Poštnina plačana v gotovini Mariborski Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 148 Maribor, sobota 4. julija 1931 »9UTRA« ®ha)a razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 mesečno. preieTtan v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta 61.13 • Oglasi po tarifu Oglase sprejema ludl oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, PreSernova ulica it. 4 Sporazum v Parizu dosežen ZAHTEVE FRANCIJE POVEČINI SPREJETE. — KREDITNA POMOČ ZA VZHODNO EVROPO. — JAVNOST POZDRAVLJA SPORAZUM. Italija v defenzivi Do nedavna je bila evropska javnost navajena čuti skoro sleherni dan o novih Podvigih in akcijah rimske fašistične di-®*°0iacije, ki je razvijala naravnost mračno delavnost. Vrstile so se konfe-r®nce za konferenco in sklepale so se 2Veze in dalekosežne kombinacije na v«e strani. Ustanovitev bloka premaganih držav pod vodstvom Rima, ki bi odtočno zahteval revizijo stanja, nastalega Po podpisu versailjske mirovne pogodbe, Je bilo samo 2e vprašanje časa. Vrhunec diplomatske aktivnosti je bil podpis trgovinske in prijateljske pogodbe s sov-ietško Rusijo. Treba je bilo samo še odločno udariti in vsa fronta od Berlina Preko Dunaja, Pešte, Sofije, Tirane in Moskve bi marširala pod vodstvom rimske diplomacije proti obstoječemu stanju in za revizijo mirovnih pogodb, 3li z drugo besedo, proti Franciji in njenim zaveznicam. V tem pa se je pojavila v spretno iz-^lanem operacijskem načrtu velika tehtna pogreška. Premalo upoštevanje *esničnih notranjih Tazmer v Italiji in iz-položaj Nemčije, ki lahko sodeluje , dalijo samo v toliko, v kolikor pome-to za njo pritisk na Francijo pri reše-‘^ttju medsebojnih sporov. Nemčija je sicer pozdravila misel bloka revizionističnih držav in oduševljeno pozdravila akcijo Mussolinija za revizijo mirovnih Pogodb, pri tem pa si je ohranila proste roke in se pričela na svojo pest dogovarjati s Parizom. Na drugi strani pa je Neprijetno presenetila Rim tudi z objavo Pogodbe o avstrijsko-nemški carinski Uniji, ki je v bistvu za Italijo še mnogo oolj neprijetna, kakor za Francijo, ker Pomenja prvo zakoličenje meja Velike Nemčije na Brenerju. Od trenutka, ko je Nemčija vljudno a odločno odklonila sodelovanje pri izvedbi velikega ofenzivnega načrta i inske diplomacije, je morala ta preiti v defen-2>vo. Že skoro rešeno vprašanje pomorskega sporazuma med Italijo in Francijo. za katerega se je toliko trudil London, je bilo znova odloženo na boljše Ča-Se- Znjim pa tudi up na kake mejne konture v severno afriških kolonijah. ^Coženo pa je bilo tudi Italiji toliko potrebno veliko inozemsko posojilo, ki bi |a ii nudile Zedinjene države, Anglija in Francija. . Posledica tega pa >3 bila zopet pojava akcija protifašističnih elementov v i^iji, ki spretno izrabljajo za svojo pro-J®2imsko agitacijo veliko gospodarsko ^ i o, bremenečo Italijo bolj kot katero-°li drugo zmagovito državo. V nemali /?eri je uplival ta neuspeh fašistične di-, oniaoije tudi na razpoloženje Vatikana, Je politično predobro izšolan, da bi se Puščal v nepotrebne avanture ter na-*njal tako odločno najbolj pereča vpra-^ nJa razmerja med cerkvijo in državo, bi vedel, da je sedaj za to najugod-Prilika. S tem pa je nastopila v ra-"Imske fašistične diplomacije še neznanka — nesigurnost notranje-'^čnJi razme*- in opasnost kujtvrnega PARIZ, 4. julija. Po včerajšnji odločilni konferenci med zakladnim ministrom Mellonom in francoskim min. predsednikom Lavalom ter ministri Brian-dom in Flandinom, ki je trajala od 21.30 do 0.48 zjijtraj,- je bil dosežen glede izvedbe Hoovrovega načrta načelen spo-:azum. Vest o tem se je vkljub pozni nočni uri bliskoma razširila po celem mestu in so jo povsod simpatično komentirali. Dasi manjka še službeno obvestilo, so vendar v informiranih krogih znane sledeče podrobnosti o amerikansko-fra'coskem sporazumu: Amerika je odobrila stališče Francije, da mora Nemčija nepogojne anuitete položiti pri banki za mednarodna plačila v Nemčiji. Glede povračila teh vsot v obliki posojila je bil dosežen kompromis v tem smislu, da da reparacijska banka to posojilo nemškim državnim železnicam. Tako je ustvarjeno ravnotežje med obemi stališči. Ker ima nemška država večino obligacij drž. železnic, dobi dr- žavna vlada na ta način neposredni kredit, na drugi strani pa je ugodeno : tališču Francije, ki je zahtevala, da se ta denar uporabi za nemško gospodarstvo. Glede zahteve Francije, da se mora da+i južnovzhodno-evropskim državam kreditna pomoč za ureditev državnih financ, je bil storjen sklep, da jim bodo v.t emisijske banke skupno z Federal Reserve Board dale 25 milijonov dolarjev (1 milijardo 400 milijonov dinarjev). Sporazum stopi v veljavo, Čim ga bo amerikanski kongres ratificiral in ga bodo odobrile tudi države upnice. Važna je določba, glasom katere je Francija oproščena vplačila 500 milijonov mark v garancijski fond reparacijske banke za slučaj, da bi Nemčija po poteku enoletnega Hoovrovega moratorija v smislu določb Youngovega načrta prosila na nadaljnji moratorij. Francoska vlada bo danes popoldne v posebni seji sporazum odobrila. Boj z brezposelnimi u Lucfcu VARŠAVA, 4. julija. V Lucku je prišlo do' težkih spopadov med policijo in brezposelnimi delavci. Ko so ti poskušali vdreti v mestno posvetovalnico, jih je policija odrinila. Demonstranti so se umaknili v trgovski del mesta in plenili na debelo. Vmes je moralo končno poseči vojaštvo, ki je moralo tudi streljati. Dve osebi ste bili ubiti, več težko ranjenih. 50 demonstrantov je bilo aretiranih. Schmeling premagal Stribblinga CLEVELAND, 4. julija. V petek zvečer se je vršil tu boj za naslov svetovnega prvaka v boksu težke ka tegorije med dosedanjim prvakom Schmelingom (Nemcem) in Ameri-kancem Stribblingom. Boj je končal v 15 zelo dramatičnih rundah z zmago Schmelinga potom tehničnega knock-auta. Schmeling ostane prvak. SKLICANJE MADŽARSKEGA PARLAMENTA. BUDIMPEŠTA, 4. julija. Guverner liorthy je sklical sejo parlamenta za 18. t. m., svečano sejo za 20. t. m. Parla-itu - bo otvoril kot najstarejši član grof Appony. TURČIJA IN MADŽARSKA UKINETA VIZUME. BUDIMPEŠTA, 4. julija. Vladi Turčije in Madžarske ste sklenili, da ukineta vizume s 1. jan. 1932. BOGASTVO ZEDINJENIH DRŽAV. NEW-YORK, 4. julija. Zlate rezerve USA znašajo danes 4659 milijonov dolarjev, kar predstavlja tri petine zlate zaloge celega sveta. Iz Marenberga. Krajevni odbor Rdečega križa za Ma-renberg in okolico priredi v nedeljo, dne 12. julija ob 3. uri popoldne na šolskem vrtu v Marenbergu veliko tombolo z ljudsko veselico, pri kateri nastopi tudi pevski zbor društva »Jadran« iz Maribora in domače godbeno društvo. Tombola obsega nad 200 krasnih dobitkov, med katerimi je najmodernejši šivalni stroj tipa »Adler«, zaprt v obliki omarice, v vrednosti 5200 Din, moško kolo, plug, seženj bukovih drv, pohištvo, svinja itd. Tombolske karte se dobijo pri vseh občinskih