■ r:<\ ,/ • ‘ i' ■■ Štev. 21. V Ljubljani, četrtek, 27. januarja 1921. Nttnina pMana * gitovM. Leto L bhaja vsak de* tevnik popoldne CENE PO POŠTI: w celo leto K 144 — « pol leta K 72 — t UPRAVI STANE MESEČNO K10"- Ure-aiitvo In uprounlštM « Kp> pltstievi ulici šte».6 — Telefon uredništva iti«. SO — Taisto« = uprsvuištv« ite*. 328 «=» CENE PO POŠTI: za četrt leta K 36'— za en mesec K 12-— DELAVSKI OST POSAMEZNA ŠTEVILKA 63 VIN. Vladni načrt za feoKflfElo o Italiji. ki m , 24. jan. 1921. Italijanska vlada predloži parlamentu zakon o kontroli delavcev nad tovarnami. Ta *&Uon bo.obsegal 12-točk. ■ 1. Govori o namenu nadzorstva, to je, da klavci spoznajo pogoje, v katerih se obrat da se izvedejo tehnična in moralična ttioralična izboljšanja; da se zagotovi izvršitev postav za delavsko varstvo; da se produkcija izboljša in zviša; da se sploh razmerje med delavcem in delodajalcem čimdalje bolj uredi in ublaži. •2. Delavska kontrola se uvede v železni ® kovinarski industriji, v predilnicah, ke-•BiČni in električni industriji, pri prometu na *ibeui, ladjeplovstvu, stavbinstvu, rudarstvu, trgovinah, hotelih in podobnih obratih. Iz-v*eta so le državna podjetja, obrati z manj ko delavcev, in vsak na novo ustanovljeni obrat za dobo 4 let, 8. Govori o sestavi komisije. Delavci gotove starosti izvolijo na proporcionalni pod-v kontrolno komisijo, obstoječo iz 9 članov. 6 svojih zastopnikov, med ostalimi tremi 1® en član inženir, 1 uradnik in 1 tehnični I delovodja. Delavska lista se postavi od strani tokovnih organizacij. Komisija se obnavlja »saka 3 teta. 4. Vsaka komisija določi /u vsako delav-***<*> svoje delegate v svrho kontrole in po-•^anja na komisijo. " , 5. Oblast kom. obsega: a način dobave *a dobavne cene surovin; b) izdelovalno in prodaja Ino ceno produkcije; c) na upravo; ’) na eksekutivo; d) delavske plače; e) ustroj *aložnega kapitala; f) dobiček; g) način, kake se-morajo izvrševati postave za delavsko J^rstvo in kako se najemajo ih odpušča k) de-*Wci. . 8. Se tiče zastopnikov delodajalcev. Sej ®«Javske kontrolne komisije se smejo udele-r^ati delodajalci po enem, ali kvečjemu po • elanib; ki pazijo na to, da se ne oškodujejo ‘•»eresi delodajalcev. , 7. Tudi delodajalci vsake kategorije ^enujejo svoje zastopstvo iz 9 členov, ki ^.na novo izvoli vsakih 9 let. Iz srede teh naznačita v Členu 6 imenovane delega-Ta komisija se bo v vsakem slučaju podala z delavsko komisijo, da se posamez-obratom naloži izvrševanje obvezno-8Jl> izhajajočih iz tega zakona. , 8. Obe komisiji se morata shajati vsaj s na leto, sicer pa po potrebi pod pred-c‘dstvom zastopnika višjega drž, sveta za lejo. Točke 9, 10 in 11 urejajo vprašanje o jemanju in odpuščanju, delavcev. Usta-®Ve se posebni uradi v ta namen na pari-.etQi podlagi iz zastopnikov industrijalcev J1 delavskih komisij. Ti uradi bodo vodili yidenco o tistih, ki iščejo dela in jih od-po vrsti kakor so se priglasili. Pri E. Buhver: •'osieenjž saneui u Ntspiiiii. *a»t ^eP° topilo korak naprej, ko je . hšalo Atenčev glas — zatem pa je enako . ®nada obstalo, i.i kri ji je zalila vrat, lica “ senca. * Tora j si se povrnil?< je rekla tiho; nato ^ftif ponavliala Shma Pr* se^* : * Glavk se je ltoi.v^®, dete, v Pompejih sem samo šele ne-, lito dni. Moj vrt potrebuje zopet tvoje oskrbe p^..°r Prejšnje čase — jutri ga, se zanesem, zo-°^iščeš. In vedi, v moji hiši naj nobene b. g® r°ke ne spletajo vencev kakor zale ro-Nidije.« se je radostno nasmehijala, ven-ljc-1**. odgovorila; Glavk pa si je pripel vijo-br„’ y' j‘h je izbral, na prsi in st* je veselo ih 2H«rl)no obrnil od množice. u 'STako, tale je nekaka tvoja klijeutinja, °uok,« je rekel Klodij. ^ >Je — ai] ne poje jCp0? pmv j,unjnia Wel Uboga Kužni«! ln vrh teKa, dortia je iz bi,ganske gore — Olimp je zrl dol na zibelko — iz Tesalije je.« >e^elečarovnic.< m' 1*^esnira;'ampak kar se mene tiče, ^ VH^fl ženska čarovnica; in v Pom-pr‘ ye»cri! — ge zdi, kakor da je samo •Mih čaSo ljubezni, tako zal je v >P i Vi!ak obraz brez brade.