Inseratl se sprejemajo in veljA taristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
1Ü 2 .. n i» n u - ii
n n n n ii Pri večkratnem tiskanji se sena primerno «manjša.
Rokopisi
te ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništv > administracija) in ekspedicija na fetarem trgu h. št. 16.

Politi Cen lisi za slorasli urniL
Po poŠti	prejeman velja:
/a celo leto	. . 10 gl. — kr.
k a pol leta	. .• 5 .. — ,,,
za četrt leta	, . 2 ,, SO ,
V administraciji velja
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr na pol leta . . 4 ,, 20 ,, ca četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. y ,
Vredništvo je na Stolnem.tnpii 'Vi b». it. 284. '	- ? S' 'f,
■i
Izhaja potrikrat na tedi tf iusteSr > ,
v torek, četrtok In soljotoVr • . .
Je li to napredek ?
„Navadno se govori", piše slavni grof Maistre v izvrstni svoji knjigi o papežu, „da so si vsa stoletja enaka in da si tudi ljudje vedno ostanejo enaki. Pa pri zagovarjanji tako splošnih načel treba se je varovati, da se lah-komišljenost ali lenoba za njimi ne skrivate. Vsa stoletja se marveč po skrbni preiskavi med seboj ločijo po svojem posebnem značaju. Ne da se tajiti, da so bila in bodo hudodelstva, pregrehe in napake zmerom na svetu; pa te napake se razločujejo po kolikosti, naravi, kakšnosti in notranji jakosti. Čudna prikazen pa tudi je, da se v tej meri, ko se kako stoletje bliža h koncu, silno množe tudi napadi proti sveti katoliški cerkvi, da se tedaj vselej motimo, če pravimo, da hujše ne more priti."
Kako resnične so te besede slavnega državnika, se bodemo prepričali, ako primerimo današnji svet s toliko razvpitim srednjim vekom. Ne da se sicer tajiti, da v vedah, znan-stvih in iznajdbah se je storil v našem veku velikansk napredek, a v verskem in nravnem oziru sme veliko ua slabejem, kakor so bili naši pradedje. Omeniti hočem le nekterih bolj splošnjih prikazen. Istina je, da razun nekterih severnih pokrajin bila je Evropa pred 4 stoletji še čisto katoliška, dandanes pa polovica nje ni katoliška, polovica pa je na pol katoliška. Nerazvezljivost zakona bila je tedaj splošna postava za vse družine, sedaj je ločitev v polovici evropskih držav postavno dovoljena. Pred 4 stoletji krščanski narodi še nič niso vedeli o samomoru, dandanes pa je to nagnjusno hudodelstvo tako splošno, da se mnogi nad njim še ne zgledujejo več, in ga še celo zagovarjajo. Pred 4 stoletji v Evropi še ni bilo ne gledišč, ne tako prekanjene zape-
ljivosti. Sedaj je po mestih vse polno gledišč, v kterih se ne predstavljajo, kakor bi moralo hiti, igre, ki umetnost pospešujejo in srce blaže, ampak igre, ki hudobijo poveličujejo in strast človeško zbujajo. Na javnih krajih po več mestih in po prodajalnicah so kupoma izpostavljene neravne, umazane podobe, kterih sramožljiv človek ne more. pogledati, da bi ga rudečica ne oblila, po svetu pa se trosijo brezštevilne knjige, v kterih se najostudnejša hudodelstva proti Bogu, starišem, soprugam, de-žclski in duhovski gosposki zagovarjajo in priporočajo.
Nekdaj je Evropa imela socijalno razvrstitev, razne svobodne pravice in nravno zavest; sedaj je vsa ta po naravi in zgodovini vtrjena razvrstitev zginila, svobodne pravice so se v splošnji centralizaciji stopile, javna zavest je ali čisto pošla ali pa tako strašansko se spridila, da se ljudje najgrših reči več ne sramujejo. V domačem in javnem življenji vlada prekucija. Vladarji se na svojih prestolih stresajo in krik, kterega nekteri listi zaganjajo, ko pade kak prestol, najjasneje kaže, kaj ti ljudje prav za prav nameravajo. Nezadovoljna ljudstva v srcu goje mrzenje in pa sovraštvo do gosposke in pohoHjivost po imetju in premoženju drugih. Le vnanja sila in vojaška pomoč sedaj še vzdržujete mir in red, pa koliko časa bo to mogoče? Prišli smo že tako daleč, da skoro vsaki dvajseti človek v Evropi že nosi vojaško suknjo, pa pri tej silni vojni vendar nekako čuti, da se ji bliža velika nevarnost, ktera jo žuga pokončati.
Kaj nam je tedaj storiti? Tarnati nad nevarnostjo, ki preti narodom evropskim, bilo bi otročje, vse v nemar pustiti, bilo bi napačno in škodljivo. Treba je delati, delati in preiskovati, kje tiči poglavitni vzrok naštetih napak,
da se o pravem času odpravijo in s korenino izrujejo. Kajti če bi mahali le po vejah, bi pač za nekaj časa zadušili cvet in rast tega malopridnega drevesa, a kmalo bi zopet še krepkejše pogualo in še obilnejši sad obrodilo.
Skušnja pa uči, da vse zlo, ki se dandanes nahaja v družinskem in državnem življenji, je nastalo in začelo se širiti, ko so začeli posamezni ljudje pa tudi celedržave otresati krščanska načela. Zato pa tudi vsi pripomočki zoper protujočo nam nevarnosti nič ne bodo pomagali, dokler se ne zaduši njihov glavni vir in se narodi zopet z vso močjo ne poprimejo krščanstva ter po njegovih načelih ne vravnajo svojega družinskega in javnega življenja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. junija.
Avstrijske dežele.