in poštnih uradih, šol. upraviteljstvih in kraj. odboru R. K. v Marenbergu po 2.50 Din komad. Sezite po njih! Podpirajte društvo Rdečega križa, katerega delovanje je zlasti tukaj ob državni meji nujno potrebno! boja, s katerima ni mogoče voditi nobene aktivne zunanje politike. Defenzivno stališče Rima pa ni ostalo prikrito tudi njegovim najtesnejšim prijateljem, kot Madžarom in Bolgarom. To je dokazal sprejem francoskih parlamentarcev v Budimpešti, kjer so jim priredili Madžari kljub temu, da je Francija danes prvoboriteljica za obstoj mirovnih pogodb, tak sprejem, da so ga lahko zavidali italijanski časopisi, ki so otožno ugotovili, da točijo madžarski magnati malo preveč širokogrudno Fran cozom peneči se tokajec. V zadnji volilni borbi je dopuj>tila Bethlenova vlada, ki je sicer nemilo zatirala vsako kritiko svojega dela, opoziciji, da je kritizirala sa-moiJalijanskc orijentacijo madžarske gu nanje politike ter priporočala temeljito remeduro. V koliko je uplivala defenziva rimske diplomacije na potek bolgarskih volitev, je težko reči. Vsekakor pa je gotovo, da ie danes tudi v Bolgariji položaj za mogočo bodočo aktivnejše delovanje italijanske diplomacije dokaj neugodnejši in da se bodo morali sedaj boriti italijanski eksponenti v Bolgariji predvsem za to, da obdrže že osvojene postojanke, kar pa je že tudi pričetek umika. Edina sigurna postojanka, ki še vedno čaka s puško ob nogi na navodila iz Rima, je Albanija, ki pa je pomenila v velikem načrtu fašistične d!" >macije le podrejeno in zgolj strategično važno za-jjvezrJtob Dijaški šahovski klub je dobil od uprave »Treh ribnikov« na terasi lepo urejenega paviljona na razpolago primeren prostor za gojitev kraljevske igre. Klub razpisuje velik turnir, s krasnimi nagradami. Prijave sprejema do 10. t. m. vsak dan od 6. do 8. zvečer, Bogdan Pušenjak pri Treh ribnikih. Prijavnina 10 Din, za člane 5 Din. Klub se upravi »Treh ribnikov« lepo zahvaljuje za ljubeznivo gesto. Letni uspeh na zasebni dekliški meščanski šoli Šolskih sester. Na zavodu je bilo 156 učenk, od katerih jih je izdelalo z odliko 18, s prav dobrim uspehom 69, z dobrim 52, s ponavljalnim izpitom 13, dočim bodo 4 morale ponavljati. Streljanje na leteče golobe priredi jutri popoldne ob pol 16. uri mariborska podružnica Slov. lovskega društva na vojaškem strelišču v Radvanju- Tlakvanje Kopališke ulice. Mestno načelstvo razglaša: V ponde-ljek, dne 6. julija 1931 se prične z nadaljevanjem tlakovanja Kopališke ulice, vsled česar ostane ta ulica med Tatten-bachovo ulico in Aleksandrovo cesto do nadaljnjega zaprta za prevozni promet. Novost na Koroški cesti. Na pročelju gasilskega doma na Koroški cesti 12 so odstranili veliki razsvetljeni transparent z rdečim križem in nadomestili istega s prav svojevrstnim grbom, ki ima v sredi rdeči križ, okrog pa gasilske čelade, lestvice, vrvi in sekire. Sinoči so naši gasilci prav slovesno s pomočjo »Magirusove lestve« ob! prisotnosti številnega občinstva namestili novi transparent na pročelje gasilskega doma. Pobegnila je od doma služkinja Terezija Furlan, uslužbena prt vpokojenem podpolkovniku Vidmarju* Dekle je pustilo doma vse perilo In obleko. Bila je zadnje dni duševno precej razkrojena in ni izključeno, da je ižvp* šila samomor. Onesveščeno dekle sredi travnika. Včeraj popoldne okrog 17. ure je orožniški postajevodja Karol Hirš iz Rač s kolodvora v Slivnici pozval mariborsko reševalno postajo, naj pride po neko: žensko, ki se je po videzu zastrupila* Imenovani je našel na nekem slivniškem travniku povodom svojega obhoda neko približno 19 let staro boljše oblečeno, žensko, ki je bila sicer popolnoma one-sveščena, a je še kazala znake življenja,, Medtem je reševalno moštvo prispelo do slivniškega kolodvora z reševalnim avtom. Ker neznanka ni bila nikomur poznana in ni pri sebi imela nikakih dokumentov, so jo v nezavestnem stanju prepeljali v mariborsko splošno bolnico, kjer do jutra ni prišla do zavesti, vsled česar( se njena identiteta ni dala ugotoviti. Črno pleskano dvokolo je bilo ukradeno iz veže okrožnega so« dišča g. dr. Kieserju Karolu. Kolo je znamke »Puch«, vredno 1500 Din. Pri želodčnih motnjah In težkočah, iz« gubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpehavanju, tesnobi, bolečinah Vi čelu, nagmenju k bluvanju učinite 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Frani Jcsefovo« vodo radi tudi oni, ki imoraio dolgo polegati v postelji ln jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in vseh špecerijskih trgovinah. Stran Z. Mariborski V E C t R N 1 K Jutra VMariboru, dne 4. VU. 1931 Ureditev mariborskega muzeja tu relikvije in spomini admirala Te-getthofa in njegove rodbine. V kratkem bo urejen poseben oddelek, kjer se bodo čuvali spomini na našega velikega in nepozabnega škofa Slomška. Velika dvorana (na desno) vsebuje bogate in zanimive n a r o d o p i s-n e zbirke, kakor narodne nošnje, pohištvo, orodje itd. našega priprostega naroda, nadalje zbirke porcelana, stekla, ur i. dr. — V levi dvorani pa je oddelek za naše domače živalstvo (četveronožci, ptiči, ribe, žuželke). Na novo urejen je tudi 1 a p i d a -r i j. Tu je najdragocenejša umetnina našega muzeja — dovršeni posnetek (v mramorju) kapitolinske Venere (dar rodbine Gbdel-Lannoy). Izvirnik (posnetek knidske Venere velikega grškega kiparja Praksitela) se nahaja v kapitolskem muzeju v Rimu in spada med največje dragocenosti večnega mesta. Umevno je, da je odbor odkazal tej umetnini posebno častno mesto. Boginja ljubezni in lepote stoji povsem zase pod posebnim lokom, tako da očara gledalca že od daleč. V njeni bližini so rimski mozaiki, sarkofagi, nagrobni spomeniki, votivne nlošče z reliefi rimskih božanstev i. dr. Tu so shranjeni tudi ostanki nekdanje mariborske sinago ge, nadalje razni cerkveni kipi, grbi, kamenite kroglje, stare peči itd.: v posebnem oddelku pa številni izdelki ključavničarske in kovaške obrti. Zanimive so tudi verige ladij iz bitke pri Visu. Seveda je nemogoče opisati vse znamenitosti našega muzeja. Potrebno je, da jih bralec vidi in da se pre priča sam o bogastvu in lepoti tega svetišča znanosti in umetnosti. S to ureditvo seveda delo odbora in njegovih požrtvovalnih sotrudni-kov še zdavna ni končano. Potrebna je še podrobna ureditev. Marsikako sliko, marsikak kin bo treba strokovno dopolniti in očistiti. Znamenitejše predmefo bo <■ orimer- nirni nanisi itd. Olavno in najvaztrj še delo pa ic sestava kataloga, ki bo nudil strokovnjaku točni pregled vseh predmetov, ki tih muzej poseduje. S tem je odbor M"zejskeea društva prevzei težko in odgovorno, pa tudi nad vse častno in koristno nalogo. T'o!?nost naše javnosti na je, da pod-nira odbor v tem- strmrdienju z vsemi '-Umri Tako si bo prebivalstvo na-V-ga rn^sta c-omo postavilo snornenik traineiši od brona, Pr. V T Mariborski in dnenni drobiš Najbolj pereča kulturna zadeva našega mesta