« oglej jo! Kna najzalših iz celih Pom- tem se uradi ne smejo ozirati ne na politično ne na strokovno pripadnost delavcev, Torej je popolnoma zavarovana koalicijska svoboda. Vendar pa vsako podjetje lahko odkloni delavce, ki so bili obsojeni radi navadnih zločinov, in tiste delavce, ki so bili. o-d podjetnika samega odpuščeni iz disciplinarnih vzrokov. Če nastane glede tega spor med industrijci in delavsko kontrolno komisijo, odloči razsodišče 3 članov, Kar se tiče odpusta, se delavci ne smejo odpustiti iz političnih razlogov ali všled njihove pripadnosti h kaki strokovni organizaciji. Če bi se pokazala nujna potreba, da se zmanjša delo, se mora prej zmanjšati delavni čas na 36 ur na teden. In če to ne bi bio dovoj, se mora uvesti sistem izmenjave. Kadar pa je odpust neobhodno potreben, se morajo ohraniti puri delu najstarejši delavci in oni, ki imajo družino. O sporih odloča tudi tu gori omenjeno razsodišče. 12. člen dovoljuje tudi več kot eno delavsko kontrolno komisijo in delodajalsko komisijo tam, kjer to zahtevajo poseb-okoliščine dotiČne obrti. Stroške za te komisije nosijo delavci in delodajalci, vsak polovico. Ta načrt postave je sicer pomanjkljiv; zlasti ni dovolj jasnih določb, Ha kak način naj se izvedejo sklepi delavskih kontrolnih komisij, če se ne doseže sporazum z delodajalci. Upati pa je, da se zakon izpopolni, ker pride še pred min. svet, potem pa pred parlament, ki se bo imel pečati razun s tem vladnim načrtom tudi s tozadevnim načrtom soc, dem. stranke in načrtom Ljudske stranke. Od strani delodajalcev je sicer pričakovati hudega odpora, ker so se že vršila tozadevna pred^egaja-nja med vlado in delavci na eni, ter vlado in delodajalci na drugi strani, a ni prišlo do sporazuma vsled načelno drugačnega stališča delodajalcev. Če vlada resno hoče, bo parlament gotovo mogel zakon izvesti. Potrebno bi bilo, da bi tudi v naši državi v vladnih krogih zavladalo večje zanimanje za socialno zakonodajo. Žal, da sedanja vlada za vse delavske težnje nima drugega odgovora kakor grožnje. Vendar sc bo moralo delavstvo tudi pri nas vkljub vsemu nasprotovanju od strani krogov, ki stoje za vlado, odločno postaviti v boj, da se tudi pri nas začne izvajati socialna zakonodaja v korist delavnega ljudstva! lis je res zgsgMg iteifotatičitea ? 'SE St So ljudje pri nas in povsod drugod, ki skušajo dokazovati, da je zasebna last nedotakljiva in da je to krščansko naziranje. Boj o tem vprašanju je sprožila v Nemčiji organizacija takozvanega »srednjega stanu«, ki v svojem glasilu »Deutsche Mittel-standsblatter« veli: »Mi v krščanskem srednjem stanu vstrajamo brezpogojno na krščanskem stališču, da je zasebna last nedotakljiva in neprekršljiva,« To je naperjeno proti krščanski delavski organizaciji. Na to odgovarja »Zentralblatt«, glasilo krščanskih strokovnih organizacij sledeče; »Gorenjemu naziranju moramo ugovarjati, da pristaši srednjega stanu »e bodo misili, da imajo v tem vprašanju v krščanskih delavcih svoje zaveznike. Ne spuščamo se tu v vprašanje socializacije. Tudi brez ovinkov priznavamo, da je biatvo Marksovega socializma nezdružljivo s krščanstvom; to je resnica, ki jo je tovariš dr. Bauer prepričevalno dokazal na Essen-skem kongresu. Odločno pa moramo ugovarjati naziranju, češ da krščanstvo v vsakem shičaju prepoveduje vsako poseganje v zasebno1 last. Doslej se še nikomur ni posrečilo, da bi bil tako prepoved iz krščanskega nauka mogel dokazati; krščahstvo tudi v resnici take prepovedi nima. Pač pa veljajo tudi za gospodarsko življenje večna in velika krščanska načela o pravičnosti in ljubezni do bližnjega. Če pravičnost zahteva, je treba poseči po zasebni lastnini posameznega državljana v prid celoti. Naše prizadevanje gre za tem, da krščanske zapovedi postanejo dejanje. Pri tem svojem prizadevanju se smemo pred mejo zasebne lastnine ustaviti le tedaj, če je tako prav in dobro. Povsod pa, kjer je potrebno, moramo zahtevati poseganje v zasebno last ne le vkljub krščanskim načelom, marveč ravno ra d i njih!