Minister	neki dobiva celo
ministersko plačo za pokojnino, in ne samo 4000 «lod., kakor je bilo do sedaj v navadi. Avstrija sicer v denarjih ui ravno zakopana, a vendar mislimo, pravi „Politik", da odstop Banhansov s to ceno ni predrago odkupljen in ker razminister, kakor priča pravda Ofen-heimova, vrednost denarja ve ceniti, navdaja nas upanje, da ga bo mastna pokojnina od-škodovala in tolažila za sitnosti, ktere mu je bila imenovana goljufna pravda napravila."
'ä'iroisiki državni poslanec Greuter se je poslanstvu odpovedal, ker se je tirolsko ljudstvo že večkrat izreklo za trpivni upor. G. poslanec je ravnal moško, da je odstopil, ker 'se njegova politika ne vjema s politiko njegovih volilcev; obžalujemo pa, da izvrstni gosp. Greuter v sedanjem času, ko tako zelo potre-
bi a n a 11 i,
ali
poslednje dni v Jeruzalemu.
(Spisal E. Guenot — posloveni! F.Jaroslav.)
(Dalje.)
Ko je Ilanani izgovoril, odprle so se duri, in vstopil je na palico se opirajoč starček, — osemdesetletni Nahamani. Stari Esenec seznani ga z Emilijem, ki častitljivega starčeka poprosi blagoslova. Nahamani ljubeznjivo objame sina Vokoncija — mučenca. Emilij izroči bi-škupu pisma Linova, in na to so se še dolgo razgovarjali o preganjanji rimske cerkve in o njenej stanovitnosti. Naposled omeni Nahamani: „Emilij, naj te seznanim z onimi našimi brati in sestrami v Kristusu, kteri so pri nas največ trpeli zaradi njegovega imena. Pojdi z menoj, da vidiš, kako iskreni so naši verniki."
Duhovnika peljata mladega patricija na vrt za hišo biškupovo, in od tam skozi skrivna
vratica na dvorišče sosedne hiše. V dvorani prostorne hiše bilo je petnajst do dvajset kristijanov, med temi Daniel, sin Eleazarjev, Suzana, žena rajnega, Marija, hči njegova, pa Abigail, žena in Dina, hči Dernina. Emilij čuvši ime Demina, mahoma zastavi več vprašanj in se prepriča, da ti pobožni ženski ste oni dve, o kterih se je zgovarjal z mrtvoudnikom v starem kraljevskem gradu v Tirzi. Pove tedaj, kje in v kakošnej nadložnosti bil je našel Sa-ducejca, a da mu je nekoliko olajšal grenko trpljenje. Tega pa ni zato povedal, da bi sebe hvalil, nego zato, da bi ženo in hčer potješil. Abigail in Dina ste bili te misli, da Dema že davnaj trohni v zemlji, in ko ste sedaj nenadoma izvedeli, da še živi in ji raje ima kakor nekdaj, prirosile so jima svetle solze v oči.
Pričujoči zvesto poslušajo pripovedovalca, edini Daniel ne, on je ves vznemirjen in drugih misli. Naposled pelje Nahamanija na stran in de: „Bil sem na vrtu pri razmrežju z brš-Ijinom preraščenim, ter sem neopažen poslušal
razgovor dveh zunaj stoječih mož. Pri priči sem spoznal Farizejca Jonadaba pa Kariklja."
„O čem sta se razgovarjala?" vpraša Nahamani.
,,Samo nekaj malega sem vjel, ali že to se mi zdi jako važno. Jonadab je na tiho govoril, in kakor se mi je zdelo, vnemal ga je na neko podvzetje. Pravil mu je, da je že vse dogovorjeno, da hočejo Cestija Gala zavratuo napasti takoj, ko dospe v mesto. Grk se je delal tako, kakor da je nevoljen, češ, da so bili njega iz nemar pustili. „Če ste do sedaj brez mene delali", režal je, „delajte še v prihodnje". Jonadab ga je pogavarjal, češ, da on, ki je gobav, ne sme zahajati med čiste in zdrave ljudi. „In na vse vrh smo vendar-le tebi prihranili najvažnejši posel, Tit, Vokon-cijev sin, došel je v mesto, a kje biva, to hočeš ti najpreje izvohati." Naposled se je Karikelj udal in obljubil, da hoče učiniti vse, kar je moč. Potem sta se moža razšla."
Ta novica je zelo vznemirjala Nahamanija,
bujemo določnih politikarjev, hrbet obrne političnemu življenju. Želeli bi bili marveč, da bi se bil tudi 011 svojim rojakom pridružil ter saj poskusil, bi se li ne dalo na ta način kaj opraviti, ker. se je menda prepričal, da z vde-ležbo se od sedanjega zbora ne doseže čisto nič.
V hrvaškem saboru je 10. t. m. dr. Makanec zahteval, da naj zborovanje nekoliko preneha in da naj se ljudstvu razdele vstopnice za galerije, kjer so se bili policisti nastavili. Podpredsednik Hrvat pravi, da to se je zgodilo zarad zadnjega hrupa; sabor mu pritrdi ter zavrže predlog Makauečev. K u k u-1 j e v i č je vprašal, se bode li odpravil vojaški kordon na meji ogerski, štajarski in kranjski, Odžič pa, kako se obračajo denarji, s kterimi se je odkupilo vzdrževanje cest, Makanec in 12 tovaršev so dalje stavili nujni predlog, da bi se kralj v posebni adresi naprosil, da bi v prihodnji sabor poklical tudi zastopnike vojaške granice na podlagi od bana in graničar-skega načelnika izdelanega volilnega reda; dalje da bi deželnima zboroma dalmatinskemu in hrvaškemu naročil izvoliti posebna odbora, ki bi pretresala, kako bi se Dalmacija s tro-jedinim kraljestvom zopet združila in osnovala volilen red, po kterem bi tudi Dalmacija bila zastopana v hrvaškem saboru; in naposled, da bi se skupnemu saboru hrvaško-slavonsko-dalmatiuskemu izročila pogodba z Madjari, da jo ustavno pretresa. Po viharnem razgovoru je sabor nujnost predloga zavrgel in izročil ga posebnemu odboru. U. t. 111. je ban odgovoril na intrpelacijo Brličevo, da vnanje ministerstvo je z dovoljenjem rimske kurije določilo, da se bosanski kleriei iz Djakovara preselijo v Gron.
