstopnice za današnjo predstavo (sreda 13. t. m.) se dobe v predprodaji pri dnevni blagajni opernega gledališča in pred predstavo pri blagajni v dramskem gledališču. Včerajšnja vest ie bila napačno stavljena, zato danes popravliamo. Cene pivu. Mestni magistrat ie dovolil za mesto Ljubllano sledeče povišanje cen pivu: 1. pivo v steklenicah a) v gostilnah 5 K 60 y, b) v kavarnah 6 K 60 v z« steklenico; 2. v vrčkih 4 K za vrč */» litra in za elm pa 2 K 60 vin. Griža ie pobrala v vaseh Podreča in Mavče v kranjskem okraju od 10. avgusta do konca septembra 16 oseb, med njimi 5 šolskih otrok. Bolezen je zdaj pojenjala. Godbeniki se iščejo. Godba bitolj-ske divizijske oblasti v Bitolju sprejme večje število godbenikov za razne instrumente. Plača po sposobnosti do 750 dinarjev mesečno, stanovanje in obleka Raz-ven tega se računa tudi na postranske zaslužke. Pojasnila daje do 20. t m. kapelnik Bit. div. Arnold Wlasak, Ljubljana, Hradeckega vas, vila Mira. Hotel Tivoli v Ljubljani se da v najem pogodbeno sedanjemu najemniku gosp. Dolničarju. Dotično pogodbo je včeraj ljubljanski občinski svet odobril. Iščeta se: Ivan Fratnik iz Samstl na Tolminskem, ki ie služil pri tržaškem pešpolku in Urban Krivec Iz Trsta. Naslova imenovanih naj se pošljeta posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani. P© S¥efu. — V Avstrijski republiki duhovniki nič •Kanj ne eskrunjaj* s političnim pogonja-Stvoni hiš božjih kot pri nas. Zlasti bližnje Volitve jam dado dovolj povoda k razoes-•elosti in razbesnelovanju ljudskih in-tinktov. V par krajih se ie pripetilo, da *° Pozvali pridigajoči kaplani množico, naj udeleži krščansko-socijalnih volilnih odov po popoldanskem blagoslovu, - češ, a se bo tam nadaljevala pridiga. Neki ka-®an ie pri pridigi dejal, da prihaja ravno-ar Marijinega Celja, kjer je razsvetljen ^ svetega duha spreobrnil celo kopico ne-®rnih mož, naj se torej tudi prisotne j u^ice* udeležilo popoldanskega shoda, a iim »odpre oči««! Neki drugi dušni Vse r Pa ie slika! strmečemu poslušalstvu Oeld mil^e’ ^ iih Pretrpijo zavržene duSc v dataU" *^or ne vo*' krščanskega kandi-»sto * ^ *ton^a' z gromovitim glasom, Smrten greh! Kdor nc vol! krščan- * kandidata, ne more v mrru umreti!« »reUfc 4?V naravnost vpije po tem, da se Vsi, 1,1 preišče. Zatorej bomo videli Prav*2no 01110 2®‘ prill‘ m' vo',1! za edin0 »tracije g stvar> stvar socijalne demo- ttiogli v 6 nas ves* zapekla hi ne bomo dolžnost 'll!rU llmreti’ ker storimo svojo ^ Po SVojj vestjt Da azl(rltie velikanskih kapniških jam *• razkril,1”' kilometrov od Brna rt v bližini jame »Macodia« več ogromnih kapniških lam, ki se raztezajo na daljavo pol ure v smeri proti jama Ka-tarma. 2e po dosedanjih raziskovanjih je soditi, da razkrite jame prekašajo — toliko po vnanji podobi, kolikor po bogastvu In raznovrstnosti form — vse, kar je dosedaj poznanega na svetu, ne Izvzemši postojnske jame. Zasluga za razkritje novih jam gre znanemu raziskovalcu Krasa drju. Absolonu. — Ljudsko štetje v Češkoslovaški se bo vršilo dne 15. februarja 1921. — Grlgorij Nik. Potanin, slavni ruski potovalec in žurnalist, zvan »sibirski Tolstoj«, je umrl v Tomsku star 68 let. Na