« Na tem stališču stoji tedaj krščanska delavska organizacija v Nemčiji in drugod. To je tudi stališče krščanskega delp.vstVa Jugoslavije. Blofe avtonomističnih strank. (Iavirno poročilo) Belgrad, 27. januarja. Jugoslovanski klub je začel odločno akcijo, da se osnuje blok strank, ki bo pripravljene sprejeti Protičev avtonomistični načrt proti centralizmu^ V ta blok bi poleg muslimanov in narodnega klu- -be vstopita tudi Jugoslovanski in radikalni klub. V tem slučaju so poslanci Ljudske stran* ke in Narodnega kluba pripravljeni priti t konstituanto in ondi sodelovati pri delu za avtonomijo. V tem slučaju, bi morda prišel v konstituanto tudi Radič. Tako bi bil sestavljen močan , blok proti centralizmu. Bo) za delaosho nadzorstoo. Ne mislimo tu obrtnega nadzorstva, ki ga izvršujejo državni uradi. V mislih nam je zahteva, naj nadzorstvo nad tovarnami preide v roke delavstva. Delavčevo delo je glavni faktor produkcije, a vpoštevano doslej ni bilo. Že o,priHka rudarskega.štraj-ka je to vprašanje prišlo pri nas v resnejši Bretres. Žal, da se je stvar sedaj razblinila, a je temu kriva zelo .veliko komunistična organizacija — to smo ie pevedali. . Na Francosk e m je ondotno delavstvo v tem oziru baš sedaj jasno povedalo svojo zahtevo po delavski kontroli nad tovarnami. Francoski kovinarji so v posebni vlogi na delodajalce izrekli zahtevo, naj se povsod osnujeo delavske komisije, ki bodo nadzirale, če se postave za delavsko varstvo res izvršujejo, ki bodo nadzirale disciplinar j ukrepe proti delavcem, sodelovale pri razdelitvi dela in pri določevanju plač, S tem ukrepom se hoče francosko delavstvo saj deloma zavarovati proti brezposelnosti, ki je tudi tani vedno hujša. Na to delavsko zahtevo so odgovorili francoski delodajalci v posebnem pismu dne 20, t, m. V tem pismu francoski kapi-taMsti sicer govore o ljubezni do delavca, a pravijo, da bi taka delavska komisija po- menila komunistični »sovjet«, da si ne dajo jemati svojih pravic itd. Pravijo, da bo industrija le tedaj cvetela, Če bodo gospodarji ohranili svojo meč in avtoriteto * podjetju. Delavski nadzorovalni organi pa bi sicer imeli vso oblast, a nobene odgovornosti. To bi bila anarhija. Ta izgovor je seveda jalov. Delavske nadzorovalne komisije bi imele fcicer oblast, a tudi odgovornost. Ni pa resnica, da bi edino oni smel biti gospodar v tovarni, ki je vanjo položil svoj denar. V sliko bolj je interesi-ran na tovarni oni, ki je vanjo položil svoje delo, svojt mozeg in ki vanjo vsak dan poDražestna Julija! Saj se vendar sama rekia Leta prikaže zopet na drugem kon.ru /emlje, če se skrije v enem. Jupiter nam ne dovoljuje, da bi kdaj pozabili za več kakor en trenutek, Venera pa, ki je še bolj stroga, nam ne dovoljuje niti trenutnega pozabljenja.^ .»Glavk ni nikdar v zadregi z lepimi besedami.« »Kdo neki bi bil, Če je stvar, ki se nanjo obračajo, teko zala?« »Kmalu te bomo, upam, zopet videli v vili mojega očeta,« je rekln Julija, obrnivši se k Glavku. »Tisti dan, ko te obiščemo, si zaznamujemo z belim kamnom i' je odgovoril igrač. Julija je povesila pajčolan, pa"1 polagoma, tako da je njeni poslednji pogled počival na Atencu z narejeno boječnostjo iu pravo drznostjo. Pogled je izražal prisrčnost in očitanje. Prijatelja *ta edšla dalje. »Julija je vsekakor zala,« je rekel Glavk. >Lani bi bil ti povedal to toplejše.« >Resnica !v omamljen sem bil ob prvem pogledu in sem imel za pravi dragulj, kar je bil le umeten posnetek.« »In,« je odvrnil Klodij, »vse Ženske so si v srcu enake. Srečen oni, ki vzame ženo ‘ z lepim obrazom in veliko doto. Kaj si more več poželeti? Glavk je vzdihnil. Bila sta sedaj v ulici, kjer ni bilo toliko ljudi kakor drugodi in kjer sta na njenem koncu uzrla ono širno, nad vse krasno morje, ki je na onem prekrasnem obrežju po vsej priliki odvrglo svoje grozote — tako rahle so prijetne sape, ki plavajo krog njegovega nedrija, tako žareče in tako mnogolične barve, ki jih privzemlje iz rožastih oblakov, tako blagodišeči so vonji, ki jih razširjajo sapice s kopnega nad njegovimi globinami, lzlahka bi človek verjel, da je iz takega morja vstala Anadijomena, da prevzame vladarstvo nad zemljo.« ’ < >6e vedno je zgodaj za kopelj,« je dejal Grk, ki je bil človek vsakojakih pesniških nagibov; pojdiva iz obljudenega mesta pogledat morje, dokler se se poldan smehlja po njegovih valovčkih.