je že izza desetletij naš muzej. O muzejskem vprašanju so poročali naši listi že mnogokrat in pov-darjali kulturni, nacijonalni in narod-no-gospodarski pomen tega zavoda. Ker pa žal ne moremo pričakovati, da dobi naš lepi in bogati muzej v doglednem času nove primerne prostore, je sklenil odbor na pobudo agilnega prof. Fr. Baša, da uredi vsaj začasno zbirke tako, kakor dopuščajo skrajno omejeni muzejski prostori. To delo se je izvršilo v zadnjih dneh. V prvem delu veže pri vhodu, v prvem stranskem delu hodnika, v prvi sobi na desno in ob stopnicah v prvo nadstropje so razvrščena dela cerkvene umetnosti, predvsem nabožne slike in kipi. Tako nudi ta oddelek lep pregled cerkvenega slikarstva in kiparstva tekom zadnjih stoletij. V drugi desni dvorani sta oddelka za arheologijo in numizmatiko. Arheologični spomeniki so urejeni časovno od najstarejših dob človeškega rodu do spomenikov, ki so jih zapustili v naši domovini naši davni predniki — stari Slovenci. Bogata numizmatična zbirka pa obsega novce starega, srednjega in novega veka. V kratkem se bo uredila tudi zbirka medalij, plaket, od likovanj, pečatov itd., ki pa se mora radi pomanjkanja prostora nastaniti v galeriji slik. V hodniku so dela s t a-rejših mariborskih slikarjev kakor Kdv. Linda, Gabr Hackla, E. Moserja, Hesseja i. dr. v sredini hodnika pa nekateri spomini na sv e t o v n o vojn o. kakor vojaške čelade, plinske maske, uplenje na italijanska zastava itd. V desni dvo rani je bogata in skrbno urejena zbirka r u d n i n in k a m n o v. — V prvem nadstropju ob stopnjišču je zbirka starega orožja. V ostalem delu hodnika pa so razvrščene slike slovenskih umetnikov, n. pr. Tominca, Groharja. Žmitka i. dr., nadalje slike znamenitih mož naših krajev in ljudi, spomini na prejšnje vojne. Tu se je morala razstaviti tudi zbirka pohorskega lesa. Posebna dvorana ie določena u a šemu mestu. Tu so razvrščene slike starega Maribora. ki omogoču-fejo študij razvoja nodravske presto lice prilično tekom 200 let. Tu so tudi škrinje nekdanjih mariborskih ceh'”-Zanimive so slike nekd. mariborski županov častnih občanov, znameniti!’ Mariborčanov itd. Istotako se nagajajo Studijska knj<žn ca u mariboru Nekateri listi so prinesli člančič »Odhod g. Davorina Žunkoviča«, ki zavaa javno mnenje. Resnici na ljubo ugotavlja podpisani Sledeče: 1. G. Žunkovič nikdar ni bil de iure »ravnatelj« »Študijske knjižnice«, ker je to mesto ustvarila mestna občina šele z novim letom 1931. Bil je kot vpokojenec le pogodbeni uradnik in je kot najstareiši uradnik v knjižnici vodil posle, dokler ni občina kreirala 'ravnateljskega mesta. 2. »Organizacija Študijske knjižnice« se ni pričela šele s prihodom g. Žunkoviča 1, 1923. Knjižnico je marveč ustanovilo »Zgodovinsko društvo« že 1. 1903 ter je vsa leta z velikim trudom in požrtvovalnim delom poedinih odbornikov — brez javne dotacije in brez nastavljenega urad nlka — zbiralo knjige in tako marsikaj rešilo, kar bi bilo danes izgubljeno. Clan-kar zaničljivo govori o »kupu knjig od vseh strani nanešenih«, toda brez tega »kupa« bi tudi g. Žunkovič ne imel priložnosti ovekovečiti svoje ime z organizacijo in ustanovitvijo tega »velikega kulturnega zavoda«. G. Žunkovič dobro ve, da se je pred 1923 in pred njegovim prihodom morala knjižnica seliti petkrat zaporedoma. Ko je končno mestna občina mariborska vzela knjižnico veliko- dotacijo, je g. Žunkovič storil le svojo dolžnost, da je po navodilu knjižničnega kuratorija nabavil nova stojala in knjige vložil na njihovo mesto. 3. Organizacija knjižnice še ni ne v glavnem, ne v podrobnem končana in ni to povod za odhod g. Žunkoviča. V Mariboru se kajpada dobe ljudje, ki knjižnice niti videli niso, pa so pod sugestijo osebne reklame in samohvale prepričani, da je g. 2. tisti čudodelec, ki je iz nič ustvaril ta »velik kulturni zavod«. Brez »Zgodovinskega društva« in mestne občine bi si g-Ž. ne bil mogel pridobiti lavorik z organizacijo knjižnice, kakor si jih je po istem članku pridobil na polju slavistike in zgodovine, kar se mu iz srca privošči. Toda zgodovinski resnici na ljubo mora podpisani odločno prosvedovati, da se v svrho osebne reklame in hvale potvarja resnica in zavaja javno mnenje. Franjo Baš, Maribor. Komur je sploh mar za resnico, se naj pouči o nastanku in razvoju »Študijske knjižnice« iz članka njenega ravnatelja g. J. Glaserja v »Časopisu« 1928, str. 191—216 (in v ponatisu). Maribor, 3. julija 1931. Dr. Fr. Kovačič, predsednik »Zg. dr.« in kuratorija »Študijske knjižnice«. Clrll-Metodov kres bodo žgali pri Pohorskem domu. Vabi-dušno pod svoje okrilje in dala potrebno mo prijatelje Pohorja. Odhod dr. Alojzija Klemenčiča. S 1. julijem t. 1. se je preselil s svojo pisarno iz Maribora v Sevnico odvetnik g. dr. Alojzij Klemenčič. Z dr. Klemenčičem zapušča Maribor markantna osebnost, katerega bomo v narodnih krogih zelo težko pogrešali. G. dr. Klemenčič se je priselil v Maribor po prevratu, ter se je ves čas z velikim zanimanjem udeleževal tudi javnega življenja, čeprav ai nikdar silil v ospredje ter iskal častnih ali dobičkanosnih pozicij. Bil je tih, a resen in odločen narodno-kulturen delavec, ki pa je vselej kazal tudi globok so-cijalen čut in bil radi tega izredno priljubljen v širokih slojih, med delavci, železničarji ter med uradništvom, za katerega je zlasti v času stanovanjske zaščite izvojeval marsikatero ostro bitko. Reveži, ki so rabili pravne zaščite, pa niso imeli denarja za pravdanje, so našli pri dr. Klemenčiču vsikdar odprta vrata in srce. V nacijonalnem oziru dr. Klemenčič ni trpel praznih fraz, bil pa je za dosledno in odločno narodno-gospodar-sko politiko in je to svoje prepričanje vsikdar krepko uveljavljal. Dr. Klemenčič je bil dolga leta tudi odbornik »Slovanske čitalnice«, a vneto je podpiral vsako narodno-kulturno delovanje in so-cijalne ustanove, kjer je videl, da se res nesebično in stvarno deluje. — Na sodišču je bil dr. Klemenčič znan kot izvrsten pravnik, sicer včasih oster, a vsikdar stvaren in koncilijanten zastopnik, med kolegi pa kot odkrit in ljubezniv, ter ustrežljiv tovariš. Sevnici, kjer želimo dr. Klemenčiču najboljših uspehov, čestitamo na takšni pridobitvi! Poroka. Dne 1. julija sta se poročila v magda-lenski cerkvi g. Anton Hoste, stavbeni podjetnik iz Radvanja, in gdč. Gizela Do-lajš, hišna posestnica v Mariboru. Bilo srečno! Nov inženir. Kimovec Demeter iz Trsta, sin tukajšnjega odvetnikarja dr. Kimovca, je na tehnični visoki šoli v Gradcu napravil s soglasno prav dobrim uspehom drugi državni izpit iz kemijsko-tehnične stroke in e zapustil visoko šolo kot inženir. Čestitamo! Treznostni kongres v Beogradu. Včeraj je bil v Beogradu slovesno .otvorjen kongres jugoslovenske trezno-stne mladine in treznostne zveze, ki. se ga udeležuje nad 2000 delegatov. Iz Dravske banovine je dospelo 120 dele gatov pod vodstvom profesorja Pavliča iz Celja. Med