Sabor je potem nadaljeval obravnavo o volilni noveli, ki se je sprejela po komisijskem načrtu. Seja je bila viharna, govorili so gg. Makanec, Posilovič, pa Vučetič.
Vnanje države.
ISSooJinrti'Si gre za nedoločen čas na odpust. Tako poročajo privatni telegrami iz Berolina ter pristavljajo, da to se je najbrže zgodilo zarad tega, ker se je Bismark v zadnjem času s svojo politiko tako hudo opekel, pa da se Ruski pokaže, kako zelo Pruska želi mir ohraniti. S tem poročilom v zvezi je tudi novica, da grof Münster zgubi poročništvo v Londonu. — Državni zbor bode menda jutri sklenjen. 11. 1.111. je zopet pokazal, kako so mu Slovani pri srcu, ter je zavrgel predlog poslanca Liskovskega, da naj bi bil učni jezik na poljskih ljudskih šolah poljski. Nnmčurji
so si v svojem sovraštvu do Slovanov enaki povsod, v Ljubljani kakor v Beroliuu. — O zadevah vratislavskega škofa F ö r s t e r j a imela je sodnija za cerkvene reči preteklo sredo tajno sejo. Kaj se je o njem sklenilo, se še ne ve.
O »»ruski kulturni borbi poroča „Kur. Poz." „Preteklo soboto (5. t. m.) popoldne pride več policijskih uradnikov v Zabikovo, kjer skličejo profesorje in učence ondašnje kmetijske šole, ter jim naznanijo, da v 4 dneh morajo vsi vnanji učenci in profesorji zapustiti to šolo. Ostali so tedaj le 4 učenci pa 2 profesorja. Šola je sedaj imela 70 učencev. Bode li tako ravnanje, vpraša „Germania", pospeševalo mir med raznimi narodi? Pomislite le, kako so nekteri kričali, ko so bili Francozje pričetkom svoje vojske vsim Nemcem naznanili umakniti se domu. Pa takrat je bila vojska; Pruska pa v mirnih časih zapoveduje pregnati peščico tujcev, ki se pečajo z znanstvi. Je li to znamenje jedrne politike, ali pa neizrekljive slabosti.
t' IssmUI zbornici bilo je 11. t. m silno viharno. Poslanec Tajani namreč je trdil, da gosposke v Palermu so se bile obruile do nekterih tolovajskih glavarjev, da bi ji pomagali zatreti druge tolovajske čete. Tudi, pravi, se je večkrat prigodilo, da hudodelstva so bila doprinesena od ljudi, ki so pri gosposki iineli popolno zaupanje, ali pa pri nji bili cclo v službi. Bivši minister Lanza je govorniku opo-rekel. levičarji pa so držali s Tajanom ter napravili tak hrup, da kaj takega, kakor pravijo časniki, v zbornici še nikdar ni bilo.
O šj»Mn»skl6» zadevah začeli so tudi liberalci drugače soditi. Ze zadnjič smo omenili nekega dopisa v „Kreuz. Ztgi.", kteremu danes še nekoliko poročil dostavimo. „Stan Alfonsistov, piše omenjeni dopisnik 2. t. 111. iz Št. Jean de Luz", je ravno takšen, kakoršeu je bil prej, le nezadovoljnost se je morda še pomnožila, veljava vojne pa zmanjšala. Celo o ustanovitelju sedanje vlade, generalu Martinezu Cauiposu, pripovedujejo, da si s kraljem nista nič kaj dobra, in v pričo ljudi je menda rekel: Preveč že sem se bojeval s Karlisti, da bi sedaj ž njimi potegnil, pa sedaj dobro urnem, zakaj se vsi moji prijatelji danes zbirajo okoli Don Karlosa in zakaj vsi pošteni ljudje z njim drže. Priče trdijo, da te besede so resnične in tudi jaz umem, da odkritosrčen domoljub, naj bo že Alfonsist ali republikanec ali pa Serranovec, to izusti, ker 011 le potrdi resnico spoznovaje, da Karlisti se zarad notranje svoje
vrednosti uajložej vzdrže. Vse druge strauke pa, ki so zapored vladale, Karlistov niso mogle zmagati."
Tudi dopisnik „Vlks. Ztge.", ki je kot Anglež nekaj časa živel med Karlisti, piše: .,Te dni mi je bil v roke prišel neki vojui načrt karlistične srednje armade, ki je v nekterih rečeh jako zanimiv. Iz tega posnamem, da ta vojua ima 20.900 vojakov, ki so razdeljeni v 23 batalijouov, 9 baterij pa 6 oddelkov konjikov. Batalijon iuia 200 do 700 ali srednje 500 do 550 mož, le Dorregarayev batalijon šteje 1000 mož. 6 batalijonov je oboroženih s Remingtonovimi, drugi z Mini<5-puškami, topni-čarji pa imajo vsi puške, ki se od zadaj bašejo. Razun tega šteje ta vojna še kakih 10.000 do 14.000 izvanrednih vojakov, ki pa v gori omenjenem številu niso všteti. Vojna tedaj ni tako majhna, kakor ljudje mislijo, in ima najmanj 100.000 mož. s kterimi se da veliko opraviti, če se prav porabijo." In zopet pri drugi priliki (»riše: „Don Karlos je ponosna prikazen, zlasti na konju. Odkar mu je zrastla brada, je še veličastneji. Kadar pa hodi, se nekoliko poza-nikrno drži. Kdor biva na njegovem dvoru, čisto nič ne zapazi, da ni postavni kralj. Vse se godi v najlepšem redu, strežniki in adjutanti se tudi tukaj kakor drugod v predsobah zbirajo. Pred včerajšnjim, t. j. 30 maja, bila je slovesno odprta železnica med Toloso in Zuuia-razo. Pri tej priliki sem se z nekterimi drugimi gospodi predstavil Don Karlosu, in ne smemo se pritožiti, da bi bili slabo sprejeti. Po kosilu, h kteremu smo bili tudi mi povabljeni, govoril je Don Karlos dalj časa z nami, pa še z besedico ni omenil političnega stanja ter se skrbno ogiba političnih razgovorov s tujci, in najraje govori o drugih rečeh.