« »Iz srca rad,«, je rekel Klodij, i zaliv je veduo najživahnejši del mesta.« Pompejsko mesto je Jhla podoba civilizacije one dobe v malem. V ozkih mejah njegovega ozidja je bilo vse, kar je razkošje nudilo moči. V njegovih majhnih — a sijajnih prodajalnah, v njegovih mičkenih palačah, njegovih kopeljih, forumu, gledišču, cirkusu — v odločnosti, a vendar pokvarjenosti, v oli- kanosti in vendar grehoti njegocega prebivalstva si videl sliko celega cesarstva. Bilo je igrača, prava izložba, kjer j'e po vsej priliki bogovom dopadlo, da, so v njej imeli sliko velikega pozemskega cesarstva, ki so jo pozneje prikrili času, da jo izr oče občudovanju potomcev — nauk pravila, da pdd solneem ni nič novega. V lesketajočem zalivu so bile zbrane trgovske ladije in pozlačene zabavne galeje bogatih meščanov. Ribiški čolni so urno švigali semintja, v daljavi pa si videl vitke jambore vojnega brodovja pod poveljstvom Pli-nija. Na obali je sedel Sicilijanec, ki je s strastnimi gestami in voljnmi potezami pri* povedoval gruči ribičev in kmetov čudno zgodbo o ponesrečenh mornarjih in prijaznih delfinih — prav tako, kakor ga je v moderni okolici lahko slišati tudi dandanes na napolj-skem pomolu. Grk je peljal svojega tovariša od množice ter ae obriiil proti samotnemu delu obale; tamkaj sta prijatelja sedla na majhno kleč, ki se je dvigala iznad gladkega proda, ter vživala • nasladno hladečo sapico, ki je plesala nad vodami in vzbujala godbo » svojimi nevidnimi nogami. Klodij si je senčil oči pred pripekajočim solneem ter preračunaval dobiček minulega tedna, Grk pa se je naslanjal na roko, ne da bi se branil pred onim solneem — božanstvenim varuhem njegovega naroda — čegar kipeči bij poezije, radost in ljubezen so mu polnile žile, ter je zrl po prostrani gladini in morebiti zavidal vsaki veter, ki je obračal svoja krila proti grškemu obrežju. (Dalje.) St. uti 2. »Novi čas«, dne 27. januarja 1921. Štev. 21. alne boje, ki pretresajo to deželo. V N e m č i j i. tej. klasični deželi socialnih postav, že ipiajo neke vrste delavsko nadzorstvo v obratnih svetih. Ravno včeraj nam došla številka krščanskih strokovnih organizacij v. Nemčiji prinaša predlog predsednika strokovnega društva krščanskih rudarjev posl, Imbuscha, o preddelih za socializacijo rudnikov. V bistvu gre njegov predlog za tem, naj se zemlja, na kateri so rudniki, takoj socializira, rudniki pa dajo v najem dosedanjim lastnikom. K tem pa je treba s pomočjo malih akcij pritegniti vse delavstvo. Dobiček naj se omeji, del dobička naj dobi dosedanji podjetnik, del delavstvo, del pa naj se porabi za splošno socialne namene. Postava o obratnih svetih naj se izpopolni. Določbe v korist delavcev naj se poostre, in naj zadene vsa strogost zakona one delodajalce, ki se ne bi hoteli po njih ravnati. Tu imamo sliko iz treh. držav. Pri nas o vsem tem še ni govora. Nekatere organizacije pitajo delavstvo z radikalnimi {razami (komunisti), nekatere pa vlečejo špa-go kapitalizmu (n. pr. demokrati). Naše delavstvo pa potrebuje več pozitivnega dela. Krščansko delavst. o se bori tudi v tem vprašanju v prvih vrstah, brez radikalnih fraz, a tudi brez strahu) Švicarski socialisti zoper komuniste. LDU Bern, 26. jan. (ŠBA) Končnove-ijavni rezultat glasovanja švicarske socialdemokratske stranke glede pristopa k tretji internacionali izkdfuje 16.601 'glas več kot polovico zoper pristop. 20 bimrsni kaukissuci se ožamejo iz prometa. • LDU Belgrad, 26. jan. (ZNU) Na podlagi sklepa svojega glavnega odbora od 3. januarja t. L, št. 3626, in z odobrenjem ministrstva za trgovino in industrijo od 17; januarja t. t, it. 140, objavlja Narodna banka v »Službenih hovinah«, da vzame tz prometa novčanice državne izdaje po 20 dinarjev ozir. 80 K in sicer radi tega, ker krožijo taki , falzifikati omenjenih novča-nic, da se samo pri posebni pozornosti morejo razlikovati od pravih novčanic istega tipa. Pri izmenjavi teh novčanic se bo prejela polna vrednost v drugih novčanicah. Izmenjava teh novčanic ae vrši pri osrednji Narodni banki v Belgradu vštevši do 3ff: aprila