drugimi slovenskimi de legati so tudi duhovni svetnik Kalan, orofesor.ii Bitenc, Kordina in Tominško-va ter upravnik mariborske kaznilnice Niko Vrabl, ki so bili prav prisrčno spre jeti. Na dnevnem redu kongresa so važ ne orzanizaenske zadeve. Razpisane banovinske službe. Kraljevska banska uprava razpisuje službeno mesto arhivarja za arhiv zgO' dovinskega društva v Mariboru, s prejemki banovinskega uradnika VII. polo čajne skupine strok, katerih zvanja se razporejajo od VIII. položajne skupine V poštev prihajajo samo prosilci s fakultetno izobrazbo — zgodovinske skupine Prošnje je vložiti najkasneje do 25. julija pri banski upravi v Ljubljani. Dalje je razpisano tudi mesto banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine M ibor - okolica, levi breg s sedežem v Mariboru. Povratek jugosiovenskih skavtov skozi Maribor. Na povratku z velikega slovanskega skavtskega jamborčeja v Pragi se po na črtu pripeljejo jugoslovenski skavti domovino preko Dunaja v pondeljek 6 tm. Ura prihoda v Maribor še ni znana Predvidoma bodo ostali tu nekaj ur, po možnosti cel dan. Točno obvestilo bo javnosti še dano. Razprava v tiskovni tožbi Rudolfa Tum peja proti Adolfu Jelenu, uredniku »Ujedinjenega Železničarja«, se bo vršila v Jorek, dne 7. juliia ob pol 9 uri pri okrožnem sodišču v Mariboru na št. 53 in ne v četrtek, dne 9. julija, ka kor so nekateri listi pomotoma poročali Kraj. odbor Rdečega križa v Krčevini priredi dm1 s ob 20. uri v gostilni Kli ček pri »I reli ribnikih« zabavni večer z godbo, plesom, petjem itd. Godbo oskrbi Richterjev kvartet. K včerajšnji notici »Prlek! vkiip sporočamo, da se je vrinil pri de t umu tis karski škrat in da se to štetje vrši 1? julija in ne jutri 5. »Obilič« gostuje v Dravski banovim. Beograjsko akademsko pevsko dru* štvo »Obilič« je odpotovalo na veliko turnejo po Savski in Dravski banovini. ki so spoznali veliko vrednost novega pokreta. V Češkoslovaški je prof. Svoisik, ki vodi češke skavte tudi še sedal, ustanovil prve edinice že 1911. leta. Na teritoriju sedanje Poljske je kar na treh mestih vzklil skavtizem, povsod popolnoma samostojno, ker so bile skupine ločene druga od druge po državnih mejah stare Avstrije, Nemčije in Rusije. Tudi v naši državi segajo početki nazaj pred balkansko vojno, vendar je prišlo do pravega delovanja šele po svetovni vojni. Ruski emigranti, razkropljeni po vsem svetu, so ostali tudi izven domovine zvesti skavtizmu, organizirani so v savezu, ki ima svoj sedež v Chicagu. Tudi v naši državi ste dve edinici. Namen prireditve v Pragi je bil v prvi vrsti spoznanje Slovanov med seboj. Spozna se naj mladina, naj sklepa prijateljstva in naj ohrani nove vezi tudi v naprej v svoji domovini. V drugi vrsti nai bi bil tabor velika manifestacija za skavtsko idejo in prilika, da vsakdo, kdor | se zanima, spozna skavtizem iz prave strani. Jugoslovanskemu savezu se je prvič posrečilo, da pošlje večje število članstva na mednarodno prireditev. Vsa organizacija ie bila poverjena savski župt v Zagrebu, ki je bila tudi popolnoma kos svoji nalogi. Starešinstvo delegacije ie prevzel starešina dunavske žu-pe, dr. Gllgorijevld, taborno vodstvo je bilo poverjeno načelniku beograjske župe Joji-ču in potni maršal Je bil Jenjid, vodja skavtinj Popovičeva. Slovanskega tabora se je udeležilo 250 skavtov in 50 skavtk. Da se je zbralo za naše razmere tako lepo število, gre velika zasluga državnim oblastem. Vsi udeleženci so dobili brezplačen prevoz od kraja bivanja do državne meje in obratno. Razen tega Je država še popolnoma opremila reprezentativno četo. Naš tabor je prav ob obrežju. Šotori so postavljeni v polkrogu, na sredi se dviga visok Jambor, pod njim se nahaja naše taborno ognjišče. Okoli nas taborijo sami Ne-slovanl —- Rumuni, Litvanci, Angleži In Le-tonci. Obiskov je vedno dovolj. Jugoslovani, živeči v Pragi, nas pridno obiskujejo. Včeraj smo imeli v našem taborišču taborno zabavo. Naša pesem sl je hitro osvojila srca vseh navzočih. Zabave se je udeležil tudi naš poslanik dr. Kramer s celotnim po-slanlškim uradništvom. Naša dekleta tabore med Čehinjami in Poljakinjami. * * * Velikanski park Kraljevske Obore ni mogel sprejeti vase vseh skavtov, mnogi so se morali zadovoljiti s prenočišči v šolah. 1300 šotorov tvori ogromno platneno mesto, sredi katerega je »glavni trg« — velikanski sta dijon z 2000 sedeži, in par tisoč stojišči. Na visokih jamborih plapolajo pripori onih držav, ki so se udeležile tabora. Sredi stadl-Jona Je taborno ognjišče, zvečer je razsvetljava z reflektorji. Okoli stadijona se vrste posamezni tabori. Obisk v riboru Je dovoljen od osmih zjutraj do desetih zvečer. Takoj ob vhodu so skavtske trgovine za opremo in literaturo, mlekarna in brezalkoholna gostilna. . Daleč okrog se vidi poljski tabor, ki je tudi najobsežnejši. Značilne so usniene, .če-tverooglatc čepice, ki jih nosijo Poljaki namesto običajnih klobukov. Njihova oprema je prvovrstna. Ukrajinci zbujajo pozornost z lepimi narodnimi nošami. Krasen je nadalje tabor pod-karpatških Rusov. Pri Čehih so Slovaki najbolj zastopani. Sličijo povsem našemu Zagorcu. V narodnih nošah bi jih človek kar zamenjal. — Bele hlače, telovnik, majhen klobuk, ovčarsko palico v roki. Tudi njihov govor nam je razumljiv. Vsi tabori se odlikujejo po izredni snagi in bila bi krivica, ako bi katerikoli tabor hoteli povzdigovati nad druge. Neverjetno, kako hitro so se seznanili skavti med sabo. Zal, da je. danes zadnji dan tabora. Poljaki so povabili celotno jugoslovansko delegacijo na poljski Darodui tabor, ki se vrši od 7. do 15, julija. Povabila, žal, nismo mogli sprejeti. Jutri odpotujemo. Dnevi so nam tekli z- neverjetno hitrostjo, ne moremo verjeti, da smo preživeli že cel teden v taboru. Ločitev bo težka. A vesm udeležencem bo ostal tabor v trajnem spominu in bo vzpodbuda za novo delo. Razborit francoski davkar. V Parizu je napovedal francoski državi vojsko na življenje in smrt davkar Teurenq, ker je bil proti svoji volji prestavljen iz Pariza v predmestje Saint-Maur. Šel je k nekemu notarju ter si dal od njega potrditi, da je bilo na ta dan v njegovi davčni blagajni 805.000 frankov gotovine in za 4.5 milijona frankov dav* čnih znamk. Vseh teh okroglih' pet milijonov je razdelil med svoje prijatelje in pisal sočasno davčni upravi pismo, v katerem naznanja, da državna blagajna ne bo nikoli več videla teh petih milijonov, če ne prekličejo odloka o njegovi premestitvi Na grožnje, da ga bodo a-retirali zaradi poneverbe, je odvrnil, da se procesa ne boji, ker bo imel s tem najlepšo priliko odkriti razne škandale, ki se vrše v davčnem poslovanju. Nenavaden samomor. Pozttanjskemu slovitemu kirurgu dr. Leonu Mačkovskemu se je na letovišču v Zakopanih nenadoma omračil um. V tem razpoloženju si je z veščo operacijo sam odprl prsni koš in in si na to prebodel z operacijskim nožem srce. Bil je na mestu mrtev. Vsekakor