poziv ruskega geografičnega Inštituta se je podal na pototanla po Sibiriji, Mongoliji in Kini. Leta 1883 je prehodu kitajski provinciji Gausu ter Orolos In je dosegel celo tibetske planote. Stara ruska vlada ga ni veliko cenila, kajti poslala ga je večkrat v ječo In dvakrat ga ie Izgnala. Svoja potovanja je popisal. Več njegovih del imajo prevedenih Angleži, nekaj Čehi. — Ustanovitev vseučilišča v Stanlsta-vovu. Poljski ministrski svet je sklenil usia-noviti ukrajinsko vseučilišče v Stanislavo-vu. Za pripravljalna dela so določili tri milijone poljskih mark. — Avtomobiluo velepodjetje »Fiaf-socijalizlrano? Rimski listi poročajo, da Je vodstvo največje italijanske avtomobilne družbe »Fiat« prepustilo obrat delavskemu svetu. To vest moramo sprejeti s precej- šnjo rezerviranostjo, če pomislimo, da Je imelo to podjetje v letu 1916. nad 30.000 zaposlenih delavcev, 30,000.000 glavnice in 24,000.000 lir surovin z 11,300.000 lir čistega letnega dobička. Taka »velikodušna* akcija kapitalističnih podjetnikov bi Nla edina v vsej svetovni zgodovini. — Rabindranath Tagore, sloviti indiiski Desni1« se nahaia sedai na Nizozemskem. kier ho imel več Dreda- vani. s katerimi ho širil svote nazore. — Novo odkritje o pasji steklini. Pariški zdravnik dr. Raux je tekom svojega delovanja v Pasterjevem zavodu dognal, da se steklina psa more prenesti ca človeka že deset dni prej, predno se na psu sploh pokažejo znaki stekline. Zato priporoča, da se kontumacijske naredbe po-ostre. — Turški prestolonaslednik Je poizkušal samomor. Iz Carigrada javlja brzo-jav, da se ie hotel turški prestolonaslednik Abdul Medžid zastrupiti. Ko je hotel izpiti strup, mu je služabnica iztrgala stek-leničico iz rok in jo vrgla ob tla. — Historične Izkopanine v Eeip-tu. V bližini velikih eeinčanskih Piramid nri va.si Oizeh so našli nove znamenite zgodovinske predmete. Aneleškj raziskovalec Relsner !e začel preiskovati tam stoječo 20 metrov visokn sfinvo Dosrnal ie. da ima sfingina plava odnrt'no. W lo fe že davno ?akri1 nuščavski pesek Skozi to odnrtino so ra^li vhod v notrafliost sfinee pri čemet so našli svetimo v . slosru bova Mone. V eno od spredniih nosr vodi hodnik in unaio. da naidelo še dragoceno stvari — Vojna v Maroku se nadaljuje. Francoski pehotni in artilerijski oddelki stopijo Sest kilometrov pred Uezanom, glavnim stanom upornikov. — Novo kitarsko državno ooso-iiio. Kitaisko finančno ministrstvo le razpisalo državno oosoiilo 60 mili ionov dolariev. 36 milijonov tesra zneska bo ministrstvo porabilo za nakup novčante »Kitaiske banke« v Pekin-eu ki so v vrednosti z?.lo padle Ra-7en rp?a hn kifaiska vlada razpisala začasno posojilo ene^a mib"ona do-lariev da nakupi riž za ubln^en o lakote. — Sl. ianuariem t. I. ie bil uveden na Kitaiskem dohodninski davek. katerega bo haie kitaiska vlada porabila v kulturne in industrijske svrhe •— Znn'm.iva ‘e’t^ v P r'z>s L. 1903 se ie v Parizu sestala skupina Hudi. ki Kn ustanovili izv »ee V e v no^frivisfične filomfiie«. Imain svnfo ^orradho. in v niel tri x>o'tarte«. oo-svečene družini, domovini in člove-čanstvn V posloniu se nahaiaio kini raznih svetnvnnznanih filozofov Ta sel-ta šteje