t. L, pri podružnicah Narodne banke pa samo do vštetega 28. februarja 1.1. S početkom 1. maja t. 1. izgube ocenjene novčanice vsako vrednost in se od tega Časa ne bodo več izmenjavalo, Jolitični dogodki. Ati je ret.?! Od naših fantov v Srbiji smo dobil vesti, da jim je prepovedano brati in naročati naše slovenske Časopise. Pa ne samo tol Dogodili so se celo slučaji, da so bili fantje radi tega celo tepeni! Slovenski poslanci, zasledujte to zadevo z vso skrbjo in poskrbite, da 9« ta neČHvenosl takoj odpravil (Dnevni dogodki. -t- Pomočnik finančnega delegata v Ljubljani, g. Peter Milojkovič, je 22. t. m. nastopil službo. Srbska kontrola nad našimi financami je s tem popolna! — Italija prepovedala jugoslovanske liste. Italijanska vlada je za vse zasedeno ozemlje prepovedala jugoslovanske liste. — Razpis dveh mariborskih tra ik, V Mariboru sta razpisani,trafiki na Okrajni cesti št. 9 in Obrežni cesti št, 1. Prošnje je vložiti do 15. februarja; za kavcijo s? zahteva 1400 K. —- Pravoslavna cerkvena občina se ustanovi v Mariboru in zgradi svojo cerkev. ’ — Zidanje uradniških domov v Belgradu. Belgrajsko društvo za zgradbo juradnjških domov se je te dni konstituiralo ter je bil za predsednika izvoljen prof. Milan Kostič. B$l-grajska občina je društvu že nakazala potrebna stavbiŠČa, in sicer pod novim socialističnim domom do Karagjorgjevičevega spomenika. Pravosodni minister je dovolil, da bo društvo dobivalo opeko iz kaznilniške opekarne v Srednji Mitroviči. — Ogromen dar Rdečemu krilu. Ženevski Rdeči križ je prejel, iz Japonske zapuščino japonske cesarice Soken v znesku 407,262 švicarskih frankov ali nad dve mili. jardi našega denarja. Obresti se morajo po volj) darovateljice rabiti za socialno delo, za pobijanje tuberkuloze in drugih kužnih bolezni in za pomoč ob velikih narodnih ne-srečah. MM******««**««*)* Šsrife „MI!1II £HS“ Xjubljanskl dogodki. ’ . ** lj Umrla je 25. t. m. mati našega tovariša stavca Antona Žitnika, goajpa Frančiška Žitnik. N. v m. p.! Tovarišu Žitniku naše iskreno sožalje! lj Strah zaradi 20 dinarskih bankovcev. Razglas o ponaredbah 20 dinarskih bankovcev in odtegnitvi tega denarja iz prometa, je povzročil med občinstvom pravo paniko. Pred podružnico »Narodne banke«, ki izmenjava bankovce, je bil včeraj tak naval, da so morali za vzdrževanje reda poklicati policijo. Tekom dne se je razburjenje poleglo, ker izplačuje banka za pristne bankovce polno vsoto. Včeraj je banka izmenjala bankovce 500 strankam, ki so prinesle vsega približno 25.000 komadov. Od teh je bilo le 27 ponarejenih. Ponarejene bankovce banka pridrži in izda,zanje samo potrdilo. i lj Podelitev lekarniške, koncesije. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro je podelil mag. pham, dr. Gabrielu Piccoliju koncesijo za obratovanje javne lekarne »pri angelu« v Ljubljani, Wilsonova cesta, doslej last njegovega očeta, mag. pharm. Gabriela Piccolija, ki je svojo koncesijo odložil. ’ - • lj Sej> krajevnega odbora SLS za šolski okraj bo dne 38, januarja ob 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, III, nadstropje. Seja je zelo važna, zato prosimo vse odbornike, da se je gotovo udeleže. — Predsednik. Jtaša društva. : d Druitvo sv. Jožefa v Tržiču ima v soboto 29. januarja v Domu redni občni zhor. Dnevni red: poročilo načelstva, tajnika, blagajnika, knjižničarja: poročila ženskega odseka, orlovskega in oriiSkega, Volitev odbora. Slučajnosti. — Dramatični odsek igra v nedeljo ob navadni uri igro »Lumpactj Vagabund«; d Prevalje. Slov. kat, izobraž. druitvo v Prevaljah prirčdi na Svečnico popoldne v svojih prostorih pri »Steklu« na fari krasno igro: »Požigal-čeva hči« vrpetih dejanjih. Vsi člani društva kakor skupine Strokovne zveze prijazno vabljeni. — Odbor. d Brez plesa so prireditve naših organizacij, a nudijo kljub temu vsem obiskovalcem najprijetnejšo zabavo. Da je to resnica, se boste prepričali na telovadnem večeru Šentjakobskega Orla in or-liškega krožka v Unionu v nedeljo, dne 30. t. m. Zato v nedeljo vsi v Union na prireditev. Iz organizacif. \ Jssgssluo. Strok. Zvezo. Prevalje, Skupina JSZ. se je