je to eden najbolj. svojevrstnih samomorov. Kongres slovanskih pedagogov. V Varšavi je bil slovesno otvorjen pr- vi kongres slovanskih pedagogov. Prisostvujejo mu delegati iz Poljske, Češko Slovaške, Jugoslavije in Bolgarije. Kongres je otvoril prosvetni minister Czer-zwinski z daljšim nagovorom, v katerem je podčrtal potrebo sodelovanja med slovanskimi pedagogi za vzgojo slovanske mladine v slovanskem duhu. Shaw obišče Rusijo. Sloviti angleški pisatelj Bernard Shaw je izjavil pred par dnevi novinarjem, da misli v kratkem posetiti sovjetsko Rusijo. Po povratku bo imel v poletni šoli neodvisne delavske stranke predavanja 0 svojih vtisih na ootavamu qq Ru&ui. v lz 5t. lija u Slou. gor. Na Vidov dan je priredila naša šolska decu nad vse pričakovanje uspelo veselico — a le moralno; gmotno pa ne! Vse je bjlo zunaj v zastavah! Otroci so žareli v pričakovanju, kedaj se bo začelo, da bodo lahko pokazali, kaj so jih gdč. učiteljice in pa učitelji naučili. Napovedan je bil začetek ob 15, uri, a čakati so morali nad pol ure, ker občinstva ni bilo skoro nič!! Ali tli to sramota? Kje so bili tisti, ki ob vsaki priliki predba-civajo učiteljstvu, da nič ne dela!? V nedeljo bi lahko videli, kaj dela izven svojih ur, ki so nekaterim tako na srcu in n. poti. Priti bi mogli pogledat, kako je dgca ubrano pela, svirala in igrala, kakor bi bili na odru zrasli. Namesto, da bi prišli in se sami pri tem razvedrili in otroke, opogumili, gredo raje v vinotoče, kjer jim ni žal za težko prisluženi .denar, a da bi dali male dinarčke za revne, otroke — Bog obvaruj! Drugič, Št. Iljčani, pomagajte, saj gre za Vašo deco, Vaš up! Kliub preplačilom gg.: vlad. svetnika dr. Ipavica 50 Din, kaplana Ravška 12 Din, župnika Vračka 10 Din, pregl. fin. kontr. Kranjca 4 Din in-ge Kranjc 2 Din — katerim se podpisano šolsko upravi-teljstvo na-tem mestu iskreno zahvaljuje, so se krili komaj stroški, ker so bili izdatki posebno za kostume preveliki. Prireditev je otvoril učitelj .Sardoč s pozdravom ter imel nato govor o ideji Vidovega dne. Za tem je nastopil zbor učencev pod vodstvom učitelja Šeška, ki je zapel najprej dve, a nazadnje eno troglasno pesem. Peli so izborno. Medtem sta dve učenki deklamirali. Nazadnje je bila igra »Cveitne vile«, katero sta naštudirali učiteljici ga. Girlinger in gdč. Kožuh. Deca je izvajala plese in igro, kakor bi bila rojena na odru. V odmorih sta igrala klavir učenka V. raz. -Karner in gosli učenec IV. raz. Jelenko. Vsako točko je maloštevilna publika nagradila z burnim aplavzom. Vsem tistim, ki so pomagali in daro-vali ter nas posetili, se v imenu šolarjev zahvaljuje šolsko upraviteljstvo. Naš mladi Sokol priredi v nedeljo 5. julija svoj drugi javni nastop. Že lani so se divili lepemu izvajanju mladih Sokolov in Sokolic. Letos pa se bo pokazalo, da Sokol tu ob severni meji naše mogočne Jugoslavije napreduje, ker nastopili bodo tudi Sokoliči in Sokoličice ter člani na glavnih orodjih. Vse se z mrzlično naglostjo pripravlja, da bo ta dan zopet dan Sokolstva. - Od Št. Il-ja do Soluna, od Triglava pa do Črnega morja, naj bi se ideja Sokolstva razširila med cel narod ter s tem ojačila narodno in .državno zavest, da bodo naši preko Karavank in Nanosa do Soče, hrabro vztrajali in ne omagali pred težko preizkušnjo in pezo jarma, ki'bodo, kakor naši bratje Srbi pod turškim jarmom, dočakali dneva svobode. Bodimo vsi Sokoli oznanjevalci prave sokolske misli in bratstva, kakor sta bila naša blagovestnika sv. Ciril In Metod, katerih praznik bomo obhajali ravno ta dan. Le v tem je njih rešitev! Priznano narodno pevsko dr:.štvo »Jadran« iz Maribora bo zapelo, kakor samo ono zna, svoje krasne pesmi in nas vse tudi s te strini razvedrilo. Iz, Krčevine pa bo igrala godba »Lira«. Vse bo preskrbljeno: za oči in želodec tako, da ne bo nikomur žal, kdor nas bo posetil. Telovadba in prosta zabava bo tik ob kolodvoru. Zveza z vlaki je nrav-ugodna. Zato vsi, ki čutite sokolski, pridite 5. julija v Št, lij, da s tem pripomorete razširiti sokolske ideje tu na meji In da-te pobude za nadaljnje delovanje. Zdrami ._ umi Marlfitfrskt V E C E R N I K JuTra Sokol kraljeoine Jugoslavije "VMarlVor.n, 'dne 4. VIT. 193 T. ■Ib—B—BJMUJ Po 10. župnem zletu Ko imamo za seboj sijajni zlet, se moramo vprašati, kaj je bilo dobro, kaj je bilo slabo. Zapomniti si je treba zlasti pomanjkljivosti, ki smo jih opazili, da jih v bodoče odpravimo. Predno se zmenimo o tem, ugotovimo, da je nekoga (glej zadnjo število »Nedelje« !) zlet spravil v silno nerazpoloženje. Onemogla jeza! Sokolstvo se svoji tradiciji ni odreklo in ima tudi z merodajne strani priznano pravico, da slavi svoje 5-, 10-, 20-, 25-letnice in tako dalje. To v vednost sokolskim edinicam! Vse, kar je bik) na zletu pomanjkljivega, izhaja iz napake, ki je ne bi smelo biti v Sokolstvu. Radi povdarjamo sokolsko točnost. Te v vseh slučajih ni bilo. Do zadovoljivega stanja je še daleč! In sedaj so predstavniki poedinih edinic imeli priliko čutiti na lastni koži, kam vodi netočnost oziroma kakšne posledice rodi. Najhujši nedostatek na zletu je bilo namreč prenočevanje. Toda kako je mogoče iz rokava stresti slamnjače, ako edinica javi za prenočišče 5 ali 6 pripadnikov, privede pa jih 20 ter za nje zahteva prenočišče? Saj je prav, da je bilo število vdeležencev večje; toda od stanovanjskega odseka zahtevati potem ču deže — to je šlo predaleč. Stvar smo sedaj preboleli; bila nam je vsem dobra šola: župni upravi, ki je zahtevala najprej tozadevne prijave do 20. junija, a potem pripustila prijave še do zadnjega trenotka in še potem je število zletnih vdeležencev visoko presegalo prijavo. Prijave naj bodo vsaj približno pravilne; 2 osebi morete spati na 1 slamnjači, ne pa 3 ali 4. V bodoče torej ne računajmo več s hišnimi številkami, ampak bodimo točni v štetju in pošljimo prijave za vse pravočasno! Enake so bile časovne diference ob priliki povorke in pri akademiji, ob priliki povorke manjša, ki se skoro ni opazila, občutljivejša pa pri akademiji. Obzirnost napram občinstvu vobče zahteva, da ni zamud ali pa da so vsaj nez-znatne, ako pa je napovedan posebno odličen gost, kakršnega smo imeli priliko pozdraviti na akademiji, potem se dajo zakasnitve težko zagovarjati. Ako leži delo na ramenih malega Števila ljudi, tedaj je pač treba najti novih sodelavcev ter misliti na njih pravočasno. Tudi to imamo sedaj za seboj ter nam bodi dobra šola! In še eno je treba omeniti pri nedostat kih: velik je bil res napor posameznikov, zlasti oseb na vodilnih mestih. Vendar se je treba paziti, da človek ne izgubi živcev; če odrečejo, utegne to roditi ob nediscipliniranosti, s katere možnostjo je treba računati pri širokih masah, neljube posledice. Morda bi se opomnilo še tudi to, da Izveštajna služba ni funkcijonirala popolnoma točno. Sicer sodi to bolj v resor žurnalistike nego strogo v sokolske posle; toda treba