Izvirni dopisi.
Tržič. 10. jun. —f-k. V številki GG. „Slovenca" smo čitali dopis „iz Tržiča", v kterem dopisnik poroča, da bi se bila utegnila tukaj na sv. R. T. dan velika nesreča prigo-diti, ko bi deževno vreme procesije ne bilo zadržalo, ker se je tisti dau ob 5. popoldne zgornja stran zidanega mosta posedla. V tem, ko dopisnik pri tej priliki strastne liberalne časnike dobro klofuta, kteri se enakih nesreč zlobno poslužujejo, svet zoper katoliške procesije hujskati, izreče, da bi ne bil nesreče, ktera bi se bila tukaj prigoditi zamogla, drug kriv, kakor mestni očetje. — „Slovenec" je ravno zavolj resnicoljubnosti in pravičnosti do
takoj jo pove Emiliju, in vsi skup so ugibali, kako bi izpodbili nakano Jonadabovo.
Hanani se je med tem pogovarjal z Dino in njeno materjo, kteri ste po vsej sili hoteli iti k Demi, da ga otmete iz grada Tiržkega, da mu strežete ter s tem pokažete, da vera kristijanska, ktero je on zaničeval, ni sleparija in nespamet. Hanani jima je odsvetoval, češ, da je nevaruo, vzlasti sedaj, ko vse navskri-žem gre na Judovskem. „Nikari ne hodite, pojdem jaz ali kteri drug duhovnik, da sporoči Demi, da vedve še živite iu ga ljubite, kakor nekdaj, a vse drugo prepustimo Bogu!"
XVI.
Neprijatelj prvi pot obleže Jeruzalem.
Srečno so se razvili sklepi, ktere so bili načelniki zarotnikov sklenili na domu čolnarjevem. Ustajniki so premogli s pomočjo Sika-rijcev. V kratkem so oteli neke trdnjave in straže posekali. Ali nasprotniki so se maščevali za to, kajti neusmiljeno so začeli klati miro-
ljubne judovske uiože, žene in deco. Rimci, Sirci in sploh vsak, kdor je neprijazen bil Judom, klal jih je. Poginilo jih je jako mnogo, na primer : v Cezareji palestinskej blizo 20000, v Ptolomeji 2000, v Askalontt 2500, v Damasku 10000, v Skitopolju 13000, v Aleksandriji 50000; v tem mestu bil je kolovodja morije nek judovsk odpadnik. Euako okrutnost napravil je neki izneverjenec tudi v Antijohiji, nič boljše se ni godilo po nekterih drugih mestih, kajti kamor je človek pogledal, videl je kopice uezakopanih trupel.
Emilij Vokoncij je hitel iz Jeruzalema, da ustavi grozovito klanje. Malo časa je bival v Rimu, in je mnogo dobrega učiuil, a Karikelj ga le ni zasledil. Nemudoma se je vračal na Sirsko poročat deželnemu načelniku, kaj iu kako se godi na Judovskem in kaj so tudi njemu napretili.
Cestij Gal pa se je na čelu svojej vojni pomikal na Judovsko. Mesto, da je dušil klanje, kakor je Emilij pričakoval, ga je še huje
vnemal. Okrutna njegova ostrost izbudila je novih okrutnosti. Potoma je vse od kraja moril in požigal, na primer v Antijohiji, Lidiji, Jopi, v kterej je poginilo 80000 ljudi, in še po dru-
gih mestih. Naposled dospe pred Jeruzalem in ga obleže. Prav lahko bi bil brez truda iu sile premogel mesto, tla ni Flor nekaj Galovih ljudi na svojo stran zvabil, ali pa da je deželni načelnik več upal dobrohotečim Judom, kteri so mu hoteli vrata odpreti. Zastonj mu je svetoval Emilij in še drugi, naj se oklene ugodne prilike, da preje dospe do svojega cilja; zastonj ga je svaril Emilij, naj ne upa po-
srednikom Florovitn iu Farizejčevim, — Gal je vse preveč zaupal svojej sreči ter leno oblegal mesto. Ali s tem je izpolnil sklep božji ter prihranil Jeruzalem okrutnejšej kazui.
Stotniki so osupnili, ko je Cestij Gal vkljub njih nasvetu obleganje nenadoma popustil iu se vračal. Judje, porabivši to ugoduo priliko, vsuli so se za njim ter zelo pritiskali na zadnje straže.	(Dalje sledi.)
vsakega velecenjeu. Blagovolite torej objaviti, da je dopisnik s to trditvijo predalječ segel. Tudi marljivemu občinskemu zastopu našemu nobeden ne more po pravici očitati, da je nesreče kriv.