razgibala. Polagoma leze pravi duh vanjo, tako da smo prepričani, da bo zbrala okoli sebe vSe delavstvo v boju za delavske pravice, v boju proti današnjemu krivičnemu družabnemu redu. Dne 26. dec, se je vršil razmeroma jako dobro obiskovan shod, na katerem je podal zastopnik Jugoslovj strokovne .zveze iz Ljubljane program našega krščanskega pokreta. Naš boj je boj za pravico; ne gre pa v znamenju nasilja, gre v znamenju ljubezni. In v ljubezni nam je dolžnost, da poiščemo -vse blodeče, ki danes še tavajo v nasprotnih socialističnih iri komunističnih organizacijah — ne z napadalnim, duhom, z ljubeznijo, jih bomo, osvpjilbiu zbrali ,vse. v svojo organizacijo. —r Na novega leta dan se. je vršila dobro usjjela božičnica, od katere čistega dobička je skupina prispevala v sklad JSZ. in ža §tavkujoč.e rudarja, čast zavednosti! —^ Za »Novi Čas« se je razpredla živahna agitacija. NaŠ delavski list mora priti v vsako delavsko družino in v vsako bajto in vsakemu delavnemu človeku, v roke. Naročnina 12 K na mesec je tako nizko postavljena, da jo vsak premore; če pa je eden sam1 ne premore, pa se naj združijo trije ali, štirje m ga skupno naročijo. Tržič. V nedeljo doc 30. t, m. ob 3. uri popoldne se vrši v »Našem domu« shod delavske zveze, na katerega se vabi vse delavstvo. Po shodu se vrši redni občni zbor JSZ in DZ. Tovariši in tovarišice, pokažite, da se zavedate svojega stanu ip se ga udeležite polnoštevilno. Na Vas je ležeče, če hočete, da dosežemo cilj in pridemo iž današnjih razmer, ki postajajo od dne dto 3ne neznosnejše. Govornik pride jz Ljubljane, Na svidenje! Rale. Občni zbor naše skupne se vrši v nedeljo A iebrtiarja ob 9. uti. Dnevni red: Poročilo o delovanju skupine. Letno poročilo o delovanju konsupinega društva. Agl—clja za naš delavski list »Novi češ«. » Kamnagorica. V nedeljo dne 30. jan. se vrši ob'10. uri dopoldne občni zbor skupine. Celje. Podpisana skupina JSZ v Celju se tem potom' prav iskreno zahvaljuje č£. gg. dušnim pastirjem v Dobrni pri Celju za njihovo požrtvovalno delo irt predpriprave za ustanovitev skupine JSZ v Dobrni. Novo skupino pa iz srca pozdravljamo in ji želimo mnogo uspehov v boju za krščansko .delavsko organizacijo. Krščansko-socialni pozdravi . — Odbor. Tržič, V ponedeljek je predaval v Domu gosp. svčtnik Potokar o prostozidarstvu in njegovih tem. nih ciljih. Prihodnji ponedeljek predava g. učitelj Vider. Jugoslovanska strokovna skupina Tržič je imela zadnjo nedeljo predpustno veselico v gostilni pri Pelarju. Obisk izredno, velik. Vsi prostori so bjli prenapolnjeni. Najbolj je z uspehom zadovoljen društveni blagajnik. —- V. nedeljo je občni zbor skupine. K temu so vabljeni vsi člani in članice. Komna gorica. Skupina JSZ v Kamni gorici ima v nedeljo dne 30. januarja 1921 ob 10. uri dopoldne občni zbor v društvenih prostorih, člani, udeležite se občnega zbora polnoštevilno! -*• Odbor. Maribor, Dne 16. t. m. popoldne ob S. uri se je vršil občni zbor tukainje skupine JSZ ob obilni udeležbi. Po poročilu odbora, iz katerega je bilo posneti, da je skupina dobro delovala in napredovala, je govoril okrožni tajnik tov, Stabej o nalogah naše organizacije v bodočem poslovnem lplu, nakar se je izvolil nov odbor, ki se je sledeče kpnsutuiral: Predsednik: J. Bogovič, podpredsednik F. Veronik, blagajnik, J. Gajšek, tajnik A. Kre-■pek, odborlkf: F, Žnuderl, A. Žiček in J. Ekart. Pregledovalca računov: M. Medvešček In J. Augu-štin. Glavnim zaupnikom: A. Vodušek, F. Ver, J. Šerbala,, J. Senekovič, L, Čolnik in Z, Rozman. Žstsznlčar. Občni zbor Prometne zveze se vrši na Svečnico 2. februarja 1921 ob pol 10, uri zjutraj v spodnjih prostorih konsumnega društva, Kongresni trg št. 2. Poročilo predsednika. II. Volitev novega odbora. Raznoterosti. Prosi se zanesljive udeležb® tudi od zupaj. Odbor. Maribor. Shod Prometne zveze se vrši v po-' nedeljek dne 31. t. m. ob'pol 8, uri zvečer v prostorih JSZ v Splavarski ulico. Poroča zastopnik iz Ljubljane. . Delaustoo papirnic. Dev. Mar. v Polja. Občni zbor skupine v Vevčah se je vršil preteklo nedeljo ob 4. uri popoldne. Zastopnik centralnega tajništva JSZ je podal smernice za delo v bodočem poslovnem letu. Poročila odbornikov so pokazala, da je skupina v preteklem letu svoje število podvojila. Zavest ined ’ člani se je zelo dvignila in trdno pričakujemo, dji bo v kratkem vse vevško delavstvo uvidelo, da sploh ni druge zdrave, odkrite in uspešne organizacije kot Jugoslovanska strokovna zveza. ■■ V* priznanje'* delavnosti in požrtvovalnosti je bil vnovič izvoljen za predsednika Anton Lajovic," za podpredsednika Jak. J£uliavica, za blagajnika Jak. Zajc, za njegovega namestnika Karl Pintar, za tajnika Frape Kukavica,, za njegovega namestnika Franc Grad; za odbornike pa so-bili izvoljeni: Lojze Brinovec, Polona Pangevšič in Lojza Ocvirk. Navzoči so obljubili, da bpmo z vsejlnif.močmi delali na tri, da Jbo vsak član naročen na naš dnevnik »Novi. čas*. , Tobačni delauec. Tobačni vpokojenci imamo dne 10. februarja ob 2, uri popoldne svoj redni občni zbor, kateri se vrši v Ljudskem domu mala dvorana)/Vsi Stani in članice se varijo, da se ga polnoštevilno udeležite. Vse e odvisno od Vas samih, zato ne zanemar-ajte svoje dolžnosti in naj de vsak odzove vabilu. — Odbor., Trgoushi In zasebni nastavljene!. Stoja Zveze trgovskih uastavtjeacev in privatnih nameščencev se vrši v četrtek dne 27. t. m. ob pol 8. uri v pisarniških prostorih JSZ, Stari frg št .2, I. nadstropje. — Ker je dnevni red vele-važen in navzočnost vseh odbornikov obvezna, : prosimo 'točne udeležbe. — Predsednik. Kaoinar. Jesenice. Zanimanje za našo organizacijo raste od dne do dne. To nam potrjujejo dejstva, da vedno več članov nasprotne organizacije prihaja pod okrilje Jugoslovanske* strokovne zveze. Krščanska misel zmaguje, akoprav napenjajo nasprotniki vse sile in pa mori, da bi jo zatrli. Rudar. Dobrna pri Celju. V nedeljo dne 23. t. m. se je vršil pri nas ustanovni shod in občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze, katerega se je udeležilo ogromno število delavstva vseh strok. Ustanovili smo takoj rudarsko zvezo in skupino strokovne zveze, V imenu rudarske zveze je govoril in navdušil navzoče rudarje tovariš Keše iz Trbovelj. V imenu Strokovne zveze pa tovariš Blaž Koren iz Celja. Pozivamo vse delavce, naj se trdno oklenejo naše krščanske delavske armade, ki je prvobo-riteljica delavskih pravic in koristi, Vpokojenci Trboveljske premogokopne dražbe! Kskor čujemo, se pri sedajnem povišanju pokojnine ne bode oziralo na dotične, ki so tako srečni, da se imenujejo hišne gospodarje ali pa ki izvršu-jejo kakršnokoli malenkostno delo. Proti temu najodločneje protestiramo in zahtevamo, da, se pri pokojnini nihče ne zapostavlja, kajti tudi pri plačevanju prispevkov v provizijsko blagajno se ni delala nikaka izjema. Naše mnenje je, da pokojnino prejemamo le za delo nesposobni rudarji in ako kot taki delamo dnino v rudniku ali drug posel, verjemite, da ne iz pohlepa po zaslužku, ampak skrb za obstoj nas tira že itak izčrpane telesnih moči nazaj v delo. Zatorej smo misli in z nami javnost, da smo tudi mi opravičeni prejeti zviiano pokojnino, kakor dotični, ki Imajo mogoče svoje s trudom pridobljene hišice, katerih dohodki jih itak ne morejo živeti. Zatorej prosimo dotične, ki so tu kompetentni, da razširijo zvišano pokojnino na vse vpokojence Trboveljske premogokopne družbe. _ Prizadeti vpokojenci. Zahvala- Vsem cenjenim darovalcem in darovalkam^ ob priliki rudarskega štrajka izreka skupina JSZ Zagorje ob Savi najioplejo zahvalo! črna-Meiica. Ne da bi se hlinili, moramo pri-poznati, da vlada pri nas precejšnje zanimanje au naše časopisje, predvsem za »Novi čas«. Precejšnjo število novih dnevnih naročnikov smo že poslali upravi Ko dosežemo gotovo število, bomo objaviti neumorne delavce pri delu za »Novi čas«. Rajhonburg- Opozorili bi vodstvo tukajšnjega premogovnika, ako še samo ne ve, da se nahaja v Jugoslaviji To pa zaradi tega, kar, kakor «e nam zdi, koroške begunce, ki so že itak dovolj nesrečni, vodstvo samo namenoma ali pa vsaj nekatere osebe brez vednosti vodstva zapostavljajo, Ako se bo to nadaljevalo, bo treba, da izvede vlada tamkaj temeljito remeduro. Sitar. " Stražišče. V nedeljo