bo v bodoče misliti tud na to, da bodo i žurnalistična poročila povsem točna. Tako je n. pr. bil imeno van br. Belčič, starosta Sok. župe Va raždin, v enem listu Benčič, v drugem je figuriral kot Dr. Milčetič. V nekem listu je celo svlrala glavni zletni dan godba »Drave«, a ne vojaška godba, ki smo jo videli. Taki nedostatki morajo izginiti in tudi Sokolstvo mora s svoje strani dopri nesti potrebno, da takih pomot v bodoče ne bo. V ostalem pa je pokazal zlet že tako razveseljiv vsestranski napredek, da ob njem ti nedostatki skoro izginjajo. Toda miru ne smemo poznati: župni zlet je sicer za nami, pred nami pa je — Praga! Ha tekmah o priliki zleta Sokolske župe v Mariboru je tekmovalo 120 bratov in sester. Po sklepu župnega T. O. sta se udeležila tekme v vsaki kategoriji in oddelku, iz vsakega društva edino dva najboljša tekmovalca oz. tekmovalki. Ker je po predhodnih društvenih oz. okrožnih tekmah vaditeljstvo vsakega društva posvečalo lahko vso svojo pažnjo tem dvojicam, se je razvila na tekmi ostra borba in je bilo nad vse zanimivo slediti medsebojnemu prehitevanju poedin-cev in dvojic v raznih panogah. Po dovršenem delu števcev se je ugotovilo sledeče uspehe posameznikov, ki jih navajamo samo do tretjega mesta: Člani: višji: 1. Arnuš O., Maribor-ma-tica, 2. Ferš L., Studence, 3. Gala G., Maribor m.; srednji: 1. Urbanek J., Maribor m., 2. Polič Z., Maribor m., 3. Kovačič D., Studenci; nižji: 1. Sket B., Sv. Lenart, 2. Antosijevics, Maribor m., 3. Recer, Sv. Lenart. Članice: višji: 1. Gregoretič D., Mari bor m., 2. Smerdu Lj., Maribor m.; nižji 1. Hinterlechner M., Maribor m., 2. Stani J., Ruše; 3. Kralj H., Slov. Gradec. Moški naraščaj: višji: 1. Gala M., Ma ribor m., 2. Ribič A., Ptuj, 3. Šalamun B., Ptuj; nižji: 1. Selinšek M., Maribor m., 2. Godina Alb., Maribor m,, 3. Kral, E., Slov. Gradec. Ženski naraščaj: višji: 1. Sket M., Maribor m., 2. Lukman S., Maribor m.; nižji: 1. Bučar N., Ruše, 2. Grilec A., Ma ribor m., 3. Kovačič A., Maribor m. Dvojice so dosegle nasledna mesta: Člani, višji oddelek: 1. Maribor-matica 103.345, 2. Studenci 98.076. Člani, srednji oddelek: 1. Maribor-matica 106.1296, 2 Studenci 78.6822. Člani, nižji oddelek: 1 Sv. Lenart 94.7201, 2. Ljutomer 81.533, 3. Maribor-matica 80.8486. Moški narašča}, višji oddelek; l. Maribor-matica 87.306, 2. Ptuj 84.794, 3. Murska Sobota 56.238. Moški narašča!, nlži oddelek: 1. Maribor-matica 79226, 2. Slov. Gradec 66.968, 3. Ptuj 65.902. Članice višji oddelek: l. Maribor 67.85 Članice nižji oddelek: 1. Maribor-matica 65.65, 2. Ptuj 63, 3. Ruše 62.25. Ženski naraščaj, višji oddelek; i. Ma-ribor-matica 82.10. Ženski naraščaj, nižji oddelek: 1. Maribor-matica 72.90, 2. Ruše 69.40, 3. Slov. Gradec 67. Razvidno je, da je v tekmi razvil naj-jačjo silo Sokol-matica, kateremu čestitamo k temu nadvse častnemu uspehu njegovili telovadcev in dokazu visoke sposobnosti njegovih vaditeljev. jutri popoldan izlet, naj pohitijo v obmejni Šentilj. Tamošnje Sokolsko društvo ima ob 15. uri svoj II. društveni nastop. Odhod iz Maribora ob 13. uri 28 min., povratek iz Šentilja ob 20. uri 10 minut. — Zdravo! Župna uprava. Sokolsko taborenje v Logarski dolini. Udeleženci odpotujejo v pondeljek z ;utranjim vlakom ob četrt na 6. uro. Mariborski udeleženci naj bodo pol ure pred odhodom vlaka že na kolodvoru, da ure-de zadnje formalnosti. Priključitev udeležencev iz Murske Sobote in Ptuja na Pragerskem. Sokolsko društvo Maribor III, Krčevina-Košaki. Naraščaj in člani(ce) telovadijo ob sredah in petkih ob 18. uri. — Na župnem zletu smo nastopili v častnem številu: 24 člani, 12 članic, 20 moških naraščajnikov, 12 ženskih riaraščajnic in 22 ženske dece, skupaj torej 90. — Jutri se udeleži društvenega telovadnega nastopa v Št. liju v Slov. gor. 20 članov, 10 članic ter 20 naraščajnikov. Odrinemo z vlakom ob 13. uri 28 min. Šport teljska tekma Atletik SK Celje rezerva: SSK Maribor rezerva se vrši ob 16. uri na igrišču ISSK Maribor. Tajnik. Tekmovanje za svetovno prvenstvo v tenisu zaključene. V Wimbledonu so se včeraj zaključile tekme za svetovno prvenstvo v tenisu, 3rvič, odkar se vršijo svetovna teniška prvenstva, se je vršil včeraj finale v grah dam posamezno med dvema nemškima igralkama. Nemška prvakinja Cilly Aussem je svojo nasprotnico Hildo Krah-winkel odpravila s 6:2, 7:5 in postala s tem prvič svetovna prvakinja v tenisu. V disciplini gospodje posamezno je bil proglašen za svetovnega prvaka Sidney Wood. Naslov si je pridobil brez boja, ker njegov nasprotnik Frank Schields, ki si je v predvčerajšnji igri proti Borotri težje poškodoval koleno, ni nastopil za finale. Mednarodni tenis-turnir v Porečah na Vrbskem jezeru. Od 15. do 23. avgusta se vrši v Porečah na Vrbskem jezeru veliki mednarodni tenis-turnir. Sodelovali bodo najboljši igralci Evrope, med njimi tudi Jugoslovana Kukuljevič in Schaffer. V Šentilj! Vabimo Sokole in Sokolstvu naklonjeno občinstvo, ki nameravajo napraviti Šport v nedeljo. Ob 10.30 pri mestnem vodovodu: Cilj kolesarske dirke za prvenstvo Dravske banovine na progi Ljubljana—Ma^ ribor. Ob 16. na igrišču ISSK Maribor: Prijateljska nogometna tekma Atletik SK (Celje) rezerva :ISSK Maribor rezerva. Ob 18. na igrišču ISSK Maribor: Druga semifinalna nogometna tekma za prvenstvo LNP Atletik SK (Celje) :ISSK Maribor. ISSK Maribor :SK Gradjanskl (Zagreb). Drevi ob 18. uri bo imela mariborska športna publika priliko prisostvovati eni najinteresantnejših tekem. Današnje srečanje med ISSK Mariborom in SK Gra-djanskim nam bo pokazalo, na kakšni višini je mariborski nogomet in kakšna razlika je med zagrebškim in mariborskim nogometom. Tekma obeta res užitek prve vrste in je želeti, da se je vsa športna publika polnoštevilno udeleži. Atletik SK Celje :ISSK Maribor. Jutri ob 18. uri se vrši drugia atrakcija. V tekmovanju za prvenstvo LNP'se srečata prvak celjskega okrožja Atletik SK in prvak mariborskega okrožja ISSK Maribor v boju za točke. Prva semifinalna tekma, ki se je vršila pred 14 dne vi v Celju, je, kakor znano, končala s pičlo zmago Atletik SK s 2:1. Mariborčani morajo torej jutri zmagati jiajman, z razliko dveh golov, ako se hočejo plasirati v finale. Z. N. S. (službeno). V soboto, dne 4. t. m. sodi prijateljsko tekmo ISSK Maribor:SK Gradjanski (Za greb) g. dr. P I a n i n š e k. V nedeljo, dne 5. t. m. sodi prijateljsko tekmo Atletik SK rezerva :ISSK Maribor rezerva g, V e s n a v e r. Prvenstveno tekmo »Maribor« :»Atletik« sodi g. C i m p e r-m a n. Poverjenik. Medklubski odbor LNP, službeno. Za nedeljo, dne 5. t. m. ob 16. določena prvenstvena tekma ISSK Maribor mladina:SK Rapid mladina se ne vrši. Novi termin bo določen kasneje. Prija- $h(wti%em fnasarykour besede skautam Ko se je na Vidov dan 15.000 skavtov poklonilo predsedniku CSR Ma-saryku, je na pozdravne nagovore skavtskih voditeljev odgovoril predsednik : Pozdravljam vse skavte v