Mostovo zidovje je bilo namreč brž ko ne zavolj po njem izpeljanega vodotoka znotraj vse bolj poškodovano, kakor je bilo zunaj videti. Zato jih je bilo veliko v trgu zoper vsako popravo mosta. Vsa čast gre torej občinskemu zastopu, da je v seji, ktero omenja dopisnik, ne oziraje se na njih trditev, enoglasno sklenil most od vrha odkopati, in po izvedencih preiskati. To pa, kar se je zgodilo, je eden tistih primcrljejev, kteri nas prepričujejo, da pri vsi razumnosti in skrbnosti ne bo nikdar odveč prositi, „reši nas hudega", Tistega, kteri je tudi nas nesreče obvaroval, in kteremu naj bo zato čast iu hvala vekomaj. —
Ba &£or»£!i.c SSrSi* ua Gorenjskem, 13. junija. Iluda šiba božja je zadela v kratkim-času našo faro. Na večer 1. rožnika je strela vdarila v stolp, čegar nastropje je pogorelo in tudi le po hrabrosti ljudi in oseb, kterih tukaj ne bom imenoval, se je ubranilo da ni cerkev in morebiti cela vas po požaru bila vničeua. Drugi večer pride druga nesreča. Vsled neviht iu nalivov pridrla je voda po belskem potoku tako, da je bilo več hiš v nevarnosti in se je zgodilo veliko škode. Vse to bi pa še lahko pozabili, ko bi nas božja previdnost ne bila še strašnejše vdarila. Kajti na večer, ko je strela vdarila, so bili naš čast. gosp. fajmošter Valentin Plemelj v cerkvi to-laživši nekatere duše v zakramentu sv. pokore. Dovršivši to službo se podajo v bližnjo klop in opravljajo svojo duhovno molitev; v tem hipu vdari strela v stolp in jih telesno hudo poškoduje. Kot hraber vojak Kristusov pa se še ne zmenijo za prejete rane in nam zapojejo še osmi dan po sv. Itešnjem Telesu, to je 3. rožnika, zadnji pot: „Tedeum laudamus." Drugi dan so se vlegli v posteljo, iz katere niso več vstali in umrli so 9. t. m. zvečer; z veliko slovesnostjo so bili pokopani 12. t. m. zjutraj ob 9 uri.
Nepozabljivi delali so nevtrudljivo v vinogradu Gospodovem; skrbeli so za znanstvo, ker bili so vrli botanikar, skrbeli so pa še bolj za blagor duš. Nobena nevihta jih ni zadržala ne po dnevi ne po noči podati se v daljne hribe delit zakramente sv. pokore in sv. Reš. Telesa, — ni je bilo ure ne po dnevi ne po noči, ne za domačega ne za tujega, kateri je potreboval dušnega zdravila. Kakor rečeno, so nevdrudljivo delali v nogradu Gospodovem, zato pa tako britko obžalujemo, da smo zgubili tako marljivega in skrbnega dušnega pastirja. Bog jim daj večni mir in pokoj, luč nebeška naj jim sveti na veke!
V imenu faranov S. P.
S/; Mlov, hiNlrišJu« okolice. 11.
junija. Nekaj nam je do sedaj manjkalo, da bi bili namreč kmetje napadali duhovne, saj to dovolj delajo liberalni gospodje. Zdaj pa se je tudi to zgodilo; meseca maja gre proti mestecu S. B. duhoven St. ter sreča druhal vinjenih domu gredočih tujih kmetov, ki gospodu surovo besedičiti počno. Gospod se nc zmeni za razsajalce, se jim izogne ter tako odide morda še hujemu napadu, pride pa ves vznemirjen domu. Se ve, da so bili vinjeni kmetje, pa pravi se: viujen resničen. Zraven tega pa je prvak razsajalcev že veliko navadnih osebuih dobrot prijel od domačega svojega dušnega pastirja.
€>«! TijufoiiHTt«, 12. junija. (Razjasnilo). „Vsaj (dopisnik) dobro zna — pravi pojasnilo v št. 6G. „Slov." — v kakošnih okoliščinah živimo, kako neugodne so okoliščine baš zdaj za društva, zlasti za čitalnice." Žali-bog, da predobro. Minoli so oni veseli časi, ko smo Slovenci začeli spoznavati sami sebe; minoli so časi, ko so narodne čitalnice rastle po milej nam domovini, kakor gljive po deževnem vremenu; .proč je — ne sauio v Ljutomeru, nego žalibog med vsemi sinovi slave vsled res preneugodnih razmer — doba, ko je o raznih javnih zgodah slovenska grlica obhajala veselje in slavo kažoč, da ,,krv nije voda", ko se je na tolikih krajih razlegalo: „čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo I" O da bi bilo tako ostalo! Nasprotno nas uči žalostna skušnja. Ne pripisujem pa čitalničnega spanja tukajšnjim rodoljubom. Nikakor ne I V preteklosti je krivda. Veselo je bilo v čitalnici velikokrat. Ko pa je prišla ura nesrečnega razpora narodnega, morala je tudi ona očutiti. Krepki „Naprej" zamenila je v nje prostorih „die Wacht am Rhein." Zadovoljni pa moramo biti, da je v tem bornem času spet oživela. Želeti bi bilo, da se staro prijateljstvo iu medsebojna ljubezen hiši Slave povrne. Nesrečna mora, ki stiska ves narod, naj skoro mine. Tako nije mogoče vspešno delovati na ui-jednem polju in v nijednej stroki. T ako ne bomo napredovali, pač pa — ako tako ostanemo — zaostajali. To naše stanje pa mora res obžalovati vsako domorodno srce tem bolje, ker nam sovrag narodnosti neprenehoma jamo koplje.
Kar se tiče dalje č. g. župnika, dolžnost mi je opomniti — in to iz srca rad storim, — da ga ljubi in časti vse, malo in veliko, vsi farani od prvega do zadnjega; neprijatelja nima. Namenil sem samo označiti krivo mnenje nekterih izmed ljudstva. Smemo pa biti ponosni na take može, kakor je „Slovenec" o svojem času opomnil. A „pikati"! — še na misel mi nije prišlo.
Domr.če novice.
V Ljubljani, 15. junija.
(Dr. Razlag) je naznanil 10. t. m. advo-katni kamori, da popusti odvetništvo v Ljubljani. Podal se bo nazaj v Brežice ter menda tam zopet postal odvetnik. Nemškim listom pa se iz Ljubljane poroča, da je imenovan za oskrbnika grof Attemsevega posestva v Brežicah in da zato zapusti Ljubljano. Na ta način je pričakovati, da se bo odpovedal tudi državnemu in deželnemu poslanstvu, kajti njegovi znanci trdijo, da bo popustil politiko. To bi bilo prav in obžalovati je, da je dr. Razlag še le zdaj prišel do prepričanja, da njegova politika narodu in deželi kranjski ni nikakor bila na korist, bila je celo škodljiva. Vse spoštovanje pred drugimi lastnostmi njegovimi, a na političnem polji je on toliko za rabo, kolikor na pr. bojazljivec za vojaka. S svojim vednim cincanjem med slovensko stranko iu vlado nam je on mnogo več škodoval, nego marsikteri drugi. On je izvrsten slovenski pisatelj, posebno v pravuoznanstvu, in če bi se bil n. pr. držal svojega izglednega „Pravnika" ter sploh ostal delovajoč le ua znanstvenem polji, za koliko bi bil pač pomnožil našo literaturo, kako ime, koliko opravičene slave bi si bil pridobil! Upajmo, da bo, spo-znavši napačnost zadnjega svojega delovanja, poprijel se na korist naroda našega onega, čemur je po vseh svojih lastnostih kos, namreč slovenskega odvetništva iu znanstvenega
pisateljstva. Potem si utegne izbrisati v slovenski zgodovini ono črno piko, ktero si je zadnja leta po vsi pravici zaslužil.
(Velika nesreča po nagli vožnji.) Preteklo nedeljo je fijakar št. 27 iz kolodvora drdraje v Blatni vasi povozil dva majhna otroka dekliča in fantiča. Dekle je bilo tisti hip mrtvo, fantiču pa je šlo kolo čez pol obraza; prenesli *o ga v bolnišnico, pa je malo upanja, da bi se ozdravil. Obžalovaje to nesrečo se res čudimo, da se enakih ne pripeti več. Ljubljanski vozniki, privatni kočijaži in fijakarji, imajo grdo navado, da zlasti ob ovinkih kakor tresk zavijajo in človek, nič hudega ne nadejaje se, ima, vkrenivši krog vogla, kar naenkrat penečega se konja in s strašno naglostjo dr-drajoč voz pred nosom, tako da mora biti res telovadec, da z naglim skokom na stran reši svoje življenje. Če se pa kaj tacega pripeti otrokom, potem ni rešitve za-nje, morajo pod konja in voz, to zlasti tam, kjer cesta, kakor ravno v Blatni vasi, zelo navzdol pelje. Opominjati je pa tudi stariše in varuhe majhnih otrok, da bolj pazijo na-nje; zlasti velja to nižjemu stanu in delavcem, kterih majhno deco vidiš brez vsega varstva po ulicah, ob bregovih Ljubljanice itd.; če potem kteri v vodo pade, kar se je preteklo soboto zgodilo, se temu zopet ni čuditi. Zoper prehitre voznike pa je treba, da jim policija ostro na noge stopi.
(Procesije sv. leta) se je 13. t. m. vdeležilo toliko ljudstva, da so samo možaki napolnili stolno cerkev. Ženstva pa je še za eno cerkev moralo ostati zunaj. Skoro celo uro je trpela procesija, dasi so šli po 3 in 4 skupaj in gledalci so sodili, da je bilo nazočili kakih 8000 ljudi. Če bi liberalci nemški in slovenski na noge spravili vse svoje privržence, kar jih imajo jio celi deželi, pa bi jih ue bilo toliko, kakor jih je bilo pri nedeljski prohesiji. Pri-poznati moramo tudi, da so šli ljudje lepo v redu, ne pa tako zmešano in vse prek, kakor pri prejšnjih procesijah.
(„Besede") v ljubljanski čitalnici preteklo soboto ni bilo, ker je tik pred začetkom vlil se debel dež. Zato se je odložila do prihodnje sobote, če bo vreme ugodno. Program „besede" ostane, kakor je bil.
(V Bizaviku) pod Ljubljano je bila v nedeljo lepa in živahna veselica. Iz Ljubljane se je podal dol „Sokol" in več druzih Ljubljančanov, med njimi tudi g. dr. J. Bleiweis, kterega je zbrano ljudstvo navdušeno sprejelo z „živijo-" klici; čitalnica bizaviška ga je počastila z lavoroviin vencem, okinčanim s krasnimi trakovi slovenskih barv. Besedo je pričel dr. Bleiweis s primernim nagovorom do zbranega ljudstva, ki je pazljivo poslušalo iu govorniku večkrat ploskalo in ga pohvalilo. Govoril je tudi gosp. Nolli, ki se je spominjal zagrebškega „Sokola" iu Hrvatov. Potem so se vrstile deklamacije, godba in petje s prijetnimi pogovori in živahno zabavo, ljubljanske čitalnice pevci so pa tudi storili svoje, da je beseda se vrlo vršila na lepo okinčanem prostoru pod milim nebom. Ljudstva obojega spola je bilo mnogo nazočega, veselica se je zdela vsem krasna. Pri vsem tem je bil najlepši red, tako da so bili žandarji, ktere je ljubljanskega okrajnega glavarstva previdnost — menda k poveličanju besede — poslala, popolnoma nepotrebni ter so le dolg čas prodajali. „Sokol" je bil po vsi poti navdušeno pozdravljali in se je vrnil že v noči domu. Vhod v mesto je bil od spodnjih Poljan dalje tili, ker je izvrstna mestna policija za to skrbela, da se niso ušesa nemčurjev žalila z ,,ži-
\ijo-1' klici malih dijakov, rokodelskih učencev in priprostega ljudstva. O naša vrla policija že skrbi za varnost po mestu, kedar je treba.
Razne reči.
— „Die Glaubens- und Sittenlehre der kathol. Kirche, dargestellt von dr. Hermann Rolfus, Pfarrer und F. J. Brandle, Rektor," imenuje se knjiga, ki je začela izhajati pri Karlu in Nikolaju Renzigcrju v Ein-siedelnu. Že ime g. Rolfusa, ki je pred 5 leti spisal in na svitlo dal jako izvrstno občno po-vestnieo, nam je bilo porok, da napovedana knjiga bode jako tehtna in koristna. Ko smo pa prve štiri snopiče dobili v roko, prepričali smo se, da se nismo goljufali. Delo je podobno pred nekimi leti izdani Mehlerjevi knjigi, ktero je bil pod naslovom „D u š n a h r a n a" gosp. Giontini začel izdajati tudi v slovenskem jeziku, pa je žalibože ni dovršil, pa v knjigi Rol-fusovi je vse bolj temeljito in natančno. Tvarina je razdeljena po členih apostoljske vere. Najprvo pri vsaki resnici pojasnuje njen pomen, potem pa jo dokazuje 1. z izreki sv. pisma, 2. sv. cerkvenih učenikov, 3. s primerami iz narave, 4. s soglasjem s človeško pametjo in 5. z mičuimi in prelepimi izgledi. Ti zgledi so vzeti iz sv. pisma, iz življenja svetnikov, pa tudi iz svetovne povestnice in iz vsakdanjega življenja ter so po večini izvirni in se v drugih enakih zbirkah ne nahajajo.