i^vr tisoč liudi. Kulturni ves nik. Gospa Klavdija Isačenko priredi svoj plesni večer plastičnega baleta dne 18. t. m. v opernem gledališču. Slobodan Jovanovič: Vodji francoske revolucije. Izdala knjigarna Geče Kona v Beigradu. Cena 15 dlnariev. — Te razprave niso zgodovinske nego politične. Cilj pisatelja je, podati portrete štirih tipov revolucijonariev, in sicer Miraboa, Dimurijea, Dantona, Robespiera, ki se več ali manj pojavijo v vsaki revoluciji, a ki so se morebiti v francoski revoluciji pojavili v najpopolnejši in najjasnejši luči. Pisatelj pravi v opomnil: »Skušal sem te revolucionarje karakterizirati kar najbolj mogoče s samimi dejstvi, ker ni bila moja namera pisati njihove biografije, sem se omejil samo na ona dejstva, ki prinašajo luč v razumevanju njihovega karakterja« — Knjiga je pisana v poljudnem slogu in Jo vsem, ki obvladajo cirilico, priporo- čamo. Gospodarstvo. LJubiJ. trg. Sadni trg zelo živahen, kvaliteta sadja je zlasti na kmečkem trgu dobra. Cena se giblie med 1 K 50 v do 3 K 80 v. Cena 3 K 80 v velja z® najlepže blago, po večtfii zimsko sadje, katerega nakup se priporoča. Po stojnicah stopijo z dne 9. t. m. sledeče cene z2 sat^ie v veljavo: Prvovrstna jabolka 4 K za kg, druge vrste 3 krone, tretje vrste 2 kroni; hruške prve vrste 6 K, druge 5 K io tretje vrste 3 K. Cena za luksuzno sadje se določi vsak dan posebej. Katero sadje spada v označb3 luksuzno sadje, določa vedno edino-ie tržno nadzorstvo. ~ Grozdje na trgu po-jenjuje in se letos ni konzumiralo v veliki meri vsled visoke cene. Konzum zelenjave ie vzlic nizki ceni izredno majhen. Cena zelenjavi primerna. Boljše vrste zelenjave na trgu ni. Dobre karfijole so bile redkost. Novi fižol stane 6 kron za kg, primanjkuje ga pa občutno. Solate je na trgu dovolj, a ne gre v promet. Bolj se kupuje repa, korenje, ohrovt in zelje. Kislo zelje stane 3 K kg, kisla repa 2 kroni in sc živahno kupuje. Krompir prihaja pogosto K3 ?rg. Cena se je Stabilizirala na 2 K 20 v do 2 K 30 v pri prodaji na debelo, pri nadrobni prodaji na 2 K 40 v. Povi- * šanje cen krompirju se ne bo pripustilo, j Gobe so postale zelo redke. Pritožbe radi slabe moke pojenjujejo. Ker je uživanje kruha Iz pokvarjene moke skrajno škodljivo posebno za otroke, se občinstvo opozarja, da vsak slučaj nakupa slabe moke brezobzirno naznani na mestno tržno nadzorstvo ter prinese vzorec kruha in moke, da se zamorejo najti ve: zaloge pokvarjene moke. Ime stranke ostane tajno. — Jajca se donašajo v večji množini na trg; cena ie 2 K 30 v do 2 K 40 v. Perutnine je sedaj dovolj. Par dobrih piščancev 60 K. Tudi posamezni purani sc dobe. Divjačine ni. Povpraševanje po njej pa je živo. Ob zadostnem številu divjačine na trgu bi tudi cena isti bila nizka, kar bi ugodno vplivalo na ostali mesni trg. Radi pomanjkanja divjačine so cene primeroma visoke: poljska jerebica od 16 do 20 K, jereb in kljunač 24 K, divja raca 15 K, divji zajec 45 do 60 K, srna 12 do 20 K za kg. Ribji trg v petek je bil slabo založen. Cene za sladkor in ofje neprestano rasejo Sladkor v kockah stane 74 kron, bel v kristalih 64 kron kg. Mnogo skrbi povzroča pomanjkanje petroleja; današnja cena je 26 kron