naši republiki in imenom republike. Sprejemam v polnem obsegu Vaš program in program ljudskosti in človečnosti. Človečnost, človeštvo ni abstrakturn. Ni človeštva brez narodov, ni človeštva nad narodi. Človeštvo je živo in bo ostalo živa organizacija vseh narodov in držav. Zato je dejanska ljubezen do svojega naroda garancija za človečnost. Vaša skavtska metoda in Vaše ime Vam povesta, kako treba delati tudi v bodoče. Stremite po tem, da živite v naravi. Narava je priprosta in Vas uči zdrave priprostosti. V naravi se učite biti praktični in pošteni. Angleška beseda »skavt« Vam pove, da ste raztreseni strelci, da ste predstraža in da morate biti pozorni ter zbirati informacije. V starejših časih so stali raztreseni strelci sovražniku nasproti, danes stoji prijatelj proti prijatelju. Toda naloga je ista :■ informirati se, paziti nase in na svojega tovariša. Za Angleže pomeni beseda »skavt« tudi uro. No, in ura je sredstvo in sim bol točnosti. V naši zgodovini poznam celo vrsto mož, ki so v svojem času na svoj način skušali uresniči svoje ideale. Samo na enega Vas spomnim: na vašega narodnega kralja Jurija, ki fa visoko držal ideal večnega miru. Poslavljam se od Vas v nadi, da boste vedno in v vseh okolnostih trdno sledili svojemu programu! I Razumljivo. »Poglej no, kako suh je dirkač Tiraj!« »Nič čudnega, saj ne žre drugega kot kilometre.« ■L tmrnoon V srnci fezuita 148 »Morilec mojega očeta! Veliki profos pariški! On — tukaj! Poleg svoje žrtve — moje mrtve matere!« Lantne pa jo je odvedel še krotke je nazaj. In važno, z neskončno otožnostjo ji je dejal: »Aveta .. ., ta mož je moj oče!« Ona je vztrepetala. Mladi mož pa je nadaljeval: »t *?a’ A.v?*a’ mo| k' Takoj ti razložim . . . Ne, dovolj je za zdaj, da veš strašno resnico . . . ta mož, eden izmed tistih, ki so umorili Štefana Meta ... da, on je moj oče ... Aveta . .. Aveta moja, usmili se ga. Saj ti pravim ... on je najmanj kriv in najstrašnejše kaznovan, zapustila ga je pamet. Moj oče . . . moj ubogi oče je samo še telo brez duše ...« Ko-je slišala te besede, Izgovorjene z bridko bo- lestjo, se je zgodil v dekličinem srcu velik preobrat Ljubezen je izvršila nad njo svoj čudež. Kakor angel usmiljenja je obrnila na nesrečneža tisti pogled odpuščanja, za katerega je prosil Lantnč ... Stopila je k njemu. Brez studa in brez sovraštva ga je prijela za roke. Poljubila ga je na čelo. In dočim se je smehljal veliki profos pariški s svojim nezavednim usmevom, je mrmrala hči Štefana Doleta: »Bodi vam odpuščeno . . . oče moj! . . .« XXV. Lepa Feronka. Vrnimo se zdaj v Fonteblo, v hišo, ki jo je bil Ivan Siromak tako naglo pripravil za Magdaleno Feronovo. Noč se je ravno spuščala na zemljo. Stopimo v sobo v prvem nadstropju. Ta soba je natančni posnetek one, kamor smo povedli bralca v začetku te povesti v malem templju ljubezni pri TuilerijaH. Tapete so iste. Pohištvo — isto kakor tam. Isto ogromno zrcalo se dviga pripravljeno, da začne odsevati sladek prizor ljubezni in strasti —< kakršno je gledalo včasih v hišici pri Tuilerijah . .< ali pa strašen prizor umora, kakršen je bil umor Feronkinega moža. Lepa Feronka je tukaj... Oblekla je svilnat kostum, lahno in valujočo obleko, ki je nekdaj tako ugajala njenemu kraljevskemu ljubimcu. V mračnem zraku se zibljejo isti parfumi kakor tiste dni. V ozadju sobe stoji . . . kakor tam v Parizu, široka postelja, globoka in nizka ... postelja blaznih objemov . .. Poluzleknjena v prostornem naslanjaču upira lepa Feronka izza svojih priprtih trepalnic presunljiv pogled v Ivana Siromaka, ki stoji pred njo in jo gleda z gneynim občudovanjem. Nesrečnež drgeče, kakor da bi ga pretresal mraz. Bolezen, ki ga je udarila, je razjedla njegov otr ganizem .. < ? ivi a r i o o r u, ane 4. vu. iyoi. Mariborski V H C r P N I Ev J,.iYa WJRlB«!l!WJ ,u4UUflB«®*y:a& MMESB31gWBBg —M— C./1 i iilj c« Chicago, ognjišče korupcije Novi župan Chicaga, Čeh Čermak, se le zvest danim obljubam trdno lotil iztrebljanju korupcije, ki menda nikjer ta-«o ne cvete kakor v Chicagu. Prvo njegovo delo je bilo vpostavitev izrednega sodišča z nalogo, da preišče vse korupcijske afere, ki so se dogajale pod prejšnjim županom Big Billom. Preiskave so »dkrile neverjetne škandale, ki presegajo ^sa prejšn a namigavanja. Preiskovalni sodniki domnevajo, da žrtvujejo sijajno 5‘ganizirane chicaške razbojniške tolpe *tno nič uani nego 10,000.000 dolarjev (560,000.000 Din) za pomoč, ki so jim nudili mestni uslužbenci. Tako je sodišče dognalo slučaj, da je policijski kapetan z letno plačo 4000 dolarjev imel v šestih bankah naložene svoje »prihranke« v skupni vrednosti 100.000 dolarjev (pet in pol milijona Din). Posebne komisije so z vso silo na delu, da razkrinkajo take in podobne »marljive« uslužbence. Razlaga sanj. »Veruješ v pomen sanj? Kaj pomeni če sanja poročen mož, da je še samec?« »Skrajno razočaranje, ko se zbudi.« Velecenjene gospo dinge. ali že veste. la dobite nalholjSe kvalitetno mleko v stojnici (»skrbništva Hausampacher pred mestnim magistratom, liter ■ Din S.—. Vse naše dojne krave so pod s ta I n Im r tl ■ ’ v n i * k I m rmd-7,or;tvoml P<» molži mleko zelo ohla-leno! Pri kuhanju se ne kisal I$'A Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična de- tavrr -V 'ustin Oustinčič. Tattenbneho- va 14 šobo m crkoslikaiije, vedno na novejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno »^stnria. X Sami se prepričajte, kako ceneno dobite aktovke, kovčke, torbice, listnice, usnjate kovčke, kov-Čke za potovanje, preobleke, goblin torbice, kovčke za kopanje, necesere itd. v novo otvorjenj torbarski delavnic:, Kopališka ulica 2. Vsa ta dela se izdelujejo v lastni delavnici. Popravila se izvršujejo garantirano dobro, točno in po najnižji ceni. ?e priporoča Karlo Josip, torbar, Maribor, Kopališka ulica 2, Scherbaumov paviljon. 17955 Mala stanovanjska hišica T lepim vrtom in stavbiščem ob glavni cesti poceni na prodaj. Cena 50.000 I Din, za izplačat 35.000 Din. Studenci, Kralja Petra cesta 19. 1916 Ali že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo. da izgleda o kot novi? Hitro popravilo ur, ceneno in točno z I—5letnim famstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske In stoječe ure se pride na dom. XVII Kopalne čevlje od Din 20,— naprej. Eksportna biša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta. Profesor poučuje srednješolce za popravne izpite iz francoščine, latinščine, slovenščine in nemščine. Marijina ulica 25, pritličje. 1932 Družinska hiša z lepim vrtom in visokimi brajdami na prahu prostem kraju radi smrti na prodaj. Maribor, Krpanova ulica 3. 1931 Kopalne hlače od Din 9,— naprej. Eksportna hiša trna«, Maribor, Aleksandrova cesta. 1721 Trgovskega učenca ali učenko z dobro šolsko izobrazbo sprejme K Wesiak, Cankareva ulica 2. 1748 Tapetniškega valenca z dobro šolsko izobrazbo sprejme K. Wesiak. Cankarjeva ulica 2. 