Dalje imajo ti zgledi tudi to prednost, da gg. pisatelja, zlasti pri pripovedkah iz življe-uja svetnikov kritično razsojujeta, kaj se je v resnici zgodilo in kaj je legenda pristavila, kar omenjeni knjigi tudi v znanstvenem oziru daje veliko vrednost. Tako n. pr. pri sv. Ceciliji ne opisujeta le kopeli, v kteri jc bila svetnica zadušena in zabodena, ampak tudi preiskujeta, kdo je bil tisti U r b a n, ki je krstil njenega ženina Valerija in kterega legenda imenuje papeža. Kakor sta si gg. pisatelja prizadevala za izvrsten zapopadek, tako sta si izdajatelja in založitelja brata Benzi-gerja prizadevala za lično vnanjo obliko. Papir je močen pa lepo bel in svitel, tisk tako razločen, da ga lahko bero tudi tisti, ki imajo slabe oči. Najbolj pa knjigo zalšajo prelepe v les vrezane podobe, kterih je skoro na vsaki strani ena ali pa še po več in ki so tako lično izdelane, da bi jih človek skoro imel za jekloreze (Stahlstiche). Razun tega je skoro vsakemu snopiču še pridjana večja slikana podoba in se naročnikom za 2 gold. 40 kr. doplačila po vrh še daste prelepi podobi srca Jezusovega in Marijinega z oljnatimi barvami vtisnjeni, napapirki se pa dado razpeti na platno in so oljnatim slikam čisto podobni Prav močno tedaj to knjigo priporočamo vsim zlasti pa gg. duhovnim pastirjem in katehetom, kterim bode pri razlaganju sv. krščanskega nauka jako koristila. Obsegala bode včetrtinjki 25 snopičev po 30 kr. snopič. Vsaki mesec prideta na svitlo 2 snopiča. Dosedaj so nam došli štirje.
— Vabilo na noročbo. V Trstu začne s 1. dnem julijem izhajati političen in gospodarski list „Edinost" dvakrat na mesec.
Časnik bode popolnem neodvisen in naroden, miroljuben v domači hiši, trdna bramba sovražnikom, prijatelj resnici, sovražnik laži in krivici.
Pečal se bo zlasti z zadevami tržaških Slovencev, mirno in krepko se bo boril za vse njihove pravice, pa tudi druzih Slovencev in sploh Slovanov ne bode preziral, ker vsi slovanski narodi imajo bratovsk, velik in svet
poklic delati za boljšo svojo prihodnost, za blagost vsega človeštva.
Veljal bo po pošti do konca leta l gld. 20 kr., do konca septembra GO kr. V Trstu do konca leta 1 gld., do konca septembra 50 kr., v tobakarnicah v Trstu in okolici prodajale se bodo posamezne številke po G kr.
Slovenci! Vaši rodoljubni bratje naAdriji so poklicali ta časnik na dan, čuteči veliko njegovo potrebo; pridobili so si dobrih moči v Trstu, sezite mu s podporo z naročevanjem in dopisi tudi od drugod, iz vsili krajev mile domovine.
Naročnino prosimo kmalo, da moremo s tiskom določiti število. Denar in pisma naj se pošiljajo opravništvu pri sv. Ivanu poleg Trsta.
O p r a v n i š t v o.
—	Vabilo. Politično in bralno društvo „Edinost" za tržaško okolico imelo bode v nedeljo 20. junija ob 4. uri popoldan V. občni zbor na Proseku v g. Gorjup ovi dvorani. — Dnevni red: 1. Berilo in potrjenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odborovo sporočilo zarad časnika. 3. Odborovo sporočilo o programu I. tabora tržaške okolice. 4. Razlaganje ustave in raznih političnih zadev. 5. Posamezni nasveti čč. gg. udov. G. Volitev enega odbornika.
—	Nov časnik pod naslovom „Dolenjec" se je jel snovati v Novem mestu. Pečati se ima s politiko, gospodarskimi, slovstvenimi in zgodovinskimi rečmi. Vredovati ga hoče znani bivši profesor g. Trdina, ki zdaj v Novem mestu živi. — Tako se nam iz Novega mesta poroča. Drugo poročilo pa, ki nam je pozneje došlo, pravi, da se je glede na neprijetno stanje drugih slovenskih listov ta misel opustila. Čim več časnikov, tim bolje za napredek, samo da so dobri in — kar je glavna stvar pri tem —• da morejo shajati.
—	S svetih V i šari j 12. junija se nam piše: Ni res, daje cerkev na sv. Višarjih pogorela, tudi ni vdarilo v zvonik. Zvonik, cerkev in koče stoje, kakor so stale. Kdor tega noče verjeti, naj pride se prepričat. Vso laž je prej ko ne skoval človek, ki to mar želi?
F e r č n i k, dekan.
—	Dr. Karol L i bel t, eden najslavni-ših poljskih rodoljubov na Poznanskem pa slaven pisatelj, je 10. t. m. umrl.
—	Pismo za gluhe. „Zakaj pa delaš tako velike črke, Matevž?" prašal je kmet svojega soseda, ki je ravno pismo pisal. Ta pa odgovori: „I lej! pišem svoji babici, ktera je nemal<^ gluha, zato malo veče črke delam, da bo ložje razumela".