za liter. — Regulacija Bclgrada. V ministrstvu za zgradbo se bo v nekaterih dneh rešilo vprašanje regulacije Belgrada in zgradbe novih državnih poslopij, in sic. vsled predloga Inozemske finančne skupine, ki se zaveže, da bo v petih letih dovršila zgradbo državnih poslopij za ministrstva, sodišfa, muzei ln knjižnico. Zgradbo teh poslopij iu regulacijo Belgrada bi omenjena skupina izvršila na kredit in ta dolg bi se amortiziral v 40 letih. — Izvoz Jugoslovanskega žita v Češkoslovaško. »Jugoslavenski Ekonomista« poroča, da so češki agrarci potom mahinacij preprečili izvoz jugoslovanskega žita v Češkoslovaško. Za izvoženo žito bi Jugoslavija dobila sladkor. Češki industrijalci so pa sedaj sami organizirali delniško družbo za dobavo sladkorja v zameno za žito, s čimer mislijo preprečiti mahinacije agrarcev. Finančni položaj srednje Evrope. Predsednik Ador je naglaial v svojem govoru na sklepni seji finančne konference, da neke evropske države, kakor n. pr Nemčija, Avstrija, Madžarska, Belgija, Bolgarija, Francija, Grčija; Italija in Portugalska ne morejo kriti vojnih stroškov s svojimi dohodki ln da so finance teh držav radi inozemskih in tuzemskih dolgov zelo težavne Skupna vsota inozemskih dolgov teh držav znaša v kurzu dolaria, računano po zadnjem pari-kurzu, 155 milijard prot! 0.17 milijardam dolarjev v letu 1913, — Prisilno posojilo v Bolgariji. Finančni minister ie včeraj v pisarni sobranjski izročil zakonski načrt slede Izdaje prisilnega posojila v znesku dveh milijard levov za delno kritje nezaloženih državnih dolgov. Tekstilna kriza v Roubaisu V Rou-baixu na Francoskem, kjer je razvita stina industrija tekstilnih produktov, vlada v zadnjem času težka gospodarska kriza, vsled česar ie bila večina tovaren prisiljena, da obrate 7apre ali omeji na par dni v tednu. Veliko delavcev je vrženih na cesto. Jeseniške no\ice. Seveda. Vi LuibHančani imate Oo-r£«2?~e še vedno za take Hudi. ki se radi pretenaio. Pa ste presneto v zmoti. Danes Vam pišem. s. urednik, samo zato. da Vam to dokažem. Nismo tako konservativni kakor Vi. liubliančani. Vi ste starokonuneži: mi na Povsod napreduiemo in stare šecre opuščamo tudi pretepanje smo opustili, ker. kad^r iih ie preišnie .vase kdo skupil po ?rbi. ie prišel do spoznania. nrvič da pa >e bolelo m .iriia-vedovalo, kakšna je bila demonstracija v Ljubljani in kako je videl padati bombo, razven tega se je kritiziralo čez zvezo jug. žel., da je ona tista, ki je vse iiokva« rila. b) Na dopis od 4. oktobra 1920: 1. NI res, da bi tržil komu cement in porabljal apno na nepravičen način, ampak res le, da je dospel 1 vagon cementa in 1 vagen apna, katerega sem izročil po nalogu g. dr. Tavčarju, žel. zdrav, v Središču. 