1747 Kovčke za potovanje, ročne torbice, aktovke, listnice, denarnica, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove itd. nudi v rajveč.ii izbiri in najnižji ceni. Ivan Kravos, Aleksandrova 13. Maribor. 1856 Inseriraite v ••Veterniku" Naznanjam, da sem radi izgube lokala začasno zaprla trgovino z dežniki in dr. — Zaostala popravila se dobe v Dr. Rosinovi ulici 16. t odličnim spoštovanjem Nila Favai I Nalboliie g ! tamburice S rt Farkaševega in sremskega sistema izdeluje in razpošilja z jamstvom stara tovarna tamburic Stjepan M. GHg Sisak 10, Hrvatska Cenik tamburic polijem na zahtevo brezplačno. IVJSt” Odlikovan s J zlatimi kolajnami. Opravilna številka: E IX 613/31 14 Dražbeni oklic. Dne 7. sept. 1931 dopoldne ob 11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga: k. o. Šomat vi. št. 26 k. o Šomat vi. št. 152 Cenilna vrednost: Din 7.044- 20 Najmanjši ponudek: Din 2.774*— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd IX Okraino sodišče v Marioru odd. IX.. dne 17. iuniia 1931. Zastopniki, ki se bavijo z zavarovanjem, ali pa oni. ki so preje prodajali srečke, naj se takoj javijo. Nudi se jim lahek in dober zaslužek. Ponudbe na poštni predal 4, Maribor. 1921 Lep vrt, primeren za stavbišee v bližini Glavnega trsa. poceni na prodaj. Korent,, Smetanova ulica 48. 1886 Železne vretenaste stopnjice, 4 m visoke, na prodaj. Samostanska 17. 1937 Oddani s 15. julijem čedno, opremljeno sobo z električno razsvetljavo in prostim vhodom v bližini mestnega parka. Naslov se izve v upravi »Večernika«. 1935 Vinotoč Sock, Meljski hrib 4, odprt. Dobra vina po 8 in 10 Din. 1934 Služkinjo, pridno in pošteno, sprejmem. Pihlar, Gosposka ulica 5. 1933 Kopalne čepice od Din 8.— naprej. Eksportna hiša ?Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta. 1719 Vinotoč Sirk, Kamnica. Pristno kamniško vino, liter samo 6—8 Din. 1941 Učenko sprejme šivilja Ana Klippstatter. Loška ulica 5. 1945 Prodajalka - sodeležnica za novo špecijalno trgovino sadežev v Mariboru. Kavcije zmožne imajo prednost. Ponudbe pod »Vegetarija« na »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10. 1944 Opremljeno sobo, separirano,. z električno razsvetljavo, z dvema posteljama, oddam takoj ali s 15. jul. s hrano ali brez in s souporabo kuhinje. Koroška cesta 41, pritličje. 1960 Stanovanje dveh sob in kuhinje, opremljeno s pritiklinami v centru Maribora oddam proti odkupnini. Ugodno za novoporo-čence. Ponudbe pod »Ugodno« na upr. Večernika.__________________________1961 Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da točim v kopališču v Studencih pristno štajersko vino, liter po 9 Din in sveže Tscheligi-jevo pivo, vrček po 3.75 Din. Za obilen obisk se priporoča Katra Stehiik. 1948 Učenca za trgovino mešanega blaga, z 2 do 3 razredi meščanske šole, dobrim spričevalom takoj sprejmem. H. Verstovšek, Maribor, Stritarjeva ulica 17. 1943 Oddam prazno sobo s štedilnikom in s shraiw-bo. Dušanova ulica 12, magdalensko predmestje. ________________________ 1953 Kopalne obleke od Din 45.— naprej. Eksportna hiša »Luna«, Maribor. Aleksandrova cesta. Sobo, kabinet, kuhinjo in pritikline oddam s 1. avg. v najem. Nova hiša, parket in plin. Naslov v upravi._____________________________________1950 Vsi v Bistrico pri Limbušu na kopališče. Lep suh pesek, zdrav zrak in lep kraj. Cenjenemu občinstvu na razpolago vedno dobro in sveže pivo, pol litra Din 5, izborno vino Din 12 do 16, kosilo po Din 10, ocvrti piščanci Din 30, razna mrzla jedila, domači kruh z maslom, vse po najnižji ceni. Kabine za osebo Din 3. Za obilen obisk se priporoča Antonija Gaube. ‘ 1946 Instrukcfje za ponavljalne izpite na realni gimnaziji ali meščanski šoli dajem. Naslov v upravi »Večernika«. 1956 Sobo, prazno s prostorom za kuhati oddam eni ali dvema osebama. Naslov v upr. Večernika. 1954 Mornarske majice od Din 9 naprej. Eksportna hiša »Lu-ftp . Maribor, Aleksandrova cesta. 17 22 Iščem v sredini mesta lokale, obstoječe iz 6 do 7 sob. Ponudbe je poslati na gospodarsko predstavništvo v roke podpredsednika g. Oseta, hotelirja v Mariboru. 1957 Cene so se znižale, zato izkoristite priliko in prepričajte se o solidni izdelavi. Tapetnik Novak, Slovenska 24. 1958 Priporoča se! Na najprometnejšem mestu v Maribo* ru se nahajajoča pisarna z velikimi prostori, prevzema vsakovrstne transakcije: organizacijo, razpošiljanje, podružnico itd. Cenjene ponudbe na poštni predal 4, Maribor. 192? Vinotoč Jerič v Počehovi odprt. Dohod je zelo prijeten tudi skozi grajski gozd. 1926 V JEŠ MARIBOR fre v nedeljo, 5. julija v T. ILJ, ker je zaključek Thalerjevega 193f> vinotoča Vinotoč POSCH. 1963 ROŽPAH pri Mariboru prosi za obilen obisk. Dnevno prima teletina Milimi Din 10*- — 12*-Roza Detliek Maribor, Frankopanova ul. 35 Opravilna številka: E IX 637/31 15 Dražbeni oklic. m*** Dne 7 septemb.1931 ob 10 uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga k. o. Podova vi. št. 503, 161 Cenilna vrednost: Din 66.000'— Najmanjši ponudek: Din 44.000’— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okraino sodišče v Mariboru odd. IX., dne 15. iuniia 1931. PI/ARfell/KC POTREB/ČINE PAPIRNICA L|UD/lf E TI/KARME IIOH/UOU TRC €> Blsrlhm-cVl v F C F R N T IT liitra Tei. 25*80 JAKOB PiRHAWiC» MARIBOR, Gosposka ul. 9 Sreske imoektorje nameščamo proti mesečnemu pavšalu od Din 2400.— In proti proviziji. Nadalje pod-učujemo in zaposlimo v vsakem srezu po eno spretno žensko osebo, radi daljšega poučevanja v strojnem pletenju kot hišno obrt. Ce priložite znamko za odgovor Vam pošljemo obširna navodila. Zadruga jugosl. pletača. Osijek. 1710 Vse poletno blago se vsled velikanske zaloge po nizki ceni proaa v Trgovskem domu, Maribor, Aleksandrova c. 25 Potne košare Ročne kovČeke Ležalne stole Pleteno pohištvo Vrvarske izdelke Motvoz (Spaga) Galanterijo Parfumerijo itd. nudi najugodneje Drago ROSINA Senčniki za vrtove od Din 480.— do Din 700.— v različnih barvah. Naznanjam cenjemu občinstvu, da danes ob priliki prevzema gostilne in turške kavarne Maribor, Grajski trg 1 priredim Paltauf v Krčevini 168 bo v sredo, dne 8. julija 1931. VRTNI KONCERT Ležalni stoli od Din 120.— do Din 160.—. Točila se bodo prvovrstna dalmatinska in štajerska vina. Točna postrežba. K obilni udeležbi vabi Maribor, Vetrinjska 26 Pozori Dobro vino vinotoč Dr, Kokoschinegg, Počehova od glavne ceste Košaki prva cesta levo. Sklopni vozički za sedenje in ležanje od Din 420.— do Din 1500.—. Učenec se sprejme v manufaktumi trgovini Franjo Majer, Maribor Glavni trg 9.______________1959 Sv. Martin pri Vurbergu V nedeljo, dne 5. julija se bo vršila na vrtu gostilne KOSTANJŠEK Zaprti vozički v vseh barvah in cenah. t jj: ''o vS l(T. SOKLIČ) VT. Maribor gjj laitopnilci se sprejmejo s srečolovom. Jedila in dobra kapljica po nizkih cenah. Izredni avtobus bo vozil ob pol 3. in pol 4. uri iz Glavnega trga. 1923 Zahtevajte povsod „Večernik<