—	Duševne potrebe. Po Hirthovih statističnih tabelah porabi vsak Nemec vse leto počez 8 grošev — tedaj skupaj komaj toliko, kakor znaša polovica davkov za žganje. To se godi pri „ljudstvu filozofov." Če pa še pomislimo, kakošne so večidel te knjige — prepričani smo, da ravno dušne potrebe tudi še niso velike.
— Zvijačna dečka. Pri neki gostiji sta bila nazoča tudi dva dečka; prvi vzame košček necega jedila, a bilo je tako vroče, da so mu solze v oči stopile. „Zakaj pa jokaš?" vpraša ga drugi milosrčno. A oni odgovori zvito: „Spomnil sem se, da je ravno danes leto, kar so mi mati umrli." Tačas vzame tudi drugi košček, pa tudi njemu stopijo solze v oči. „Zakaj pa ti jokaš?" vpraša prvi. „Zato", odvrne drugi, „ker niso tebe tisti dan, ko so ti mati umrli, obesili.
—	Dvoboj s smešnim koncem. Dva doktorja sta se zarad neke razžalitve klicala
na dvoboj, prvi je bil zelo debel, drugi pa dolg in suh. Na določenem kraju sta se sošla s sekundantoma. Ko se je imel dvoboj pričeti, pa pravi debeli: „Čakajte! Boj ni enak. Jaz sem tako debel, da ne morete zgrešiti in vi ste tako suhi, da vas ni moč zadeti. Pred bojem morava še neenakost poravnati. „Srčno rad" pravi drugi, „zaznamovajte širokost mojega trupla na vašem s kredo; če bom zadel zunaj črte, ne bo nič veljalo." Vsi so vdarili v smeh in mesto peklenskega dvoboja sledila je sprava.
—	Oblega mesta. Pesnik veseloiger Piron je igral v malem mestu, kterega prebivalci niso bili ravno preveč duhoviti. „Glasneje, glasneje!" vpilo je ljudstvo; „ne moremo n;č slišati!' Jezno odgovori Piron: „No, saj ušesa imate dovolj dolga!" Piron je moral zarad teh besed z odra in iz mesta. Drugi dan ga je videl nek prebivalec, kako je pred mestom trgal osat. „Zakaj to delate?" vprašal ga jc. Piron pa odvrne: „Vojskujem se z vašim mestom, zato prebivalcem jemljem živež".
—	Francoski častnik pričkal se je s Švicarjem o navadi njegovih sodeželanov, bojevati se za denar. „Mi Francozje pa", pristavil je, „bojujemo se za čast." „Gospodine!", odgovoril je Švicar, „vsak se bojuje za to, česar najbolj potrebuje!"
Prihajajoči in odhajajoči žele/nični vlaki v Ljubljani.
Južna železnica.
Iz Dunaja poštni vlak ob 3. uri 4 min.	popoldne.
„ ,, brzovlak ,. 6. „ S „	zvečer.
,, hitri polt. vi. „ 2. „ 48 „	ponoči.
„ zmešani vlak „ 9. „ 17 „	zvečer.
Iz Trsta brzovlak	10. „ HI .,	zjutraj.
., „ poštni vlak 12. „ 57 „	opoldne.
,, „ hitri poštni vlak 3. „ 43 „	ponoči.
,, ., zmešani vlak 4. ,, 45 „	zjutraj. (Hrzovlaki stojo po 4 min., navadni vlaki po 10 min., zmešani po pol ure.)
Iludolfova (Horenjhka) železnica.
Odhajajo na dan po 3 vlaki; prvi ob 3. uri 55 min. ponoči.
drugi,, 10. „ 40 „ dopoldne, tretji ,, 6. ,, 35 ,, popoldne. Prihajajo pa trije: ob 2 uri 35 min. ponočiodsv. Valentin».
„ 7. „45 „ zjutraj „ „ „ ,, 6. . — ,, zvečer od Lesec.
Telcgrnličnc denarne črne 11. junija.
Papirna renta 70.15. — Srebrna renta 74.60. — 18601etno državno posojilo 112.20 — Hankine akcije 9G7. — Kreditne akcije 232.— — London 111.00 — Srebro (02.50. — Ces. kr. cekini 5.27. — 20Napoleon 8.90.
Deunrslvene celic. 12.
juni|a.
Državni fondi.	, Denar., rtlagu.
5°/o avstrijska papirna renta . . . . 70 20 70 30
5% renta v srebru....... 74 55 74.65
Srečke (loži) 1854. 1....... 105.30 105.70
„ „ 1800. 1.. celi.....112.25 112.50
„ „ 1860. 1., petinke . . . 116 75 117,—
Premijski listi 1864. 1.,...... 134.75 135.—
Zemljiščine odveznice. Štajarske po 5% ........ —.— —.—
Kranjske, koroške in primorske po 5° 0 —.— —.—
Ogerske po 5%........ 81.80 82.10
Hrvaške in slavonske po 5°/0 .... 80.75 80 75
Sedmograške po 5% ...... 79.— 79 50
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke....... 967.— 969.—
Unionske banke........ 106.30 105.50
Kreditne akcije........ 230.50 230.70
Nižoavstr. eskomptne družbe .... 800.— 805.—
Anglo-avstr. banke.......127.40 127.60
Srečko (loži).
Kreditne	po 100 gld. a. v. . 167.40 167.70
Tržaške	„ 100 „ k. d. .lili.--.—
„ 50 „ „ „ J 56 50 — Budenske	„ 40 gld. a. v. . 27.75 28.50
Salmove	„ 40 „ „ „ .i 36 75 37.25
Palf6-jeve	„ 40 „ „ „ .i 27 50 28.-
Clarv-jeve	,. 40 „ „ „ . 27.50 28,—
St. Uenois	„ 40 „ „ „ . 27.50 28,—
Windisehgrätz-ove „ 20 „ ., „ . 21.25 21.50 Waldstein-ove „ 40 „ „ „ . ! 22.75 23.75 Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . •...... 5.26— 5.27-
Napoleonsd'or......... 8 88 8.90—
Srebro........... 102 40 102.60