2. Ni res, da bi izkoriščal železnico in delal škodo upravi, ampak res je, da nisem nikdar ni napravil ničesar, kar se meni ni predpisalo. Z velespoštovanjem Ivan Yu« ček, progovni mojster juž. žel. v Središču. — Ta popravek sam pove dovolj, zakaj bi še dostavljali kake pripombe? Izdaiatell: Ivan Mlinar. Odarovorni urednik: .lak. Vehovec, Kavarno sva na novo elegantno opremila ter se priporočava za obilen poset. - - Na razpolago električen klavir. - - Z ve'espoštovanjeni Leo in Fani PogacnSM. KAVARNA '.Liomu Metin! satan Sluchly-MaSke Llubijans Židovski Ek 3 • • Bradi trg» Priporočtm veliko izbiro naj-novejžih svilenih klobuka*. fepic iB slamnikev za dsme = resisfFovsna 2&druga s emtieno zsvszo sprejema hr&ViSIlt^ VlCge vsak delavnik od 8. do 13. in jih obrestuje po čistih Charles Princ Lfubljana Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vedno v zalog), 289 Manufaktura Bentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obreetuiejo po dogovoru. Posolila daje svojini zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. = Edini, res delavski denarni zavod. ~ Hilasraii in wm\m sMiiev. Tsfiio ie solioio. 1 iiieifo in u iie!cli. FriponCan se si. oMiFErtva Zaloga s ¥ur]aiki trg 1 Pisarna: Židovske ulica 1»l, Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, antogaraia J Goree Goeposvedska e. 14. PstiiltilU daBfe ZJ t posamezne po 22 K vsaka železniška postaja SEVER S KOMP., if ubijeta. Splošna ključavničarska in 1 mehanična delavnica so je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, Kontrolnih blagajn itd. Fr. Lefcar & L. Tišler Jenkova ulica 9. Manufaktura in zaloga oblek Schwab & Bizjak Dvorni trg 3; Gostilna Debevec Breg it. 20 se priporoča cenj. občinstvu. Izborna pristna vina ter dobra kuhinja po zmernih cenah. Ikrniml na ta zelo nizek i Ljubljana, Cankarjevo nabrežje S priporo!« sledefe tvrdke in podjetja: ¥ Ljubljani: Arhitekt in stavbeno podjetje Viljem Treo Gosposvetska cesta 10. ž‘rniefl „Svetla“ Mestni trg M. 25. Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica 37. Rainoievalno aparate Opalographe In potrebt&ne k inUni dobavi The Rex Co. Selenburgova ni. 7. Špedicija Petreiejska vrče in zaboje kupujemo (zaboj- z dvema vrčema) po K 58- posamezne vri« po K 22*- frenko postaja odpošiljateija. Hrovat A Kemp. Ljubljana. Poleg realke. Selenburgova ulica 4 PJssfnl stroji Beton, ieleiobeton in vodne zgradbe Inž. dr. Miroslav Kasal Millerjeva ulica 7. pri »Zlati lopati ■■a preje Ha Himera hmScSt, Dnsaiska testa it. 20 Mr. Mita Dl. 9 priporota gmeumatike ga s uto in kmesa ter vsake Cankarjevo nabrežje 5. Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Gosposvetska cesta 6. Export ievljev Aleksander Oblat Sv. Petra e St 16. Prodaja in popravila pis. strojev The Rex Co. Selenburgova ulica 7/1 nasproti Krliantke cerkve. ! Proti Griži ! Zdravniško priporočeno 2rno dslmat. vfno vrste gumiievlit predme Elektrotehnični predmeti »Svetla" Mestni trg 25. Cementne cevi, cevi za vodnjake 1 m svetlobe, grobnje oklepe, stebre za vrtne ograje, stopnice iz umetnega kamna i. t. d. nudi po najnižjih cenah. F. Banda & drug Karlovška cesta 8, Ljubljana. Krojaška delavnica Krekov trg St 10 v hiši Impej, električno napeljavo; elektrotehnični materija8 .niMiciib «onah, Fotograf Veličan Bešter Aleksandrova cesta 5. V Mariboru: Nakup in prodaja posestev H. Havlik nasl. J. Simčič Gregorčičeva ulica 6. Oblast, konees. zavod za pokončavanje Tuifii in mrčesa Miroslav Zor Kolodvorska ulica Stev. 39/11. se dobi edino v gostilni Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovic, Opatij Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod .... , -n # | « V • • • • ■ : | M ■ -- | | —==: najugodnejšimi pogoji. -----------------------——— Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu — jl_ |n iuOŽeiHStVIl. SSSEESSSSSSSSS TUk »UtiUlUk« tiskarne« v Ljubljani U, M. Tolstoj. Moški in ženska. (Poslovenil Fran Pogačnik.)' (Dalje.) Govorile:» Ne sme se skupaj spali I* Razume se, da ne. Tudi o tem scrti že premišljaj. Naj vam napišem vse po vrsti, kaj mislim o tem: Najsilneiže čustvo zaljubljenosti, ki sc začenja sprva med nepoznanimi osebami obeb spolov, vodi v zakon, zakon ima takoj za posledico otroka. Nastopi nosečnost, ki povzroči spohso ohlajenje soprogov, ohlajenje, ki bi bilo vidno in ki bi PTekini! spolno občevanje, kakor ga preki- nja pri živali?}, ako bi ljudje spolnega občevanja »e smatrali za dopustno uživanje. To oiilalenje, ki mu sledi skrb za odgojo in preživljanje otroka, traja tako dolgo, da se otrok odstavi in se potem v krepostnem zakonu (v tem se razlikuje človek od Živali) zopet pojavi zaljubljenost med istima soprogoma. Kolikor tudi smo od tega oddaljeni, vendar ni dvoma, da mora tako biti. To pa iz nastopnih razlogov: 1. Spolno občevanje, ako ženska ni sposobna roditi otroke, to }e, ako ninfii mesečnega čiščenja, nima smisla ta je le spolno nživanje in sicer ostudno; sramot- no naslajevanje, kakor ve vsak vesten človek, podobno najgnusnejšim spolnim pregreškom. Človek, ki so temu tidaja, je nerazum-nejši od živali, kajti svoj razum uporablja, da krši zakon razuma. 2. Vsi vedo in vsi se v tem strinjajo, da spolno občevanje človeka slabi in izčrpava, in sicer v njegov! najpristnejšl človeški dejavnosti — v duševni. Zagovorniki sedanjega reda prepovedujejo vzdržnost, toda vzdržnosti ni, ako prestopamo zakone, ki jih je postavil razum, škoda nezmernosti (občevanje izven svobodne dobe je nezmernost) aa moža, ki občuje umerjeno, — pravzaprav težko rabimo to besedo pri takem predmetu — ni tako velika, ako ima le eno ženo; kar pa je za moža vzdržnost, bi bila strašna razuzdanost za ženo, ki se nahaja v dobi nosečnosti ali dojenja. Po mojem mnenju izvira zaostalost In histeričnost žensk večji del iz tega. V tem bi se morala ženska osvoboditi, da bi postala z moškim eno telo, in da bi ne bila, kakor sedaj, služabnica hudiča nego Boga. Ideal }e daljen, a visok. Cernu bi ne stre-meJl po njem. Zdi se mi, da mora biti zakon tak-le: Pod neodoljivhn pritiskom zaljubljenosti se par spolno združi in zaplodi otroka, soproga se ogibata vsega, kar bi moglo Ško- diti rasti in krmljenju deteta, premagujeta vso izkušnjave pohotnosti in živita — ne tako kot sedaj, ko jih vzbujata —■, kakci brat in sestra. Sedaj pa zapeljuje že pokvarjeni mož s svojo propalostjo ženo, jo zastruplja z isto čutnostjo in ji nalaga neiznesno breme, da mora biti hkrati ljubimka, trpinčena mati in bolan, občutljiv, histeričen človek Mož jo ljubi kot priležnico, ignorira kot mater m sovraži radi njene občutljivosti in histeričnosti, ki jih vzgaja sam. Tu leži. se mi zdi, kijtič mnogega trpljenja, skritega po vseh družinah v ogromni množini. Predstavljam si zakon tako, da mož in žena živita kakor brat m sestra; oua mirno zanosi, doji