dne 23. L m. ae je vršil prt nas shod sitarjev. Dolga pavza, ki smo jo (meti zadnji čas s shodi, je zahtevala, da se zopet enkrat priredi strokovni shod sitarjev. Akoprav je sitarajka obrt, kakor povečini vsa, v krizi, vendar je treba tudi v takem času imeti strokovno organizacij« pred očmi in se je držati. Tega se je sitarsko delavstvo tudi zavedalo. Z nedeljskim shodom je trs poživljen in bo tudi rodil. liniCar. Viničarsko vprašanje. Skupine > Zveze viničarjev« vprašujejo, kaj je z rešitvijo viničarskega vprašanja. > Zveza viničarjev« se je po svojemu zastopniku informirala na poverjeništvu za socialno skrbstvo. Dobila je sledeči odgovor: »Krajevne komisije, ki so bile nastavljene po posameznih občinah, še nian dokončale svojega dela. VsaKa takšna krajevna komisija mora poslati gradivo glavni komisiji v Maribor. Nato bo glavna komisija na podlagi vposlanega gradiva izdelala načrt za rešitev viničarskega vprašanja Na podlagi omenjenega načrta bo poverjeništvo, sklir cajo končno enketo.« »Zveza viničarjeve-odnosno Jugoslovanska strokovna zyos& bo.-gledala na to, da se. ne bo po nepotrebnem ali namenoma zavlačevala rešitev viničarskega vprašanja. Hmetijjs&f šlelaissc. Cven pri Ljutomeru. V nedeljo, dne ®- februarja še vrši shod kmetskega delavstva-Govornik pride iz Ljubljane. Cven pri Ljutomeru. Pri nas se je osnovala prav mnogoštevilna skupina »Zveze kmetskega delavstva«.! Organizacijo je pre vzel in se naj oni, ki žele pristopih- ali- PA-potrebujejo pojasnil, obrnejo na Jožefa Markoviča v , Cvenu pri Ljutomeru,. Čipkarica. Soj* Osrednje čipkarske zadrug«. Daaea da* 27. t. m. se vrši ob 4. uri popoldne seja Osrednjo čipkarske zadruge v prostorih JSZ, Start trg A I. nadstropje. . Čipkarska Zreta je sklical« za soboto 22. t. m. celodnevno zborovanje čipkaric. Zborovanje je p©~ teklo v splošno zadovoljnost zastopnic in v korist čipkaricam. V načelstvo Zveze so voljeni kot ožil Reven ta gdč. Mici Šjš-mk. SirSi odbor sestoji iz predsednic oziroma namestnic skupin Čipkarske zveze. D J,-V®80 8C vrfih V Št Jošta,. Podlipi, Vrhniki, Selcih, Železnikih in Pirničah. , V nedeljo g« vrše sestanki v Gor. vasi ih y Žiroh. Predvideni so še mnogi sestanki čipkaric, kateri pa se bodO' vršili prihodnji mesec. Čipkarice! Naročite se na strokovno številka »Novega časa«! Razširjajte dnevnik »Novi čas«! Ziuilski delavec. Laški trg. Pri nas se nahaja pivovarna delniške družbe, v kateri gospoduje ravnate# Geiselreiter. Bil je do 6. t. m. starosta »So-kola« v Laškem, a so ga izključili. Sedaj p* očita svojemu uredništvu, da se pajdaši » Sokoli itd. Ta gospod in bivši sokolski starosta je za časa svojega starostovanja žrtvoval iz pivovarniškega imetja in inventarije vse, kar je rabil »Sokol« za svoje prireditve. Delavstvo je kaznoval za vsak malenkostni prestopek z globami, ki jih je naKionil poten* »Sokolu«. Sploh je on znan kot terorist, ki ima delavstvo naravnost zasužnjeno in ne pusti niti, da bi dihalo. Prihodnjič kaj več! ,, Skupin* Krek ima v nedeljo ob 10. uri dopoldne shod v konsumu na Kongresnem trgu št X Shod je zelo važen in je polnoštevilna udeležb« potrebna. Skupin« Vič se polnoštevilno udeleži shod« v nedeljo ob 10 uri dopoldne v konsumovi kleti.' Važno za vse uslužbence Gospodarske zveze. Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorcij »Novega časa«, Tiska jugoslovanska tiskarna V L|ubI|anL Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? AH kašljate? Imate nahod? - Dobri pnjatel, v takih hudih dneh Vam, ,e ^»erjev Eba fluid! 6 dvojpatih aii-2 veliki špecijalni steklenici 42 K Državne trošarina posebej. Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 K. . ,SI*b* hrana Vam je pokvarila želodec? Fellerjeve prave Elza-krogljice ga spravijo v red! 6 Škatljlc 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. E u g e n V. x tubica donja, E1 s a trg š t. 245, N r v a t s k a. - B. Tovarna JOS. REICH Ljubljana, Poljanski nasipi PodroŽBlea: Še enbarcova ni. 4. Podružnica: Maribor Novo maale Ko gosposka«,.38. Slavni tr#. Ita Barva vsakovrstno Kemično čisli o! Svat olika obratni pastnlca In »rajo