in se pri tem nravstveno izpopolnjuje. Le v dovoljeni?! časih se uda-jata zopet zaijubljenju, ki traja par tednov, potem pa sta zopet umirjena. Zaljubljenost se ml zdi, kakor napetost pare, ki bi razgnala parni stroj, ako bi se ne dvignil rešilni zaklopec. Zaklopec se dvigne le pri silnem pritisku, vendar je vedno skrbno zaprt in naša naloga mora biti, da ga kar najvestueje in najtesneje zapremo ter obtežimo, da se ne odpre. V tem smislu umevam besede: »Kdor se more vzdržati, naj se vzdrži 1« Vsakdo naj se brani ženitve, ako pa se je oženil, naj živi z ženo kakor brat s sestro. Para se zbira m dviga ventile, a mi sami jih ne smemo odpirati, kakor delamo to, ko smatramo spolno občevanje za dovoljeno uživanje. Dovoljeno je le tedaj, kadar se ne moremo vzdržati in kadar izbruhne preko naše volje. Kako pa določiiiso, kdaj se nef moremo vzdržati? Kako mnogo je tak!!) vprašanj in kako nerazrešena se nam dozdevajo, a zopet kako preprosta so, kadar jih rešujemo zase in radi sebe, ne pa za druge in radi drugih! Za druge poznaš le gotovo postopnost. Ako se udaja starec spolnemu občevanju s prostitutko, je strašno odnosno. Ako starec z ženo ljubimkale, je to precej odurno, manj edurno je, ako to dela mladenič s prostitutko. Taka postopnost obstoji za druge, in mi vsi, zlasti nedolžni otroci to mladi ljudje, jo dobro poznamo Za nas same pa obstoji nekaj drugega. Vsakdo Ima zavest (često otemnelo vsled napačnih nazorov), da mora svojo čistost čuvati, željo, ohraniti jo ter žalost m stud, ako jo ie na katerikoli način izgubil. Glas vesti je, ki vedno govori, da je to odurno hi ostudno. Vse je odvisno od vesti in razumevanja. Svet smatra za dobro, uživati ljubezen. To je prav tako, kakor bi smatral za dobro, odpirati zaklopce in izpuščati Iz njih paro. Po Božjem zakonu pa je dobro le, živeti pravo življenje In skrbeti za svoj talent za Boga, to le, ljubiti ljudi, nlih duše, izmed njih pa najbližjega — svojo ženo in ji pomagati pri spoznavanju resnice. Ni pa dobro uničiti ji sposobnost vzprejetja in jo napraviti za predmet svojega naslajevanja. S paro je treba prav: ravnati in delati na to, da ne uhaja v zaklopce. »Na ta način izumre človeški rod!« Najprej pomislimo, da imamo, naj se še toliko branimo spolnega občevanja, rešilne zaklopce, kadar so nam potrebni; tako ni skrbi za otroke, čemu lagati! Mar mislima pri zagovarjanju spolnega občevanja na pomtiožitev človeškega rodu? Mislim pač na svoje užitke. Tako se mora tudi govoriti: Človeški rod izumre? Le človek — žival prejenja. Ali je to zlo? Izumrle so predpotopne živali in izumre tudi človek žival (ako sodimo po pojavih v prostoru in času). Naj izumre! Prav tako malo mi je žal dvonoge živali, kakor ihthiosaurov itd., da le ne izumre pravo življenje, ljubezen med bitji, ki se morejo ljubiti. A to ne bo le ostalo, ako človeški rod Izumre vsled tega, da se ljudje iz ljubezni odreko pohoti, nego se bo še razmnožilo; tako se bo razmnožila tudi ljubezen in bltla, ki jo uživajo, se bodo tako Izpremenila, da jim razploditev človeškega rodu ne bo potrebna. Spolna ljubezen je le zato potTebna, da ne izostane možnost, zaploditi takih ljudi. (Dalje prih.)